Stanovsko politiško glasilo J. V. V. — sekcije sa 'Dravsko banovino v Ljubljani Mesečna priloga »Vrosveia« i
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska alica 6 /. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne t prejemamo. Izhaja vsak fetrtek. Naročnina lotim 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. V. V. plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovoru, • m ek posebe. Pošt. Ček. rač. I 1.197. Telefon 3112
Naša zborovanja.
Reorganizacija sreskih učiteljskih društev bo v kratkem izvršena po vsej Dravski banovini v najlepšem soglasju in stanov* ski vzajemnosti. S tem pa začne tudi pravo delo v naših edinicah za skupne stanovske potrebe in cilje
Zborovanja sreskih učiteljskih društev so prav za prav oni forum v naši skupni organizaciji. kjer se najjačje kaže organizačna moč in disciplina, kjer se z uspehom lahko uveljavljajo vsi.
Rečem: vsi; vsaj tako bi moralo biti, če hočemo trditi, da je naša organizacija edin* stvena, krepka in popolna. Da pa to dose* žemo, je prva naloga naših sreskih učiteljskih društev in njihovih zborovanj, da vodijo prav tako točno evidenco o nečlanih kakor o svojih članih. Njih naloga je, da za vsa* kega neorganiziranca ugotove vzroke njegove abstinence in jih, ako so tehtni in upošte* vanja vredni z vso kolegialnostjo odstranijo ter omogočijo tem tovarišem(icam) vstop v skupne vrste. Oni, ki ostajajo izven svoje organizacije iz komodnosti, stanovske brez* brižnosti, ali celo iz gole sebičnosti, da ne rečem previdnosti, da si ohranijo za vse slu* čaje in potrebe svojih osebnih koristi prosto pot — naj ne pričakujejo obzirnosti in tova* rištva od onih, katerim sami nočejo biti tovariši.
Pri pregledu poročil o zborovanjih sres* kih učiteljskih društev opažamo, da so mnoga vedno prav dobro obiskana, pri drugih pa je udeležba stalno slaba.
Upravni odbori zadnjih bi morali o tem resno razmišljati in ugotoviti vzroke velike odsotnosti. Morda je krivda v odboru sa* mem, ki premalo skrbno pripravlja zborova* nja in se dovolj ne trudi, da nudijo zbori članom vse, kar jih zanima iz stanovskega, organizačnega in šolskega življenja.
Ako kljub delavnosti in skrbi odbora ne kaže članstvo potrebnega zanimanja, je treba poiskati vzroke obiiih absenc med član* stvom samim.
Izgovori: ni denarja, ne drže! Res je, trda je za denar, ne samo enim, ampak vsem. Brez dvoma pa je, da izdajajo mnogi od teh za razne druge, zanje manj važne prireditve in razna razvedrila večje vsote, kakor so po* trebne za poset zborovanja. Kje najde pravi tovariš lepšega in popolnejšega razvedrila in pobude kakor med svojimi sodelavci, kjer si nabere novih sil, novih smernic za svoje delo. Kaj je lepšega, kakor vsaj enkrat me* sečno, ali celo vsak drugi mesec priti med svoje, ki enako čutijo in mislijo.
Povod odsotnosti mnogih je tudi njihova prevelika pasivnost Na zborovanjih je treba sodelovanja vseh. Odkrito in prostodušno na dan z besedo, četudi kritično, le v dobro naj bo usmerjena. Sodelovanje rodi zanima* nje in vzbuja zavest.
V časih, ki niso bili bolj rožnati od da* našnjih, so se shajali tovariši in tovarišice v zavesti skupnosti in odkritega tovarištva, kakor družina, ki ima skupne težave in potrebe. Pustili so za te dni skrbi in težave doma, se razgovorih ter poradovali v vzajemnosti in tovarištvu. Zakaj bi ne bilo tudi danes tako.
Na naših zborovanjih je treba več aktiv« nosti, treba je sodelovanja vseh. Koliko misli, koliko vprašanj, dobrih predlogov in na« svetov bi lahko podali posamezniki in pripo« mogli k dobri stvari Vodstvo sekcije bi moralo biti zasuto od teh predlogov in navodil, iz katerih bi lahko razbralo mišljenje in potrebe svojega članstva ter izluščilo vedno pravo jedro v korist celokupnosti.
Na vsakem zborovanju sreskih učitelj* skih društev je treba trezno premotriti vsakokratni šolski in stanovsko-organizačni po* ložaj v srezu, banovini in državi. Premotriti je treba vse osebne izpremembe, dogodke in pojave, ki so v zvezi s šolo, stanom in orga* nizacijo. Marsikak neljub pojav nekolegial-nosti, zlasti med neorganiziranci, bi bil ne* mogoč, ako bi se za primere, ki niso v skladu s stanovsko disciplino in ne v ponos stanu in v prid organizaciji, zanimal ves učiteljski zbor v srezu. Ne bilo bi to netovariško. Pra* vi tovariš izpove resnico in pravico, četudi je trpka da odvrne sotovariša z zgrešene poti ter tako očuva stanovsko solidarnost in disciplino
Ne strašimo se govoriti na naših zborih, učimo pa se molčati, ko smo jih zaključili.
Zborovanja sreskih učiteljskih društev so danes skoro edino torišče, kjer imamo priliko in možnost razpravljati o naših šolskih in vzgojnih vprašanjih. V današnjih, za razvoj moderne pedagogike in šolstva toli važnih časih ne zamudimo nobene prilike povetiti nekaj časa tudi tem, za naš napredek važnim vprašanjem.
V ozki zvezi z našim šolskim delom, ki je in ostane prvo, bo posvečati na naših zborih vso skrb in pažnjo prosvetnemu delu med narodom.
Beseda »prosvetno delo« nekatere vzne« mirja, ker menda še danes ne pojmujejo bistva in cilja tega dela. Res pa je tudi, ne zanikajmo tega, da hočejo nekateri učitelju naprtiti vse delo, sami pa bi radi dominirali in sedeli na lavorikah njegovega uspeha.
Učitelj je bil od vseh početkov, od kar obstoja stan, prosvetni delavec med narodom. Saj ni skoraj učitelja, ki bi se ne bil posvetil delu v korist naroda. Ozrimo se le za nekaj desetletij v preteklost! Ta je gojil sadjarstvo, oni je vadil petje, tretji je tajni* koval, četrti je prirejal igre v čitalnicah itd., vsak po svojih močeh in svojih sposobnostih.
Ali ni danes prav tako? Z novimi prilikami so nastale v novi državi nove ustano* ve, nove organizacije, z njimi novo delo. Ne vidimo danes prav tiste slike kot pred leti? Zopet je učitelj oni, ki se udejstvuje pri »So* kolu«, pevskih društvih, raznih gospodarskih organizacijah, kmetskih nadaljevalnih tečajih, raznih zadrugah in drugod, kjer čuti potrebo in zmožnost in kakršne so krajevne prilike.
O vsem tem delu bo treba govoriti na naših sreskih učiteljskih zborih, govoriti jasno in odkrito s poudarkom, da učiteljstvo hoče dela, in hoče pri tem delu in delitvi dela tudi soodločati. Izvršiti nam je pregled dosedanjega dela in napraviti program za enotno in smotreno nadaljnje udejstvovanje.
Vsak pa naj poprime tam, kjer je naj* bolj treba, in za ono delo, za katerega ima potrebno znanje in zmožnost.
In slednjič. Ne pozabimo, da smo na zadnji pokrajinski skupščini UJU in na prvem rednem občnem zboru JUU sklenili, po* svetiti vse moči in vso skrb svojim gospo« darskim ustanovam.
Obljuba dela dolg. Oddolžimo se! NaJ ne bo sreskega učiteljskega zborovanja, na katerem ne bi govorili, ne samo govorili, tudi kaj storili za realizacijo tega vprašanja.
Od naših gospodarskih ustanov je odvisen v doberšni meri naš splošni napredek in še prav posebno edinstvenost in moč naše skupne organizacije.
SLAVKO MROVLJE:
Letovanje in ekskurzija UFS v Črno goro«
Kakor lansko leto, tako je tudi letos organiziral UFS samostojno učiteljsko feri-jalno kolonijo v mestu Velaluki na otoku Korčuli. Letos se je število kolonistov tako pomnožilo, da smo morali pripraviti kar 3 jedilnice vsled velikega zanimanja in ude« ležbe našega učiteljstva na letošnjem letovanju. Letovanja se je udeležilo učiteljstvo iz vseh banovin, prednjačili pa sta Dravska in Dunavska banovina.
Ne bom opisoval podrobnosti našega letovanja in življenja, ker sem že lansko leto o tem obširno poročal v »Učit. Tovarišu«! Prepričan pa sem, da govorim iz srca vseh udeležencev, ako trdim, da so se s težkim srcem poslovili iz Velaluke, od našega Ja* drana, mnogi tudi s solznimi očmi, do« kaz, kako priljubljeno je naše letovanje v koloniji, ki jo je s težkimi žrtvami uredila naša mlada organizacija UFS!
To naj bo v nadaljnjo vzpodbudo vodstvu UFS, da vztraja pri začrtani poti, da v kratkem uredi svojo drugo kolonijo v Dravski banovini in tako skuša ustreči željam tova* rišev(ic), ki žele letovati menjaje na morju in v naši divni Sloveniji.
V	času letovanja so se vršile tudi razne ekskurzije, kakor na Hum, na Hvar, v Blato itd. Ker je bila že pred časom ekskurzija za časa letovanja na Vis, Komižo in krasno j a* mo Biševo, je vodstvo UFS že letos ustreglo želji večine kolonistov in priredilo ekskurzijo preko Dubrovnika in Kotora v Cetinje, ki bo brezdvomno ostala vsem udeležencem v trajnem spominu.
V	ponedeljek 3. avgusta t. 1. nas je zgo* daj zjutraj zbudila tako priljubljena in tudi nepriljubljena piščalka šefa. Ob 5. uri smo bili že vsi zbrani na ponosnem parobrodu »Bosna«, last Jadranske plovitbe in že smo rezali valove iz 6 km dolgega velaluškega za» liva. Mnogi zaspanci so si lepo uredili svoja ležišča po prostorni ladji in zadremali zaradi zaspanosti, ali pa zaradi morske bolezni. Vozili smo se mimo Pregradice, male našel« bine na otoku Korčuli, ki je bila pred leti tujcem popolnoma nepoznana, a je sedaj že precej poznana tujcem, katere je prignala draginj a iz drugih obmorskih kopališč. Vozili smo se mimo mesta Korčule. Sredi ožine med Pelješčem pa nas je presenetil mogočni angleški bojni dreadnouth, ki je v pozdrav
našemu parniku dvignil angleško zastavo. Mesto Korčula ima pravi tip obmorske trd« njave. Sezidana je v polkrogu in se je v zad* njem času že zelo modernizirala. Kraj ima še precej letoviščarjev, ki so nastanjeni v krasnem hotelu »De la Ville«, kjer smo drugič zajtrkovali. Iz ožine pri Pelješcu smo pri* speli mimo malega pristanišča v Trstenik. Ker smo bili proti jugu na odprtem morju, se je pričelo zibanje ki ni bilo brez posledic za one, ki ne prenesejo niti najmanjšega prijetnega zibanja. Priznati pa moramo, da je naš parnik »Bosna«, ki je največji in najdaljši parnik Jadranske plovitbe, gladko re-
Pred Perastom sta dva majhna otočka s cerkvama: Sv. Jurij in Gospa od Skrpjela z zgodovinskimi slikami.
Že smo ob vznožju Lovčena, v Kotoru! Od vseh strani je mesto obdano z močnimi in visokimi zidovi. Največji in najlepši fort je bil sez,dan leta 1855. Cerkve so vse še iz 12. in 13. stletja, z arhitektoničnimi spomini. V Kotoru je muzej »Bokeške Mornarice«, ki obstoja že preko iOOO let, dalje mestni mu« zej, vrhu Kotora pa trdnjava Sv. Ivan. Za časa našega prihoda je bil ravno semenj, na katerem je bilo mnogo slikovitih narodnih noš iz Boke in Črne gore.
Udeleženci in udeleženke letovanja v Velaluki.
zal valove, da mnogi še občutili niso valo« vanja. Pristali smo še v pristanišču v Šipanj' ski luki, kjer letuje nekaj Čehov. Otok Ši* panj je dolg približno 10 km in širok ca. 2Vi km. Spremljali so nas krasni vinogradi, med katerimi so nasejane prav ljubke meščanske hišice. Iz daljave smo ^ zagledali prvi cilj našega potovanja: mesto Gruž, kjer smo se izkrcali in na avtobusih prepeljali v Dubrovnik, krasoto našega Jadrana. Tu smo si ogledali razne zanimivosti, kakor: spomenike, cerkve, posebno pa mogočno trdnjavo, ki priča, da so se vršili pred davnim časom veliki boji za to lepo mesto Zelo zanimiva je bila razstava »Centralnega Presbiroja«, kjer smo z zanimanjem občudovali lep aran« žma. V nazornih in jasnih statističnih tabe« lah smo videli razvoj šolstva, kakor tudi ostalo prosveto in razvoj prometa. Iz tabele o obisku inostrancev smo spoznali, da ob« iskuje Jadran vsako leto večje število tujcev. Peljali smo se tudi na znameniti otok Lokrum, s katerega je diven razgled na me« sto Dubrovnik, ki je posebno čaroben v ve« černih urah. Ker nas je lOurna vožnja iz Velaluke do Dubrovnika utrudila, smo prenočili v »Ruskem restavranu«, ki nam ga je ra« devolje nudila organizacija »Ruskega Rde« čega križa«.
Po kratki noči smo morali zgodaj zju« traj zopet na noge, kajti čakala sta nas že dva avtobusa in dva avtomobila, da nas pre« peljejo preko Kotora v Cetinje.
Nemogoče bi bilo opisati vso to divno pot ob obmorski cesti, pravi raj na zemlji, kakor so upravičeno menili Čehi, ki so po« tovali z nami.
V hitrem tempu se je pomikala naša avtomobilna karavana v zgodnjem hladnem jutru mimo vinogradov, tobačnih nasadov in mičnih hišic, mimo Grude, kjer smo po dinarju pili črno kavo. Na levi strani nas spremlja predgorje Ostro s starodavno trdnjavo, ki je nekoč zapirala pot v Boko Ko« torsko. Že smo v Ercegnovem, divnem obmorskem mestu, kjer so hiše zidane amfi« teatrično med krasne vrtove in parke. Mesto slovi po izredno krasni legi, lepih promena* dah in milem, zelo zdravem podnebju. Napol razpadli trdnjavski stolpi spominjajo na burno zgodovino tega mesta, ki ga je ustanovil leta 1382. mogočni bosanski kralj Tvrd* ko in za katerega so se vršili neprestani boji Jugoslovenov, Turkov, Benečanov, Špancev in celo Rusov. Zajtrkovali smo v hotelu »Boka«, odkoder je čudovit razgled. Zapad* no od mesta je otoček Igalo, kjer zidajo najmodernejši hotel, vzhodno pa je gozd s stoletnimi drevesi, kjer je največji, zelo znani pravoslavni samostan Savina, ki hrani kulturno«zgodovinske spomine cele Boke in Črne gore
Mimo Zelenike, Djenoviča in Baušiča dospemo v notranjost Boke. Zanimiva je morska ožina, imenovana Verige, ki je v sta« rih časih zapirala vhod v Boko morskim raz« bojnikom. Zelo nas je presenetilo staro mesto Perast s krasnimi palačami in lepimi hi« šami, ki pa so sedaj mnoge brez prebivalcev. Za časa davne, lepo cvetoče morske trgovine je bilo najbogatejše mesto, sedaj je popolnoma izumrlo. Prebivalci so se vsled propadajoče trgovine izselili in pustili prazne hiše.
Ko smo se pred našo avtomobilsko karavano še za spomin fotografirali, so naši avtomobili krenili preko Lovčena. Preko 25 zelo ostrih serpetin, dolgih poprečno po 1 km smo v hitrem tempu privozili na vrh Njeguša, odkoder je celoten razgled na Ko-torski zaliv. Človek se ne more nadiviti tej krasni prirodni legi. Edino fotografski po« snetki nam bodo ponazorovali to lepoto. Že drčimo po istotako ostrih serpetinah na« vzdol, našteli smo jih 25. Pod nami zazremo Cetinjsko polje in Cetinje. Našo pozornost je vzbudila rojstna hiša kralja Nikole Malo pred poldnem, sredi najhujše vročine smo prašni kakor mlinarji izstopili pred ho« telom »New-York«. Ker je bil za ogled Ce« tinja določen samo kratek čas, je bil odmor za počitek zelo kratek. Posebno pozornost so vzbudila razna poslaništva, sezidana še izza časa kralja Nikole. Prva pot nas je vodila k rojstni hiši našega kralja kjer je bila pred kratkim z največjo slavnostjo odkrita spominska plošča. Sedaj je v tej hiši nastanjen »Oficirski dom«. Ogledali smo si tudi kraljevsko palačo bivšega kralja Nikole, ki je sedaj preurejena za dvorec našega kralja. Zelo zanimiv je muzej, kjer je med drugimi zgodovinskimi spomini tudi zelo znan relief Črne gore, ki ga je izdelal za časa ujetništva neki Rus. Nad Cetinjem je stari samostan Sv. Peter, v katerem je mavzolej črnogorske dinastije. Tu je pokopan knez Vladika Peter (umrl leta 1830.). V Cetinju nas je sprejel ban Zetske banovine g. dr. Krulj, ki se je ianimal za našo kolonijo in UFS. Hitro je potekel čas in že je bilo treba misliti na odhod. Naša največja želja je bila, da bi se s kopanjem vsaj malo ohladili, pa na žalost to ni bilo mogoče zaradi izredno velike suše. Še mestno kopališče je bilo zaradi pomanjkanja vode začasno zaprto. Cela četa inže« njerjev je na delu pri trasiranju železnice, ki je nujno potrebna. V času velikega snega so po 15 dni brez pošte, ker poštni avtomobili ne morejo voziti po zasneženih cestah.
Na povratku smo z Njeguša uzrli vrh Lovčena z zadužbino našega kralja Petra I. Osvoboditelja, a na žalost se nismo mogli pokloniti njegovim manom, ker bi se zamudili najmanj 3 ure, pa nas je vezal dogovor z lastnikom avtomobilov, da se vrnemo še pred polnočjo v Dubrovnik. Z vrha Njeguša je bil krasen razgled na Skadersiko jezero in na albanske gore.
Na povratku smo se vozili preko Tivata, našega arzenala, kjer so popravili tudi našo luksusno ladjo »Karadorde« Ukrcali smo se na motorne čolne v Kamenaru in naša avtomobilna karavana je bila v kratkem času na drugem bregu. Večerni hlad nam je na* domestil veliko dnevno vročino. Mimo Cav« tata smo ob neštevilnih lučicah parnikov pri« speli pozno zvečer v Dubrovnik, od koder smo po zelo kratkem odmoru nadaljevali pot domov, to je v našo ljubljeno Velaluko! Prva naša pot ob prihodu je bil skok v mor« je. Osveženi v duhu smo obujali spomine in se divili izrednim lepotam našega divnega spodnjega Jadrana in junaške in gorske Črne gore. Spoznali smo, kako lepa je naša domo» vina in kako pošten in značaj en narod nas je spremljal na našem potovanju! Po prihodu v Velaluko smo prebili še 14 dni ob
solnčenju, plavanju, kolegijalni družabnosti in v petju črnogorskih junaških pesmi. Ukr« eali smo se na naš parnik »Ugljen«, ki nas je po 4 in pol urni vožnji pripeljal v Split, nakar smo se ločili: eni domov, drugi na kongres JUU v Beograd, ostali pa so še nadaljevali potovanje po naši državi, da še izrabijo zadnje dneve velikih počitnic!
Naša družina se je razstala s samo eno željo: »Do svidenja!« Ob koncu letovanja čutim dolžnost, da se zahvalim: »Direkciji državnih železnic« v Zagrebu in Beogradu, Jadranski plovicibi, Mestni občini v Velaluki in vsem onim, ki so pripomogli, da smo tako ugodno potovali in letovali! Prisrčna tovari-ška zahvala vsem, ki ste disciplinirano in z navdušenjem sledili direktivam vodstva UFS, pa bodisi v koloniji in na potovanju!
Kdor naroča
vse šolske potrebščine potom
Učiteljske gospodarske poslovalnice
pomaga Učitelj, domovoma v Ljubljani in Mariboru
$piošn# vesti«
JASNA BESEDA.
Tovarišicam v vednost!
»Društvo učiteljic« razpošilja med čla« niče dopis, s katerim jih vznemirja, češ da uredništvo »Učiteljskega Tovariša« odklanja njihove dopise, da se to dogaja z vednostjo sekcije, da je 2/3 učiteljic itd.
Sekcija smatra za svojo dolžnost opozoriti vse tovarišice, da je vse ustvarjanje neke »afere« popolnoma nepotrebno in pre« tirano ter se na ta način povsem umetno ustvarja nferazpoloženje do sekcije in do stanovskih tovarišev
Če kdaj, je najmanj danes potrebno, da se skuša ustvariti prepad med stanovskimi tovariši in stanovskimi tovarišicami. Dolžnost nas vseh je, da se združimo v skupni organizaciji brez razlike na versko, plemensko in politično pripadnost. Zato je temmanj umestno, da se skuša ustvarjati v stanovskih vrstah delitev po spolu.
Sekcija ni nikdar zapostavljala interesov učiteljic in se je vedno z vso vnemo zavze» mala za pravice tovarišic. Ravnopravnost je zagovarjala v zakonodaji in povsod. V organizaciji so imele tovarišice popolno svobodo se legalno uveljaviti. Organizacija jim nikdar ni odrekla pravice do vseh mest v odborih, celo ponujala jih je, a so se jih na žalost tovarišice branile in jih odklanjale. Vsak slučaj in pritožbe tovarišic glede postopanja napram njim s strani tovarišev, osobito upraviteljev je sekcija resno obravnavala in storila potrebno v zaščito tovarišic, dasi so bili često slučaji čisto službenega ali celo privatnega značaja in sekcija ne more od* govarjati za dejanja poedinih oseb, ki se dogajajo izven organizacije. Upoštevala jih je, čeprav so prihajala poročila preko Društva učiteljic in ne preko sreskih društev.
Ponovno smo opozarjali vodstvo »Dni« štva učiteljic«, da bi bila dolžnost tovarišic obračati se do sekcije potom sreskih učiteljskih društev, v katerih so včlanjene, ne pa potom svojega separatnega društva, ki ni in ne more biti član sekcije. »Društvo učiteljic« je na podlagi takih poročil celo interveniralo pri oblastvih v čisto stanovskih zadevah mi« mo sekcije, kar pač ni moglo ustvarjati ugodnega vtisa na merodajnih mestih o naši stanovski vzajemnosti in za kar ni bilo ni« kakega povoda s strani sekcije kar pa je bilo očito poseganje v kompetenco skupne stanovske organizacije, ki ni samo organizacija učiteljev, temveč tudi učiteljic.
V zadnjem času se je često naravnost pretirano govorilo o »krivicah«, ki se gode tovarišicam. Pretiravanje je postalo že bo> lestno in v kvar stanovskemu sporazumne« mu delu ker so absolutno manjkali zadostni tehtni razlogi za vznemirjanja.
Zakaj se ne bi o takih zadevah pogovorili na skupnih zborovanjih, iz oči v oči; za« kaj je treba za take zadeve separatnih društev? Kaj bi bilo, če bi tudi učitelji oričtli ustanavljati poleg skupne organizacije svoje posebno društvo, da bi se borili za svoje pravice, proti zapostavljanju napram tovari« šicam, ker s kadrskim rokom izgube služ« beno leto za napredovanje in penzijo in za službena mesta na deških šolah, zasedena od tovarišic, itd.
Za borbo politične enakopravnosti in za družabno enakopravnost so pa druga javna ženska društva in ni treba zanašati tega boja v stanovske vrste in stanovsko or« ganizacijo ter iskati zapostavljanja tam, kjer ga ni.	.
Večina učiteljic je uvedela, da organiza« cija sama ni dala nikdar povoda za kako od-dvajanje in se je vselej odločno zavzela za pravice učiteljic; da se je spustila v borbo za pravice učiteljic v najtežjih in najodloč« nejših momentih sama od sebe ter so stanovski tovariši sami izdelovali utemeljitve za interese uičteljic.,
Stanovsko glasijo je odklonilo nadaljnjo objavo vabil za seje »Društva učiteljic«, ker
ne priobčuje sklicevanja sej niti ud svojih včlanjenih sreskih društev ter sklicujejo vsa društva seje potom dopisnic. Sklicevanje sej potom lista če bi to vršila vsa društva, bi obremenilo list za cele kolone. Sprejeti so bili celo predlogi, naj bi se niti dru« štvenih zborovanj sreskih društev ne sklicevalo potom lista. Stanovsko glasilo pa je odklonilo zadnjo (niti ene prejšnje) ob« javo tudi iz razloga, ker paralelna stanov« ska društva v smislu uradniškega zakona ni« majo več pravice do obstoja ter je dolžnost sekcije, da skrbi za izvajanje teh določb in predpisov organizačnih pravil. Končno sek« cija nima tudi nobene dolžnosti glede priob-čevanja društvenih objav od društev, ki n!so včlanjena v sekciji.
V smislu pravil JUU je dolžnost vsakega člana, da deluje za skupno delo vsega učiteljstva v enotni stanovski organizaciji. Pozitivna dobrina uradniškega zakona je ta, da je združil vse učiteljstvo v enotno stanovsko organizacijo in onemogoča vsako se« paratno organizacijo, ki cepi in slabi enotne skupne stanovske vrste. Vsako drugačno postopanje je na škodo interesom celokupnega učiteljstva in je dolžnost skupne orga« nizacije« da to prepreči.
Sklicevanje na "¡a večino je nezmiselno in tudi nepotrebno beganje, ker ni bilo do« sedaj nikogar med tovariši, ki bi onemogočal in preprečeval tovarišicam, da to večino uveljavijo pri sekciji in sreskih društvih. Izvolijo naj tovarišice, ki bodo voljne pre« vzeti odgovornost in delo ter bodo spret-nejše ter po svoji sposobnosti srečnejše v dosegi uspehov — pa jim bomo hvaležni tudi vsi tovariši za vse, kar bodo storile tudi za nas.
Najmanj je pa sedaj čas, da cepimo in slabimo svoje vrste, da vzbujamo na katerikoli način nezaupanje do skupne organiza« cije, da kaežmo s posebnimi akcijami razdvojenost stanovskih vrst in razdvojenost v stanovskih vprašanjih. Bližamo se času, ko bo treba zopet z vso resnostjo zbrati vse argumente ter koncentrirati vse sile za obrambo in dosego skupnih interesov. Res« nost časa ko se bodo gotovo reševala tudi vprašanja, ki zadevajo nas vse, učitelje in učiteljice, nam narekuje, na strnemo vrste in da se o vseh vprašanjih razgovorimo v skupnih društvih.
Niti ni zdravo, da se cepimo na stanovsko gospodarskem polju, kar nas bo pa žal morala izučiti in spraviti na pravo pot šele — bodočnost.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija
za Dravsko banovino v Ljubljani. Ivan Dimnik, predsednik. Jos. Kobal, tajnik.
DRUGO GORUP & Co.
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 16/1*
*
En gros.
En detall.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
—	Iz izvršnega odbora. Povodom uredbe o določevanju vrednosti stanovanj državnih uslužbencev je bila izročena g. ministru pro« svete prošnja, da naj se višina najemnine za učiteljska naturalna stanovanja določi ko« misionelno in da naj najemnina ne znaša več nego je predvideno v §§ 29. in 173. zakona o narodnih šolah. Upraviteljem naj se v smislu § 29. istega zakona ne odteguje na« jemnina, ker je to edina nagrada za vršenje upraviteljskih dolžnosti. Omenjeno je. da je ocenitev po uredbi zelo Visoka, posebno za vasi.
—	Re4ne publikacije Slovenske Šolske Matice za leto 1931. Slovenska Šolska Matica bo izdala letos sledeč» knjig«: 1 Peda« goški zbornik z mnogimi razpravami, ki obravnavajo zelo pereča pedagoška vprašanja,
2. Dr. Stanko Gogala: O pedagoških vrednotah mladinskega gibanja 3. L e o P i b r o v e c : II. osnovni razred v luči mo» dernih vzgojno-didaktičnih načel in 4. univ. prof. dr. Milan Vidmar: Pomen tehnis ke za sodobno življenje.
—	Praktični izpiti na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani se bodo pričteli 26. t. m. Pravilno opremljene prošnje naj se pošljejo izpitni komisiji pO službeni poti vsaj do 20. t m.
—	Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani se prično praktični učiteljski izpiti dne 4. novembra ob 8. uri. Za pripust k izpitu naj se pošljejo pravilno opremljene in kolkovane prošnje do 26. oktobra po služ« beni poti izpraševalni komisiji.
—	Praktični učiteljski izpiti v Mariboru.
Po novih predpisih so se vršili praktični učiteljski izpiti prvič na državnem moškem učiteljišču v Mariboru od 5. do 11. oktobra 1931. Izpit so uspešno položili učitelji: Bevc Maksimilijan, Debenak Andrej, Ferjan Mi« lan, Grubelnik Fran, Hudales Zoran, Jandl Fran, Kajč Milan, Kotnik Franc, Krevh Viktor, Lovre.c Franc, MiheliČ Vilko, Prah Ka« rel, Sreš Martin in Šerona Vinko.
— V tem trenutku omahovanja in nezaupanja, ki je kakor nalezljiva bolezen zgra« bilo malodušnejše sloje našega naroda, in sicer največ zaradi agitacije tujih in razdi« rajočih elementov, moramo zbrati vse nacio« nalne sile, da branimo naše narodne in državne interese. Dvigniti moramo vero vase, v skupnost, v državo, v državne vrednostne papirje. — Uprava Poštne hranilnice se obrača zato na Vas s prošnjo, da pomagate naši akciji, da se široki narodni sloji angažirajo za nakup državnih vrednostnih pa« pirjev. Vsak posameznik naj žrtvuje v ta namen vsaj majhen znesek in bo s tem pri« pomogel k splošnemu pomirjenju duhov, sebi pa koristil — Poštna hranilnica spreje« ma preko vseh pošt v državi naloge za nakup državnih vrednostnih papirjev in izvršuje vse posle, ki so s tem v zvezi, brez« p 1 a č n o. Dovolj je, da se potrebni znesek vplača pri pošti na čekovni račun št. 50.011 »Poštanska štedionica — Kupovina državnih obveznica, Beograd« in da se na zadnji strani položnice napiše, koliko in kakšnih ob« veznic naj se kupi. Nakup obveznic se zdaj vsakomur izplača, ker so tečaji nizki, vsled česar je dohodek na obrestih 8 do 14%. — V nadi, da nam boste iz vsega srca poma« gali pri tej rodoljubni akciji, Vas prosimo, da takoj pozovete vse svoje podrejene usta« nove in člane ter jim toplo priporočite, naj vsakdo kupi čim več državnih obveznic. Potrebno število izvodov članka iz »Pravde« Vam radi pošljemo.
—	Radio - aparate naročate lahko tudi potom Učiteljske gospodarske poslovalnice v Mariboru ali podružnice o Ljubljani, ki posreduje za najugodnejše pogoje.
NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE.
Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izde« lani po predpisih, kakor jih je ugotovila ko« misija v ministrstvu prosvete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov.
Zvezki so sledeči:
1.	Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitek.)
2.	Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.)
3.	Lepopisnice z napisanimi vzorci v cirilici. (Rjav ovitek.)
4 Okrogla pisava.
5.	Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek)
6.	Vežbanke za računanje. (Moder ovitek.)
7.	Risanke. (Siv ovitek.)
Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pisalnega papirja ter opremljeni s pivnikom.
Šolska upraviteljstva in učiteljstvo naprošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvez= kov. le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki.
Šolska upraviteljstva so prejela podro« ben prospekt in opis zvezkov.
Uvedite nove zvezke v svoje razrede!
Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svo« jemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja!
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
—	Pogoji za višjo pedagoško šolo. »Služ« bene novine« objavljajo pogoje, pod kateri« mi se bodo sprejemali slušatelji v beograj« sko višjo pedagoško šolo. V prvi letnik se bo sprejelo 60 kandidatov, in sicer samo iz krogov aktivnih učiteljev in učiteljic, ki so služili Vsaj tri leta na kaki narodni osnovni šoli. Slušatelji te šole imajo pravico do polne plače in do plač, katere so uživali za časa službovanja. Kandidatje morajo poslati prošnje na rektorat šole do 8 novembra ter pri« ložiti prošnji sledeče dokumente: 1. spričevalo o zrelostnem izpitu na učiteljišču, 2. spričevalo o praktičnem učiteljskem iz« pitu, 3. potrdilo o službenih letih z oceno za vsako posamezno leto, 4. rojstni in krstni list, 5. zdravniško spričevalo, 6. kratek življenjepis z navedbo aktivnega službovanja in v slučaju, da so oženjeni (omožene), tudi šte« viio otrok. — Če manjka le en dokument, se prošnja sploh ne bo upoštevala. Kandidati morajo navesti v prošnji tudi, katero izmed naslednjih treh skupin so si izbrali: 1. sku« pina narodnega jezika, narodne književnosti, narodne zgodovine in zemljepisja, 2. matematike, fizike, opisne geometrije, kemije, prirodo.pisa, botanike, geografije in minera« iogije ter 3, opisne geometrije, vseh vrst ri« sanja, modeliranja, ornamentike, knjigovod« stva, korespondence, ročnih del, gospodinjstva, petja, glasbe in telovadbe.
—	Lautar: »Računica« izide v novi izdaji v založbi Učiteljske tiskarne.
—	Antauer: »Nazorni nauk«, ki ga je
priporočila ptbsvetna uprava, še ni izšel in je- v pripravi.
—	Šolstvo v Moravski banovini. V Mo«
ravski banovini, ki ima 1,452.967 prebivalcev, je 924 šol s 1935 razredi in 1956 učitelji (icami) V šolo hodi vsega 121.005' otrok. Ravno ta banovina je mnogo trpela pod turškim jarmom in med vojno 1912.—1918. Zadnja leta pa se šolstvo zelo lepo razvija in je banska uprava te banovine izdala po proračunu v letu 1930./31. vsega 1,539000 dinarjev za povzdigo šolstva.
—	Opozarjamo na priloženi prospekt založbe »Hram«. Omenjena založba izda tri monumentalna dela svetovnega slovstva, med njimi tudi sloviti zgodovinski, biograf« ski roman Mirka Jelusiča »Cezar«, ki je v Nemčiji v srethijih šolah vp&ljan kot po« možna učna knjiga. Dana je možnost plačevanja na obroke a 25 Din mesečno. Knjige najtopleje priporočamo!
—	Klavir ali pianino dobro ohranjen po zmerni ceni kupi, oziroma vzame v najem Učiteljski pevski zbor JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
—	Kdo sme obiskovati 4. razred osnov« ne šole. Prosvetni minister je izdal odlok, da lahko obiskujejo četrti razred osnovne šole: a) učenci, ki so padli pri sprejemnem izpitu za srednje šole, b) učenci, ki nimajo predpisane starosti za srednje šole, c) ki so
v	krajih, kjer ni srednjih ali meščanskih šol — Ta odlok velja samo v primeru, da je za te učence v osnovnih šolah dovolj prostora.
—	Odbor delovnega občestva učiteljic gospodinjsko«nadaljevalnih šol, ki je imel svojo sejo dne 11. oktobra 1913, opozarja tovarišice na sledeče: Ker gospodinjsko na« daljevalna šola ni samo kuharska šola, ampak je poklicna vzgojna ustanova, zato naj v sedanjih časih duhovne in gospodarske depresije voditeljice vplivajo prav posebno na duševnost kmetske gospodinje, naj utrjujejo voljo do dela, krepijo življenjski optimizem in jim praktično pokažejo, kako si more kmetska gospodinja tudi v najskromnejših razmerah z umnim gospodinjstvom izbolj« sati položaj.
Za ustanovitev šole veljajo naslednje smernice:
1.	Tovarišica, ki hoče nanovo otvoriti gospodinjsko nadaljevalno šolo, mora prositi bansko upravo za odobritev najmanj en mesec pred pričetkom pouka; s poukom ne sme pričeti, dokler ne sprejme odobritvenega odloka.
2.	Po zmanjšanju kredita bo mogla ban« ska uprava le v najnujnejših slučajih nabaviti inventar. Dobro utemeljene prošnje za na« bavo inventarja morajo biti pri banski upra«
vi	do 1. novembra 1931
3.	Na že odobrenih šolah naj pričnejo voditeljice pouk po krajevnih razmerah, kar sporočijo banski upravi.
4.	Dan delovnega občestva bo objavila banska uprava.
Da se bodo mogle občestva udeležiti tudi nevoditeljice je predlagal odbor, naj se skliče občestvo na nedeljo.
5.	Učiteljice, ki so dovršile banovinski tečaj v Mariboru ali Mali Loki in še niso prejele izpričeval, naj navedejo v prošnji le čas in kraj tečaja, ki so se ga udeležile. ___Odbor.
W OBLAČIINICA ZA SLOVENIJO 1S9 LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7
priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Držmi nMieiitnti dobe b'ago tidi na obroke proti predložitvi legitimacij.
—	Obvezen telovadni pouk na Češkoslos vaškem. Češkoslovaška vlada proučuje zakonski načrt za uvedbo obvezne telesne vzgoje za vse moške državljane med 6. in 24. letdm iri' za ženske med 6. in 21. letom. — To vzgojo bodo uravnavala ministrstva za prosveto, zdravstvo in vojno, in sicer po Tyrševem sistemu. Občine bodo vodile evi« deiico o osebah, ki bodo obvezane skrbeti za svojo telesno vzgojo v državnih in zaseb« nih ustanovah, ki bodo v to svrho določene, inštruktorje bo preskrbela država, ki bo pre« vzela tudi odgovornost za nezgode — Občine bodo s svoje strani spet prisiljene skrbeti za pripravne lokale, dalje za igrišča otrokom med 2. in 6. letom. Osnoval se bo tudi državni zavod za telesno vzgojo z zna« čajem visoke šole. Vsakdo, ki se bo odtegnil dolžnosti svoje telesne vzgoje, bo kaznovan, za šoloobvezne otroke pa bodo odgovarjali starši.
lolfkl upravitelji *
Vaša aarodna dolžnost Vam nalaga, da s» fotovite «roji šoli nabavo, z rašenjem miši «tratva proavete O. N br 36637/28. i» O F br: 24898/30 odobrenih pomožnih učil v u« ljepianem Douku
Po nar«dbl prosvetnega oddelka Dravske banovine obvezana je vsaka iola imeti vsaj 1 Izvod tega utila
Slike z Jadrana In Primork
12 različnih nmetniSkih barvastih «iik Dalmacije. in Primorja, izdelanih po nagih a^» «lavnejiih mojatrih prof. Crnčiču, Kovačevi«» ia Kruilinu.
Znižana cena Din 296'—
razume ae, da «kupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike ao velike 45X50 em in ao pripravljene tako, da ae jih lahko obasSŠ na zid. — Poleg tega, da so ta lepe alika * okra« iolakih prostorov, ao po razpisa mirti» atrstva za vojno in mornarico D. br. 44012/3$, in miniatratva notranjih del J. B. br. 20496 39 najprimernejše aredstvo za aspešno propagando za naš Jadran. Kadite otrokom pri nazornem pouke aiitek ape-laavant» priradnih lepot vašega morja in Primorjal Bodite r otrocih nacionalno zavest % doaeg« ljubezni da jagoaiovenskega Jadrana.
Oskrbo iol v Dravski banovini vrSI samot
Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani
Učiteljska tiskarna priporoča HOVe zvezke vsem osnovnim in viš. narodnim šolam.

— Ali ste že naročili pravilnike k zakonu o narodnih šolah, o zdravstvu in malo-letnikih, ki so izšli v Učiteljski tiskarni leta 1931,?
To je II. zvezek zbirke zakona o narodnih šolah, ki jo izdaja Učiteljska tiskarna. III. zvezek zbirke bo obsegal obči pravilnik k zakonu o narodnih šolah.
To zbirko mora imeti vsak učitelj in vsaka učiteljica!
Cena broš. 36 Din, vez. v platno 45 Din.
Naročite po dopisnici v Učiteljski knjigarni, Frančiškanska ulica 6.
Potrebščine za
šolska ročna dela
Za g. učiteljice 10% popust.
L, Putan ■ Celje_
Mladinska Malica.
—m S seje dne 8. oktobra 1931.
1 Od zadnje seje je prejelo tajništvo Mladinske Matice še 4 rokopise, od «teh 3 za izredne publikacije.
2.	Seja literarnega odseka bo v četrtek 15. t. m. ob 18. uri.
3.	Redne seje bodo vsak petek ob 18. uri.
4.	Za izredne publikacije se je določilo sledeče: Ker ne bo mogoče čakati na rezultat subskripoije bomo tiskali zaenkrat le 2000 naklade. Na tej bazi bomo tudi določili ceno. Vse podrobnosti glede formata, papirja, ilustracij itd določi književni odsek.
5.	Naj pride v vse liste notica, kjer se poživljajo konkurenti za nagrade izrednih publikacij, da pošljejo čimprej svoje rokopise tajništvu. Če pa kdo delo pripravlja, a rokopisa še ne more poslati, naj javi to takoj tajništvu.
6.	»Naš rod« ostane pri 36 straneh. Na* klado določimo 12. oktobra.
—m 1. številka »Našega roda«. Te dni izide 1. številka . »Našega roda« z izredno bogato vsebino. List je ves prenovljen in po* mlajen nazunaj in naznotraj. Med sotrud« niki dobimo imena naših najboljših pesnikov, pisateljev in ilustratorjev. V pesniškem delu ima M S am s a občuteno jesensko pesem nato sledita dve živahni pesmi od F r. R o š a in od znanega I. Grahorja. Z be* letristično prozo so zastopani: Ribičič z »Žabami«, V. Winkler z močno »Zgodbo
0	ponižnem kmetu«, L. Zupane pa z veselim belokranjskim motivom. Ribičičeve »Žabe« se bodo v veselje naših otrok nada« ljevale skozi ves letnik. Ta živahna zgodba iz žabjega kraljestva je bogato prepletena s krasnimi Justino v imi ilustracijami.
V rubriki Naši možje nas spomni A. Širok ob stoletnici na Fr. Levstika, moj* ster R. Jakopič pa na petdesetletnico Fr. Tratnika. Ta rubrika je namenjena bolj sred« nješolcem, med katerimi ima »Naš rod« že precej naročnikov Sicer pa bodo Jakopičev članek čitali z užitkom tudi učitelji sami, zakaj Jakopič ni le mojster barv, ampak je tudi mojster besede.. Tudi rubrika Doma in po sVetu je bogato zastbpatia. Eden izmed najboljših naših mlajših literatov Rudolf Kresal nas seznanja z grozotami vesoljnega potopa na Kitajskem. T. G a « spari nas spremlja zkozi slavnostno Ljubljano v jeseni, slikar A. Sirk pa nas z be« sedo in sliko vodi po slikoviti Macedoniji. Sledi zanimiva in prepotrebna Gledali« ška njivica z igrico v štirih prizorih. Igrico in koristne opombe je napisal M i« lan Skrbinšek, igralec in »režiser ljubljanskega gledališča. Prav v tej razpredelbi je tudi slavnosten in obenem globok prizor »Ljudstvo in dom«, ki ga je iz nemščine priredil A. Debeljak in bo zelo primerna toč« ka na programu predstav o priliki narodnih praznikov.
Nadalje so še zanimive rubrike: Vprašanja in odgovori. Za pridne ro« ke, Cicibanov rod, Mladina piše. Na platnich pa uganke in drobiž. S poseb« nim zanimanjem bodo čitali naši najmlajši »Mucovo rodbino«. Ta bo vsa preprežena z drobnimi slikami, ki nadomeščajo besedilo
Naslovno stran in vse rubrike je okrasil Justin. Razen njega so zastopani še sli« karji: A. Sirk, F r Tratnik in G or še.
—m Rok za vlaganje rokopisov za iz-Tedno publikacijo Mladinske Matice« je bil določen dO konča oktobra t. 1. Ker pa misli »Mladinska Matica« obe knjigi izdati že za Miklavža, bi ostalo tako premalo časa za ilustratorje. Zato prosi odbor »Mladinske Matice« vse pisatelje, ki mislijo konkurirati za to izredno izdajo, naj nam pošljejo nemudoma rokopise, ali vsaj sporoče do 15. t. m., da delo pripravljajo.
Terrtiln za konkuriranje za redne publikacije pa se podaljša do konca decem« bra t. 1.
—m Ta teden se prične z razpošiljanjem
1	številke »Našega, roda«. Do 20. t. m. jo bodo imeli tako, glasom sklepa delegacijske skupščine, v roki vsi. ki so poslali naročnino vsaj do 15. t. m. Na pozneje došla naročila se pri prvi delni ekspediciji ne moremo ozi« rati, ker bi v tem slučaju trpeli oni naroč« niki, ki so naročnino pravočasno nakazali. Prosimo vse zamudnike, da nam' vsaj po 15. oktobru nemudoma pošljejo svoje naročnike, da se narn sč Ostala eskpedicija ne zavleče preko prvega tedna druge polovice oktobra.
Utltetiski pravnik.
—§ Nastop službe ob premestitvi. Določbo § 100. uradniškega zakona glede na« stopa službe ob premestitvah, ki odreja da se mora javiti premeščeni uslužbenec na novi službi najkasneje v petih (5) dneh od dneva razrešitve, je tolmačiti tako-le: N. N. je bil razrešen službe na starem mestu z dnem 31. oktobra 1931., kar znači, da je bil dne 31. oktobra ves dan še na starem mestu. Službo mora nastopiti, če je premeščen v drugi kraj, najkasneje 5. novembra 1931., odnosno 6. nov. 1931., potrebuje Uslužbenec 1 dan za potovanje. Če je premeščen uslužbenec iz urada v urad v istem kraju, se mora ja« viti na službo v novem uradu v 24 urah po razrešitvi, torej v prvem primeru v času od
I.	do 5 odnosno 6. novembra, v drugem pa od 1. do 24. ure po razrešitvi. Napačen je postopek, ako ostane uslužbenec 5 dni po razrešitvi na svojem starem mestu, 6. dan potuje in se javi šele 7. dan na novi službi. — Rok za nastop nove službe sme podaljšati le ono oblastvo, ki je izdalo odlok o pre« mestitvi.
—§ Prevedba učiteljev pripravnikov v uradniško skupino. Ministrstvo prosvete je izdalo glede prevedbe učiteljev pripravnikov v uradniško skupino pod O. N. br. 57.831 z dne 7. avgusta 1931. naslednji odlok: Na pi» tanje jedne Kr banske uprave, kako če se postupiti s molbama učitelja-pripravnika, koji mole postavljenje za učitelja«činovnika, kao i koja dokumenta treba da prilože mol-bi, dostavlja se ovo objašnjenje:
Učitelj-pripravnik, koji je ispunio uslove P 12., 13. i 14. u vezi §§ 45., 47., 103., 346. Zakona o činovnicima od 31. marca 1931. god., t. j. da ima najmanje tri godine učiteljske službe, da je položio praktični uči« teljski ispit i time stekao pravo za postav« ljenje za činovnika, podneče preko nadležnih vlasti molbu Ministarstva prosvete, da bude postavljen za učitelja«činovnika X., od« nosno IX. položajne grupe prema § 45 st. 1 i 2 pomenutog zakona. Odeljenje Kr. banske uprave če proveriti i utvrditi tačnost poda« taka navedenih u molbi a zathn je dostaviti Ministarstvu prosvete sa obrazloženim mišljenjem i predlogom, može li se kandidat postaviti za činovnika ili za njegovo postavljenje postoje zapreke iz §§ 53., 54., 189. i 191. Zakona o činovnicima.
Uz molbu za postavljenje snabdevenu taksenom markom od 5 dinara moraju se priložiti ova dokumenta u originalu:
1.	Dekret ili uverenje o prvom postav« Ijenju za učitelja.
2.	Uverenje o položenem praktičnom učiteljskom (državnom stručnom) ispitu.
3.	Uverenje o regulisanju vojne obaveze izdato od nadležne vojne komande.
4 Dekret ili uverenje o ponovnom po-stavljenju, ako je kandidat prekidao službu zbog otsluženja kadrovškog roka ili je u toku privremene službe promenio struku pre položenog stručnog ¡spita.
5.	Uverenje o državljanstvu (državno iz« kaznico).
6.	Prevodnicu na platu činov, nriprav-nika po § 23. Zakona o činovnicima (o zač. prevedbi).
Za svaki originalan dokumenat priložiti i po dva overena prepisa taksirana sa po dva dinara u taksenim markama.
Osim toga dostaviti tačno popunjen i propisno overen Izvod iz Službeničkog lista.
Molbe u koliko ih ima, poslati šta pre Ministarstvu prosvete.
Učiteljski pevski zbor JUU.
—pev. Skupni pevski tečaj se bo vršil 24. in 25. oktobra ob 9. uri dopoldne v Ljub« ljani v Glasbeni Matici. Artistični odbor je pod vodstvom pevovodje Kumra v nedeljo
II.	t. m. natančno določil program zborovih prireditev v letošnjem letu. Program je vest« no in natančno izbran, ter ga bomo sporočili vsem zborovim članom. Opozarjamo, da pridno študirajte doma da bo pevski tečaj 24. in 25. t. m. res le glavna skupna vaja.
•	Odbor.
—pev. Prvi dar arhivu UPZ. Na poziv v »Učit. Tovarišu« se je kot prvi odzval tov. V Čermelj, šolski upravitelj v Prevorjah. Poslal je lepo' zbirko starih — zanimivih pesmaric! Iskrena hvala.	Odbor.
Pravkar Izšlo!
Šolski radio,
bistvo, organizacija, razvoj drugod in možnost pri nas
Spisal prof. Niko Kuret,
član odbora za šolski radio pri JUU Cena Din 15"—.
>IA N
10
JC >
m
&! C 3C fil
Naroča se v
Knjigarni Uiifefifke tiskarne
v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
Šolski radio.
—r Radio v šolah Dravske banovine. V
teku so priprave, da prične šolski radio za strokovne, srednje, meščanske in osnovne šole v Dravski banovini redno poslovati. Poleg šolskega kina je šolski radio najmodernejše učilo, ki bo pospešilo in preobrazilo delo na izobraževanju dece in naroda. Sča« soma bo morala vsaka šola dobiti svoj šolski radio, ki bo služil mladini in tudi odrastlim. Za šole bodo radio-postaje uvedle posebne šolske ure med učnim časom, ki se bodo zvale »šolski radio«. Da pa bodo predvsem gg učitelji in profesorji, pa tudi učenci in starši ter javnost vedeli, kaj je namen in kakšen je ustroj »šolskega radia«, je na po« budo odseka za šolski radio pri sekciji Ju« goslovenskega učiteljskega udruženja (JUU) za Dravsko banovino spisal g. profesor Niko Kuret posebno knjigo »Šolski radio«. Knjiga je pravkar izšla v založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6. Cena knjigi je 15 Din. Knjiga nima samo vseh podatkov o šolskem radiu v Dravski banovini, temveč opisuje razvoj šolskega radia v Ju« goslaviji ter stanje in organizacijo »šolskega radia« v drugih državah, Franciji na Angleškem, v Nemčiji itd. Ker nudi knjiga poleg šolskega radia tudi globok upogled v organi« zacijo radio oddaje v splošnem, jo toplo priporočarho vsakemu ljubitelju radia.
—k Niko Kuret: Šolski radio. Pred krat« kim je izšla v Učiteljski tiskarni v Ljubljani drobna knjižica pod gornjim naslovom. Dasi je po obsegu majhna, vendar nakazuje zelo pregledno in sistematično vse probleme našega šolskega radia. Dejstvo, da je našel av« tor v vsej inozemski' stšrokovni literaturi eno> samo podobno publikacijo (Devogel: L'Eco« le et la Radiophonie, Bruxelles) daje knjigi značaj svojevrstnosti, dokazuje pa tudi, da je napisana posebej za naše razmere, kljub temu da navaja vse važnejše izkušnje in pridobitve onih dežel, kjer je šolski radio že več ali manj udomačen. — O smotru in na« logah šolskega radia si marsikdo še ni na jasnem, kar seveda tudi ni čudno, če pttmi-slimo, da je iradio ena najmlajših kulturnih pridobitev. Na drugi strani pa je potreben ravno taki ustanovi, kot je šolski radio, najširši krog sotrudnikov, ako naj ušpešntt vrši svojo nalogo. Pravilno trdi avtor da šolski radio ni predvsem učilo, niti nadomestek uči« telja, niti samo predmet rokotvornega po« uka, marveč čisto svojevrsten, organski in z drugim sredstvom nenadomestljiv d e 1 pouka, pa bodi v »stari« ali «novi« šoli. Zato je tudi navézan na sodelovanje učite« ljev in učencev, ki naj tvorijo skupno šolsko radio-zajednico Pri šolskem radiii naj se zbira ta velika družina' tedensko po par ur, da jo združijo isti. cilji in interesi, zato pa ima ta družina tudi pravico, če ne dolžnost, da sama sodeluje pri izgradnji šolskega radia.
Odsek JUU za šolski radio je bil poveril prof. KUretu nalogo, naj sestavi knjižico, ki bo služila šolski radio«zajednici kot navodilo pri sodelbvanjii. Mislim, da naloga ni mogla biti poverjena boljšim rokam, kar do« kazuje delo samo, poleg- tega pa je avtor znan kôt skoraj edini pionir v ob lik ova« n j u programske strani našega radia. Pisa«
telj je v prvem delu na lahko umljiv način razčistil pojem in smoter šolskega radia. Drugi del seznani bralca s splošnim ustrojem in organizacijo šolskega radia; tretji del pa podaja k drugemu primere iz ustroja šolskega radia v inozemstvu. V četrtem delu so navedene smernice za organizacijo in iz« oblikovanje našega šolskega radia ter pre« gled dosedanjega dela; peti del pa obsega zglede in pobude za naše bodoče programe.
Letos bo za naš šolski radio leto preiz« kušenj; to je usoda vsakega začetka. Koliko bodo poizkusi rodili pozitivnih uspehov, je v znatni meri odvisno tudi od sodelovanja naše radio-družine. Zato bi bilo želeti, da vsaka tovarišica in tovariš ne samo prečita knjižico, marveč da tudi pristopi v krog sotrudnikov, ki bodo pomagali šolskemu radiu z delom in nasveti, ali vsaj z razumevanjem. Mladina jim bo hvaležna.	Ru.
Stanovska organizacija JUU
Iz društev:
Vabila:
= SLO VENJEBISTRIŠKO UČITELJ. SKO DRUŠTVO bo imelo svoj redni občni zbor v soboto dne 24. oktobra 1931 ob 10. uri dopoldne na deški šoli v Slovenski Bistrici z običajnim dnevnim redom:
= BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto 17. okto« bra t. 1. ob 11. uri dopoldne v osnovni šoli v Črribmlju s sledečim dhevnimT redom: 1. Likvidacija BUD v smislu § 76. uradni« škega zakona. 2. Osnovanje novega društva za Črnomelj in Metliko po piiavilih JUU, odo« brenih od ministrstva prosvete. 3. Situacijsko poročilo tov. predsednika. 4. Poročila funk« cionarjev. 5. Volitev upravnega in nadzornega odbora. 6. Slučajhosti. Popoldne se vse učiteljstvo poslovi od- pok tov. Podržaja na pokopališču v Dragatušu.
:= SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA bo zborovalo dne 24. oktobra t. 1. ob 9Vi. predpoldne v dvorani Sokolškega doma s sledečim dnevnim re« dhm: 1. Čitarije" zapisnika zadrijega ztiorova« nja. 2. Reorganizacija učiteljskih društev. 3. Nameščenja in premeščenja učiteljstva v smislu okrožnice sekcije. 4. Dopisi,- 5 Predavanja kmet. svetnika Krošlja o kmetijskih in gospodinjsko nadaljevalnih šolah. 6. Poročilo tovariša Veita o glavni skupščini Udeležba obvezna. — Odbor.
Poročila •
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V GOR» NJEM GRADU je imelo svoj redni letni občni zbor na Rečici ob Savinji dne 19. septembra 1931.
Dnevni red: 1. Poročila društvenih funk« cionarjev. 2. Poročilo o banovinski skupšči« ni 3. Reorganizacija društva. 4. Volitve upravnega in nadzornega odbora in namest« nikov. 5. Slučajnosti.
Število članov 47, navzočih 26, t. j. 55-32%.
Tov. predsednik otvori zborovanje, po« zdravi vse navzoče, obžaluje pa, ker je navzočih tako malo število članov.
Prečita in odobri se zapisnik zadnjega zborovanja.
Pri naročilih potoni Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne!
Predsednikovo poročilo: a) Poravna naj se dolg za naše društvo. Glede gospodarske poslovalnice ni nobenega odziva. Dalje predlaga tov. predsednik, da se vsem tistim, ki ne hodijo na zborovanja, pošlje opomin.
b) Statistike o izvenšolskem delovanju naj se izpolnijo in pošljejo na šolo Rečica do 17. oktobra.
Tajniško poročilo: V preteklem šolskem letu je društvo zborovalo petkrat. Povprečen obisk zborovanj je znašal 65%.
Referati: 1. Ob desetletnici koroškega plebiscita. Referent Kotnik Zorko. 2. Dru« štveni časopis. Referent tov. Senica Anton. 3. Risanje v narodni šoli. Referent sreski šolski nadzornik Fr Lužnik.
Blagajniško poročilo: Blagajničarka po« roča, da je bilo v preteklem šolskem letu 1930/31. prejemkov 5457"10 Din, izdatkov 5202 Din, preostanek 255" 10 Din.
Poročilo o banovinski skupščini: Tov. predsednik poda poročilo o banovinski skupščini v Ljubljani. Prečita tudi došle dopise.
Reorganizacija društva: Staro društvo se likvidira. Ustanovi se novo, ki se imenuje JUU v Beogradu — sresko društvo v Gor« njem gradu. V smislu pravil JUU odobrenih od ministrstva prosvete z O. N. br. 37.035 od dne 14. maja 1931 Dreide vsa imovina starega društva, aktiva in pasiva, na novo društvo Reorganizacija je bila soglasno sprejeta. Ob koncu prevzame besedo tovariš predsednik, ki obžaluje, da v preteklem poslovnem letu ni dosegel vsega kar bi bilo potrebno. Iskreno se zahvali vsem sodelujočim članom za trud in opozarja članstvo, da bo doseglo lepe uspehe le tedaj, če se bo zave« dalo resničnosti besed: V slogi je moč!
Za poslovno leto 1931/32. je bil izvoljen sledeči odbor: Kotnik Zorko, predsednik, Rainer Milko, podpredsednik, Černe Iva, tajnica, Štigler Jožica, blagajničarka, Vičič Stan« ko, Senica Anton, Jeraj Franjo, odborniki. —
Tratnik Jože, Petrač Franjo, Baloh Anica namestniki. — Nadzorni odbor: Rozman Avgust, Žnidaršičeva, Okorn odborniki. — Hubert in Pevnik Ema namestnika
5. Slučajnosti: Tov. predsednik predlaga, da bi agitirali za »Naš rod« in »Mladinsko Matico«. Na njegov predlog se pošlje iz blagajne Učiteljskemu domu v Mariboru 500 dinarjev.
Tov. Hubert predlaga, naj bi se na zborovanjih obravnavalo tudi nekaj metodične« ga, da se otvori nekaka debata, n. pr Zem-ljepisje na vseh stopnjah. Predlog se sprejme.
Prihodnje zborovanje bo meseca novem« bra v Nazarjih.
Predsednik zaključi zborovanje, se za« hvali za obisk z željo, da bo le«ta na prihodnjem zborovanju številnejši. Z. Kotnik, preds.	Iva Černe, tajnica.
-f ZBOROVANJE UČITELJSKEGA
DRUŠTVA ZA LAŠKI SREZ. V ponedeljek 5. t. m. se je vršilo v Laškem dobro obiska« no učiteljsko zborovanje.
Pred zborovanjem se je izvršilo na sreskem poglavarstvu odlikovanje zaslužnih učiteljev in učiteljic laškega sreza. Odlikovanja je izročil g. sreski načelnik P i n k a v a sledečim učiteljem in učiteljicam: sreskemu šolskemu nadzorniku Ljudevitu Potočni« k u, šolskemu pregledniku g. Kislin« g e r j u in šolskim upraviteljem P 1 a v š a k u Robertu L a p o r n i k Ani, L e b a r j u Fra« nu in L u n d e r Hermini
Zborovanje je otvoril predsednik tov. P 1 e s k o v i č Rudolf s pozdravom vseh navzočih, posebno obeh nadzornikov gg. Potočnika in Kislingerja ter vseh na govo pri« stopivših članov in članic ter čestital odliko-vancem. Spominjal se je prerano umrlega, mladega in simpatičnega tovariša Dacarja, ter izrekel iskreno sožalje tovarišici Mileni
Kodermanovi, kateri je neizprosna smrt ugrabila dobrega očeta. Nadalje se je spo« minjal predsednik zgodovinskega akta Nj. Vel. kralja, ki je dal zvest svoji obljubi na« rodu ustavo, ki garantira .popolno enakopravnost vseh plemen na podlagi narodnega in državnega edinstva. Opozarja učiteljstvo na predstoječe volitve in poziva vse učitelje pa tudi učiteljice, naj stopijo med narod, ki ga begajo razni neprijatelji države in naj mu razlože pomen predstoječih volitev za dr« žavo. Učiteljstvo, ki je bilo vedno zvesto vdano domovini in vladarju, bo tudi v tem slučaju storilo svojo dolžnost v polni meri.
Predsednik omenja znižanje draginjskih doklad državnemu uradništvu, ki se je po zadnji regulaciji svojih prejemkov malo oddahnilo. Učiteljstvo bo preneslo tudi to žr« tev ki jo je zahtevala država od njega ob priliki splošne svetovne krize, v prepričanju, da so ti odtegljaji le začasni.
Predsednik tov. P1 e s k o v i č poroča še o poteku obeh skupščin. Pojasni nekatere stvari, posebno pa omenja navdušenje vse« ga učiteljstva, ko je bilo prečitano na glavni skupščini lastnoročno pismo Nj Vel. kralja učiteljstvu Jugoslavije. Poziva učiteljstvo, naj se trdno oklene svoje organizacije in vabi tudi one tovariše(ice), ki stoje še ob strani, naj se včlanijo in naj ne bodo »suhe veje na drevesu učiteljske organizacije«.
Društvo se udeleži odkritja spomenika pokojnemu ministru dr. Gregorju Žerjavu po svojem predsedniku tov. Pleskoviču.
Po poročilu blagajnika tov. Ho f b a u « erja je predaval sreski šolski nadzornik tov. Ljudevit Potočnik: Reminiscence na po-izkusni razred v Laškem. Tov. nadzornik se je dotaknil kritik, ki jih je izreklo svoj čas učiteljstvo posameznih šol laškega sreza o tem razredu. V stvarnem govoru je nekatere zavrnil kot neutemeljene, druge utrdil kot
utemeljene in podal v kratkih besedah nekaj navodil za udejstvovanje učiteljstva po modernih smernicah. Učiteljstvo je sledilo izvajanjem tov. nadzornika z velikim zani« manjem in ga nagradilo z burnim odobravanjem. Predsednik se je zahvalil tov nadzor« niku za temeljita izvajanja, izrekel pa tudi zahvalo tov. učiteljici Stegenškovi, ki je vodila poizkusni razred.
Sprejet je bil sklep, da v bodoče član« stvo pri Slovenski Šolski Matici za člane učiteljskega društva ni več obvezno. Priporoča pa, da ostane vse učiteljstvo tej instituciji še nadalje zvesto. Naroča se odboru, da stopi v stik s sosednimi društvi za skupno zborovanje, ki bi bilo združeno z mladin« skim koncertom, pri katerem bi nastopil priznani mladinski pevski zbor vodenske šole.
Ko so bile rešene še nekatere interne zadeve društva, je predsednik tov. Pleskovič zaključil lepo uspelo zborovanje.
KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE!
MALI OGLASI
mm
temu/upa

Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjit znesek Din 5" —
FOTO- ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejSe pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
GALERIJA
NAŠIH MOŽ
JE V ZALOGI
KNJIGARNE UČITELJSKE TISKARNE v UUBLJAN
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik
6.	Stritar
7.	Jurčič
8 Gregorčič 9. Aškerc 10. Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec 13 Jenko
14.	Cankar
15.	Gang!
16. Parma 17 Župančič
18.	Kersnik
19.	Maister
20.	Finžgar
21.	Strossmaye
61-5 X 47-5 cm. Slike à Din 10'— Okrasite z njimi šolske prostore!
Lovske puške
floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KAISER — puškar — LJUBLJANA
KONGRESNI TRG ŠT. 9
OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠT. 15
priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov.
Na debelo!
Na drobno!
Dame!
Plašče, kostume in obleke, najugodneje in na obroke Vam nudi
A. Paulin,
Ljubljana — Kongresni trg št. 5
T
Ugodnost!
Danske galoše . .	70 Din
Moške galole ...	75 Din
Damski snežni Seriji	100 Din
Mofiki snežni «evlji .	110 Din
I9TDÜ KRBPQL Uidinaia
letu tn » ^ umetni iaa 3

da vitko in elegantno linijo!
V zalogi tvrdke
A. & E. SKABERNÈ
LJUBLJANA
Specialno
olje zoper prah
za h igienično čiščenje učilnic,
laneno olje, firnež, emajloe lake, vse vrste prozornih lakov, oljnate in suhe barve, steklarski kit in vse v barvarsko stroko spadajoče blago. Tudi študijske in umetniške barve dobite pri domačem podjetju
MEDIČ- ZANKi J) r.ako°vlj?n W
LASTNIK FRANJO MEDIČ. — CENTRALA V LJUBLJANI Tovarne: Ljubljana-Medvode-Domžale. Podružnice in skladišča v Mariboru in Novem Sadu.
Sblifian
Zaloga barv, tušev in radirk
POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l.
Meinl-ove
«
najboljše kavne mešanice, najboljše od najboljšega
Julio Meinlj
uvoz kave,
ustanovljene leta 1862.
Otomane
peresnice, zimnice> divane ter vsa tapetniška dela izvršuje po najnižjih cenah
F. Sajovlc
Ljubljana, Stari trg štev. 6
VELETRGOVINA
Blago
za zimske suknje in damske plašče najceneje pri
A. ŽLENDER,
LJUBLJANA - MESTNI TRG ŠT. 22
P.n.
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.
Premog In drva
najboljše vrste dobavlja
A Pogačnik
LJUBLJANA, BohorlieTa cesta 5.
Telefon 2059.

ZIM/Kfl OBLAČILA za dame In gospode
v priznani elitni izbiri ter solidnih cenah kupujte pri tvrdki
Na željo olajšana plačila!
FRAN LU Kit
:
5
: ■
J
F« König šolam in šol. upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja in vse knjigoveške potrebščine po najnižjih cenah: platno, marmor papir, sukanec, lepenka itd.
Anton Janeiil
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in zaloga vseh knjigoveških potrebščin
Liubljana, Florjanska ulica št. 14
LJUBLJANA
lOMBMaaiSMaMiBmamBMifaBmamMisaBaismis^^