LETO II. = ŠTEV. 5
VELIKI TRAVEN 1922
JADRANKA
"Glasilo zavednega ženstva, izhaja v Trstu 1. vsakega meseca, r— Posamezen izvod 80 st. Letna naročnina iznaša 10 L, za Jugoslavijo 100 K.
Uredništvo in oprava je v Trstu. Via Scorcola 492,1.	Urejuje jo Marica Stepanfiieva (Gregortt).
VSPORCD:
v
1.	Ženska volilna pravica. — Lp. K.
2.	Veronika Deseniška. — M. Gregoričeva.
3.	Oj, zasmej se! — Mara Tavčarjeva.
4.	Materinstvo. — Minka G.
5.	Izprehod po Skandinaviji — M. Ste-
pančičeva.
6.	Mrak. Fran Žgur
7.	Ljubezen strojepiske. — Rosandra.
8.	Duhovniški celibat. — (Konec) I. M.
9.	Slika. — Miroslava.
10.	Zadnje ure. — f Ad. Trampnž.
11.	Drobtine.
Zobotehnični Ambulatorij
ulica Sette Fontane št. 6, I. - TRST - ulica Sette Fontane št. 6, I. Odprt vsak dan od 9-13 in od 15-19.
Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tubi zobnice s kavčukom. Slovencem 10% popustka, kakor tudi plačilo na obroke. —DELO ZAJAMČENO ————
LUIGI (Vek.) PLESNIČAR - TRST
ULICA GIULIA, 29
Trgovina jestvin in kolonijalnega blaga, olja, mila in vsakovrstnih likerjev v steklenicah. — Trgovina je popolnoma na novo opremljena in preskrbljena z vedno svežim ter prvovrstnim blagom. - Točna postrèzba in v Trstu franko na dom.
Se priporočam slov. občinstvu v mestu in na deželi. —— Na debelo v ULICI GAETANO OONIZETTI, 5 —__
Dr. ANTON GRUSOVIN =
= GORICA =
PidZZd Vitftoria 20 ordinira za kožne in venerične bolezni od 9-11, 3-5
Ob nedeljah in praznikih le od 9-11 ure.
ANTON T
Nova zalaga
v Gorici,
se priporoča $ in na deželi
~WT €ene"b Na drobno
TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA v TRSTU
registrovana zadr. z neomejenim jamstvom
Ulica Pier Luigi da Palestrina št. 4, I.
Obrestuje navadne hranilne vloge po =
vloge, vezane na trimesečno odpoved	/O
po 5'h'lo ako zinašajo 20-"0.000 L. po 6°/o ako znašajo 30-10.000 L.
po 61,ao/0 ako presegajo 40,000 Lit. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega, premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posoljilana
poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Tel. št. 16-04 — Uradne ure od 8-I3 — Tel. št, 16 04
K. SOSIČ - Trst-Rojan
Via di Boiano ; poleg cerkve.
Priporoča, svojo manifakturno trgovino cenj. občinstvu za obilen obisk. Postrežba točna - cene najnižje.
Svoji k svojim!
TRST
ulica S. Caterina 11
Telefon 15-52 dvakrat.
Edvard Giaconi
Izborno platno za postelnjake, perilo, zavese, volnene in polnjene odeje, zaloga volne in žime za postelnjake, perja itd, itd. ——
Se priporoča slovenskim kupcem, ker Je zmožen njihovega jezika.
PODRUŽNICA VIA UDINE
Dr. L. BOROVICKA
Trst - Via Genova 13, I.
ordinira za kožne in venerične bolezni
od 9 = 12, 3 = 7.
__Ob nedeljah in praznikih rr—
od 10 = 12 ure.
JAKOB PERHAUC
TRST • Via Spiro Tipoldo Xydias • TRST ZALOGA
tu in inozemskih vin, žganja in likerjev Razpošilja in poslužuje na dom. — Razpolaga z najfinejšimi šumečimi vini svetovnih znamk a la: Asti, Chart-Blanc, Excelsior i. t. d.
Ljubljanska kreditna banka
Podružnica v TRSTU.
Centrala v LJUBLJANI.
PODRUŽNICE: Celje, Borovlje, Brežice, Gorica, Sara]., Split, Trst, Maribor, Ptuj, Kranj. - Delniška glavnica K. 50 000.008. Resfcrva K. 45.0
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice
proti 3y2°/o , , na žiro-račune proti 4«/, obrestovan., n
Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru, izvršuje borzne naloge in^daje v najem varnostne celice.	Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13.
i v JU mti
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
Kuhinjske in druge hišne potrebščine
iz aluminija, steklovine, lesa in emailirane prsti.
Trst, Trg sv. Ivana štev. 1.
TRST, Pri Sv. Jakobu - Via Glus. Caprin S
Cevi jamici FORCESSIN
-- dobite najtrpežnejše -
Obuvalo za moške, ženske in dečke
Specijaliteta otroškega obuvala..
Cene posebno zmerne. Postrežba točna.
Tvrdka Pi
Via Garibaldi 18 !
Na drobno Velj ■
Bencin, petre* fina mazila, g| konopec, Dobave za avtoi Najzi
Utajo se ZAS1 = v vse
=
ELIZA
na trsu Gavi
•a
—I
Na novo
kakor spalne! zine ter kuhf nižjih cenah.
Ivan Zi
(na Starem trg
LET© It. — ŠTEV. 5
0L1S1L0 zmmmn žehstvh
VELIKI TRAVEN 1922.
Lp. K.
ŽENSKA VOLILNA PRAVICA.
Letošnja Jadranka je prinesla o ženski volilni pravici dva nasprotujoča si dopisa. Ker me zanima to vprašanje v lastnem in v narodnem interesu, se mi zdi potrebno, da podam še jaz nekaj misli.
Zahteva po političnem uveljavljenju žene je utemeljena v najprimitivnejšem čutu pravičnosti. ¿ena je pravtako važen del človeštva kot moški. In dasi je njen delokrog vsled duševne
in telesne razlike drugačen od njegovega, in njeno delo manj vredno, le oba tvorita celoto. Res je sicer, da je njeno poslanstvo materinstvo in skrb za toplo domače ognjišče in je delo v javnosti moževa naloga. Toda vsaki ni dodeljeno doseči smotra, ki ji ga je postavila narava. Potreba je pahnila mnoge v boj za vsakdanji kruh, ramo ob rami z moškimi morajo izpolnjevati svoje službene in državljanske dolžnosti. A" istem poklicu ni v zahtevi vršitve dolžnosti in izmere dela nikake razlike med možem in ženo. Naravno in pravično bi torej bilo, da bi imele žene ob enakem delu tudi enake pravice, kot njihovi moški tovariši.
Pa je tudi v interesu človeštva, če bi se žene politično udejstvovale. Ker prevladuje v nas čuvstvo, kakor v moških razum, bi upliva-le v tem smislu na zakonodajo, ki bi bila gotovo popolnejša, če bi vsebovala oba elementa. In vemo, da je zlasti sedanji surovi dobi potrebno toplo čuvstvovanje združeno s smotrenim delom. Po svoji naravi smo najbližje otroku in družini, zato se nam odpirajo važna socijalna polja, ki jih moramo obdelati same, brez moške pomoči, kot so druga primerna le moškim močem in sposobnostim.
Neizmerne koristi bi bilo posebno za naš narod, čigar velik del se je vrnil iz begunstva ves ubog in ponižan in preko katerega so divjale vse vojne grozote, ako bi sedele v občinskih svetih tudi plemenite in razumne žene in bi sodelovale pri mladinskem skrbstvu, v higi-jenično-zdravstvenih odsekih i. t. d.
S priznanjem političnih pravic bi žene pomnožile tudi vrsto narodnih delavcev, ki se je,
po političnem preobratu v naši deželi, tako žalostno skrčila. Mnoge bi se predramile in se začele izobraževati, druge bi se opogumile in stopile v javno delo. Vemo, da se je tudi moška masa začela kulturno dvigati šele, ko jim je bila dana splošna volilna pravica. V suženjstvu je neizobraženost in neznačajnost.
Narodno delo žene je sedaj silno težavno, ker se mora bojevati z neštevilnimi predsodki, naperjenimi proti njenemu spolu. Tudi ni tako uspešno, kakor moško v istih razmerah, ker ji krati njena politična manjvrednost potrebno avtoriteto. Ljudje smo pač taki, da nam bljiž-nji ne imponira le z duševnostjo, ampak tudi z materjelnimi prednostmi: z bogastvom, močjo i. t. d. In pri ljudstvu gotovo nima istega ugleda človek, ki nima prav nobene besede, kadar se odločajo splošne koristi, kot oni, ki je enakopraven, ali stoji celo višje. Le poslušajte večino mož in mnogo žen in opazili boste, da smatrajo ženo manjvrednim človekom. Nele v javnosti, niti v družini ji ne priznavajo enakih pravic kot moškim. Zato smo postale malodušne, premajhna je naša samozavest, da bi se krepko oprijele prepotrebnega narodnega dela.
Tako, mislim, sem razložila potrebo in nujnost, da se nam da volilna pravica, za katero nismo dolžne bojevati se same, ampak vsak pošten in socijalno izobražen človek. To bi seveda ne škodilo drugemu narodnemu delu, ker je le eno izmed mnogih vprašanj, ki so aktualna, se zanimamo in delamo zanje; kajti človek je mnogostranski.
Prepričana sem, da je izpolnitev .te naše zahteve le še vprašanje časa. V Ameriki in večini evropskih držav so že postale žene enakopravne. Seveda je boj za ideale vedno težaven in otežkočajo ga zlasti oni navidezni pristaši, , ki skrivajo pod krinko skepse — zavedno ali nezavedno — strupeno sovraštvo.
MAR. GREGORICEVA
VERONIKA DESENIŠKA.
ZGODOVINSKA TRAGEDIJA IZ XIV. STOLETJA V PETIH DEJANJIH
TRETJE DEJANJE.
(Se vrši mesec kasneje, torej I. 1422. in tudi v Krapini)
Dvorana v gradu.
1. PRIZOR.
I Ionian, Friderik, kasneje Barbara.
Herman ('koraka po sobi res razjarjen)-. Groza, groza! Tn ve-li kdo o tem tvojem zločinu ?
Friderik (sedi ob mizi, podpirajoč si glavo)-. Mislim, da ne! Kvečem, da sumi kaj zdravnik, ker ga nisem pustil blizu.
Herman-. Zlepa ali zgrda zavežem že jaz zdravniku jezik. — Vedi pa, da kakorhitro zapaziš pri .komu najmanjšo slutnjo, ga odpošlješ s kako pretvezo nemudoma k meni v Celje.... da ga utaknem v podzemsko ječo. Si razumel?
Friderik (zaničljiro): Tako se ragrevaš, ko da sem s tem umorom pokončal vso tvojo slavo, ali kakor da bi ne bil ti še nikogar spravil pre-rano na drugi svet.
Herman: Tvojih očitanj ne maram, pač pa si želim vsaj tvoje navidezno grevanje napram vsakomur.
Friderik: Eh, kaj bi se kremžil nadalje.... No, da! V prvem hipu mi je bilo sicer malo hudo, ker sem spoznal, da me je žena ljubila.... (zlobno) Se stokrat bi jo bil lahko varal, ona pa bi mi še stokrat odpustila... he, he! Ali. končno....
Jlerman: Kar je, je! Kaj ne?
Friderik: Kako pa? Misel na zlato svobodo, ki jo vživam me tako prevzemlje, da si s spominom na tistih par kapelj krvi ne belim več glave!
Herman: Lopov, ti! Toda to hudodelstvo naj te vznemirja še zaradi Ulrikove declščine.
Friderik: Ali ti nisem pravil, da nihče ne sluti ničesar.... Čemu naj bi se torej bal, da mi kdo izpodtakue njeno zapuščino?
Herman-. Mesec je že pretekel od tistega nesrečnega dne in prijatelji ti bodo prihajali s sožaljem v grad. Bodi oprezen torej !
Friderik: Kar se tiče moje previdnosti, bodi brez skrbi, saj veš kako se urnem pretvarjati in zatajevati.
Herman (pogleda proti izhodu) Stopinje čujem! Le pazi, da odpraviš posmihanje z obraza. Gorje meni! Kedaj vendar zadremljem brez skrbi?....
Barbara (oblečena v črnini, prihaja ponosno a z lahnim nasmehom, ko izgovarja Herman zadnji stavek.): Tudi danes si čmeren, oče? Opusti vendar to spokornost; ti prav nič ne pristoja.
Herman'(kimajoče): E, Barbara! Lasje mi ne osive prerano le radi njega, ampak tudi glede tebe. Dolgo itak ne bo, ko izve kralj o tvojih ljubezenskih sestankih... (sede)
Barbara: Hi, hi! Misliš, da je Zigmund brez napak in kaka poosebljena zvestoba? Kdor (s počasnim pordarkom) zahteva brezmadežnost, naj je tudi sam čist.
Herman: Moškemu prezremo včasih baš ono, kar pri ženski obsojamo, kajti ženska naj vobče niti ne premišlja o pohotnosti.
Barbara (pokaže s stegnjeno roko posmehljivo proti oknu): To velja le za one tamdoli po njivah, ki se trudijo ocl zore do mraka in so rojene le za muko, nikakor pa zame: bogato, lepo, mlado, živahno....
Herman (ji seže v besedo): In vročekrvno, kakor je bil tvoj ded.
Barbara (kljubovalno): V srcu mi planiti res želja po razkošju in uživanju. Vrela kri se pretaka po mojih žilah.
Herman: Prava lava. (pokima)
Barbara (mu pokima): Ognjena lava, da! In vendar si me omožil še polotroka z mršavim starcem, ne da bi me vprašal, če ga sploh maram,. In ravno tako si storil z nesrečnim sinom. Kaj ne, Friderik? /stopi k njemu.)
Friderik• (ki ju je res čas le raztreseno poslušal, se pretvarja v otožnega, nedabi ji kaj odgovoril.)
Barbara (mu objame glavo z obema rokama): Ne žaluj toliko, Friderik.
Friderik: Ne muči moje duše, Barbara!
Herman \ urno koraka po sobi in je v skrbeh, da bi se Frid. ne izdal.) Soprogina smrt greni, kraljica, četudi ne živi mož srečno z njo.
Barbara: Za samomorilci ne smemo tugovati, saj si moramo biti v svesti. da vživajo pokoj, ki so ga pogrešali v življenju.
Friderik: Sestra, sestra! Zdi se mi, da riješ z ostrimi nohti po mojem srcu-
Barbara: Eli, kaj bi toliko premišljal o tisti prevzetni Hrvatici.
Herman (se ustavi sredi, sobe/ Razvedrila potrebuje! No, upam, da ga ti. Barbara, popolnoma raz-treseš še predno odideš iz tega gradu.
Barbara: Prizadevala si bom. Sicer, veš kaj, Frid.? Z menoj pridi na stolpič, da se boš naslajal ob razgledu: jaz pa ti zabrenkam na harfo.
Friderik: Kasneje ti prav rad ustreženi, a sedaj počakam tukaj, da pozdravim kralja.
Herman: Lahko odideš, kajti kraljevo potovanje od Budima do tukaj je bilo mučno: kdo ve kedaj se odpočije.
Barbara (ki je pogledala ravno proti izhodu): Je že tukaj!
PRFZOR.
Prejšnji, kralj s spremstvom.
Zigmund (u stopi dostojanstveno v spremstvu treh aseb, ki se pa takoj oddaljijo in obstoje zunaj sobane.
Friderik [stopi urno k Zigmundu: mu roko poljubi.): Dobrodošli na mojem domu, veličanstvo!
Zigmund: Zelo upadli ste, mili grof! (Odzdravi Herman novemu poklonit.)
Barbara, (koketno): Ali bi ne tugoval kralj Zigmund po kraljici Barbari?
Zigmund (ji poljubi prijazno roko): Vara, vladarica, ki poznate moje čustvovanje, je odgovor na to vprašanje nepotreben. Glede vašega brata pa mislim, da bi se končno udal v usodo z ozi-rom na blago ranjko.
Herman *kije nemiren dokler govore o ranjki): Naj počiva v miru ! (mu odkaže prostori Prosim, veličanstvo !
Zigmund: Le tega ne umem, kako se je mogla usmrtiti sama baš ona žena-, ki je posvečevala Bogu ves svoj prosti čas. (sede)
Barbara (žaničljivo): Taka svetnica, lie, lie!
Herman (zroč srpo v Friderika): Nepremišljen trenutek.
Barbara: Eli, kaj! Friderik se že potolaži.
Friderik (ki je ves ras nevoljen, reče navidezno žalosten): Izguba drage ranjke mi je nenadomestljiva, ljuba sestra!
Zigmund: Kajpada! Zato pa ne segajmo še nadalje v rano. ki krvavi. A čujte, svak! Morda bi ne bile napačno, ako odpotujete z danskim kraljem v Jeruzalem?
Barbara (z vidnim zanimanjem): O-o! Dospe morda kralj Erih na naš kraljevi dvor?
Zigmund: Da! Iz Benetk mi je že poslal sla s poročilom da me poseti, predno odide preko Dalmacije v Palestino.
Herman (Frideriku pomembno): Nasvet njega veličanstva naj ti je izredno dobrodošel, sinko!
Friderik: Ali bo zadovoljen danski kralj s svojim dolgočasnim sopotnikom ?
Barbara (prijemši ga za ramo): Tuje krajine te raz-tresejo, brat.
Herman: Stori, kar ti veleva veličanstvo!
I'daž (se ob uhodu globoko priklon i, na to stopi pred kralja ter mu na podložnici odda dva zavitka.)
Zigmund (ogleduje): To je škofov pečat in to Franko-panov grb. (slugi) Ko se prišleca odpočijeta naj takoj ustopita.
Blaž: Njega svetlost knez Senjski in prečastni škof zagrebški sta že v predsobju, veličanstvo! (odide)
Herman (ki je prestrašeno pogledal Frid., ko je Zigmund izrekel „Frankopanor grb1- reče naglo): Moj sin in jaz se lahko odstraniva, jasni vladar!
Zigmund: Nepotrebno; ne pričakujem nikakih tajnosti.
Herman: (Nevoljen in poln skrbi molče seže z dlanjo preko čela in temena.)
d. PRIZOR.
Prejšnji, Alben, Ivan Senjski.
Aiben (ustopi z blagoslovom. Pozdravi kralja spoštljivo)
Zigmund: Pozdravljeni, reverendissime!
Alben (se prikloni pred kraljico in Hermanom nato odide k Frideriku, ga še posebej blagoslovi in z njim pošepeta.)
Senjski [vstopi ponosno takoj za Albenom. Tudi on se najprvo pokloni pred kraljem): Vašemu veličanstvu se klanjam najspoštljivejše!
Zigmund: Dobrodošli, vrli banič! Ste li vedeli, da sem tukaj?
Senjski (ko se je takoj po pozdravu s kraljem globoko poki. kraljici.): Izvedel sem, veličanstvo! In ker je že mesec potekel, odkar počiva moja pokojna sorodnica v celjski grobnici, sem uporabil priliko, da pred Vašim obličjem, visokost, izražam sožalje njenemu soprogu.
Zigmund: Storite to, knez, storite! Potolažite ga!
Senjski (Frideriku, ki je šepetal z Albenom in kraljico): Vi, grof Celjski, razumete moje misli in namere, kaj ?
Friderik (ga pogleda osuplo a odgovori pikro) Ne, knez, ker vas nisem poslušal prepazljivo!
Senjski: Ne? lie, lie!
Barbara (ki se je preje približala Albenu in Frideriku, reče s pogledom po drugih): Posmehuje se v toli svečanostnem trenotku.
Herman (vznemirjen): Kaj to pomeni?
Senjski (govori vedno j ako neustrašno): Res. sveča 110-sten je ta trenotek, presijajna kraljica, in istočasno najusodepolnejši.
Zigmund (resno): Jasneje, vitez !
Senjski,: V moji notranjosti, visokorodna gospoda, se bojujeta v tem hipu srd in veselje.
Alben: Quid hoc sibi vult?
Herman: Čudni občutki!
Zigmund: Danes ste mi nerazumljivi, Fran kopan !
Senjski: Dokler ne dospem s svojim sklepom do zadoščenja, me ne mine jeza. Vesel pa sem zato, ker bom morda še danes rabil svoje orožje napram onemu, ki zaslužuje moje najgiobje zaničevanje.
Friderik (ga pogleda strupeno): In kaj nas to briga?
Barbara (žaničljivo): Knez Senjski menda misli, da sedi pod lipo v krogu svojih kmetov.
Senjski: Frankopani se ne izpozabljajo, milostna cesarica.
Zigmund: Razkrijte nam vendar, kar ne spada v tajnost, knez Ivan!
Senjski: Stvar, o kateri razpravlja vsa Hrvatska ni nikaka skrivnost, najmanje pa vam, i Frideriku) je-li?
i Nadaljevanje sledi.)
MARA TAVČARJEVA; Dobrova.
Oj, zasmej se...
©j, sasmej se, delile meje,	©j, savriskaj, dekle moje,
rožmarin dehti,	solnce v svate gre,
iri škrjanček tam r.ad poljem	vrt objel je rože svoje,
v pesmi se budi.	rdeči mak polje-
©j, saplakaj, dekle moje, k meni se privij, da me beli dan ne sreča, duri mi odpri.
MINKA G.
MATERINSTVO.
Nihče ae dvomi o tem, da je materinstvo nekaj, kar vzbuja v vseh rahločutnih ljudeh posebno spoštovanje ter dviga ženo visoko nad vsakdanjost. Kaj je več; žena ali mati? Vsaka mati je bila najprej samo žena, zato ni treba dajati prednosti eni ali drugi. Saj spi skoraj v srcu vsake žene globok čut materinstva, ki samo čaka, da ga vzbude zunanje okolnosti. Vendar pa je materinstvo najvišja odlika in najčastnejša naloga žene.
Velike, svete pa so dolžnosti matere in dolžnosti očeta. Zena, ki je postala mati, mora biti poslej živa požrtvovalnost; ne sme se izgovarjati na svoje posle v društvu, v javnosti ali kjerkoli, a niti oče se ne sme izgovarjati na svoje delo v pisarni, na obrt ali trgovino. Otroci so prvi. Kdor je rodil otroke, je prevzel s tem nalogo, da vzredi in vzgoji iz nezavednega bitja popolnega človeka in da omogoči svojim otrokom, če le možno,, lepšo usodo kot je morda njegova. Zato morajo starši posvečati čim več svojega časa otrokom, morajo skrbeti za njih šolanje, njih zdravje in vzgojo, skratka za njih najboljši duševni in telesni blagor. To je dolžnost roditeljev, odgovornosti polna in jako težka dolžnost. Le kdor jo popolnoma razumeva, jo povsem izpolnjuje; in pri tem ne izostanejo zadovoljive, dobre ali celo vzorne posledice. Zadovoljstvo, sreča otrok pa je itak sreča staršev. Zdi se nam pa, kakor da je izpolnjevanje teh dolžnosti danes mnogo težje kot je bilo v preteklosti. Življenje zahteva čimdalje več od nas; življenski pogoji so od dne do dne težji, odgoja vedno napornejša, saj je prav mnogo vestnih očetov in tudi dobrih mater, ki samo delajo, se ubijajo od zore do mraka in tudi še pozno v noč, da prislužijo dovolj novcev. Na vzgojo otrok res skoraj ni časa misliti. Pa vendar morajo tudi taki očetje in take matere ukrasti sami sebi vsaj par čtrt ur na dan ter jih posvetiti svojim otrokom, ki so srečni in veseli ter se čutijo odlikovane, kadar jim roditelji kaj pripovedujejo ter se bavijo z njimi.
Otroška duša je tako potrebna roditeljske ljubezni, kakor je potrebno otroško telo zraka svetlobe. Ni dolgo tega, ko mi je pravila mati nčiteljica o svjih sinčkih, kako hudi so na šolske otroke, ki jih mora podučevati njihova mamica: «Šolarji imajo svoje mamice, pa naj jih one same uče; ti si pa naša, zato ostani pri nas«. Tako so tožili mali revčki. Seveda jih je podučila mati, da potem ne bi bilo dovolj denarja v hiši, ko
bi sedela doma pri njih in bi ne učila še drugih otrok.
Gotovo je silno težko deliti materi, ki ima še kak drug poklic, svoje delo in svoje zmožnosti na dom in javnost Velika nevarnost je, da dobi ali dom ali javnost oziroma poklic premalo. Prav mnogo je tudi ljLidij, ki menijo, da je v tem oziru pravilna razdelitev sploh nemogoča. Mnogi trdovratno trdijo, da je mati, ki služi, slaba mati ali pa je polovičarska v svoji službi. Razni primeri v bližini ter v svetu pa nam pričajo, da vsa zadeva nikakor ni tako črna, kakor je videti na prvi hip. Tudi Slovenci imamo mnogo dobrih, vzornih mater, ki so poleg tega jako vestne v svoji službi ter izvršujejo natančno svoje dolžnosti. Treba je le, da ne zapravljajo in tratijo svojega časa, da so telesno zdrave, da so energične in imajo veselje do dela. Za vse to pa treba lastne pravilne vzgoje. Če hočemo, da bodo naše hčere poj mi le resnost življenja ter ga ne bodo zapravljale z brezpomembnim, puhlim brbljanjem ter sukajoče se po cele ure pred zrcalom, moramo biti same dobro vzgojene ter moramo otroke že v nežnih letih navajati na red, pokazati jim moramo, da življenje ni praznik, da pa je vendar v življenju mnogo praznikov. Največji, najlepši praznik razumnemu in blagemu človeku je pač, ako je prej izvršil svoje dolžnosti. Največje zadoščenje in največje veselje mu je, če je dovršil delo tako, da so ž ujim zadovoljni bližnji in je zadovoljen sam s seboj. Toda vsakdo ne pozna te zadovoljnosti, te sreče. Naša mladina je postala ponekod blazirana, brez volje in veselja do dela in življenja. Niti pri nas niso redki mladeniči in dekleta, ki so še skoraj otroci, a so se že «naveličali» življenja. Nobena stvar jih več ne zanima in ne veseli, nimajo nikakih vzorov, vse se jim zdi neumno in smešno, dolgočasno in neslano. Čim starejši postajajo taki otroci, tem nezadovoljnejši so seveda s svetom in sami s seboj, tako da so v nadlego sebi in drugim.
In prav zato je velika, sveta dolžnost matere, da vzgoji svoje otroke tako, da bodo sposobni za življenje in za borbe, ki jih čakajo v življenju.
Prava mati je svoji rodbini solnce, okoli katerega se vrti vse življenje. Ona je prva svetovalka, bodriteljica, navduševalka. Ako je žena pogumna, tudi mož ne obupuje, ako je mati vesela in neuklonljivega humora. je v rodbini vse svetlo in jasno. Dobra mati je sinovom in hčerkam najuspešnejša duševna zdravnica, možu
sajmočnejša opora. Javkajoča, vedno bevskajoča, karajoča, ničesar več razumevajoča, nad vsem se zgražajoča in obupajoča žena-mati pa je za hišo največje nesreča. «Kvišku srca!» in «Ne udajmo se!» pa «Složno dalje, in nič nam ne morejo!» naj bi bila gesla dobre matere in vrle žene. Kazati mora svoji deci z razumno, previdno roko dobre in slabe strani življenja, vedno blaga, prizanesljiva in vzpodbujajoča, pri tem vzvišenem delu pa jej mora biti ljubezniv pomočnik soprog. Složno delovanje roditeljev ima v vzgo-vedno najlepši in najgotovejši uspeh. Ker pa prav po mnogih hišah ni tega složnega delo-
vanja, naj bi dekleta pač dobro premislile, ali se bodo mogle zbližati in združiti s svojimi bodočimi možmi v tesno vez, ali bo ostala medsebojna ljubezen in simpatija trajna. Le potem je mogoče pravilno izvrševati težke, svete dolžnosti materinstva. Seveda morajo biti pa tudi matere same dobro vzgojene ter zrele za zakon in za poklb materinski.
«Oče postati je lahko, oče biti zelo težko», pravi pregovor. Resnico govori. Toda trikratno velja ta pregovor še za matere. Zavedajmo se tega in bodimo na to ponosne !
MARICA STEP A N Č1Č K V A :
iZPREHOD PO SKANDINAVIJI.
(Nadaljevanje).
Tudi v restavraciji rikSgranzenskega kolodvora je bila tradicijonelna miza, okoli katere se je sukala, že tolika množica potnikov, da sem se zbala oditi praznili rok; k sreči sem dobila jelenovo juho in krompir v oblici, kakor tudi kakao, ki sem si ga morala pa sama skuhati na ognjišču, kakor si je že druga gospoda varila kavo in iz samovara zajemala čaj. Ko sem poplačala v obširnem kožuhu založeno blagajničarko, ki z vso zaupljivostjo sprejme, kar ji ponudiš, tam gori najbrže niti ne pojmujejo kaj je sleparstvo) sem preko snega pohitela v vlak ter kmalu potem prestopila iz švedske na norveško zemljo. Poslavljajoča se od pretemnih švedskih goščav in njenih zrealnobistrih voda, sem se z radovednim pogledom vozila odslej le po Norvegiji, to je po krajini, ki me je s svojimi predori skoro presenetila in ki je vsa okinčana z veličastnim pogorjem. Na zadnjo železniško postajo, to je v mestece Nar-vik sem dospela pozno zvečer. A da je kasno in da je že noč, sem izprevidela le po lastni žepni uri, ki mi je, odkar sem bila tega dne v vlaku, kazala že vdrugič enajsto uro. Dnevna svetloba je obdajala vso pokrajino, na nebu pa je sijalo polnočno salnce.
Kakor povsod, tako nas je pričakovala tudi na tej postaji gosta zimskoodeta gnječa ljudi, ki je pogledovala z zanimanjem vsakega potnika posebej a s posebno naslado mene in mojo sopotnico, ker je spoznala menda po najinih lahnih sicer zimskih oblekah, da nama ni tekla zibelka v ledenomrzli Skandinaviji. A ko sem šla z nosačem mimo neznancev, sem čula iz vseh ust polglasno: Tvsk, Tvsk! kar je pomenilo: Nemke, Nemke! Toda, ker sem jaz ob tem klicu izpregovorila namenoma glasneje s svojo tovarišico v domači govorici, sem za-čula za seboj drugo domnevo, namreč: Rvs, Rys! (Rusinje.)
Prišedša v hotel sem se, kakor hitro sem potolažila otrpli želodec, izmuznila a* posteljo, da pomirim trud in mraz pod gorkimi odejami, akorav-no je polnočno solnce razsipalo svoje pramene po spalnici navzlic zastrtim oknom. Drugega dne sem ustopila v skupno hotelsko jedilnico, ko se je že vršil narodni obred'okrog, srednjega omizja, česar sem se lotila urno tudi jaz, da ne dobim le glave
okusnega štirinožnega losa ali le kosti izvrstne ribe — lososa. Narvik je malo mesto z raztresenimi hišami v Ofotskem fjordu in ob vznožju Bersfjordett, ki je 14.")0 m. visoka planina, Lega tega mesta je jako zanimiva. V ozadju, prav tik hiš - ki so, kakor po vsej Skandinaviji izključno lesene — štrle norveške goličave; na vzhodu ima malo jezerce in laponsko pokrajino: na zahodu pa fjord, ki vodi v Atlantski ocean. Narvik ima približno iiOOO prebivalcev. ki se pečajo po večini z železno rudo. V to gorsko in istočasno nabrežno mesto prihajajo tujci vse poletje, odkar so o tvorili pred par leti ofotsko železnico, ki je nadaljevanje laponske. Narvik nima nikakih znamenitosti, a v svojih prodajalnah hrani marsikaj, ki zaslužuje vse priznanje. Posebno zapeljiva je najraznovrstnejša kožuhovina za postelje, preproge, obleke, čevlje, čepice in rokogrejčke. Kaj krasen razgled pa nudi mestu skromno obraščeni holmič, ki je blizu kolodvora. Ob 2. popolunoči sem se podala s tovarišico v tisti gozdič, toda noč me ni ovirala videti kako se Ofotski fjord druži z A-tlantskim oceanom. Pogled po prostranih mestnih poteh pa mi je kazal cele druščine ljudi, ki so postajali, se šetali ali gledali proti razglednemu gričku in ki imajo v sebi nekaj samotarnega in sanjavega, kakor šo sanjavi ti večnodolgi dnevi. S te točke je bilo zlasti mamljivo opažati deželo v polnočnem solncu...
Polnočno solnce! Kolikokrat sem premišljala v nekdanjosti o tem čudežu, ne da bi se odtegnila od sličnega pomišljanja z jasnim pojmom. So pač stvari na svetu, ki jih je treba doživeti in ne zadostuje le predstavljanje, pa bodi domišljija še toli bujna. Polnočno solnce je seveda baš ono, ki sveti tudi po dnevu in vendar, koliko večje občudovanje zasluži in proizvaja v tihih nočnih urah. Kakor znano je na severu nekaj mesecev dolg dan. Od polovice majnika do začetka avgusta stoji solnce sredi obzorja nepremakljivo. Ali ta nebeški čudež zamorejo opazovati le ljudje, ki so nad severnim tečajnikom, torej od Laponske dalje do najsevernejše točke, dočim je od severnega tečajnika navzdol po vsej Skandinaviji doli do Baltiškega morja, razlita le svetloba tega, z rumenkastim kolobarjem o-
mej enega polnočnega solnca, ne da hi ti južni Skan-dinavci videli tudi solnce samo na sebi. Sicer pa je tudi na jugu Skandinavije polnočni odsev tako jasen, da niso prižgane po mestih poulične svetilke. V Stoc-kholmu so bile v kasni uri sicer prižgane, toda njihov plainenček je bil brezpomemben in medel, kakor je medel lunin soj, ki si prizadeva tekmovati s solnčnim v polsvetlih poletenskih nočeh.
S početkom avgusta se skrije polnočno solnce tudi za najsevernejše kraje in le njegova svetloba je, ki traja vse noči do novembra, seveda vsako noč nekoliko bolj pojemajoče, da je podobna bolj
mraku. Približno okoli 20. novembra se jim pa izneveri še ta mrak, da objemlje Severjane tudi p® dnevu gosta noč do polovice januarja in poltenim dnevi in poltemne noči do majnika,
V takih poletenskih nočeh so barve na nebu nepopisno lepe, ne sicer tako secesijonistično krvave. škrlataste in vijoličaste, ko pri nas, vendar je to neka harmonično-združena skupina-vseh mogočih svetlih barv, ki jih človek ne more dopovedati z besedo, kakor jih baje ne bi mogel ustvariti niti slikar, ako ni pomeril vanje svoje lastne zenice*...
Nadaljevanje sledi.
PRAN ŽGUR:
Mrak-
Mehka je za resa stkana	Tišje, bolj in bolj globoko
v mraka tajnosti prozorna:	diha plan, polje široko;
pada v prvi sen poljana.	duh pod nebom božjim šviga.
mati potnika zgovorna.	luno, žarnice prižiga--
Zvezda ena --- zvezdic predhodnica	Skozi okna, skozi duri
sije v mrak nam iz višine--------pride k zibki v pozni uri;
božjega krilatca perutnica	stražo dolgo noč drži,
nese zvonek glas iz line....	riše v dušo rajske dni....
LJUBEZEN STROJEPISKE.
Francoski: HERVE LAURICK
Onega dne je Andrej Bonal prišel v svojo pisarno ob devetih manj deset, minut. - - Moral je sam celo vrata odpreti, kajti prišel je prezgodaj in nikdo izmed njegovega osebja ni prihajal tako zgodaj. —
Obesil je na obešalo svoj klobuk pa se nekako melanholično vsedel. — Slabo je bil spal, da sploh skoraj nič. izmučen od ljubezenske boli je videl, da ustaja novi clan in zato se je odločil, da stori tako tudi on. — Odbilo je devet, — v pisarni je dišalo po svaljči-cah, pokajenih prejšnji dan, in kakor sploh vsakogar, je tudi Andreja Bonat. ta cluh neprijetno dirnil. —
Siten in usiljiv je tak duh, kakor dekle, kateremu se odreka poroko, — kakor mrzli neprijetni spomini, kakor pepel brez koristi. -—
Zazdehalo se mu jev čeprav se mu niti zato m mudilo, kajti priložnosti in časa za zdehanje je imel tekom dneva itak dovolj in preveč. — Še nikoli pa ga ni vsa trgovina tako dolgočasila, in trgovstvo z zelenjavo in sadjem, ki je bilo ustanovljeno z dobro srečo in precejšnimi milijoni, se mu še nikdar ni zdelo tako pusto in sitno nikoli še ni opazil, da so češplje tako suhe in pa kokosovi orehi tako prazni. —
V tem je pa že prihitela mademoiselle Gabrijela, ga pozdravila ter se vsedla k svoji mizi. Plave oči, ru-deča ustna — gotovo — plavi in rudeči «crayon». —-Ta popis zadostuje, da se jo hipoma spozna, bila je strojepiska. — Andrej je začel misliti polagoma na svoje opravke. —
«Ah, tem slabše», — je mahoma vzkliknil, -— «razjasnimo najprvo to, kar nas najbolj muči ! «Gospi-ca, diktiral vam bodem privatno pismo t» —
Poslovenila: ROSANDRA
Gospica Gabrijela je sprejela povelje — novico kot. da ji je kdo povedal, da emir Favcala boli trebuh, niti trenila ni z očmi. le pripravila se je. hitro k delu.— Andrej je začel narekovati:
«Gospica !»
«Drago mi je, da Vam zamorem naznaniti, da si« vzbudili mojo pozornost s svojim resnim obnašanjem.
«Vaša zunanjost opremljena z razkošjem in skrbjo, ki zasluži, da zadovolji in osreči še tako razvajenega amaterja, je vzrok, da sem se odločil v Vaš prilog. Z druge strani pa je pohvalna t-urli Vaša got^ost v delovanju, Vaša vztrajnost v naporu, čeprav se od Vas ne malo zahteva ! Po zaključku računov 15. t. m. je moja ljubezen do Vas narasla za 100%. in vse kaže na še na-daljne poviške--------.»
««Vi ste zaljubljeni? je vprašala Gabrijela tresočim glasom. —•
«Da», — je kratko odgovoril Andrej. —
Vse barve strojnega traku so spreletele. od ru-dečekopirnega do temno vijoličastega. —
««Oh, oh — oh»», je zastokala. — Potem pa se je naslonila na mizo in bridko zajokala. — Hipoma pa se je zopet vmirila pa ustala z malo razmršenimi lasmi. ««In jaz naj kaj takega pišem? — je bruhnilo iz nje. — ««Jaz naj sem oni stroj, ki naj piše kaj takega in prestavlja Vaše prisege na papir. — •— Ali vas ni prav nič sram ? — Mlademu dekletu zaupate kaj takega ! — Oh, oh-»»
In pograbila je z vso jezo ves papir, vse liste pla-vega papirja ter vrgla vse ob tla.
Navzlic temu je on mirno nekako hladnokrvno vprašal: «Ej in zakaj .ste mi vendar to naredili ?» — .««Zakaj pač zakaj? -— Ker sem žalostna!»»
«Toda, —• saj je bilo pismo vendar vam namenjeno».
Vzdignila se je iz stola, kamor je omahnila, vsa bleda in opotekajoča. —■ on pa jo je nežno prejel v svoje močne roke. — In sladek poljub je združil njiju ustnice, prav kakor se opisuje v romanih. —
Čez kakih deset minut, ko si je še brisala zadnje solze, je vprašala:
««Ali naj napišem i naslov na ovitek ? - Saj b» to zadnji, kajti ni mi tukaj več obstanka.
In zgodilo se je še boljše. — Postala je ona edina in prava gospaAndrej Bonat-ova. — Andrej je nastavil v pisarni drugo strojepisko - tajnico, staro gospodično oglato in robato, in ko je ta stara devica pri sprejemu naredila opazko, da ne bo sprejela zasebnega spisovanja, se je gospodar dobrotno in zagotovaln* nasmehljal, rekši: Vaša opomba je nepotrebna, gospodična. odkar se je Vaša nekdanja tovarišica prelevila v mojo soprogo in Vašo gospodinjo !
I. M.
DUHOVNIŠKI CELIBAT.
{Konec.)
Končno naj omenim še par besed o zakonskem stanu. Bog zahteva od vsakega človeka, da dela za svoje zveličanje po tisti poti, ki je zanj najlažja in naj gotovejša. «Reši svojo dušo!» to je poklic vsakega človeka. Če je kdo gotov, da bo najlažje rešil •svojo dušo v deviškem stanu, naj ostane deviški. Če pa tega ni gotov, naj se nikakor ne zavezuje z obljubo vednega devištva.
Človek si mora izbrati za svoje zveličanje najvarnejšo pot. In katera je ta? Ker je največji sovražnik in najhujša ovira našega zveličanja poželje-nje mesa t. j. prirojeno nagnjenje k spolnemu uživanju, je najvarnejša pot k zvaličanju zakonski stan. Saj je zraven množenja človeškega rodu najglavnejši namen zakonskega stanu ravno ta, da se človek izogne grehov poželjenja ali zoper čistost. Če velja kje pregovor «klin s klinom» velja tu. Najrazuzda-nejše ljudi je rešil večnega pogubljenja zakonski stan. Koliko je zakonskih mož, o katerih se lahko reče in kar tudi sami potrjujejo: Prej so bili nemarni poliajači, brezverni, naravnost brezbožni, k sv. maši in k prejemanju sv. zakramentov niso hodili, z eno besedo: krščanskega življenja niso poznali. Ko pa so stopili v zakonski stan, takojšnja sprememba in mnogokrat naravnost temeljita. Razumljivo! Zakaj je toliko mladih oziroma neoženjenih ljudi izmed vernega in krščanskega ljudstva nevernih in brezbožnih '? Večinoma so tega krivi grehi zoper G. božjo zapoved. Ti grehi so spravili najboljše in najvzgled-nejše mladeniče s krščanske poti. «Izgubili» so vero, opustili molitev in zanemarili vsako versko dolžnost ter se tako čedalje bolj potapljali v grehe. Zakaj ? Ker so polagoma popolnoma opustili spoved, a to so opustili, ker niso imeli ne moči ne volje, da bi se poboljšali. Se-le zakonski stan jih je zopet prive-del na pravo pot. Zopet so «našli» vero in so radi ipolnjevali krščanske dolžnosti, kakor tedaj, ko so bili še nedolžni. — In ali ni bil pri vseh duhovnikih-odpadnikih vedno skoraj izključno celibat prvi vzrok njihovega odpadništva? No seveda, kaj so morda iz notranjega prepričanja zapustili svojo pravo vero in odšli v drugo?
Krščanski zakonci so v resnici najsrečnejši ljudje, ker so najgotovejši nebes. Duhovniki se o tem prepričujejo vedno in vedno v spovednici. Tisti, ki se navadno ne spovedujejo smrtnih grehov, zlasti pa ne grehov zoper sv. čistost, so zakonci. Izjeme so med krščanskim ljudstvom zelo redke. Nasprotno
pa oni, ki se navadno spovedujejo smrtnih grehov, zlasti grehov zoper 6. božjo zapoved, so neoženjeni in ti v prvi vrsti moški. Moški so namreč vsaj na. splošno veliko bolj podvrženi spolnemu nagonu nego ženske. Ze iz tega je razvidno kako napačno in naravnost grešno ravnajo tisti starši, ki branijo svojim otrokom oženiti se ali ki jim k temu nič ne pomagajo. Nasprotno, prva skrb staršev bi morala biti, da čim prej spravijo sinove in hčere v zakonski stan, ker jih stem rešijo mnogih grehov, in jih {najbolj zavarujejo pred pogubljenjem. Kako lepa. kako vzvišena je naloga krščanskih staršev! Nič lepšega ni na svetu, kot skrbeti za blagor svojih otrok. In kako nekaj kratkočasnega in krasnega je lepo krščansko družinsko življenje! Starši bi morali pogosto pripovedovati svojim doraščajočim otrokom o lepoti in e dolžnostih zakonskega stanu ne prikrivajoč jim pri tem različnih težav. A teh težav se ni treba ustrašiti. Kaj težave! Glavna stvar je, cla greha ni. Sicer pa delati in se truditi in skrbeti za srečo svojih otrok je naravnost sladka težava. Starši naj povedo svojim otrokom, da se morajo skrbno pripravljati na zakonski stan. V ta namen naj čuvajo pred vsem svoje zdravje in telesne moči, naj skrbno delajo in varčujejo, cla jim bo mogoče čim prej ustanoviti lastno družinsko ognjišče. Kakor bodo otroci skrbno pripravljeni na zakonski stan, tako bodo znali tudi oni vzgajati svoje otroke po isti poti. Pri tem je ravno tako nujno omeniti, da ne smejo starši nikdar vsiljevati svojim sinovom gotove neveste oziroma hčeram gotovega ženina, ki je samo njim pogodu. Sami imajo določevati, ali se srce prilega srcu.
Ni mogoče dovolj priporočati staršem, katerim količkaj pripuščajo gmotne in gospodarske razmere, da poskrbijo za izobrazbo svojih otrok, da dajo svoje otroke šolati. Toda pri izbiranju stanu, naj pustijo sinovom popolno prostost in naj kar najmanj ne pritiskajo nanje, da bi si izbrali duhovniški stan, še manj pa naj pustijo, da bi drugi v tem smislu pritiskali nanje. Ravno tako naj jim nič ne branijo, če so se sami odločili popolnoma prostovoljno za duhovniški stan, potem ko jim je bila natančno pojasnjena vsa teža odpovedi, ki jih čaka in jih bo ukle-pala vse življenje.
Kdor ni od svoje strani prav gotov, da bo z lahkoto vzdržal celibat in kdor ne čuti moči v sebi,
da se prav oh nobeni nevarnosti ne izpodtakne. ta naj se rajše ne zavezuje z duhovniškim celibatom.
Zraven tu povedanega naj se držijo starši glede otrok tega pravila: Otrokom je treba poskrbeti 111 dati kolikor mogoče strogo natančno versko vzgojo. To je glavna dolžnost staršev. Zo to so zavezani po naravi in po volji božji v svoji vesti in pred Bo-gom. Verska odgoja je najdragocenejša in najboljša dota, ki jo morajo preskrbeti starši svojim otrokom tudi za njihovo zemsko srečo in zaclovoljnost. Ker
tega ne more nikclo zanikati še manj pa utajiti, da javna, poštenost v vseh smereh sloni le na notranjem pripoznanju božjih zakonov in zahtev in na jasnem verskem čustvovanju.
Kunec.
Popravek: Na str. 17. steber II. vrsta 32 Kitaj: najstrašnejši greli j? za nevero božji rop! —
Na str. is. steb. II. vrsta 28. čitaj: Prva in najdaljna apostolska priprava.
MIROSLAVA.
SLIKA.
Anton Fatur leži na bolniški postelji in umira. Njegova hiša je polna prijateljev. Umirajoči namreč imajo ponavadi dosti tolažim- in tolažnikov. Soseda Francka bdi že tretjo noč pri bolniku. Tudi bleda Annet-ta je pri njem, mlada in izsušena. Šest let mu je služila, šest let je obljubljal poroko, pohabljen od vojske, oče dveh njenih otrok.
In zdaj sedi pri njegovi postelji in ga prosi, naj jo poroči. Tako bosta imela otroka ime in državno podporo. Annetta prosi in stoče. Njegove oči gledajo nepremično, samo obraz je dolg in daljši. Oči se zapro in obraz je top in mrtvaški. Annetta utihne. In ko se mu «či spet odpro, je pogled prav oduren.
„Včeraj si rekel, da se spoveš, glej, župnik je prijazen... "
.Ni Boga", je razločno spregovoril, „in duhovnik je Slovenec, nočem ga... Tudi poroke ne maram."
V kuhinji se prepirajo.
„Po župnika pojdite, naj ju poroči."
„Ni tako," meni Francka odločno, „gosdod župnik ob enajstih že spe in zastonj jih ne bomo budili. Boluik se noče spovedati."
„Ne spovedati," kriči Annetta, „samo poročiti."
„Ne more ga poročiti, če prej ni spovedan."
Vrata se odpro, star mož vstopi, brezzob in širokih ust, a krepak in žilav.
„O, lco, usmilite se mojih otrok! On umre in moji otroci so brez imena. In pokopali ga ne bodo, čeprav je kristjan."
„Kdo ga ne pokoplje, tisti „ščavo"? Glavo mu zbijem. Ponj pojdite, poročiti ga mora."
„Pst, ne tako glasno, vse čuje Antonio, slab je. Morda si je premislil, poglejmo. -
lco stopi v sobo:
„O dragi, kako je prijatelj?" lco ga je goreče objel in poljubil. Annetta je prinesla pomaranč k postelji.
„Hočeš par kapljic konjaka, ne?" Gladi mu bledo lice, počivajoče globoko v blazini. Bolnikove oči zrejo prijazno na Ica.
„Tudi ti si se potrudil k meni, hvala prijatelj!"
„O, dragi Antonio, glej, nočem te vznemirjati, ali na Annetto te spomnim, ki ti je dala svojo čast in ime, in tvoji otroci ne bi imeli pravice.. glej, čas je, da osrečiš družino. Prepričan sem, da boš hotel."
Bolnik zre topo in gluho pred se. Zdaj je — na-lahko pokimal, komaj vidno.
„Hoče, hoče," vpije lco, „hitro ponj."
Annetta je zbežala v temno noč v župnišče. Tiplje na vratih pri vhodu, zdaj se ji prst ustavi na gumbu, zdrzne se, pritisne.
Na oknu se je prikazala glava:
„Kdo je?"
„Gospoda prosi Anton Fatur, ker umira."
„Ali si je premislil? Hitro pridem." Popoldne je gospod župnik vprašal na škofiji, ali sme poročiti umirajočega, kar so mu dovolili. Zdaj se hitro odpravi in stopi doli na cesto. Polnoči je, ko vstopi k bolniku 'v sobo. Dolgo sta sama. Francka nese notri vode. Župnik moli molitve za umirajoče. Ko se Francka vrne v kuhinjo, pravi tiho :
,Ne morejo ga poročiti, ker ni pri zavesti."
lco zavpije:
„Noče ga, noče ga poročiti. A on ne bo ukazoval. Po karabiniere pojdein, po karabiniere. V Sardinijo z njim !„
Bolnik je kakor nezavesten, vsi so pri njem. Duhovnik moli zopet iste molitve, od začetka do konca in čaka. Zunaj pred hišo hodi nekdo. Dva karabinierja z Icom. Mahoma so vsi, tudi župnik v kuhinji. V tem hipu je dvignil bolnik glavo in se ozrl vseokrog po sobi. Še daljši mu je obraz, ustnice tesno stisnjene in oči široko odprte. Kljuka se je zganila, glava leži zopet na blazini.
„Prav, da ste prišli," pravi duhovnik, „gospod ma-rešjalo, priča boste bolniku če se hoče poročiti.
Stopijo k postelji, a bolnik ne čuje, oči in usta napol odprta. Zdaj ga napade kašelj, v velikim naporom se je oddahnil, v lica mu je stopila kri. Vse je pogledal.
„Ali ste voljni, se sedaj poročiti?"
V sobi je smrtnotiho. Nestrpno čakajo vsi. Bolnik zanika.
Iko se prepira in dokazuje župniku, marešjalo miri in prijazno pošilja ven iz sobe. Duhovnik pravi na tiho:
„Počakajmo ugodnega trenotka! Stopi ven na oddih. Annetta plane k bolniku in ga roti. lco sede kraj postelje in pravi:
„Zdaj zbogom, Antonio, jaz grem, ker nočeš slišati mojega prijateljskega sveta. Zadnjič te vprašam:
„Hočeš?"
„Zdaj hočem," je dihnil umirajoči.
Hitro so klicali župnika, ki je izvršil Priča pri poroki sta bila oba karabinierja.
Ko je župnik odhajal domov, je bila postelji je ležal mrlič. — —
slovesni čin. ura tri. Na
f ADOLF TRAMPUS.
ZADNJE URE.
Stari umetninec je mislil. Gledal je topo pred vabilo, ki ga je imal izvršiti. Moteii dan je bil; bilo ni vetrno, uiti deževno vreme, ampak tako, da nobena živa duša, izvzemši melanbolika, ni imela zadovoljstva v tem mračnem vremenu. Za umetniucem je bil črkovnik, v predalčku za polnike ni bilo niti enega kosa, ampak mnogo tretjinkov, četrtinkov in drugega se je valjalo v njem. V cerkovniku je stal prazen vrstomer z ravnikom in čakal umetninčeve roke. — Luč je brlela tožno po stavnici, kakor sveče ob mrtvaškem odru. Paketisti so molče jstavili na stopnik stavek, dvignjen iz vrstomera in stop se je vedno daljšal. Od njih se je slišalo le tiketanje ravnika in črk. V strojš-niei tudi ni bilo vasele duše. Vlagateljice, čeravno vedno veselega in koketnega izraza, so molče sedele in zgibale pole ravnokar tiskanega romana. Strojnik je istotako sedel na svojem mestu in vrezaval umetno črko za lepak.
In v tem mrliškem razpoloženju so vsi delali, kot pod pritiskom neke tužne sape, ki je diliala tedaj čez vse okrožje. Tu pa tam je padla črka v zameček dopolnivši svoje neprestano gibanje v delu.
In kje je tičal vzrok tega tužnega izraza? Ali radi tega. ker se je uvrstilec spri malenkostno s paketistom ? Ne! Saj imamo mnogo motnih dni v življenju. Saj je to že navada, malenkosten spor. — Doma je ležal suh, koščen kolega v brezupnem ozdravljenju. Imel je revež hudo, hudo bolezen..,. Sam je čutil le malo, da se mu približuje mrtva roka, ker so ga tolažili in mu dajali pogum... Vedeli so, da je bil dober kolega, priden in vesten stavec, dober in pošten človek. In vendar mu ne prizanaša usoda in ga hoče za žrtev njegovega poklica; isti stau, ki mu je bil najboliši up v mladih dneh, stan, ki ga je opazoval od učne dobe pa do moške zrelosti in kateremu je posvečal vso vestnost in zdravje, ga je slednjič potisnil v ozadje človeških pravic in življenskih predpogojev in mu vtisnil v telo neozdravljivo sušico. Že pred par leti je bilo opaziti na njem neko malo spremembo. Ali on se ni brigal za to, on ni razumel svojega položaja, ampak, hotel je vse svoje upe in svojo ljubezen zaključiti častno
Gospodinjstvo.
Rože na vrtu privezujemo h kolu le enkrat in sicer pod vrhom, to pa radi vetra. Ako se vsled hude burje vez odveže, se roža. pripogne k zemlji in ker je zelo • prožna, se drevesce ne zlomi tako lahko. Če so pa vrtnice z visokim steblom privezane dvakrat, se pa pri taki priliki največkrat zlomijo. Gornja vez se n. pr. odveže. spodnja pa trdno drži. Drevesce se ne more v vsej svoji dolgosti pripogniti do tal in se zlomi navadno ravno v sredini.
Popoldansko spanje malih otrok. Nekatere matere imajo navado, da devajo popoldne otroke oblečene spat, zaradi tega menda, da jih ni treba slačiti in oblačiti. Ko bi matere vedele, kako škodljivo je to otrokom, gotovo bi ne storile kaj takega. Dete, ki je spalo v svojih oblačilcih, se zbudi vse v potu in trudno. Namesto da bi bilo po spanju čilejše, je sitnejše nego prej. Trakovi, ki se morda niti odvezali niso in gumbi, ki se niso
naj si bo tudi z žrtvijo svojega življenja: hotel je živet1 in umreti tiskar.
Ljubili so ga kolegi. Ne tedaj, ko je bil v tiskarni, tedaj so ga imeli za dobro moč, ali v njegovi neprisotnosti so vsi čutili tem večjo in globokejšo otožnost; posebno, ko so vrgli pogled na sebe in ko jim je hirajoči bolnik jemal vso lepe načrte, tedaj so si mislili, da je vse skupaj morilno sredst\e in da se jim vsak posamezni prašek smeje v zobe.
Umetnincu je bilo čudno pri srcu. Pošten je bil tudi on. ni bil pri najboljšem zdravju. Obrnil se je, natresel polnikov in polovičnikov v črkovnik in sledil originalu. Lep načrt za vabilo je imel začetkoma pred očmi; mislil je, kako bo napravil v glavi vabila par elipsnih okraskov; imel je namreč v mislih lepe nove okraske z njihovimi priveski, lističi in črkami. Lepih, črnih nonpareilštirikotnih točk tudi ni prezrl. Tudi z vinjetami je rad delal. Nobena mu ni bila neznana, v vsaki vi ujeti je čutil takoj njen pomen in poznal jo je kakor svojo mater. Prijel oj v roko vrstomer z ravnikom in postavil prvo vrsto. Take dobro se mu je posrečilo, da si je komaj mislil. Za drugo je že znal: dva bleda okraska v celotniški meri, postavi vrsti ob strani in dve vrsti sta gotovi. — Bil je v svojem poslu strokovnjak. Drugi so tudi izvrševali izročeno jim delo : eden je stavil predelnico, drugi je razstavljla, tretji izbiral ribe in spretanke, uvrstilec pri listu je urejeval naslove in končnike, vajenec je utiskaval nekje sestavek na namiznici, drugi vajenec ie razstavljal lepak in nosil napolnike s police. Vsakdo pri svojem poslu a pri vsakem ista misel: Ali bo tovariš okreval, ali bo pieminil?
Poldan je tu. ¡Skozi vrata pride majhen, siv možiček-V obrazu mu je razlita globoka žalost, ki jasno priča vsem. da milega druga ni več. Od enega do drugega stopa mož molče raznašajoč smrtnice, katere med štirimi črnimi robi izkazujejo ime rajnega in da bo pogreb....
Popoldne ni bilo nikogar v tiskarno.
odpeli, tišče med spanjem na nežno telesce, zadržujejo gibanje, dihanje in prebavljanje. Zato naj skrbna mati vedno sleče otroka, kadar ga polaga v posteljco.
Cvetlice ohraniš dolgo sveže, ako premeniš vsaki dan vodo v kozarcih ter jej vsakokrat primešaš za noževo konico salpetra.
O čiščenju.
Mastni madeži na papirju se odpravijo z žgano ogljikovo kislo maguezijo, ki jo dobimo v lekarni ali mirodilnici. Primešamo ji malo vode in napravimo iz nje gosto kašo. S to kašo namažemo mastni madež. Ko se magnezija posuši, jo odstranimo z nožem ali mehko krtačo. Ce madež ni še izginil popolnoma, ponovimo proceduro. — Tudi z dobrim pivnikom se dajo taki madeži odpraviti, pod madež in na madež deneino pivnik in potegnemo preko njega gorak likalnik.
Svilene pentlje in trakove peremo najboljše v bencinu.
	DROBTINE	
		

O dišavah.
Prav imenitne dame še dandanes ne vedo, kako se imajo parfumirati, da ni njihova dišava vsiljiva in drugim neprijetna. To si lahko razložimo iz tega, da se njihov nos tako navadi njihove navadne dišave, da ne čutijo, da jo rabijo mnogo preveč. Večinoma imajo tudi popolnoma napačno navado, da predno gredo ven, pokrope žepni robec in obleko s parfumom. Nobena resnično fina dama ki ima kaj okusa, tega ne dela, ampak ona parfumira notranjost omar, predalov, ter druge toaletne predmete, papir itd. Na ta način da vsem svojim predmetom oni lini, intimni duh, ki vpliva prijetno na druge, tako da nosilka, ki uporablja vedno isto dišavo, z daleč spominja na kako gotovo cvetlico, ne pa da razširja krog sebe cel oblak vonja. Henzel se je enkrat zelo grobo, a zelo resnično izrazil: „Ivdor ne smrdi, mu ni treba da bi dišal!" Zato se bo pač vsaka fina dama varovala prehudega parfumiranja. Svoje shrambe za toaleto si dama najbolje parfumira, ako položi vanje majhne blazinice vate, ki so varčno pomočene s parfumom, ki jih event. tudi lahko dene v male svilnate vrečice. Te blazinice položi med perilo, rokavice, šale in jih obesi v omare za obleko in klobuke. Ko se blazinice izdiše, jih poškropi iznova s parfumom.
Zelo važno pri vsem tem pa je, da rabi dama resnično dobre, fine parfume, one „po ceni" vrste imajo vse oni zoprni, ordinarni duh po pačuliju in mošusu. Ta duh pride še bolj do veljave, kadar izgine vonj po cvetlici, ta se pa pri manj finih parfumih zelo kmalu izgubi. Posebno pri parfumih velja oni izrek, da kupimo najceneje, če kupimo najboljše. Kapljica drage line dišave ie trajnejšega učinka nego cel dež slabe, in ob enem nima niti sence kakega neprijetnega duha.
Zelo prijeten in vedno moderen je dober vijolični parfum, njegov duh je najbolj trajen in najbolj osvežujoč. Nekateri modni vijolični parfumi so zelo močni, treba jih je torej zelo varčno in previdno vporabljati. Tudi vijolični prašek vporabljajo za parfumiranje perila, toda duh ni posebno trajeu. Pri papirju in finih rokavicah denemo poškropljeni košček vate med dva pergamentna lista, ker bi sicer lahko eterično olje, ki se nahaja v parfumu, povzročilo lise.
Za odišavanje sob se vedno bolj vdomačuje borov in smrekov duh, ki vpliva osvežujoče na živce in na dihala. Pa tudi tu si izberimo le najfinejše vrste. Te esence brizgamo na oblazinjene mobilije, preproge, portijere i. p. ali pa jih razprašimo s posebnim aparatom po zraku. Borovo olje nakapamo v plitvo posodo z vročo vodo, da izpuhteva v sobi. To je posebno pozimi pripravno za na peči. Ta duh stori posebno dobro ljudem, ki so bolni na pljučih ali v grlu. Tako stanovanje vpliva na vsak način mnogo prijetneje nego ono, ki je napolnjeno z osladnim duhom po ambri, od katerega le glava boli.
S. G.
Razno:
ODGOVORI NA VPRAŠANJA.
Dora v Gorici: Seveda je razlika med besedama trup in truplo! — Trup imenujemo del telesa, ki smo mu odvzeli noge s stegni vred in roke od rame proč; truplo pa je mrtvo telo! Trup (il tronco; der Kumpf). Truplo (il cadavere: der Leichnam).
Virge: Slovenski ,pač* zamorete v francoščini prevesti z besedico si ali si-si ali oh oui! Na drugo vprašanje odgovarjam, da ni enoinisto! Toujours pomeni vedno, vselej; tous les jours dan za dnem, vse dni! —
U. Š. Predstave, ki se vprizarjajo na gledališčnem odru niso le za zabavo, ampak tudi v svjho poduka! Vsled tega morajo izražati igralci z vsako kretnjo in izreko ravnoisto oliko, kakor v resničnem življenju pred zbrano druščino. Samo ob sebi je torej umevno, da igralec ne sme kazati občinstvu popolnega ozadja niti če predočuje bebca.
Minka v Mariboru: Pravilno je vseh, vsem in
ne „vsili, vsim". In sicer zato, ker se besedica vsi sklanja po besedici ti, teh, tem in ne po pridevniku „lepi,, lepih, lepim"
Justina v Postojni: „Fabbio Severo" je bil Slovan Fabjan Sever!
Jucka v Skednju: Beseda „Škedenjčan" ni samo majhna napaka, ampak precejšen po-po-pogrešek! Pravilno je Škedenjc, Škedenjka, Škedenjci. To izprevidete še bolj, ako se spomnite Janežičeve slovnice, ki opozarja v nekem paragrafu, da ljudstvina imena na an smejo dobiti v množini končnico i ali je, u. pr. Ljubljančani — Ljubljančanje, Magdalenčani — Magdalenčanje, Koper-čani — Koperčanje i. t. d Storite sedaj to pri besedi Škedenjc in lahko ste gotovi, da bi se ob slišanjli „Ške-denjčani" preobrnili dvakrat v grobu vsi ranjki, ob izrazu Škedenjčanje pa se celo kar v prah sesuli.
Olga Č.: Kakšno ime naj bi dali svojemu mačku ? Če bi bih v Jugoslaviji, bi Vam svetovala ime Trumbič; ker živite v Trstu, krstite ga s pridevkom Perišič! —
Lojzka B.: Ako mislimo na mesec marec, moramo reči marčna doba, marčno vreme, marčen vzduh! „Marčeva številka" je torej pogrešek' ker ni ta številka od osebe s priimkom Marc. — Istotako nesmemo pisati „avgusto-va", ker bi to zuačilo, da je od človeka s krstnim imenom Avgust. Pravilno je torej avgustska ali avgustna.
Al. Š.: Ne, ni prav v „časopisjih"! Pravilno je v časopisih ali pa v časopisju! —
Toni eM. v Mladiki: Ker se Jadranka ne mara kopati v kalni vodi deficita, ¡illa neki drugi mesečniki, mi za sedaj list ne dovoljuje prostora, da pridem do sape. Toda potrpljenje! Privihujem si že rokave... a če se bo kdo tedaj prijel za nos, bo to gotovo Toni Me iz Mladike!
Opatija, Vila Verljen: Brošuri „Diletantski oder" in „Lepa Maska" ima Založba „Zvezne tiskarne" v Ljubljani, Marijin trg 8.
Poročni dar Slovenije svojemu kralju.
Slovenski del Jugoslavije počasti kraljevo svatbo s tem, da o priliki Aleksandrove ženitve z rumunsko kne-ginjico Marjolo, pokloni vzvišeni dvojici bajni dvorec na Bledu, ki je do sedanjega odkupa bil posest kneza W.
Delovna dolžnost žene v Bolgariji.
časopis „Zemedelske Znameni" poroča, da bodo v kratkem vse do 30 letne neomožene ženske vpoklicane na štirimesečno prisilno opravilo. Delale bodo v bolnišnicah, sirotišnicah in državnih pisarnah. Bogatinke se bodo sicer posla lahko ubranile, toda le z znatno, premoženju primerno odkupnino, ki bo iznašala najmanj .">000 lejev.
L. PALŠKA
SPOMINU PESNIKA
i ANTONA MEDVEDA
Dvanajst let je tega kar so zapeli farni zvonovi na Turjaku, velikemu možu našega naroda, zadnjo, poslovilno pesem. Umrl je Anton Medved, eden izmed onih, katerih imena se bleste kot veliki, dragoceni biseri v zgodovini našega slovstva.
Pesnik Anton Medved se je rodil 19. maja 1809. v Kamniku na Grabnu. Oče je bi kamniški meščan — sodar, mati pa blaga, mehkočutna žena. Po ljudski šoli je obiskoval od 1. 1880. — 1888. ljubljansko gimnazijo. Po maturi je stopil v bogoslovno semenišče in meseca avgusta 1892. je pel novo mašo na Žalah v cerkvi kamniškega pokopališča, da bi bila tudi njegova nad vse ljubljena mati. ki je tamkaj pokopana vsaj mrtva med njegovimi svati. Kaplanoval je nato v Semiču, Črnomlju, Šmarju na Dolenjskem, na Bohinjski Bistrici in.še na raznih drugih krajih. Vendar je pa že po nekaj litih začel bolehati in le v presledki h mu je bilo mogoče opravljati svojo službo. Leta 1908. pa je dobil župn jo na Turjaku, kjer je pa že po dveh letih 12. marca 1910. umrl. Pokopan je v Kamniku.
Pesniti je začel Anton Medved že kot ginnazijski dijak. Do leta 1893, se je izobraževal poti vplivom tedanjega pesnika Josipa Cunpermana in objavljal v «Zvonu» svoje lirične, konvencionalne prvence. Nato pa je začel samostojno pesniti ter krenil popolnomo lastno pot. V njegovih pesmih se nam odtlej prikazuje Med vet I v vedno bolj jasnejših obrisih kot samosvoj pesnik.
Pisal je epske in lirsko-epske pesnitve, a tudi v dramatiki je dosegel uspeh. Njegove najbolj znane drame so : Savel, Viljem Ostrovrhar, Ivan Kacjanar m še več drugih. Dovršena dela so njegove epe. za katere ,ie zelo rad jemal snov iz slovenske zgodovine n. pr. Niklot. Smrti prerok. Vitovčeva smrt i. t. d. Tudi so mu bili priljubljeni antični, legendarni in bibličr.i motivi : Absalom. Tigran in Tala, Na poti v Nazaret, parabola Huranova želja in romanci Azma in Dobljena igra.
Toda pravo pesniško polje Medvedovo je bila lirika in sicer refleksivna lirika. Njegove poezije so izšle 1. 1906. in 1909. Tu šele spoznamo pesnika kot takega. Tu šele zasledimo Krezove zaklade njegove J globoke, misleče cluše. Iz njegovih pesmi posnemana) | njegovo življensko pot, ki je bila polna trnja, osata in kamenja. Njegove pesmi so ena sama velika elegija - in je li pod božjim solncem sploh kje kak pesnik ki ne bi bil porojen iz trpljenja ? —■ Hrepenel je v svet iskat vede. modrosti, sreče in — spoznanja. O. koliko je upal in pričakoval od življenja a dalo mu je le prevare in razočaranja. Zato blagruje otroka v svoji pesmi rekoč :
«Spominov nima ne spoznan ja -in srečen je otrok vsekdar. kjer ni spominov — ni kesanja. kjer ni spoznanja — ni prevar.» S temi mu življenje pač ni prizanašalo, a ne pritožuje se, marveč trpi in molči :
«V življenja službo prišel sem težavno z nalogo tiho : «Mislit in trpet».» še včasih se jnu izvije iz prsi bolestem vsklik po edino srečnih mladih letih :
«še enkrat mi prinesi zlate hipe nazaj krilati, neuzdržni čas. ko pred očetno hišo v senci lipe vesel in mlad mi cvetel je obraz». A ustrat se izgovorjene želje in pravi :
' Toda nikar, nikar ! — Ali. ko bi gledal samo trenutek prošle dobe raj. tedaj šele bi bridko se zavedal, kaj nisem zdaj in česa nimam zdaj.» Poleg vnanjih vihariev, obrekovanj in preži ran j so ga trpinčila zlasti zadnja leta duševne muke in dvomi :
«Dušo mračno, temne čase tudi jaz imam, zatopljen sem vase in pohajam-sam.» Niso mu mar družbe, vedno je sam. zahaja v prosto naravo. ki mu je vedno ljubezniva in prijazna kot v njegovih mladih dneh. Tu se pogovarja sam s seboj in svojim Bogom. S svojim jasnim duhom išče resnice in stremi za lepim in vzvišenim : «Blagor duši hrepeneči po nečem, kar je lepo !» Misleči duli mi je tovariš, ki luč mi nauka prižiga, na solznem svetu — vse je nič !» Nato zopet: «Na svetu mine vse: umetnost, slava, moč:» To so njegova življenska naziranja vredna moža — duh ovinka.
Anton Medved tudi iskreno ljubi svojo domovino, svoj narod, svojo govorico in globoko spoštovanje goji do mož, ki so živeli domovini in narodu. To nagnenje seva iz pesmi posvečenih Vodniku in Prešernu. Stritarju in Gregorčiču.
Naravnost ganljiva je pa njegova otroškovdana ljubezen do pokojne matere, ki mu je bila umrla še kot drugošolcn. To svojo ljubezen ji dokazuje z besedami. ko pravi, da :
«roki svoji maziljeni dan sleherni sklepa za pokoj njen !» Šola življenja in odpovedi je izklesala iz njoia krepak možat značaj, vendar po bridkih izkušnjah življenja je vzljubil — smrt:
«Življenje ljubi svet — jaz ljubim smrt. da ! — ljubim jo z ljubeznijo udano pogled v prihodnji, lepši vek uprt.» Goji le tiho željo : «O. da se moja smrt. in moj pogreb, in moj pokop tedaj ne prigode, ko na polje in vrt. doline in gore pomlad pripenja cvet-— celo na grob.» A ni se mu izpolnila ta želja. Umrl je baš v času ko prihaja pomlad s svojim cvetjem — dvanajstega marca.
Na njegovem spomeniku je vklesan verz. čegar resničnost je spoznal na materinem grobu :
«A mene mati. spremlja tvoj poslednji rek. da smrt je boljša kot življenje prazno in pesem lepša kot nje dalni jek.» In tedaj 12. marca 1910. 1. je izgubil naš narod velikega pesnika največjega na polju slovenske lirike. — Reči moramo, da spada Anton Medved med naše najvzoi-nejše može in duševne velikane. Žal. da je teža življenja le prerano strla njega in — njegovo liro. Ostal bo pa v srcu slovenskege naroda v večnem in zvestem spominu.
PROTISPIS.
(K razpravi o duhov, celibatu.)
Podpisani odločno izjavljam, da s člankom o „duh. celibatu" nisem v nobeni zvezi.
.Jaz smatram sploh take razprave o duhovniškem celibatu za žalostno zablodo, kot obžalovanja vreden pojav neke moralne krize. Da, da, tudi v svetišče sv. cerkve je vdrla vojna furija s svojimi — krizami- Pri marsi-kterem je treba — reforme. Pa prave, resnične in svete! Reforme individuva ne pa — celibata. In ta reforma je in ostane: samozataja in hoja za Kristusom!
Duhovniški celibat, ni smatrati zgolj kot nekako disciplinarno naredbo rimske cerkve, kot samovoljno določen Ivanon (132.) cerkvenega prava, ali kot nekako zgodovinsko evolucijo, ampak kot Apostolsko institu-tucijo. Glej spise apostolskih očetov (iz 2. stoletja.'), spise cerkvenih učenikov (iz 4. stoletja.). Duhovniški celibat zahteva nujno ves duh sv. evangelija. Krist je bil deviški in apostoli so morali zapustiti svoje družine, ženo in deco!
Kar se pa piše in govori „o slabih moralnih posledicah" celibata ter o „nemogočem boju zoper naravo", me pa uči lastna izkušnja in izjave zdravniških izvedencev, da je spolna zdržnost mogoča vsakemu, Če rabi tudi le ta dva naravna pomočka: delo in urejeno življenje. Kvarnih posledic spolne zdržnosti še ni opazil pri celibatnih osebah še noben vestni zdravnik.
Kar se pa tiče duševnih bojev (člankar Jadranke govori o sakvilegijih, kot o neki vsakdanji reči. No, no!), je pa zoper nje zapisan klasičen, nikdar neuspešni recept v Can. 125, Gode juris Ganonici, posebno drastičen pa še v can. 133!
Sicer pa: če je kdaj bilo treba vzgajati čist rod, tako je to treba sedaj. In kdo je poklican v prvi vrsti za to vzvišeno, socijalno in narodno nujno potrebno nalogo? Čisti, deviški duhoven! In, hvala Bogu, pet šestin vsega Katoliškega duhovenstva na svetu „tare svoje meso" in živi deviško. In sram me je bilo, ko sem bral ono javkanje psevdo-1. M.-ma v Jadranki. Pamflet je to na častito duhovsko suknjo!
In kdo je prisiljen „stopiti v duhovski stan"? Nič manj in nič večje „prisiljen" kot za v vsaki drugi stan ! Človek s 24 leti s srednjo in visoko šolo bo vendar vedel, kaj dela. Če je pa spolno razdražen in erotično perverzen — pa že prej ni ubogal svojih starišev, naj ,jih torej tudi sedaj ne, ko se gre za to, da se večno veže. Potu-rice, potuhnjenci itak niso nikjer prida.
Apostol nam kliče: „Nolite conformari hoc saeculo, sed reformamini! — Duhovniški poklic je nadnaraven! Ne dol k svetu, ampak kvišku srca!
Janko Maierhofer župnik na Planini
Op. uredn.: Morebitni drugi protispisi naj dospejo do 10. majnika.
UREDNIŠKA LISTNICA.
Gdč. Ljudmila v C.! če Vam je znano in ni pre-nadležno, pošljite mi naslov g.e Hermine Plemelj, ki je bila lani v Ravnah in je letos v Jugoslaviji; njen dopo-slani mi naslov sem zamešala. Za to uslugo in prejeto pisemce iskrena hvala; odgovorim o prvi možnosti!
Gdč. Čeh v Zagrebu! Ustreženi Vam z 9. in 11. številko! Prva lanska je pošla že v lanskem januarju! Sicer pa je bila brez „nadaljevanj" ter Vam letnik vseeno ni pomanjkljiv! —
Mnogim! Kdor izmed cenj. naročnikov ni prejel vseh letošnjih Jadrank naj mi takoj sporoči, da prejme
brezplačno nadomestnico. Odposlana je bila Jadranka vsem, toda preko vse Goriške je netaktno tigro „razprava o celibatu" tako razdražila, da se je z grabežljivim zobovjem lakomno polastila poštnouradnih kljuk, poštarskih torb in emancipirane Jadranke. No, sedaj ko je „celibatu" konec, se splazi morda tudi ona krempljasta muca v svoj brlog. Vendar pa, pozor poštne upraviteljice in pis-monoše, kajti „tukajšnje poštno ravnateljstvo si že natika „monocle"....
Novak v Jugoslaviji: Seveda ni to Vas pravi priimek in se bržkone imenujete „startih". Iz pisma ni razbrati če ste samec ali samica, na vsak način pa ste revše bre/, lastnega prepričanja, brez izkušenj, brez značilnosti, brez samostojnosti, brez ponosa, brez samoljubja in brez temperamentnega značaja, alla kartonast „traca-napa", ki ga kdo z mezincem lahko suka semintja. Še nekaj! Morda pa ste kuharica rdečeličnega mladega kaplana, po katerem se Vam že sedaj sline cedijo, dočim Vam razprava o „celibatu" dviga lase kvišku, da Vam ga kaka učiteljica, uradnica ali imovita družinska hčerka ne odnese s poročnim prstanom. Mene se nikar ne bojte, ker sem že v bratovščini sv. Lukeža ali kakor pravijo Italijani nella confraterniti di S. Benedetto itd, itd.
Gospa Zora. Tako neukusno kakor Vi, Zorana, bi ne bila postopala niti najpriprostejša izmed krušaric, oziroma vaščank, med katere ste se naselili. Uvidevam, da moram v Jadranki pričeti čimpreje z nadaljevanjem „Vzgojnih dolžnosti", ki so lani dosegle 50 točk, kajti Vi, Zora-Zorana, ste neobhodno potrebni pile, skublja in krtače. V Genovi bi Vas pač ne mogli uporabiti niti za jolie aimable femme pri odpiranju vrat. Je pač tako: večkrat naletimo v priprostej nei/.šolani ženski več finese in olike nego v oni, ki je prebila par let po nunskih zavodih ali učiteljiščih ali se rokovala z umetniškimi objemi ter imela priliko danzadnem občudovati umetniškega duha. Z nikomur drugim Vas — žal — ne morem več prispodabljati ko z ono babnico iz „Via della Čikada*, ki je v prešlem tednu nedelikatno opraskala gospodarja, ob zahtevi plačila najemnine. No, pa zdravi in držite se mojega nasveta: pozabite name in Jadranko, da Vam moje hudomušno polnovo polzarjavelo pero ne prizadene kake neprebavljive mephistofolovske satire.
Straža v „Straži"! Ker je bil moj ekspoklic pod-učevanje nevednih, uporabim nekdanji sistem tudi napram nevednežu ali naivnežu v „Straži", da ustrežem njegovi radovednosti. Torej: V zadnji „uredniški listnici, nisem s „pisiuiom in pisačem" mislila ne Mladikarja ne Stražarja, ampak nekega tukajšnjega pseudopisatelja, kateremu sem se strašansko zamerila, ker sem z glasnim krohotom zalučala njegovo pisarijo v svoj koš. — Nevedni ali naivni Stražar-Mladikar se zelo vara, če misli, da se me odkriža na tak nedolžen način. Že davno sem opustila glicerino in si mažem dlan z mastnolojnato kožo j skopljenega ščetinarja, da bo moje pobožkanje po njego- i vem obritem licu zabrenčalo če potrebno onkraj Soče.... j Capito v
Dopisniku v februarskem Slovencu: Ej gospod, nikar ne verujte šejtetalcem iz „zasedenega ozemlja!" Le par tereijalskih učiteljic je zavrnilo Jadranko in ducat goriško-gradiščansluh duhovnov, o katerih mi je pa bilo povedano, da plačujejo Jadranko z najvišjim valutnim kurzom, ako jo po prodajalnah „sosednih" vasi zakasnijo ter, da se skrivoma kar tržejo za „razpravo o duhovniškem celibatu!" — Istotako ste na krivi poti z ozirom na poročevalca: nič drugačna ni njegova telesna konstrukcija nego je vaša, ako niste slučajno une chauve souris! j
STAB, TIP. S. SPAZZAL • TRIESTE.
n Gomp.
nega blaga
Št. 10
vu v mestu rojen obisk.
renče a "debelo!
TRŽAŠKO VZAJEMSTVO delavcev z roajrliko m izdelovalcev podov
reg\ zadr. z ck z.
= prevzema delo tudi na okolici. ==
Skladišče in delavnica peči in štedilnikov
v Trstu, Via deirOImo 6 v Gorici, Via Garibaldi 20 v Tržiču, Via Friuli 614
Giuliani
% Via del Teatro
I« Na debelo
nayadna in e, laki, vrvi, ir i. t. d. re v vsaki uri. :ne.
PREPRODAJALCI
jini, =
11181(1
Stolni Irg.)
s šivalnimi vdvokolesi, z in municijo. logi tudi po-dele ome-redmetov. — - zastopništvo strojev Titan Posebni brez-oduk za u-ezenje.
zalčga
ovrstne bla-vse po naj-i obilen obisk
Gorica
ntonio št. 8-9
ZKID babica sprejema noseče tudi na dom. - TRST. I Mm SO. pnll.
Zobozdravniski Atelje
R. KOVAČIČ
m—m teh. vod.
Sprejema od 9-12 — 15-19
Via Vaidirivo, 33 (nasproli kavarne „ROIHH")
Izvršujejo se vsa dela po najmodernejši tehniki, kakor: plombe, zlate krone, zlate mostnice in zobnice.
Jadranska Banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi. pogoji.
II
Beograd, Celje. Dubrovnik, Kotar, Kranj, Ljubljana, Maribor, MetKovic, Opatija, Sarajevo, Split ŠibeniUaiar, Zagreb, Trst, len.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu. in inozemstvu.
Zaloga pohištva
ANTON BREŠČAK
GORICA • Via Carducci št. 14
(prej Gosposka ulica)

Doma kar manjka, naj pregleda vsak vse naj na*piše si pri dnevni luči: omare, mize, stole, posteljnjak,
škabel, kar rabi sploh v domači kuči. Kar manjka, to mu preskrbi Breščak, štirnajst številka Giosue Carducci.

SKI ATELJE: ADOLF KOLL
GORICA
Korso Viktor Em. III. št. 11 ,	I. nadstp. =====
Posluje od 9. do 12. dopoldne in „ 2. ,, 5. popoldne
SEVER & GOMP. - TRST
— ul;ca Machiavelli Štev. 13 — talef. 22-59
Prodaja vsa vrtna, travniška in cvetlična semena, z žsemi garancijami ier po konkurenčnih cenah. — Na veljo pošilja cenik za 1. 1922 brezplačno. Direktni uvoz.
I
izdeluje v svoji tovarni „ADRIA" najrazličnejše obuvalo. Bogato je «ADRIA» preskrbljena zlasti za poletno sezono. Nad vse trpežni so Adria-sandali in Adria-podkovanci za hribolazce; Lastne prodajalne so
v Trstu, Via Tlettori | v Gorici, Gorso Verdi 32 v Celju, Narodni dom
EGil PTCD VSK I ?r0feB0r srafologije razlaga značaj in nsodo življenja
Sprejema vsaki dan od 13-19. - TRST, via Udine"12.
A. FENDERL & Go. - TRST
TOVARNA MILA
Via del Ghirlandaio 1 - Tel. 430
A. FENDERL & Go. - TRST
TOVARNA MILA
4E.--.sr*:
Via del Ghirlandaio 1 - Tel. 430
MILO FENDERL
Pristno zeleno!Rumeno „Superior!" Pazite na znamko!