Najprej
Pred jesenjo prijaznih obljub in
žlahtnih limanic
Z a
nami je čas dopusto v, prometnih za m aško v (zlasti proti morju!), čas veselic, kmečkih iger, čas, ko se dopisniku samostojnega časopisa za samostojno Slovenijo zdi, da je na Logaškem vse tako puščavniško pusto in ni o čem poročati za veliko Delo, skratka, čas sproščenosti, ki sta jih ponujala tudi Logaška in Polharska noč - za nabiranje moči za premagovanje napornih jesenskih dni.
Je pa za nami tudi čas. ko so se med občinskimi slavji odprla vrata večnamenske športne dvorane. Svoja velika vrata je odpahnil tudi novi
Mercator v soseščini Valkartona, ki je s Centrom za socialno delo in magistro farmacije Tilko Jerič med letošnjimi dobitniki občinskega priznanja.
Razglasili so nam tudi »najkelnarco« Notranjske, kar tudi nekaj šteje. Prek povezovalnih poti v Zapolju - ki se jim pravi tudi dirkališče - so stekli prvi dirkalni uspehi; ali nam napovedujejo še več športa in še več turizma?
Šolska vrata so se odprla na steza j, to pot zadnjč za osemletkarje na Logaškem; še sreča, da seje devetletka zamaknila v prihodnje leto, ker sicer -kam pa hi z otroki, ki jih je že med osemletkarji vse več in več, hvala Bogu.
In prav kmalu bodo poletno soparino tudi na Logaškem spektakularno zamenjala vročična predvolilna opravila, ki so že v začetku septembra stekla za novega predsednika
države, za novega župana, za nove občiske svetnike in za osem novih svetov krajevnih skupnosti ter celo za novega državnega svetnika (ki si ga delimo skupaj s Cerknico, Blokami, Loško dolino in Vrhniko). Veliko dela tedaj in raznovrstnega, tudi sitnega, s po ta kij i ve ga, š kodoželjnega, privoščljivega, živčnega, nestrpnega... vse do dneva D - tam nekje ob sv. Martinu, ko bodo volitve spočete toliko olajšanja in še več razočaranja. Pač po usodi demokratičnega izida.
Logaške novice gredo naprej; oktobrske bodo kajpak predvolilno pobarvane. O novem uredniku pa še nič novega. Zato vas še do nadaljnjega prav lepo pozdravlja
začasni urednik Marcel Štefaneie
Dober dan - gospod župan!
Prerazporeditve v knjižnici
Ker knjižnica sili v neodložljivo reševanje prostorske stiske, se je pokazala za začasno najbolj racionalna rešitev, ki predvideva, da bi se del knjižnega fonda za izposojo razporedil tudi v pritličju. Projekt za prerazporeditev prostorov je izdelan po dogovoru z vodstvom Knjižnice in občine. Predračun pa sega tja do 22 milijonov. Občina bo zbirala ponudbe. Izvedba tlel pa bo prej ko ne odvisna od proračuna za leto 2003.
Kaj pa prostori za devet-letko?
Največja naložba se obeta na šoli Tabor v Gorenjem Logatcu. Predvidena je rekonstrukcija predvsem dela poslopja sedanje šolske avle, kjer bi se z nadzidavo pridobile potrebne nove učilnice s spremljajočimi kabineti. Po dogovoru med občino in Ministrstvom za šolstvo in šport, bo država sofinancirala 30% od 400 milijonov vredne naložbe med letoma 2003/04. Dela se bodo izvedla \ naslednjih poletnih počitnicah. Na ostalih dveh šolah v Rovtah in v Dolenjem Logatcu bodo potrebne le manjše adaptacije m ustrezna oprema. Količina in vsebina naložb v obeh šolah pa še nista povsem definirani.
Rekonstrukcija regionalke skoz Dolenji Logatec
()bčina je ta čas pred odpiranjem ponudbe za izbiro graditelja krožišča pri Klamu m za dokončno ureditev pločnika in postajališč proti Kalcam skladno s projektom, seveda, zaradi prometne varnosti. Vse kaže, da bodo težave s pridobitvijo zemljišča za krožišče pri kraju, in dela bodo lahko slekla. Drugače pa je s cesto od krožišča skoz Dolenji I ,ogatec. Pripravljajo so izvedbeni akti v smislu lokacijskega akta; brž ko bodo pri kraju, bodo tudi razgrnjeni in bo o njih stekla javna razprava. V državnem proračunu je v ta namen že odprta ustrezna Finančna postavka.
Prenova magistralke skoz Dolenji Logatec ho tudi na vrsti.
loto: M. Iršar
Najprej
Do neoporečne vode
Pomembno je vedeti, da se ves del logaškega naselja desno od regionalne ceste - vse od Vodovodne ulice v Dolenjem Logatcu prek Blekove vasi proti Gorenjemu Logatcu - po novem napaja iz višinskega vodohrama, v katerega doteka čista, neklorirana voda iz Petkove in Kobalovc grape pa še iz vrtine poleg pregrade nad Marekami. Iz vseh treh vrtin, ki segajo prek 150 m v globino, priteka konstantno 20 litrov čiste, neoporečne vode v sekundi. Analize kažejo, daje voda iz teh vrtin celo boljša od vode iz toliko obiskovanega Grajskega studenca.
Iz programa SAPARD
Rovtam in Petkovcu bo šlo z vodooskrbo vendar na bolje. Namreč, SAPARD je v svoje programe vključil tudi projekt prenove vodova v Rovtah v vrednosti 92 milijonov in napeljavo vodovoda na Petkovec, ki bo veljal 87 milijonov. Obojno omrežje se bo povezovalno napajalo iz vrtine v Zajelah, ki daje 18 litrov neoporečne vode v sekundi. SAPARD bo finaciral ta projekt vodooskbe s 50% nepovratnih sredstev. - V bližji prihodnosti je na vrsti še vodooskrba Rovtarskih Žibrš in Vrha Svetih Treh Kraljev.
Špela /stenic
Jesenski volilni izzivi
Letos nas ne bodo greli samo jesenski žarki sonca, vroč kostanj ob moštu v dobri družbi, ampak tudi redne volitve župana in po novem kar 21 članov občinskega sveta in 54 članov svetov krajevnih skupnosti (v vsaki KS po 7, v KS Log-Zaplana pa 5 članov sveta). Hkrati bomo volili tudi predsednika republike.
Redne volitve županov in občinskih svetov je razpisal predsednik državnega zbora, župan občine pa je razpisal volitve v svete krajevnih skupnosti. Akt o razpisu volitev vsebuje dva izredno pomembna datuma, in sicer dan glasovanja ( nedelja. K), november) ter dan, ko so stekli roki za izvedbo volitev (2. september). Med tema dvema datumoma mora preteči najmanj 60 in največ 90 dni.
Občinska volilna komisija je tudi že določila volišča za izvedbo volitev. Ta skušajo v največji meri upoštevati ustaljena volišča in njihova območja. Za potek volitev bodo poskrbele volilne komisije in volilni odbori. ( eprav nas je večina na volitvah udeležena samo v "volilni vlogi", pa volitve, seveda, angažirajo lepo kopico ljudi.
Na jesen se bo torej veliko "dogajalo". Volivci pa upamo, da bomo imeli dobro izbiro kandidatov, ki bodo tudi resno mislili vsaj o večini tistega, kar nam bodo v prihodnjih dneh obljubljali.
Alenka Gorza Jereb
Kako iz zagat
Bomo vsaj za kratek čas rešili prostorsko stisko knjižnice?
Članek, ki je v zadnjih Logaških opisoval veliko prostorsko stisko v knjižnici, je vzbudil kar precejšnjo pozornost ljudi, saj je opozarjal, da je treba brez odloga iskati ustreznejše prostorske možnosti za učinkovitejše delovanje knjižnice. Pred tem so se ponujala že pričakovanja, da se bo knjižnica selila na novo lokacijo. Urad župana je želel presekati gordijski vozel tako, da bi knjižnico povečali ali zgradili novo. Pričeli so se celo razgovori, da bi knjižnico postavili v nadstropje nad trgovino, ki jo bo predvidoma gradil TUŠ. Toda žal, občina in podjetje TUŠ nista našla skupnega jezika (verjetno pri financiranju). Tako je ostala knjižnica pred novim izzivom; lotila seje iskanja vsaj začasne rešitve.
Za otroško igrišče pred Narodnim domom sta Mereator in PAG namenila bon za 2.800.000tolarjev. Foto:J. Turk
Za varnejšo pot v šoloje pridno skrbel tudi najstarejši poklicni šofer v Sloveniji 92-letni Ludvik Jančar.     Foto: M. Tršar
Idejna rešitev predvideva montažo osebnega dvigala, s katerim bi omogočili dostop invalidov in prenos knjig. V prostore sedanje modre dvorane naj bi se selil mladinski oddelek, na drugo stran pa oddelek za leposlovje odraslih. V sedanji avli naj bi bil pult za izposojo knjig. V delu nadstropja pa bi uredili strokovno knjižnico, študijsko sobo in prostor za komorne prireditve. Seveda, se bo ob tem močno skrčil upravno-poslovni del knjižnice; drugače pač ne gre.
Predvidena preureditvena dela naj bi se pričela že konec tega leta. Pri obravnavi letošnjega rebalansa proračuna pričakuje knjižnica razumevanje občinskih svetnikov in njihovo preudarnost, da bodo podprli načrtovani projekt in financiranje prepotrebne preureditve knjižnice.    A. Čuk
e
-z
></; rt
—;
Najprej
V Smolevcu ni nezakonitosti
Sanacija le ob primernem izkoriščanju peskokopa. Po prenovljeni Gorenjski cesti pa bo stekel varnejši promet.
Na zboru krajevne skupnosti TABOR je bilo izraženih kar nekaj dvomov glede zakonitosti delovanja peskokopa Smolevec.
Tako naj bi Ministrstvo za okolje in prostor pojasnilo, ali je koncesijska pogodba za izkoriščanje peskokopa v skladu z zakonom. Namreč, navedeno ministrstvo je izdalo koncesijsko pogodbo GRADNIKU v stečaju za dobo 20 let. To podjetje pa je s pogodbo preneslo pravice do peskokopa podjetju ČERIN, s.p., ki izkorišča peskokop po projektu in sanacijskem programu. Ministrstvo še pojasnjuje, da sta koncesijska pogodba in prenos pravic na podjetje CERIN, s.p., v skladu z veljavnimi predpisi.
V tem času je pregledal peskokop tudi pristojni republiški inšpektor in ugotovil nekaj pomanjkljivosti (ureditev prostora za parkiranje strojev, potrebno asfaltiranje dela cestišča pred izhodom, postavitev tehtnice za tehtanje tovora ipd), ki jih mora podjetje Čerin, s.p., odpraviti v
določenem roku. Sicer pa dela potekajo v skladu z projektom.
GRADNIK v stečaju je odgovoril, daje prenos pravic pridobilo podjetje ČERIN, s.p., s pridobitvijo lastniške pravice nad opeskokopotn Smolevec in s prevzemom obveznosti tudi do bivših delavcev GRADNIKA v stečaju.
Na zahtevo župana Janeza Nagodeta je GEOLOGU, d.o.o., Idrija pripravil strokovno oceno glede ogrožanja vodnega zajetja oziroma vodnih vrtin v Cuntovi, Kobalovi ter Petkovi grapi. Strokovne ugotovitve izpričujejo, da izkoriščanje peskokopa ne ogroža vodnih virov, če se uporabnik peskokopa ravna po predpisanih navodilih glede miniranja in onesnaževanja.
Zahteva nekaterih prebivalcev iz. Gorenje vasi, da se kamnolom do leta 2003 zapre, je zelo težko uresničljiva. Grožnja, da bodo s zaporo Gorenjske ceste nadaljevali vse do uresničenja vseh zahtev, je slaba odločitev. Sam
menim, da je bolje nadaljevati pogovore s pristojnimi in poiskati način, ki bo prometno manj moteč, vendar še sprejemljiv za uporabnika peskokopa. Občina je leta 1986 z družbenim planom opredelila, daje na območju Smolcvca peskokop, in izdala dovoljenje za eksploatacijo. Že v preteklosti je nastala velika ekološka rana, ki jo bo moral nekdo sanirati, kar pa ni tako majhen strošek. Brez ustrezne eksploatacije pa sije moč težko predstavljati financiranje sanacije.
Gorenjska cesta pa bo letos urejena. Krajevna skupnost in občina sta po dolgotrajnih in mučnih prizadevanjih pridobila potrebna soglasja lastnikov zemljišč ob Gorenjski cesti in upravna enota je izdala odločbo za obnovo ceste. Začetek prenove je stekel v začetku septembra. Po rekonstrukciji ceste bodo tovorna vozila manj moteča, veliko bolj varno bo gibanje za najmlajše pa tudi za druge udeležence v prometu.
/■'rane Rudolf, predsednik KS Tabor
Gospodarske diagonale
Brez vizije ni napredka
Ob10-letnici carinske izpostave v Logatcu, ki s skrajševanjem poti in časa omogoča gospodarstvu popmembne prihranke
Letos mineva 10 let, kar seje pričelo govoriti o carinski i/postavi v Logatcu. Te dni smo se pogovarjali v prostorih intereurope in carinske izposlave / ljudmi, ki so tedaj v občini kar največ pripomogli, da je prišlo do izpostave, med temi Marcel Štefančič, tedanji poslanec, Vladislav Puc, tedanji poslanec in predsednik izvršnega sveta občine Logatec ter Marjan Rupnik, tedanji sef izpostave Intereurope v Idriji. I/, razgovora le nekaj poudarkov.
Pred dobrim desetletjem se je v občini rojevala misel o vzpostavitvi carinske izpostave v Logatcu. Zamisel je podpiralo logaško podjetništvo m tudi gospodarstvo sosednih občin. Marsikdo je sprva z nezaupanjem celo
odklanjal idejo. Ko pa so na Kliju pripravili vrednostni izračun in ugotovili velik prihranek z zmanjšanjem stroškov (nepotrebni prevozi v Ljubljano, zamude časa ipd.), pa seje ideji kazala ugodna možnost, tudi spričo ugodnih prometnic (avtocesta, železnica, pa prostorske možnosti v industrijski coni). Seveda, pa je bilo treba o vsem tem prepričati tudi Ministrstvo za finance in Carinsko upravo.
Ko so zadeve stekle, je Kli odstopil carinski izpostavi in špediciji Intereuropi stavbo, ki jo je še prenovil in razširil ter uredil okolico s carinskim kamionskim terminalom. Tedanji izvršni svet, ki mu je predsedoval Lado Puc, poglavitni iniciator zamisli o carini v Logatcu, pa je opremil prostore s pohištvom. In 4. marca 1994 so uradno
Gospodarske diagonale
odprli poslovne prostore. V začetku so se pošiljke carinile le trikrat tedensko, že v maju 1995. pa je steklo vsakodnevno carinjenje. Sedaj spada k logaški carinski izpostavi z devetimi zaposlenimi tudi mednarodni mejni prehod Babno Polje. Špedicija pa je razširila svoje delovanje po celotni Notranjski do Postojne, Idrije, Žirov in vse do Ljubljane. Storitve uporabljajo tudi drugi, ki opravljajo carinske formalnosti medpotno. Z določitvijo interesnih območij je omogočen hitrejši pretok blaga in storitev. Vzpostavljene carinske povezave in širjenje logistične mreže ter elektronski prenosi podatkov omogočajo carini in špediciji celovito obvladovanje prostora. Število zaposlenih se ni povečevalo kljub večanju obsega poslovanja, kajti poenostavljali so se carinski postopki; papirjev ni več toliko, prometa pa je dosti več.
Pomembnosti carine pa se dobro zavedajo špediteri ji. Vedo, da daje ugodna lega Logatca z železniško in cestno povezavo, z dvema industrijskima conama ter bližino Ljubljane idealno možnost za njihove nadaljnje razvojne možnosti in obstanek na tržišču, zlasti sedaj, ko se toliko govori o Lvropi in o Schengenski meji. Prav špedicije lahko pomenijo v nadaljnjem razvoju mednarodno stičišče, iz katerega se odvija promet proti Balkanu ali v Evropo. Špediterji se zavedajo konkurence vedoč, da bodo ostali le najprodornejši z učinkovito zasnovano logistično mrežo.
V Logatcu trenutno poznamo troje špediterskih podjetij, ki jim takojšnje carinjenje omogoča tudi učinkovito poslovanje: Intereuropa, Transglobe in Hoedlmavr. Končno je pomembna tudi železniška postaja v Logatcu, ki lahko s prizadevanjem logaškega gospodarstva in špediterjev
Z razgovora ob desetletnici carine v Logatcu - z leve Lado Puc, Marjan Rupnik in Marcel Štefančič. Foto: M. Tršar
sčasoma postane mednarodna postaja. Doslej je v tej smeri še največ naredil Hoedlmavr, ki mu je uspelo vzpostaviti uvozno železniško carinjenje.
Današnji čas zahteva intenzivno vključevanje v prometne tokove, kijih ne sme zanemariti niti kmet, če hoče, na primer, uvoziti traktor. Za takšno vključevanje je potrebno znanje z informacijami; oboje pa lahko posredujejo prav špedicije Vse navedene okoliščine zahtevajo nadaljnje povezovanje logaškega gospodarstva v okviru gospodarske in obrtne zbornice; zahtevajo pa tudi pogumne ljudi, kijih ni strah novosti, še zlasti, ko bomo stopili v Evropo. Namreč, le pogumnim je naklonjena sreča.
Albin Čuk
JMOS Celje petintridesetič
Ob letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju tudi razmislek o prihodnji usmeritvi - splošni ali specializirani
sejem.
V Celju je bil II. septembra za teden dni odprt 35. mednarodni obrtni sejem. Na njem je več kot 1700 razstavljalcev iz 24 držav predstavljalo pisano paleto izdelkov obrti in za obrt. Tako kot že nekaj let so se na sejmu predstavljale tudi šole s prikazom poklicev v živo.
Najbrž je naključje botrovalo prekinitvi otvoritvenega govora novega predsednika ()brtne zbornice Slovenije Miroslava Kluna, da je zmanjkalo elektrike prav po izrečenih besedah, da so se v preteklosti že nakazovali poskusi izrinjanja slovenske obrtniške organizacije iz sejemskega vodstva.
Letošnji sejem seje osredinil predvsem na poslovno plat. Drobno prodajo, tako značilno za prejšnja leta, je občutno oklestil. Poslovnost je s tem pridobila, zanimanje obiskovalcev pa je bilo morda manjše kol poprej, ko so na sejmu kupovali to in ono. Iz nekaterih komentarjev obiskovalcev sejma bi bilo moč razbrati potrebo po zavzetem tehtanju učinkovitosti in usmeritve te -druge največje obrtne sejemske prireditve v Evropi.
Upajmo, da bodo poslovni rezultati za razstavljalce ugodni. O bodoči usmeritvi predvsem o dilemi: splošni ali specializirani sejem   pa bi
veljalo razmišljati in domisliti takoj, ko se bodo vrata za letošnjim zaprla. Morda bo kasneje semenj zanimivejši tudi za logaške obrtnike, ki se organizirano že nekaj časa ne udeležujejo tega sejma
J. T.
novic«'
Vas obvestijo o dogajanjih na Logaškem, kakor vas ne obvestijo nikjer drugje.
Gospodarske diagonale
Novo trgovsko središče
Obeta se Logatčanom in širši okolici Mercatorjeva ponudba, kot še dolgo ne
Na dan nekdanjega občinskega praznika seje nekaj sto radovednih obiskovalcev in vabljenih gostov udeležilo odprtja Mercatorjeva trgovskega središča na Logaškem polju. Kjer so še pred dobrimi petimi meseci samevali prostori nekdanje Konfekcije, je zdaj 11 prodajaln z osrednjim, 850 kvadratnih metrov obsegajočim supermarketom. Trgovski kompleks ima vse značilnosti sodobnega nakupovalnega središča, le nekaj manjši je od onih v večjih krajih.
Pa še tako meri 3300 kvadratnih metrov, če vštejemo urejeno okolico, 156 brezplačnih parkirnih mest in druge servisne površine.
Na otvoritveni slovesnosti, ki so jo sooblikovali logaški godbeniki in popularna Natalija Verboten, sta bila posebne pozornosti deležna oba govorca. Logaški župan Janez, Nagode je poudaril, da smo Logatčani ta dan čakali dolgo vrsto let. Res, bilo je nekoč davno, ko naj bi se sredi Logatca zgradila velika trgovska hiša, pa je bojda zaradi naše neodločnosti bila nato zgrajena v Idriji. Predsednik uprave poslovnega sistema Mercator Zoran Jankovič pa je dejal, da seje podjetje odločilo za gradnjo na tej lokaciji iz spoštovanja do zvestih logaških kupcev.
Logaški župan in direktor Mercator ju nazdravljata novemu trgovskemu centru. loto:J. Turk
Slovesnost so stkali še s sponzorskimi pozornostmi. Mercator in podjetje P&G sta predstavnici Društva prijateljev otrok in mladine Logatec izročila simbolični ček za 2,4 milijona tolarjev kot prispevek k ureditvi otroškega igrišča pri Narodnem domu, Mercator sam pa je logaškemu Pihalnemu orkestru v spodbudo za nove dosežke ter občini Logatec za nakup opreme za novo .športno dvorano namenil po pol milijona. Predstavil je še svojega športnega varovanca, kratkoprogaša Mira Predaniča, s katerim je nedavno podpisal sponzorsko pogodbo
Potem ko so škarje dvakrat zaškrtale in je v zrak poletelo 350 rdečih balonov, so si navzoči lahko ogledali notranjost novih prodajnih prostorov. Se pozno v popoldanski čas pa so se vrstili promocijski dogodki.
Jan Turk
Po cesti proti Lazam le s pametjo in dovolj sreče
Vse bolj obremenjena regionalna cesta, ki vodi iz Logatca proti Lazam, marsikje že hudo načeta zaradi vse večjih obremenitev in zoba časa, kliče po posodobitvi. Načeta asfaltna prevleka na cestišču in ob robovih, številni nepregledni ovinki, ozkost voznih pasov, ki niso ločeni s sredinsko črto, nevarno povečana zglajenost cestišča, in še kaj bi lahko našteli, so nevarna dejstva, s katerimi mora računati vsak voznik, ki se poda na vožnjo po njej. Voznikov in vozil pa je tod iz dneva v dan več. Poleg osebnih avtomobilov in avtobusov obremenjujejo cesto tudi težki tovornjaki; v poletnih dneh in mesecih pa je zlasti ob koncu tedna polna kolesarjev.
/a nekoliko varnejšo pot. loto: M. Tršar
Denarja za celovito obnovo in posodobitev približno sedemkilometerske prometnice ni, stežka se ga "napraska" že za najnujnejša popravila ali vzdrževalna dela, ki naj bi vsaj za silo prispevala k varnosti prometa na tej cesti. Kaki) nevaren je promet po delu ceste skozi laze, bi zlasti domačini lahko povetlali marsikaj, pa bodi pešec, motorist ali voznik osebnega vozila. () pločniku skozi naselje se lahko samo sanja, o upoštevanju omejitve hitrosti vožnje skozi naselje pa tudi.
Vsaj za spoznanje bo poslej omogočila varnejšo vožnjo skozi Laze razširitev cestišča na ovinkastem odseku tik pred središčem vasi, kjer je bila sicer nevarna m izpostavljena ožina. Dela, ki jih izvaja Cestno podjetje Ljubljana, so se pričela z graditvijo podpornega zidu v avgustu, m naj bi bila zaključena tlo sredine septembra. Srečevanje vozil na tem odseku bo poslej lažje in predvsem varnejše. Canda Lavni
koii/iim tudi v Gorenjem Logatcu
V pritličju nekdanjega zadružnega doma v Gorenjem Logatcu je Kmetijsko gozdarska zadruga Logatec preuredila in posodobila trgovino z gospodinjskimi potrebščinami. Prenovljena vrata so se odprla 2. avgusta letos.
Vrata Kontuma so se odprla tudi v (,oren jem Logatcu.
loto: M. Tršar
ed seboj
Otiščanci
Kaj ta čas najbolj tišči predsednike svetov krajevnih
skupnosti?
Andrej Zelenec, KS Hotcdršica: Bilo bi preveč lepo, če bi nas tiščala ena sama stvar; jih je kar nekaj. Kot zgodba o jari kači pa se nam vleče lastninjenje kulturnega doma kljub vztrajnim prizadevanjem; denacionalizacijski opravičenci, sicer lastniki do polovice, terjajo previsoko poplačilo. Podobna zgodba zaradi denacionalizacije je tudi z igriščem: edini prostor, primeren za športne igre, bo treba najprej odkupiti. Kam torej z mladimi? Morda bi bil še najugodnejši izhod iz zadreg večnamenska dvorana ob šoli. Toda ob vsem tem pritiska še sanacija peskokopa in cesta do njega, asfalt proti Žibršam, na Ravnik in v Novi Svet, pa javna razsvetljava. Pešce, zlasti otroke, bi radi zavarovali vzdolž regionalne ceste; brez pločnika (od Loga do Mikuža) pa ne bo šlo.
Andrej Kermavnar, KS Laze-Jakovica: Ta hip smo nekako sredi dogajanj, ki si jih obetamo od programa CRPOV; začelo se je z javno razsvetljavo v obeh vaseh. Radi pa bi asfaltirali cesto na Ravnik, na kateri smo spričo mnogih naprezanj le uspeli ohraniti železniški prehod, ki bo varovan z avtomatsko rampo. Za pretočnejši promet pa bi bila potrebna rekonstrukcija regionalne ceste l.aze-Logatec. Na neki način bi se ljudje tudi radi rešili začaranega kroga omejevalnih nejasnosti, ki se pletejo krog programiranja Snežniškega nacionalnega parka. Prav kmalu pa se bomo morali lotiti obnove pomožne stavbe ob šoli, kjer bi lahko našla svoje prostore društva   športno, kulturno, turistično in še katero društvo.
Boštjan Marine, KS Log-Zaplana: Prav gotovo je pri nas najbolj potreben prenove vodovod iz Turkove grape, od koder priteka, kakor znano, slaba voda; oporečnost vode pa še posebej slabijo salonitne cevi. Potem je tu še nekdanje šolsko poslopje, ki razpada bolj kot ne; pritlični prostori, ki bi jih bilo treba celovito obnoviti, pa bi bili zelo uporabni za družabna in drugačna vaška sestajanja. Močno pogrešamo vsaj v ožjem delu naselja - tudi javno razsvetljavo.
Berlo Menard, KS Naklo: Ja, veste, lahko bi navajal tisoč in eno zadrego. Pa ludi če navedem skrajno pomanjkljivo ureditev komunalne infrastrukture, se odpre cela pahljača problemov: od oskrbe z vodo, prek kanalizacije, javne razsvetljave do prometa, ki z vse večjo gostoto čedalje bolj ogroža varnost ljudi, še posebej otrok. Na teh področjih se m skoraj nič premaknilo (ljudje menijo, daje to tako ludi zato, ker živijo pristojni iz občinske uprave m i/ komunale zunaj občinskega središča; ne živijo in ne dihajo s krajem). Prostora /a mlade se tudi ne da zagotoviti. Premajhna je povezava civilnih in cerkvenih dejavnikov, čeprav so oboji vpeti v dobrobit kraja
IffJl' -s.
Med seboj
Rado Dolenc, KS Rovte: Tišči nas kup stvari, čeprav je bilo v zadnjih desetih letih veliko storjenega, so bili pa naši kraji v prejšnjih štiridesetih letih močno zapostavljeni. Zato je ostalo še vedno ogromno neurejene komunalne infrastrukture, denimo, vodovod na Petkovec pa asfalt od Friderika do Kočarja, na Praprotno Brdo pa z Rovt proti Podlipi, če omenimo prvi zamah. Seveda, na asfalt čakajo že pripravljeni odcepi cest od spomenika do Corna (tu so vaščani že plačali svoj delež), dalje Pustni grič-Zgornjc Brdo, po prenovi kličejo ceste Rovte-Smrečje pa povezava Gradiše-Zaplana. Odločno premajhen je postal vrtec; okrog bloka je ena sama greznica (prepoptrebna je kanalizacija!). Sliši se komaj verjetno, toda nekdanji zadružni dom je življenjsko nevaren... Zdaj je v občinski lasti; njegova poživitev bo neodložljiva.
Franc Rudolf, KS Tabor: Seveda, marsikod je potrebna še asfaltna prevleka po (iorenjem Logatcu, po Žibršah, po Cirčarevcu. Toda najbolj težaven zalogaj, ki ga moramo na vsak način obvladati, pa je ureditev (iorenjske ceste, ki ne kliče k prenovi le zaradi poškodovanega cestišča, temveč tudi zaradi kanalizacije, kije zdaj ni, smradu pa vse naokoli preveč, zaradi rekonstrukcije dotrajanih in zdravstveno oporečnih salonitnih vodovodnih cevi in zelo potrebne javne razsvetljave. S tako ureditvijo bi nedvomno zagotovili tudi varnejši promet v tem občutljivem delu naselja.
Bojan Kiipnik, KS Trate: Kolikor nam je v veliko zadovoljstvo napeljani vodovod, toliko bolj smo zaskrbljeni zaradi reci in piši 27 km makadamskih cest. Mejimo z dvema občinama: z Idrijo in Zirmi; obe občini sta poasfaltirali medkrajevne povezave proti nam natanko do občinske meje! Na vsak način pa bi bilo treba urediti poškodovani del cestišča, da bi lahko avtobus ponovno prevažal otroke v šolo vse od Gadovca. Ko bi rešili zadrego z zasebno lastnino, bi laže zgradili igrišče ob šoli na Planinah. Na vsak način pa upravičeno pričakujemo, da bodo križišča primerneje opremili s kažipoti proti Medvedjemu Brdu, ki je, in ne proti Vehršam, kijih ni, je še dodal namestnik bolnega predsednika Štefana Trpina, ki mu želi tudi v imenu vaščanov čim boljšega zdravja.
Valentin Jesenko, KS Vrh Sv.Treh Kraljev: Zadnjih sedem let nam je bilo večkrat več obljubljeno, kot pa nam je bilo potem dano, Verjetno so temu največ botrovali razvojni programi centra občine. Predvsem na infrastrukturi so potrebe bistveno večje od obljubljene realizacije. ( este na območju Vrha, 11 leviš in Lavrovca, ki so se v zadnjih letih vsaj v makadamski izvedbi posodablajale po etapah, verjetno še nekaj let ne bodo dočakale končne prenove. Imamo še precej nevarnih strmih in ozkih odsekov cestnih povezav med vasmi in drugimi kraji, čeprav se tudi tam prevažajo odpadki, pošta in otroci v šolo. Predvsem prebivalci sosednjih občin, ki se vozijo po cesti Smrcčje-Žiri, me večkrat sprašujejo, če je ta odsek na »nikogaršnji zemlji«; zaradi obremenjenosti je na posameznih mestih povsem dotrajan. Žal, jim moram povedali, tla je to tudi naše Logaški). Vodoskrba šole in tudi sosednih domačij ni bila letos manj žgoča zaradi obilja padavin, vendar bi morali imeli vsaj idejne in projektne rešitve za širše območje. Znali smo čakati. Morda pa bi se nam na Vrhu ugodneje pisalo, če bi sistem lokalnih volitev zagotavljal vsaj kakšno mesto v občinskem svetu m bi bili tako bliže odločanju. Težko jc, če toliko časa odloča o tebi nekdo, ki ne zadovolji niti potreb okolja, iz katerega izhaja.
Martin Koren
loto: M. Tršur
Med seboj
Moč volje in ljubezni
Pod tem geslom je bila na predzadnji dan avgusta v prostorih ljubljanske Teološke fakultete odprta bienalna, letos že 15. razstava del članov Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov z omejenimi življenjskimi sposobnostmi.
Ob odprtju razstave je uvodoma spregovoril predsednik Rafko Jurjevčič (na fotografiji na vozičku prvi z desne), za njim mariborski ordinarij Franc Kramberger, ki je razstavo tudi odprl, potem ko jo je z. dvema pesmima uvedel Logaški oktet.
O razstavi je spregovorila njena avtorica. Z nekaj besedi je predstavila posamezne avtorje in njihovo delo. Z vsako predstavitvijo je razstava bolj dihala in ob koncu je bilo v prostoru toliko prevzemajočega vzdušja in nekakšnega pozitivnega valovanja, da so navzoči bolj plavali, kot hodili po dvorani. Vsakdo je občudoval in srkal vase neskončnost volje in ustvarjalne sile, kije žarela prav iz slehernega izdelka. Najsi je bila to slika z vsemi izdelanimi detajli, ki so jih na platno nanašali čopiči v ustih človeka, ki ne more slikati z. rokami, ali knjiga, tipkana z nekakšnim tipalom, vezenina, za katero so nit sukali prsti
Razstavljalcem na teološki fakulteti je pel tudi Logaški oktet.
nog, brezhibna pletenina izpod rok slepega, slika, kije nastajala v kratkih obdobjih umirjenja od parkinsonove bolezni drhtečih rok...
Kakšna in kolikšna moč v teh ljudeh, lako razstavo bi si morali ogledati vsi zdravi, a brezvoljni ali slabovoljni. Pa tisti, ki nikakor ne najdejo nič dobrega v življenju, ki se jim zdi življenje strahotno breme in se umikajo v omamo, ali preprosto
obupajo pred življenjskimi izzivi. Avtorji razstavljenih del so morali, kakor je poudaril uvodni govornik, od sebe odsloviti najprej usmiljenje in samopomilovanje, da so lahko sledili svetopisemskemu ukazu: vstani in hodi. V duhu in bratstvu in v krščanski ljubezni so vstali in čvrsto hodijo. Ko bi jim v tem lahko sledili tudi premnogi, sicer s telesnim zdravjem obdarjeni ljudje! Jan Turk
Turistične panorame
jaz pa pojdem na Gorenjsko
V svetovalni službi za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti v občinah Logatec, Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Polhov Gradec m Horjul so 20. avgusta organizirali za svoje Članstvo eksurzijo na Gorenjsko.
Pot jih je popeljala najprej v Radovljico, kjer so si ogledali čudovito arhitekturno dediščino v starem delu mesta, Nato so obiskali Čebelarski muzej, kjer so izvedeli marsikaj o življenju čebel m zgodovini čebelarstva na Slovenskem.
Po zgornjesavski dolini so dospeli do Dovjega, kjer so jih gostoljubne domačinke sprejele v lepo
obnovljeni tipični gorenjski hiši Pr' ECatr'; tu deluje Razvojna zadruga, nastala v okviru programa CRPOV; v majhni trgovini pa je moč kupiti izdelke domače obrti. Gostiteljice so izletnikom pripravile tudi okusno malico.
Pot jih je vodila naprej mimo Rateč v dolino pod Poucami, kjer je pogled na planiške skakalnice veličasten ludi poleti; nekateri so sc povzpeli celo na vrh velikanke. Od tod so se prek Bleda odpravili v dolino Radovne in si tam ogledali staro domačijo, v kateri je urejen etnografski muzej z neitetimi predmeti, ki so jih generacije z domačije skrbno hranile.
V tamkajšnji gostilni Psnak so si privoščili pozno kosilo, se potem popeljali po panoramski cesti okoli Blejskega jezera in sc v večernih urah vrnili domov.
Mojca Dolenc
novic
Spet smo pri vas doma in spet brezplačno.
r l
O' O
ts
Um
<u £
c H.
o
v M
>(/)
rt 60 C -J
Turistične panorame
Ponovni spev "Notranjske" na Triglavu
Osemnajstič zapored so se slovenski obrtniki 23. avgusta podali na Triglav; to vsakoletno odpravo pripravlja radovljiška Območna obrtna zbornica. Ta je letos poskrbela, daje več kot sto osemdeset udeležencev spet doživelo pravo planinsko radost, ki jo je lepo vreme še posebej bogatilo. Na Kredarici, kjer so pohodniki prenočili, seje sešlo tudi vodstvo slovenske obrtne zbornice: predsednik Miro Klun je prišel tja od spodaj gor, predsednik upravnega odbora Štefan Pavlinjek pa od zgoraj dol zaradi otežene hoje seje pripeljal s helikopterjem. Zvečer je dovški župnik hrane Urbanija maševal v kapeli Marije Snežne. Koliko klenih besed in pristnega gorniškega duha je natrosil ob koncu, ko je govoril o poti štirih reliefnih svetnikov ob oltarni podobi Matere božje.
Del "Notranjske" vrh Triglava.
Naslednje jutro je postreglo s prelepim razgledom z vrha. Pa še pesem "Notranjske" seje oglasila prek radijskih valov prav po vsej Sloveniji. Po sestopu mimo Planike in prek planine Konjščice so se pohodniki družno poveselili z radovljiškimi obrtniki na srečanju v Ribncm. "Notranjska" je pod vodstvom Janeza (iostiše odpela priložnosti primeren program.
Ker se je vse srečno končalo, je bila želja po ponovnem srečanju s Triglavom kar sama od sebe prišla v misli pohodnikov. Jan Turk
Lipam osebna izkaznica
Bi se pridružili društvu ljubiteljev Lipovega drevoreda?
I ,ipe v logaškem drevoredu si) dočakale začetek matrikulacije (evidenca lip z vpisom identifikacije). Najprej so učenci dolujelogaške osnovne šole opravili ponovno oštevilčenje na posebej izdelanih ploščicah iz lipovega lesa. Na ploščice so vtisnili-vžgali (žig je pripravil Iztok Adam) naravovarstveno oznako ter številke od 1 do 291, kolikor je lip v drevoredu, in sicer na levi strani (gledano proti Ljubljani) I4l) in na desni 142. Ploščice so nato pritrdili na lipe. Vsa dela je skrbno vodil in nadzoroval dolgoletni varuh drevoreda liane Mihevc, ki mu že stojijo ob sirani m se po njem pridno zgledujejo tudi njegovi vnuki.
Nadaljnji postopek matrikulacije obsega opis lip: najprej razvrstitev med lipami in lipovci, starostno opredelitev, oceno zdravstvenega stanja ter potrebo po negovalnih delih. Te naloge sodijo v negotovo prihodnost. Zakaj?
»Žal, ta hip še ni zakonske osnove  za  pripravo ustreznega
prepotrebnega občinskega odloka, ki bi opredeljeval odgovornost in skrbništvo za drevored. Tako je vsa trenutna skrb odvisna od posameznikove zavzetosti,« pravi gotovo najbolj zaverovan in navdušen skrbnik Lipovega drevoreda Franc Mihevc, ki je prepričan, da je
logaški edinstveni spomenik oblikovane narave potreben ne le občasne, ampak nenehne strokovne pozornosti. Po njegovem mnenju bi bilo tudi zato dovolj smiselno osnovati, denimo, društvo ljubiteljev Lipovega drevoreda.
miš
/.vesti varuh Lipovega drevoreda Frane\fihevc-M 'klavov pri HO. lipi. loto: M. Tršar
Turistične panorame
Med kmečkimi starožitnostmi
Od tekmovanj prek srečelova in pršuta do veselične razigranosti
Kljub grozečim nevihtnim oblakom je tradicionalni kmečki praznik, ki ga organizira KŠD Trate, privabil na prvo avgustovsko nedeljo na Medvedje Brdo veliko obiskovalcev. Prizadevni organizatorji, ki jim ni žal svojega prostega časa, ob dobri volji leto za letom prirejajo tekmovanja v različnih starožitnih kmečkih opravilih že od konca osemdesetih let.
Letos so se v košnji, grabljenju in pripravi kopic po starem pomerile ekipe iz. Jarčje doline. Grape, Idrije, Koprivnika, Rovt in I lotedršice. V zagrizenem boju pa so se ekipe pomerile tudi v iskanju podkve v kupu sena, pobiranju krompirja, metanju žoge iz. koša v koš ter v glasbeno-plesni točki, ki je pokazala umetniško »nadarjenost« posamičnih ekip.
Kilo je v seštevku vseh iger in norčij zmagal, ni pomembno; bilo pa je zabavno, veselo prava podlaga za kasnejšo veselico, na kateri so obiskovalci poizkusili tudi srečo pri
Vragolije ob kopicah.
bogatem srečelovu in ugibanju o teži pršuta. K razigranemu vzdušju so pripomogle še vesele viže ansambla Ptujskih pet, saj so se številni obiskovalci ob njihovih zvokih, dobri hrani in pijači veselili pozno v noč.
Tudi letošnja prireditev bi le težko uspela brez številnih sponzorjev obrtnikov in podjetij, ki so pripomogli, da je bila prireditev uspešna v splošno zadovoljstvo prirediteljev in obiskovalcev. Med največje spozorje štejejo domačine z Medvedjega Brda in Rovtarskih Zibrš. Sicer pa je za to prireditev v krajevni skupnosti Trate delalo staro in mlado   »vse, kar leze in gre«, kot temu pravimo.
Na svidenje prihodnje leto   spet na Medvedjem
Brdu!
AŽ
Spopad podeželseke mladine v Rovtah
Poleg običajnih starožitnih kmečkih opravil še preizkus v posebnih spretnostnih in hitrostnih igrah
Tudi letošnjo zadnjo julijsko nedeljo je Društvo podeželske mladine pripravilo poleg standardnih kmečkih disciplin košnje m grabljenja še kup zanimivih spretnostnih m hitrostnih iger, s katerimi se je spopadlo pel ekip iz okoliških krajev.
V košnji je zmagal Roman Oblak, član ekipe Žirovski Vrh, med grabljicami je bila najspretnejša Erika Kavčič, prav lako z Zirovskega Viha.
V kotaljenju bale (dekle hodi po okrogli bali, ki jo skušajo drugi člani ekipe kar najhitreje spraviti do cilja) se je najbolje odrezala ekipa Društva podeželske mladine Vrsnik I .edine.
Tekmovalci i/ I lotedršice so bili najsprelncjši v štafetnem prevažanju dekleta \ samokolnici mimo mnogih ovir.
V zadnji preizkušnji sla se po dva člana ekipe preizkušala v hitrosti zamenjave vseh štirih gum na dobrem
starem ličku; tu so bili najbolj ročni tekmovalci ekipe iz Brezovice pri Ljubljani z umetniškim imenom Šumnik.
Seštevek točk je določil končni vrsti red: 1. Žirovski Vrh, 2. Šumnik, 3. Hotedršica, 4. DPM Vrsnik-Ledine, 5. Petkovec. Vse ekipe so prejele priznanja in praktične nagrade, prvouvrščena ekipa pa si je prislužila tolikokrat »preobutega« lička. Program pa je domiselno in zabavno vodil Berzelak-Buco.
Po končanih igrah so številne obiskovalce navdušili jezdeci pod vodstvom Primoža Jereba, ki je poznavalsko predstavil vsakega konja, jezdeca ter jahalno opremo. Konjeniki so imeli nato še vse popoldne veliko dela, da so ugodili številnim malčkom, ki so želeli preveriti, kako se vidi svet s konjskega hrbta.
Za nadajnje prijetno popoldansko in večerno razpoloženje so poskrbele poskočne Navihanke. Mladi iz Rovt se zadovoljni s »svojim praznikom« zahvaljujejo vsem sponzorjem, ki so velikodušno podprli prireditev. Vsem pa kličejo: na svidenje k letu konec julija!       Mojca Dolenc
novice
logaške
\ las prijazno vabijo k dopisovanju.
Turistične panorame
Uspešno za Jazzy Brothers
Sezona 2001/2002 je Jazzy Brothers bogato zaznamovala prav ob njihovi četrti obletnici uspešnega delovanja. Ideja o skupini, ki bi v logaški glasbeni utrip vnašala jazz in njegove zvrsti, kot sta, npr., dixieland in funk, seje očitno dobro prijela in obrodila (ne)pričakovane sadove.
Kot je bilo moč slišati tudi v nedavnem prispevku na lokalni televiziji, se je skupina od svojega začetka leta 1998 glasbeno razvila in odrasla. Seveda, so nekajletno obdobje zaznamovale tudi prelomnice in "kadrovske spremembe", mentor Matjaž Albreht pa je poskrbel za izjemno kakovostno raven, saj s svojimi obsežnimi jazzovskimi izkušnjami bogati vsako druženje Jazzvjev.
Vidnejši uspehi so se za skupini) začeli lani, ko je imela aprila v logaški Glasbeni šoli svoj prvi odmevni samostojni koncert, julija pa je odšla na petdnevno poletno turnejo po slovenski in hrvaški obali. To potovanje imajo fantje v izjemno prijetnem spominu, saj se je skupina promovirala celo zunaj slovenskih meja, doživela izjemno (celo nepričakovano) pozitivne odzive občinstva in si pridobila nadvse dragocene izkušnje, ki se jih dobi le ob nastopanju pred občinstvom.
V letu 2002 imajo Jaz.z.vji za seboj že deset nastopov, uspešnih in odmevnih. Prvi nastop je bil na letnem orkestru Pihalnega orkestra Logatec, sledilo jc sodelovanje na dobrodelnem koncertu za slovensko vas na Madagaskarju in dva nastopa na 2. logaškem pomladnem festivalu Veris, en samostojni koncert in en koncert za osnovnošolsko mladino. Predstavili so se tudi na farnem dnevu župnije.
Najpomembnejši pa je bil poletni "ciklus" nastopov, ki bi ga lahko primerjali z lansko turnejo ob morju, .lazzv Brothers so letošnji poletni utrip enkrat zaznamovali v Izoli, po dvakrat v Logatcu (Pub Krpan) in v Ljubljani. Na ljubljanska nastopa so fantje še posebej ponosni, saj so igrali v centru Ljubljane na Prešernovem trgu. Vsekakor podvig, ki ni kar tako! Občinstvo je bilo izjemno zadovoljno, saj Jazzvji tako navdušenih aplavzov ne pomnijo, prav tako pa je bilo igranje v centru prestolnice posebna izkušnja, ki jo je težko opisati z besedami treba jo je pač doživeti. Nad skupino je bil navdušen tudi predstavnik ministrstva /a šolstvo in šport.
Fantje pa nikakor ne spijo na lovorikah, saj po poletju že načrtujejo novo sezono, nove vaje, nove skladbe in nove nastope. Vse to zagotovo vodi v nove uspehe. Ker je |azz v Logatcu na žalost precej slabo zastopana glasbena zvrst, ki jo ob Jazzvjih iz pozabe vsako toliko obudijo le še odlični jazzovski seminarji GŠ Logatec in JSKDOI Logatec ter jazzovski koncerti vsakoletnega pomladnega festivala Veris, je skupina, kol so ,lazzy Brothers, vsekakor dobrodošla.
Tine I 'učko
Lepota našega kraja skoz ocenjevalno rešeto
V prvih jesenskih dneh se je zaključila akcija Turističnega društva Logatec »Moja dežela - lepa in gostoljubna« , ki je potekala od maja pa do septembra. Ocenjevalna komisija v setavi Franc Kogovšek, Franc Mihevc, Albin Čuk, Lrna Pivk in predsednica Staša Mesec je po večkratnem obisku vasi in zaselkov pripravila zajeten seznam dobitnikov priznanj. Kolikokrat so se člani komisije spraševali, ali je okolica hiše, kmetije, bloka dovolj prijetna in izvirna in ali je kje kakšna podrobnost, ki bi olajšala sprejem odločitve. Letos je prvič obveljal sklep, da v dveh zaporednih letih ne more prejeti priznanja isti dobitnik. To pot objavljamo odločitev komisije o letošnjih priznanjih.
Priznanja za najlepšo urejeno okolico hiš prejmejo: Marinč, Petkovec 53a; Jereb Gorza, Ograje 70a; Skvarča, Rovte 85a; Šubic, I llevni vrh 2; Žust, 1 lleviše 16; /ust, Hleviše 16a; Jože in NušaČepon, I loledršica 82a; Marta in Stane Švigelj, Ilotedršica 6a; Alojzija Plečnik, I loledršica 101; Mojca in Marko Erjavec, Hotedršica Id; Zvonka in Marjan Božič,I loledršica 7a; Milan Markič (za »mini žago« na vrlu) Ilotedršica 123; Gantar, Žibrše 37; I -azar, Rovtaiske Z.ibrše I 3a; Štefan Trpin, Rov tarske Žibrše 12; Zvonka Brečko, Novi Svet 22a; Slavko Rpnik, Medvedje Brdo 8a;Poženel, Grčarevec 5a; Bogataj, Grčarevec II; Žigon, Grčarevec 9b; Rudi in Ivanka Sultcr, Tržaška 156; lomazin. Pokopališka 2; Katarina lutk, Prešernova ul. 15; Škof, Stara c. 52.
Priznanja /a najlepšo urejeno okolico kmetije prejmejo: Osterman, Starac. 12; IV Kisovc; Gantar,Žibrše 37; Vida in Brane Iržen, Ilotedršica 66; Terezija Bolčina, Rovte 39; Rudi Gantar, Zaplana 56.
Pri/iianje /a najlepšo urejeno ulico prejmejo: vrstne hiše na Krpanovi.
Priznanje za najlepšo urejeno javno zgradbo / okolico prejme: Dom starejših občanov v (irapovčniku.
Priznanje za najlepšo urejeno okolico bloka prejme: tovarniška 12 j, Logatec.
Priznanja za najlepšo urejeno okolico objekta:
Počivališče LOM I, Petrol   Na Jasi, d.o.o.
Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitajo I mistično društvo Logatec, Kulturno turistično društvo Ilotedršica m Obema I ogatec! NevMa
Tržno gospodarstvo ni v protislovju s socialno državo
V soboto, 21. septembra, je občinski odbor Nove Slovenije-krščanske ljudske stranke iz Logatca pripravil notranjsko regijsko srečanje v dvorani krajevne skupnosti Rovte. Srečanja so se udeležili vodilni predstavniki Nove Slovenije in drugi ugledni gosti.
Uvodoma je Vladislav Puc v imenu prireditelja pozdravil goste in vse navzoče ter v kratkem predstavil politiko stranke. Za njim so se nizali še drugi govorniki, med ujmi najuglednejši gost tabora predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk, ki je obširno orisal poglede stranke in koalicije Slovenije do vseh sedanjih družbenih vprašanj in evropske skupnosti. Prav zaradi aktualnih vprašanj smo dr. Bajuka zaprosili še za kratek pogovor.
• Kakšen je Vaš pogled na vstopanje v Evropsko unijo?
Zakaj je Lvropa naša edina resnična možnost? Ker je Lvropa način življenja in vrednostno ozračje, ki mu Slovenci po svojem bistvu pripadamo, še več, katerega integralni del smo po svoji zgodovini in svojih dosežkih. Naša odločitev za Lvropo je torej odločitev za kulturno in politično pristnost. Naša odločitev za Lvropo je močno hotenje, da se pri nas dosledno in praktično uveljavijo pravni, ekonomski in kulturni pogoji življenja, kakršne pozna Evropa.
• Skoraj vse politične stranke, razen Jelinčičeve, so načeloma za Lvropsko unijo in N AT()?
Formalno sta to temeljna zunanjepolitična cilja Slovenije. Istočasno smo priča izredno močni in intenzivni kampanji proti N ATT J, ki se opna na izkrivljanje in neobjektivno ter enostransko prikazovanje te obrambne zveze, na
Z dr. Andrejem Bajukom (prvi z leve) se je pogovarjal naš dopisnik A. Čuk.
Foto: M. Tršar
kar vlada, z redko častno izjemo, ne odgovarja. Kakor da pridružitev NATU v resnici ni njen cilj.
• Kakšen je vaš pogled na trditev gospe Brezigarjcve, da sta programa SDS in NSI izrazito socialno usmerjena? Tržno gospodarstvo ni v kontradiktornosti s socialno državo, zgrajeno na podlagi družbene solidarnosti in osebne odgovornosti. Svobodna zasebna pobuda, kakor jo poznamo v sodobnem tržnem gospodarstvu, ki deluje v podrejenosti pravnemu redu, v katerem prevladuje enakost vseh pred zakonom, je daleč od tega, kar je prevladovalo za časa divjega kapitalizma v devetnajstem in v začetku dvajsetega stoletja. Da pa enakost vseh pred zakonom še ni ustoličen princip v naši državi pa lahko, na žalost, ugotavljamo vsak dan. Kol na primer ob dogodkih in zapletih glede Zavarovalnice Triglav, čigar uprava se enostavno noče podrediti odločbam Agencije za nadzor...
• Kar mnogo naših vodilnih politikov se besedno zavzema za vladavino prava. Kaj pravite k temu? Zavedamo se, da je dokončna uveljavitev pravne države najnujnejši in najpomembnejši izziv za našo mlado demokracijo na pragu evropskih integracij. Odmevi, ki jih slišimo, so za pravno čutečega in etično prebujenega človeka, kakršnega predpostavlja evropska demokratična kultura, osupljivi in strašljivi. Še bolj strašljivo pa je, da zvenijo v našem prostoru normalno. Kakor da smo pristali na dvojna merila, po katerih so eni ljudje bolj ljudje kot drugi; kakor da bi bile zgodovina, sedanjost in prihodnost last močnih in nasilnih in bi bilo to neko nevtralno dejstvo. Ne smemo se slepiti, da pri tem ne gre za vprašanja ključnega pomena: takšno gledanje reproducira in utrjuje zgodovinsko samopozabo, in končno, izgubo samozavesti.
Albin Čuk
Turistične panorame
Polharija z Lanskim vrhom - drugič
Lanska polharska noč pri gozdarski koči na Ravniku nad Lazami, kije potekala ob skrbni organizaciji Turističnega društva Lanski vrh in ob izredni naklonjenosti vremena, je izzvenela v nadvse prijetno druženje udeležencev. Uspela prireditev je tako vzpodbudila tudi pripravo letošnje polharske noči v soboto, 28. septembra 2002.
Podobno kot lani seje tudi na drugi polharski noči vse začelo z nastavljanjem pasti, kar je bilo zlasti zanimivo
za tiste radovedneže, ki so se lova na polhe udeležili prvič. Zvečer pa seje začel razvedrilni del prireditve z zabavnimi tekmovanji in srečelovom, pozno ponoči pa s pobiranjem pasti in tekmovanjem za "najpolha".
V društvu so tudi poskrbeli, daje bilo kaj jesti in piti. - Organizatorji računajo, da bo prireditev postala tradicionalna.
Vanda Lavrič
Kulturni razgledi
Glasbeni večer s Trobi Inim kvartetom
Ob koncu julija je Trobilni kvartet Logatec, ki ga sestavljajo sestavljajo Študent ekonomije Klemen Kavčič trobenta, dijak Srednje glasbene šole v Ljubljani Branko Mrak pozavna, sodelavec orkestra Slovenske filharmonije in zmagovalec mednarodnega tekmovanja mladih glasbenikov Andrej Žust rog. ter mentor skupine Robert Albreht, član orkestra Slovenske policije m učitelj na logaški Glasbeni šoli trobenta (vsi so tudi člani Pihalnega orkestra Logatec), pripravil glasbeni večer, ki so se ga razveselili ljubitelji lahkotne latinsko ameriške glasbe.
laku so poslušalci na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja prisluhnili skladbam I lenryja Mancinija, I lughieja Cannona, Jeana Francoisa, Michela-lienrvja PurccTla... Koncertni večer naj bi ostal kol programska stalnica tudi za naslednje logaško glasbeno poletje.
NevMa
T	novice
	
	
Vas obvestijo o dogajanjih na Logaškem, kakor vas ne obvestijo nikjer drugje.
PREDVOLILNA SPOROČILA
Upoštevajoč 5. člen Zakona o volilni kampanji, bodo Logaške novice predvidoma 27. oktobra, omogočile predstavitev kandidatov (strankarskih in nestrankarskih): za župana in za občinske svetnike ter predstavitev programov političnih strank. Predstavitvam kandidatov za župana bo namenjeno pol strani, politični stranki za listo svetnikov in njen program pa eno stran, in sicer za 50 % komercialne cene oglasov.
Možne so objave tudi zunaj navedenega obsega, vendar po 100 % komercialni ceni oglasov.
Gradiva za volilno kampanjo naj stranke ali posamezniki dostavijo na uredništvo Logaških novic. Tržaška c. 15, Logatec (na disketah VVord 98 Office 2000) najkasneje do 20. oktobra 2002.
Začasni urednik
Ensemble »4 saxsess« v cerkvi sv. Jožefa na Cevici
Zadnji koncert v sklopu Glasbenega poletja so pripravili saksofonisti Lnsemblc »4 saxess« 17. avgusta v cerkvi sv. Jožefa na (evici. Skupina »4 SA.X1.SS« v sestavi: Lev Pupis in Marcus llolzer. Študenta Univerze za glasbo na Dunaju, Luka l.oštrek m Miha Rogin, studenta ljubljanske Akademije za glasbo, deluje od leta 1999. Tistega večera so odigrali tlela Vivaldija, Bacha, (ilazunova, I lica, Piazzole in Francaixa.
Glasbenike, ki imajo veliko solističnih želja m ambicij, dopolnjuje želja po skupnem muziciranju. Druži jih tudi prijateljstvo in študij v tujini \ Parizu m v Amsterdamu, kjer izpopolnjujejo svoje znanje pri mojsti ih, kol so.IV Fourmeau, Vincenl David in Arno Bornkamp.
NevMa
Z novo prizidavo do kapele
sv. Jožefa
Prostorsko stisko v farni cerkvi sv. Nikolaja naj bi rešili vsaj za
naslednjih 20 let
Dolnjclogaška fara se nc ponaša s kako daljno preteklostjo, saj je deželna vlada za Kranjsko šele 1909. odobrila ustanovitev župnije, med tem ko je bila veljavna listina izdana škofijskemu ordinariatu v Ljubljani šele leta 1910. Pa tudi sama cerkev sv. Nikolaja nima bogve kako bogate zgodovine. Po ustnem izročilu je bila na sedanjem mestu neznatna kapeli podobna cerkvica. Prva letnica cerkve, navedene v zapisih, je iz leta 1795, posvetitev cerkve pa šele v letu 1803.
Pred tem je težnjo po ustanovitvi fare že v letu 1885 podkrepilo županstvo Dolnjega Logatca, ki je navajalo ugoden železniški in cestni promet, ki sta vplivala na povečevanje števila prebivalcev, lako še vse do leta 1910 do ustanovitve fare. /, rastjo števila prebivalcev pa so rasle tudi potrebe po povečanju cerkve. Tako so leta 1925. prizidali  na  vzhodni  strani nov
prezbiteri).
Stalni prilastek prebivalstva pa tudi v našem času narekuje ponovno večanje cerkve. Prostorska študija je pokazala, da je odstranitev stranske kapele m zakristije ter prizidava nove stranske kapele edina racionalna rešitev. Same cerkve bi zaradi statičnih
Dozidava cerkve sv. Nikolaja.
obremenitev ne bilo možno spreminjati.
Kakor hitro je Upravna enota izdala dovoljenje za gradnjo prizidka k cerkvi, je gospodarski svet župnije sklenil, da se gradbena dela zaupajo podjetju Lvrogradnje z Vrhnike. Seveda, bo za marsikatero delo potrebno še sodelovanje faranov. Prizidek bo zgrajen v enakem slogu kot cerkev s stebri in obokanim stropom. V zidnih nišah bosta z vsake strani kipa: sv. Jožefa in Srca Jezusovega. Novo kapelo (10x9 m), ki naj bi bila predvidoma pod
Foto: M. Tršar
streho že konec septembra, naj bi dokončali že do božiča. V delu prizidka bodo tudi pomožni prostori: zakristija, kurilnica s plinsko pečjo za ogrevanje cerkve ter sanitarije.
»Večji prostor bo omogočil tudi primernejši prehod po sredini cerkve ob nedeljah in praznikih. V prizidku bo sicer kakih 80 novih sedišč; tako računamo, da bo prostorska stiska rešena vsaj za naslednjih 20 let,« meni gospod župnik Janez Kompare.
Albin Čuk
Smučarski skakalni klub Logatec
vabi otroke, rojene 1992. in kasneje,
ki bi se radi ukvarjali s smučarskimi skoki, v svoj klub, kjer jih čaka bivši odlični logaški skakalec in dvakratni olimpijec Samo Gostiša s svojo trenersko ekipo.
Info()41 517 105
Športni kalejdoskop
Iz športnega zatišja v nogometni
rekord?
Neprekinjenega nogometa je bilo tiste dni kar za 55 urin 15 minut
Ideja o nogometnem rekordu se je porodila čisto spontano nekega junijskega dne, ko so se prijatelji iz rovtarskega športnega društva Kovk srečali pri jutranji kavi. Odločili so se. da naredijo nekaj, kar bi utegnilo zanimati tudi knjigo gospoda Guinnessa. Po izredno velikem številu telefonskih klicev so le priklicali sedež Guinesove knjige rekordov v Angliji in ga seznanili s svojo namero. Po dobrih dveh mesecih so dobili vso potrebno dokumentacijo s kriteriji, po katerih so morali idejo o 55-urni nogometni tekmi tudi realizirati.
Pravila, ki so natančna in zahtevna, so terjala omejen prostor gibanja za igralce v času tekme, tako da so vsi udeleženci vseh 55 ur preživeli ob igrišču v ustrezno pripravljenem prostoru. Celotno dogajanje so spremljali tudi kontrolorji, ki so potrdili pravilnost izpeljane tekme, poleg tega pa so morali organizatorji vseh 55 ur igre spraviti na video zapis.
Za rekord je bilo potrebnih 56 igralcev, ki so sestavljali dve ekipi po 24 igralcev za štiri menjave. Vsaka ekipa je nato sestavila štiri igralne šestorke, ki so se na igrišču menjavale na štiri ure. Obremenitev posameznega igralca je bila zelo velika, saj je vsakdo igral po eno uro, nato je tri ure počival; nihče ni imel časa za daljši odmor ali spanec. Od tod tudi mnoge poškodbe; vsi igralci so bili na kocu močno ožuljeni, eden celo tako hudo, da so mu po tekmi morali potegniti vseh pet nohtov iz prstov na nogi.
Omenjeni dogodek, kije trajal praktično cel vikend, pa je zahteval veliko organizacijskih sposobnosti, ki jih fantje iz Rovt na čelu s predsednikom Markom l ogai jem očitno ludi imajo, saj so po mnenju obiskovalcev, katerih je bilo ob zaključku preko 1500, odlično izpeljali celotno prireditev. Na pomoč so jim priskočili številni lokalni sponzorji iz Rovt, I.ogalca in z Vrhnike, še posebej sta dogodek podrli Občina
Logatec in domača krajevna skupnost. Vsem se tudi zahvaljujejo, zavedajoč se, da bi brez njihove pomoči zelo težko zapisali prireditev v (iuinncsovo knjigo rekordov.
S pomembnimi trenutki 55-urne tekme ta se je končala v prid ekipe Sarmant marketing Avtohiša Seliškar, ki je s 577 proti 513 golom
premagala ekipo Dark dog Gama MM je slovensko javnost neposredno seznanjal radio Gama MM.
Ob koncu tekme je vsem igralcem podelil priznanja slovenski nogometni reprezentant, popularni Mladen Rudonja.
Gašper Podjed
Dosegli so Guennessov rekord.
loto: R. Dolenc
™   Na Kočevskem h rez srečanja z medvedom
Štirje logaški planinci so v dveh dneh ob koncu junija prešli drugi del Kočevske planinske poti. Prvega dne, na petrovo, so se pripejali do Čolnarjev blizu Kostela. Od tod so se podali na dobro uro oddaljeni ()rlek (S00 m) in naprej še kaki dve uri in pol do Kuželjskih slen (874 m) z znamenitim Kuželjskim oknom Od tod jih je spet dve in pol uri dolga pot vodila do Boriča (915 m), nato še do poldruge ureoddaljenene Krempe(942 m). Po gozdnati poti so se pozno popoldne ustavili v Borovcu (676 m) pri Kočevski Reki, kjer 80 se okrepčali v gostilni prav majhnega zaselka. I lladno noč pa so dokaj udobno prespali na seniku
Naslednjega dne so po dobrih petih urah hoda dospeli na ( Vik ( I I 91) m); od tam je bil prekrasen razgled po dolini Kolpe. Nato so prešli še dobro uro poti do 1'irstovega repa (1002 m) na visoki pečini.
Proti večeru so se vrnili domov, zadovoljni nad slikovitim pohodom v lepem vremenu, ne da bi srečali v dveh dneh na Kočevsekem enega samega medveda. Marineka 1'etkovšek
Športni kalejdoskop
Prva mednarodna zmaga Jaka
Rusa
Izjemni uspehi mladih skakalcev; med zmagovalci tudi Jan Vihar
Smučarji skakalci ne poznajo počitka, saj je tudi letna sezona polna tekmovanj. Naši tekmovalci so se udeležili vseh tekem Smučarske zveze Slovenije za točke Slovenskega pokala. Letošnja sezona je bila še posebej uspešna, saj je Jaka Rus (roj. 1989.) po zmagi v Ljubljani in z 2. mestom v Guncljah ter 6. mestom v tržiču trenutno 2. v skupni razvrstitvi v kategoriji dečkov starih do 15 let.
V soboto, 1 7. avgusta, pa je doživel mladi Rus svojo prvo mednarodno zmago v Lomnicah na Češkem, kjer je prepričljivo ugnal vso konkurenco s Češke, Slovaške, iz Nemčije in Avstrije. Že naslednji dan so ostali skakalci tekmovali v italijanskem Galliju, kjer je svojo prvo zmago slavil Jan Vihar. Omeniti velja še dve tretji mesti Jana Družine v skokih in kombimaciji ter Mateja Likarja, kije bil v skokih na 6. mestu, nato pa je z bojevitim tekom končal na odličnem drugem mestu. V Logatec je odšel tudi pokal za zmago v ekipnem seštevku.
Tudi na trodnevnem skakalnem taboru v Beljaku, kjer so opravili tudi po 25 skokov na dan, so naši orli uspešno leteli: Jaka Rus 97 m, Borut Oblak in Domen Žigon po 87 m.
Tako skače naš mladi up Jaka Rus. Foto: J. Turk
Žal, se pa skakalci ne morejo predstaviti domači javnosti, saj bi potrebovali plastificirano 50-metrsko skakalnico, zaradi nesnežnih zim pa še umetno zasmneževanje. Sekirica, ki je že sedaj poleg Lipovega drevoreda razpoznavni znak Logatca, bi lahko postala nordijski center. A kaj ko so smučarski skoki edina športna panoga, ki si mora v Logatcu sama graditi športne naprave.
SSK Logatec
Gasilke (udi na tekmovanjih vse boljše
V l.azah je bilo v sobotnem popoldnevu, 20. julija, 5. srečanje gasilk, ki se gaje udeležilo 19 ekip iz. bližje in daljne okolice. Domačini so tekmovalni prostor pripravili na travnati površini ob cesti Laze-Planina in tekmovalkam zagotovili neprimerno boljše pogoje /a tekmovanje kol v prejšnjih letih.
Poleg ekip (i/. Logatec so se srečanja udeležile še ekipe iz Cerknice, Ilirske Bistrice, Pivke, Žirov, Idrije in z /aplanc. Na programu so bile štiri discipline: vaja s hidrantom, raznoterosti, vezanje vozlov in test iz preventive. Lkipe so tekmovale ločeno v mlajših in starejših
Prehodili pokal si je z najboljšim rezultatom
priborila ekipa PGD Idrija. Sicer so sodniki ugotovili, da gasilke iz. leta v leto dosegajo boljše rezultate.
M. Cempre Turk „J
Športni kalejdoskop
v
Ze sedmič na gasilskem rallyju
Nadvse zanimiv preizkus v (ne)gasilskih veščinah, tudi s pobratimi s Pristave pri Mestinju
Letos je 13. julija PGD Dolnji Logatec organiziralo že sedmi gasilski rally za memorial Jožeta Albrehta. Rally ni bil namenjen dirkanju po logaških ulicah z. gasilskimi vozili, temveč preizkušanju gasilcev v različnih gasilskih in negasilskih veščinah; rallvja seje udeležilo 12 ekip iz. logaške in sosednjih občin ter iz pobratenega društva Pristava pri Mestinju.
Za boljši rezultat je treba kar pohiteti. loto:./. Turk
Gasilci so se pomerili v hoji na hoduljah, metanju balinov, zbijanju tarče z. vodo (s pomočjo vedrovk in nahrbtnjaČ), spretnostni vožnji z gasilskim vozilom ter v prenosu vode in orodja po posebej prirejenem poligonu z ovirami; na koncu poligona pa so preizkusili delovanje več kot sto let starih ročnih brizgala Poglavitna naloga pa je bila zbijanje tarče z vodo. Pri tem so si pomagali tudi z motorno brizgalno, cevmi in ročniki. Nalogo je bilo treba izvesti čim hitreje in brez napak, sicer pa je posebna komisija vsako napako strogo kaznovala z kazenskimi točkami. Nemalo težav pa je bilo tudi pri hoji s hoduljami.
Vsa društva so se odlično odrezala, tudi ženska gasilska ekipa iz PGD Ivanje Selo, ki seje prvič udeležila rallvja in prednjačila pred marsikatero moško ekipo. Najboljša pa je bila II. ekipa PGD Postojna.
Primož Šinkovec
Kolesarsko tekmovanje
Prav na dan zaključka maratonske nogometne tekme jcl. septembra ŠD Kovk organiziral tudi tradicionalno kolesarsko tekmovanje na Vrh Svetih Treh Kraljev. Kolesarske tekme se je udeležilo preko petdeset tekmovalcev iz Rovt in okolice. Dirka je pravzaprav sklepna prireditev kolesarjev, ki v eni sezoni dvajsetkrat, štirideselkrat ali šestdedestkrat prikolesarijo na Vrh, za kar tudi prejmejo priznanja. Verjetno bi bilo udeležencev še več, če bi bila dirka pripravljena kako drugo nedeljo in ne ravno ob koncu »Guinnesove» nogometne tekme.
Daje kolesarjenje priljubljeno med rekreativci tudi na Logaškem, pove podatek, da so na Vrhu Svetih Treh Kraljev med letom našteli kar 5005 kolesarskih vzponov.
G.P.
I	novice
	
Obogatite občinsko glasilo tudi s svojimi sporočili in s svojimi mnenji!
Dirkališče v Zapolju
Uspešen preizkus krožnega dirkališča v Zapolju sije v začetku septembra ogledalo kar precej gledalcev in občudovalcev tega športa.
loto: M. Tršar
IS
Prisrčno skoz vrata prvega razreda
Prvošolcem bodo njihovi zaščitniki pomagali prebresti začetne šolske korake
Poletje se zdi že daleč. Zopet seje razživel vrvež šolskega življenja. Vstop v šolo je eden najpomembnejših dogodkov v otrokovem in sploh človekovem življenju. Prehod i/ predšolskega obdobja v šolsko pomeni vključevanje otroka v življenje in delo širše družbene skupnosti, pomeni pridobivanje pravic pa tudi prevzemanje odgovornosti. Vsak izmed otrok pa je vesolje zase s svojimi pričakovanji, težavami in vrlinami.
Prvi sprejem šolskih novincev mora biti zato topel in svečan in mora vzbuditi občutek, da so otroci v novem okolju zaželeni, lako so se tudi na šoli v Rovtarskih Žibršah na Planinah dostojno potrudili in petim prvošolčkom pripravili prisrčen prvi šolski dan. Poleg prvošolcev so se slovesnosti udeležili tudi njihovi starši in ravnatelj, kije v uvodnem nagovoru zaželel vsem uspešno novo šolsko lelo. Za nagovorom se je odvil pester kulturni program, ki so ga za nove sošolce pripravili preostali trije učenci tamkajšnje šole.
Nasmeh prvemu šolskemu dnevu.
In končno je bil na vrsti najbolj slovesen trenutek: vsakemu prvošolcu je bil dodeljen njegov zaščitnik-osmošolec, ki bo novoSolcu pomagal prebroditi prve šolske dneve, tedne, mesece. In osmošolei so ljubeznivo sprejeli vlogo zaščitnikov. AZ
Iz sveta mladih
Šolsko leto na pragu devetletke
Novo šolsko leto je že v polnem zagonu, a vendar je drugačno kot prejšnja leta. Tudi logaške osnovne šole letos še zadnjič delajo po osemletnem programu, že drugo leto pa jih, kot vse v Sloveniji, čaka prehod na dcvetletko. V 1. razred seje v naši občini letos skupaj vpisalo (s podružnicami vred) 143 učenk in učencev - 70 na OŠ 8 talcev, 45 na OŠ Tabor in 28 na OŠ Rovte.
Naše tri osnovne šole bo skupaj obiskovalo 1226 učenk in učencev, od tega 648 na OŠ 8 talcev, 388 na OŠ Tabor in 190 na OŠ Rovte. Za napredek njihovega znanja bo skrbelo skupaj kar 108 učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Poleg opravljanja rednega dela čakajo letos vse še intenzivne priprave na devetletko. Ta namreč prinaša ogromno sprememb skoraj na vseh področjih šolskega življenja: spremenjene urnike dela, drug način dela m predvsem drugačen pedagoški pristop. Že nekaj let se sicer učitelji postopoma pripravljajo na te spremembe, letošnje pa je prelomno; devetletka vsem trka na vrata.
Prvošolci z osnovne šole Tabor.
I Jpamo samo, da bo novi šolski sistem res boljši in predvsem prijaznejši do otrok, in da bodo poleg učiteljev še vsi, ki so odgovorni za šolstvo v naši občini, pravočasno in zadovoljivo rešili vse prostorske in organizacijske probleme, ki so se pojavili pri načrtovanju za prihodnje šolsko leto.
Najbolj od vsega pa si želimo, da bi vsi učenci radi hodili v šolo in se v njej tudi veliko naučili, ne glede na to, ali SO v osemletki ali dcvelletki. Še posebej pa želimo to na začetku novega šolskega leta vsem letošnjim logaškim osnovnošolcem.
H. Levinger
Iz sveta mladih
Ali je enostavno biti v vlogi
staršev?
Napovednik nadvse koristne šole za starše
Večina staršev bi najbrž, kot iz topa ustrelila: »Seveda, ni enostavno biti v vlogi staršev! Saj so otroci danes drugačni kot včasih, ker nas iz različnih razlogov ni dovolj doma in ker se je svetu zmešalo in v okolju preži mnogo nevarnosti (nesreče, nasilje, razne odvisnosti...). Pa tudi zato, ker pogosto ne vemo, ali smo dobri v vlogi staršev.«
Še vedno velja, da več glav več ve, zato so vam,
Vabilo staršem na 2. srečanje
Starše otrok od vrtcev naprej vabimo na 2. srečanje v četrtek, 24.10.2002, ob 17. uri v dvorani Glasbene šole. O tem, kako krepiti osebnost svojega otroka, bo govorila Majda Jus Ašič, univ.dipl.psih., z Inštituta za razvijanje osebne kakovosti.
Iz vsebine: Človekov občutek lastne vrednosti je temeljni in edini dolgoročni dejavnik za učinkovito uresničevanje posameznikovih zmožnosti, vzpostavljanje dobrih medsebojnih odnosov, doseganje uspešnosti na delovnem mestu in zadovoljstva v življenju.
LAS
logaškim staršem, v letošnjem šolskem letu pripravili neke vrste šolo - 8 srečanj od septembra do maja. Letošnji sklop tem, ki so jih načrtovale članice LAS - lokalne akcijske skupine za preventivo odvisnosti, ki deluje v okviru županovega urada, so naslovili Izzivi sodobnega starševska.
Program srečanj je pester in zasnovan tako, da pokriva teme, ki so zanimive za starše otrok od vrtca dalje. Predavanja bodo izvedena vsak zadnji četrtek v mesecu med 17. in 19. uro. Razen dveh, bodo vsa druga predavanja v dvorani Glasbene šole in bodo za starše brezplačna. O predavanju v tekočem mesecu boste vedno še dodatno obveščeni prek lokalnih medijev tudi Logaških novic -ter prek vrtcev in šol.
Prvo srečanje je bilo že četrtek, 26. 9. 2002 na temo Kako postaviti zdrave meje? Tedaj je tekla beseda o tem, kako lahko starši otrokom (in drugim odraslim) postavijo zdrave meje, ki preprečijo strese in spore v medsebojnih odnosih. Z zdravimi mejami pa je moč otroke spodbujati k samostojnemu reševanju problemov, k večji odgovornosti in sodelovanju ter jih tako odvračati od agresivnega vedenja. -O tem je govorila Majda Jus Ašič, univ.dipl.psih. z Inštituta za razvijanje osebne kakovosti. LAS
Županova petica za leto 2002
Tehnične zadrege, zaradi katerih se iskreno opravičujemo, so zagodle prejšnjim Novicam, zato to pot objavljamo popravljeni pregled dobitnikov Županove petice za leto 2002.
Na OŠ »8 talcev«: Anja Cempre, Igor Džaić, Anita Ilić, Jošt Mezeg, Tilen Nagode, Lrvin Oppitz, Tina Rupnik, Mojca Rus, Nina Skvarča, Tim Uršič in I.ea Vukanović.
Na OŠ Rovte: Momka Arh ar. Dejan Bogataj,
Tina EtogovSek in Igor Mivšek.
Na OŠ Tabor: Ana Kavčič, Peter Meze, Andraž Pavlišič, Darja Pcklaj in Tanja Slabe.
Začasni urednik
NAPOVEDNIK PRIREDITEV ZA OKTOBER 2002
Sobota, 5. oktober 2002, ob 20. uri v Narodnem domu Logatec
DOMAČI VEČER Org. in info.: KD Adoramus, tel.: 031/306 699.
Nedelja, 13. oktober 2002, ob 16. uri pri taborski cerkvi v Gor. Logatcu
ZAPOJMO POD TABORSKO LIPO Org. in info.: KD Tabor, 01/7541 242.
Četrtek, 17. oktober 2002, ob 18. uri v Knjžnici Logatec,
OKROGLA MIZA O SPONZORSTVU V KULTUR] IN ŠPORTU Org. in info.: Območna obrtna zbornica Logatec, Ol JSKD Logatec, ZKD Logatec, NTR.
Petek, 18., sobota, 19., in nedelja, 20. oktober, od 9. do 18. ure v Glasbeni Soli Logatec,
JAZZ-IMPROVIZAtlJA, seminar pod vodstvom dr. Kyle Givgorva. Org. in info.: Ol JSKD Logatec in Glasbena šola Logatec
Ne nazadnje
In memoriam
Iz težkih in tegobnih sanj se prebudimo v življenje z neizmernim olajšanjem, da smo odložili breme mučnega sna. In si rečemo: Hvala Bogu, da so bile samo sanje. Tostran sanj pa je svet vendar tudi tako prijetno resničen.
Dušan de Gleria 1923 - 2002
Ali tisto noč so bile sanje nazadnje prijazno sladke. Prebujena resničnost pa je znenada zazijala v presunljivo bridko in žalostno praznino dne, ki se je risal v zarjo sivega jutra. Zakaj sporočili so, da je umrl Dušan, da je umrl Dušan de Gleria. Dušan samo svoji ženi mož, Dušan svojima sinovoma oče, vnukom dedek, neizmerno mnogim prijatelj, dobrotnik, svetovalec, še številnejšim skromni znanec čutečega srca in še bolj blage duše.
Ujet v čas, je bil Dušan postavljen na majavi splav življenja, kjer si je težko ukrojiti radost in veselje po svoji meri, kaj šele izživljati preobilje sreče, ki se kaj rada spreobrača v svoje nasprotje, daleč stran od večne glorije. Saj, na splavu je korakov malo in skoraj vsi so negotovi, nekam klecajoči, in usoda jih omejuje z robovi, ob katere bula razpenjeni srd nenehnih preizkušenj In ob vsem je treba krmariti, krmarili... In Dušan je krmaril.
Dušanova mladost se je prebijala prek Kalvarije tujih nasilnikov, odraščanje pa seje gnetlo v nejasnosti med Scilo želja in Karibdo moči. In v druščini vrstnikov je zrasel V moža občutljive odprtosti za bližnjega, v moža tenkočutnih nravi brez kančka sovraštva zroč v svet z neomajno in uporno voljo, stopal po odločnih, če je bilo treba, ludi po tveganih poteh, da hi le ljudem krog sebe in vsem drugim pomagal do prijaznejše podobe
življenja. Zato seje dvajsetleten odločil za boj novega upanja. In potlej je ostal v areni življenja z novo naravnanostjo. Odgovornih dejanj vse polno v službi, kot nepozabni direktor Kmetijske zadruge, mimo službe dejaven v odborih, ki so iskali zlasti nove razvojne gospodarske možnosti, pa če je šlo za vodenje gradbenih del prepotrebnega vodovoda ali ko je šlo za temeljenje Konfekcije ali Valkartona. Z mnogo volje, poštene skromnosti in z mnogoterimi osebnimi odpovedmi je v letih 1974 do 1978 uspešno predsedoval Skupščini občine Logatec in v tistem času zgradil prepotreben vrtec v Dolenjem Logatcu. Mnogokomu so se tedaj zdele pokojnikove ideje o neke vrste skladiščno proizvodni coni na Logaškem utopične, kot pravljične sanje. In vendar - naš čas je potrdil njegovo prodorno razmišljanje. Njegovi izkrivi nasveti so bili, tako pove mnogo kdo, kleni in ostvarljivi tudi še dolgo potem, ko je teža let in bolezni vse bolj krhala njegove življenjske moči. V vse večji krhkosti, ki je zlogoma in vztrajno načenjala in izjedala njegovo moč, je ostajalo veliko upanj in še več želja; najdlje so vztrajale želje po hlizkosti z življenjem. Čisto na tihoma pa je odmevala tudi njegova želja po bližini z vsemi, ki jih je imel rad: v družini, rodbini, med prijatelji in vse naokrog. Vendar bližina ni večno nerazstavljiva. Vanjo seže sila nedoumljivih pretvorb, ki ji preprosto rečemo smrt.
Zatorej ohranjamo hvaležnost in spomin na treznega moža in na njegova poglavitna dela, ki so zaznamovala čas, v katerem je živel, in bodo odsvitala še daleč v prihodnost, kazaje smisel novim krmarjem.
Marcel Štejančič
lani nfkjt vmei Se je ustavil čtU, /tile In .tirne.
BORUTU
Obrnilo se je leto. V njem ni bilo več mojega Boruta. Ostali so mi le spomini in neskončna praznina.
Vsem, ki ste imeli Boruta radi in mi stali ob strani že pred letom, se iskreno zahvaljujem za tople besede podpopre, za sveče in cvetje.
Borut, še vedno si z mano.
MAMI JASNA
Ne nazadnje
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža, očeta, sina, strica in brata
Miroslava Jazbeca, roj. 1957.
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavkam in sodelavcem, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, za izrečena sožalja, in vsem, ki ste našega Mirota spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Katarini Turk in osebju Zdravstvenega doma, pogrebnemu zavodu Menard za organizacijo pogreba ter pevkam za lepo petje.
Žalujoči vsi njegovi.
ZAHVALA
ob nenadni izgubi našega dragega brata
Janeza Petrovčiča
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi Cestnemu podjetju Ljubljana, Zavodu Menard za organizacijo pogreba in gospodu župniku za opravljen obred. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče.
Žalujoče sestre z družinami
Z berglami prek Velike planine
Velika planina se je vendarle nasmehnila 33 pohodnikom Društva invalidov Logatec, ki so se soboto, 3. avgusta, pripeljali z vzpenjačo do »Simnovca« (1407 m). Od lam so jo mahnili peš po stezi prek smučišča poleg sedežnice do Gradišča (1660 m), pa h koči na Zelenem robu ter proti pastirskim stajam. Po kratkem ogledu cerkvice Marije Snežne so krenili prek pašnikov k Domžalskemu domu. Lepo vreme je pričaralo pohodnikom vse lepote Velike planine in omogočilo prečudovit pogled na vrhove Krvavca, Kalškega grebena, Brane in Ojstrice.
Med pohodniki velja posebej omeniti svojski podvig Iranca Oblaka, kije Veliko planino prehodil kar z berglami. Po celodnevni planinski hoji so v Kamniški Bistrici posedli k zasluženemu obedu. Zbero se spet na naslednjem pohodu Društva invalidov,
Olga Milievc
Zakaj ne na izlet tudi s
tež j i m i invalidi?!
Programsko načrtovani izlet na Gorenjsko z vabljivo skrivnostjo smeri m cilja je 6. junija zbudila med težjimi invalidi še večje pričakovanje. Pot jih je vodila do kampa Danica malce naprej od Bohinjske Bistrice, od koder seje razstual čudovit razgled po hribih naokoli. Tu so se po dveurnem postanku krepko okrepčali. Nalo so se zapeljali do Bohinjskega jezera; eni so sede opazovali lepoto jezera, drugi pa so se ob njem sprehodili
Po prijetnem kosilu v Bohinjski beli so obiskali
se slovensko Marijino svetišče na Brezjah. In želja za prihodnje leto: ponovno srečanje na kakem zanimivem potepanju.
Olga Milievc
Ne nazadnje
»Si
Pa jo imamo - naj kelnarco
Po izboru bralcev Notranjskih novic je ta prestižna lovorika za leto 2002 pripadla Saši Markoji.
Do začetka septembra je na razpis Notranjskih novic za naj kelnarco Notranjske za leto 2002 prispelo 1345 glasovnic, ki so jih bralci namenjali 33 kelnaricam. Na slavnostni sklepni prireditvi pred gostiščem En Krajcar v Podskrajniku je bila ob zvokih koprskega Freewaya, ob dirkaču Igorju De Klevi in še drugih slovitih gostih -na podlagi poročila komisije, ki ji je predsedoval Franjo Bogataj razglašena za prvo naj kelnarco Saša Markoja (Frenk bar iz Dolenjega Logatca), za drugo Zvonka Rupnik (Gostilna Zajele iz Rovt) in za tretjo najkelnarco Tina Ogrič (Šub bar iz Dolenjega Logatca).
Vse prve tri uvrščene so bile nagrajene z letalskim poletom, s frizuro, plaketo in vinsko rdečim predpasnikom, ki gaje vsaki posebej privezal izdajatelj in direktor Notranjskih novic Dušan Cemigoj. Vsa preostala trideseterica pa je prejela jajčje rumeni predpasnik.
mAš
Razkošje je tudi razglasitev "naj kelnarce
Foto: R. Mam
Sukno trgovina   s tkanin na  debelo in drobno, Anton Božič, s.p., * II I/ kl A Kamnik pod Krimom 23°,
>UK.N0 1352 Preserje
Trgovini z metrainim blagom
TRGOVINA NITKA
(ankarjeva 7, Logatec
TRGOVINA KRISTINA
Robova (), I rhttika (Loka center) *   VELIKA IZBIRA IN NAJUGODNEJŠE
P    < INI   MODNIH   I KANIN
£ BOGATA JESENSKA IN ZIMSKA W* KOI I M 1,1 A Ml IRSKEGA BLAGA
š^. TERMOVELURJ1 enobarvni In vzorcartl
H   Hl.AGA IN ZAVES K NA KG,
W~ POZAMETRIJA gumbi,zadrge, naiitki...
SERVIS MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE
STIH L, DOLMAR, HDSOARNA, ALPINA, FI LISAH, LAVOR WASH, 11A RY
Trgovina NITKA 7542 220
Delovni tu: 8.00-12.00 in 15.00-19.00, robota: 8.00-12.00
Irgovlni KRISTINA 7551 <>2.(
Delovni čas: 9.00-12.00 in 15.00-19.00, sobota: 8.00-12.00
Veseli bomo Vašega zaupanja, Vi pa boste zadovoljni /. našo storitvijo.
Boštjan Marine, s.p. Petkove c 62, 1373 Rovte Tel.: 01/754 40 36
Hrbtna podoba Cankarjeve ulice te dni in še dolgo potlej.
Iz naših prazničnih dni
Iz Logaškega dne v Logaško noč
Sončno sobotno popoldne 14. septembra in napovedani program Turističnega društva Logatec sta na igrišče pred Narodni dom privabila množico otrok. Pravljičar in lutkovni animator Boris Kononcko je s pripovedjo o grajski skrivnosti ob glasbi popeljal otroke v čudoviti svet dpmišljije, ki gaje dopolnilo iskanje zaklada. Tega so našli vzradošečeni ob skrinji bombonov.
Po posladku so se predstavili klovni teatra Cizamo. Medse so povabili malo večje otroke in jih učili klovnovskih veščin žongliranja. vrtenja krožnikov... Kasneje so bile na vrsti »Logaške igre brez meja«, v katerih so se pomerili taborniki, skavti, dijaki in študentje. Zmagovalec niti ni pomemben, saj so se prav vsi trudili po svojih najboljših močeh   za simbolične nagrade in malico.
Potem še glasba: najprej skupina Ročk schok, nato še Princeps, ki pa kljub razigranim ritmom nista mogli ogreti hladnega večera. Hlad pa ni prišel do živega poskakujočim svetovnim rekorderjem 55-urnega nogometa ob skandiranju »Kdor ne skače, ni Sloven'c...«; te in predstavnika Športnega društva Kovk iz Rovt so pozdravili logaški župan Janez Nagode, predsednik krajevne skupnosti Naklo Berto Menard in predsednica logaškega Turističnega društva Nevenka Malavašič.
Klovnove vragolije za malo in veliko
Zal, pa je mrzel jesenki piš pregnal obiskovalce, ki bi se sicer radi posvetili družabnosti Logaške noči.
Prireditev sta suvereno izpeljali članici Turističnega društva Logatec Vanja Pfajfar in Branka Petkovšek, katerima so pomagali člani PGD iz Gorenjega Loagatca s predsednikom Jankom Cepičem, radijska postaja 1TR in številni sponzorji.
Ob letu na svidenje. NevMa
Slovesno na slavnostni seji
Občina Logatec si je za svoj občinski praznik izbrala 20. september. Dan (zdaj že daljnega leta I K75), ki nas spominja na uradni prenos () kraj nega glavarstva iz Planine v Logatec, kar je bilo za razvoj Logatca izjemnega pomena. Glavarstvo je tedaj zajemalo širok del Notranjske: Logatec, Idrijo, Žiri, Cerknico, Loško dolino in Bloke. Vsi pomembni opravki so se odvijali v glavarskem središču, ki mu je pomen še dodatno uveljavljala železnica.
letošnji 20.september je potekal res slavnostno. Na večerni slovesnosti so po novem že drugič podelili najvišja občinska priznanja
ho seje oglasila himna.
loto: M. Trsar
spominske plakete z. znakom, ki so jih prejeli Valkarton, d.d. Logatec (plaketo je prevzel direktor Franc .letina). Center za socialno delo Logatec (plaketo je prevzela direktorica centra Lidija Obreza) in Matilda Jerič, magistra farmacije. Utemeljitve za podelitev najvišjih občinskih priznanj so objavjene v posebnem prispevku.
Slavnostni govornik je bil župan občine Logatec Janez Nagode, ki je orisal dosežke zadnjega leta in opisal tudi ovire, ki onemogočajo nadaljnje uspešnejše delo. V pestrem kulturnem programu, ki ga je povezoval Marko Skrlj, so nastopili godalni orkester GŠ Logatec pod vodstvom Marjetke Tekavc Mihevc, solopevki Mateja Perpar in Katja Nagode (pod mentorstvom Jerice Rudolf) in ob klavirski spremljavi prof. Primoža Malavašiča. Za prijazen in uspešen zaključek pa sta poskrbela pevka Lva Hren in kitarist Marko Mozetič.
/a vse slavljence m vabljene goste, med njimi župana vrhniške občine in pobratene občine Repentabor, častna občanka partizanska zdravnica Lahova in duhovni možje, je župan priredil sprejem v Prešernovi dvorani.
Podelitev letošnjih priznanj naj spodbudi k čim večji uspešnosti logaška podjetja in posameznike. A.Č.
Iz naših prazničnih dni
Mnogo stvari je treba še urediti
Iz županovega govora na slavnostni seji občinskega sveta
... V času, ko s polj hitimo pospravljati pridelke in tisto, kar nam narava vrača na podlagi skupnega sodelovanja, praznuje občina Logatec svoj praznik v spomin na preselitev Okrajnega glavarstva iz Planine v Logatec leta 1875.
Občina Logatec se še vedno uvršča med občine z najvišjim naravnim prirastkom, je še vedno občina, ki je po svoji sestavi mlada, saj ima preko 21 % prebivalstva mlajšega od 15 let... kjer število prebivalcev narašča vsako leto za več kot %. Vsa ta in še mnoga druga dejstva občino in njeno vodstvo postavljajo pred mnoge odgovorne in težke naloge...
S samim razvojem občine še zdaleč nisem zadovoljen. Premnogo stvari je treba še urediti. Prepričan sem, da se da z veliko večjim sodelovanjem vseh občanov, s složnostjo, s politično uravnovešenostjo postoriti še mnogo več. No, nekaj se kljub temu dogaja.
Prav te dni bomo predali njenemu namenu večnamensko športno dvorano, v dosedanji vrednosti dobrih 650 milijonov tolarjev (dvorana še nima popolne opreme, dograditi pa je treba tudi vsa zunanja igrišča).
... Izgrajen je vodovod Medvedje Brdo-Židovnik... obnavljajo se posamezni deli vodovoda. Pri tem pa se teži k temu, da se poskuša v Logatec pripeljati čimveč kvalitetne vode iz I ogaških Žibrš.
Slavnostni govornik     župan Janez Nagode        loto:./. Tink
Do konca oktobra bo končana tudi prva laza sanacije odlagališča komunalnih odpadkov Ostri vrh in prenova Gorenjske ceste z vso potrebno infrastrukturo.
Na podlagi odločbe zdravstvene inšpekcije je bila v avgustu obnovljena kompletna kuhinja v VV/. Kurirček. V podružnici vrtca ob osnovni šoli Tabor je si. septembrom pričel sprejemati v varstvi) otroke dodatni sedmi oddelek...
Po posameznih krajevnih
skupnostih se v skladu s sprejetim proračunom in tudi s programom CRPOV prenavljajo predvsem krajevne ceste. Skupaj z Ministrstvom za promet se planira tudi pnčclek ureditve križišča pri »KI. A MU«, vendar je sam pnčclek tlel odvisen od dejstva, ali ho Direkciji za ceste uspelo pridobiti zemljišče od našega občana, ki morda postavlja za zemljišče previsoko ceno, kije država m pripravljena plačati. Če se bodo dela pričela izvajati letos, so zagotovljena
Iz naših prazničnih dni
sredstva v državnem proračunu tudi za nadaljevanje obnove ceste skozi center Logatca, v nasprotnem primeru so ta sredstva vprašljiva.
Tudi v KS Tabor bi radi pričeli z izgradnjo mrliške vežice, vendar ni mogoče pridobiti zemljišča pod normalnimi pogoji, čeprav je lastnik zemljišča eden od krajanov.
Težko bi bilo vse to tudi izpeljati, če ne bi bilo dobrega sodelovanja in prizadevanja vseh, ki smo za to tudi zadolženi: občinski svetniki, občinska uprava in drugi sodelavci, predsedniki KS in vsi občani, ki
so sodelovali pri posameznih projektih, vodstva osnovnih šol, vrtcev, knjižnice, doma ostarelih, zdravstvenega doma, poslanec državnega zbora Slavko Brenčič, uslužbenci Upravne enote, posebno še načelnica Milka Kune.
Pripravljeno pa je tudi nekaj projektov za v prihodnje. Naj vsaj nekaj pomembnih naštejem: rekonstrukcija osnovnih šol za pridobitev potrebnih prostorov za devetletno osnovno šolsko izobraževanje, preureditev Knjižnice, obnova Rovtarske ceste s pločniki in javno razsvetljavo,     pločnik v
Hotedršici, obnova vodovoda v Rovtah, vodovod na Petkovcu, širitev čistilne naprave, vodovod v Cuntovi grapi. - Kdaj in kako se bodo začele ostvarjati te namere in še mnoge druge, bo odvisno od vodstva občine, od politične volje občinskega sveta, od sodelovanja države, predvsem pa od razpoložljivih sredstev...
Danes pa je predvsem dan praznovanja... Moje iskrene čestitke letošnjim dobitnikom občinskih priznanj z željo, da tudi v prihodnje vztrajajo na svoji poti. Vsem občankam in občanom pa iskrene čestitke ob občinskem prazniku.
Župan Janez Nagode
Prejemniki najvišjih občinskih-
pri/nanj
Spominsko plaketo / znakom so prejeli Valkarton, d.d. za pomembne dosežke na gospodarskem področju ob 30-letnici, Center za socialno delo za zgledno sodelovanje z občino in drugimi dejavniki pri reševanju socialnih stisk in mag. Tilka Jerič za prispevek k razvoju lekarništva v občini in za izreden human odnos do ljudi. -
Iz utemeljitev.
Valkarton Logatec se je od ustanovitve lela 1971 razvil v vodilnega proizvajalca valovitega kartona in širokega programa uporabne, kvalitetne m ekološko neoporečne embalaže s spremljajočimi storitvami v Sloveniji. Njihov cilj je povečati vrednost izdelkov na domačem in dosegljivem tujem trgu.
V letih 1990 do 1995 je prevzel obrate na Rakeku m v Kopru. V obdobju 1993/1994 je pridobil certifikat kakovosti ISO 9001, že kol Valkarton d.d., v letih 1997/98 pa še hčerinski podjetji Valkarton Potiskana embalaža d.0.0. ni Valkarton Kartonažna Rakek. Po izvedeni privatizaciji Ida 1995/96 je sledil prevzem Potiskane embalaže Ljubljana (bazična tovarna KIL), sklenili so strateško partnerstvo s
kartonažama MSK d.o.o. iz Slovenske Bistrice in Kartonalom d.o.o. Novo Mesto ter prevzeli kartonažni Embalaža Maribor d.d. in Tika Trbovlje d.d.. V letu 1999 so najeli proizvodnjo KIL Navita embalaža v stečaju in konsolidirali poslovanje v Logatcu m na Rakeku, v letu 2000 pa so prevzeli večinsko lastništvo v KOMUNA A.D. Skopje. Ves čas so vlagali v posodobitev proizvodnje... V letu 2000 so pridobili certifikat za sistemsko ravnanje z okoljem ISO 14001, leto pozneje pa so uredili novo čistilno napravo za čiščenje barvnih in škrobnih odplak.
V tem trenutku je v Logatcu in na Rakeku skupaj zaposlenih skoraj 600 delavcev, kar daje mnogim družinam z našega območja možnost preživetja in občutek varnosti. Vse od leta 19X7 podjetje oz. delniško družbo uspešno vodi Franc Jerina.
Iz naših prazničnih dni
Ob rast delniške daižbe, ki je v aprilu 2002 dobila novega lastnika, hrvaško podjetje Belišče, pa je treba omeniti tudi njihovo pripravljenost za vzpodbujanje športa v občini, saj so glavni pokrovitelj logaških smučarskih tekačev, ki dosegajo prav z njihovo pomočjo odmevne rezultate tudi zunaj Slovenije.
Center za socialno delo    Logatec   že od
ustanovitve leta 1990 uspešno vodi Lidija Obreza. V centru je zaposleno sedem delavcev... Predvsem v zadnjih desetih letih je center prerasel okvir nalog, ki mu jih nalaga zakon. Kolektiv je zelo enoten in pripravljen opravljati tudi druge naloge, ki so za prebivalce človekoljubnega pomena.
Z načrtnim usposabljanjem in osebnostno rastjo delavci danes vodijo tudi mladinske delavnice po šolah, delajo s starši narkomanov, izvajajo pomoč na domu, pomagajo pri koordiniranju in izvajanju pomoči Rdečega križa in Karitasa.
Njihova pripravljenost za sprejemanje drugačnosti, če to pomeni dodatne možnosti pomoči potrebnih pri razreševanju njihovih stisk, je obogatila celotno občino. Posrečila se jim je povezava različnih dejavnikov, ki so svojsko specifični; z medsebojno povezanostjo pa morejo še bolj celovito pomagati ljudem v stiski.
Z njihovo pomočjo in zavzetostjo je danes logaška občina na zavidljivi ravni glede možnosti različnih oblik pomoči. Predvsem pa je pomembno dejstvo, da pomagajo pomoči potrebnim, čeprav gre za »male« ljudi, ki so dostikrat porinjeni na obrobje družbe. Po zaslugi vseh delavcev je za mnoge življenje zopet lepo.
Mag. Tilka Jerič je odraščala kot šesti od desetih otrok v skromnih razmerah v Novem svetu. Učitelji so hitro opazili njeno nadarjenost in prepričali mamo, da ji je dovolila nadaljevati
Prejemniki priznanj (z leve) Franc Jer ina za Valkarton, d.iL, Lidija Obreza za Center za socialno delo in mag. Tilka Jeric. Loto: M. Tršar
šolanje. Družina ji ni mogla pomagati, zato je morala sama skrbeti za svoje preživljanje. Močna želja po znanju jo je pripeljala do Zagreba, kjer jena univerzi končala študij farmacije. Po enoletnem stažu je bila dodeljena kot farmacevtka v Logatec k mag. Janezu Kristanu, kije že leta I92S odprl prvo lekarno v Logatcu. Z nacionalizacijo je zasebna lekarna postala državna, od leta 1963 pa do 1994 jo je vodila mag. Jeričeva.
Sama pravi, daje imela veliko srečo, da je lahko delala z magistrom Kristanom, velikim, strogim m pri delu doslednim strokovnjakom, ki pa je bil izredno človeško topel z izrazitim socialnim čutom. S to popotnico je nadgradila temelje sodobnega lekarništva v Logatcu. Poleg tega, da je ohranila marsikatero lekarniško skrivnost, ki še danes lajša težave marsikomu (denimo, daleč naokoli poznan diabetični čaj), ji je uspelo ohranili tudi staro lekarniško opremo, ki je dobila svoje mesto v prenovljeni logaški lekarni.
Celo življenje je ostala skromna, toda po duši zelo bogata. Iz ljubezni do svojega dela je ohranila veder, ljubezniv in razumevajoč odnos do ljudi; znala je najti srečo v drobnih stvareh. Vselej je prisluhnila vsem ljudem m zanje našla pravo tolažilno m vzpodbudno besedo. Razveselila jo je sreča drugih, / m m i je sočustvovala; v težkih trenutkih pa jim pomagala, da so življenjske udarce premagali z Optimizmom m voljo do življenja... Pravkar pa je izšla knjiga, posvečena mag. Janezu Kristanu.
lena