POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
TELEFON UREDNIŠTVA:	25—67
TELEFON UPRAVE; 25—67 Ib 28—67 TEL El’O N OGLASNEGA ODDELKA 25—67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tei 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3 telefon 280
MAROCN1NA NA MESEC Preletnan v aoravl ali oo ooštl 14 dlo Dostavljen aa dom 16 din. talina 30 din. POSTNI CPKOVNI RACI) N- IMOS
Maribor, ponedeljek 10.februarja 1941
Angleške lete v Tripolitanlji
Angleška vojska napreduje iz Benghasija pohod na zahod m so prve motorizirane čele že vkorakale v Tripo2itan!io <n nadaljujejo pohod ob obali — StaSijani se prips:av!|ajo na odpor nekfe v Tripoiitanifi — ^iadaS|y|e se tudi ofenziva na afriškem yzSiodu
NADALJEVANJE POHODA KAHIRA, 10. febr. Reuter. Angleške motorizirane kolone so zavzele mesto El Aghsla, okoli 250 km južno od Bengha-sija. V mestu, ki ima okoli 1000 prebivalcev, so barake za karabinerje, zasilno letališče in radijska postaja. El Aghe-[a je zadnje mesto na robu sirtske puščave.
KAHIRA, 10. febr. UP. Britanske čete so že prekoračile mejo Cirenaike in stopile na tla Tripolitanije. Od El Aghele so predrle že 16 km na tripolitansko ozemlje. Tripolis je oddaljen še okoli 640 km.
UJETNIKI IZ BENGHASIJA KAHIRA, 10. febr. UP. Število Italijanov, ki so jih Angleži ujeli v Benghasiju in okolici doslej, je že prekoračilo 20.000. Med ujetniki so tudi vrhovni poveljnik čet v Cirenajk: in GrazianUev namestnik, en poveljnik armadnega zbora, general Berbonzoli, ki je pobegnil iz Tobruka in še pet drugih generalov ter
mnogo drugih višjih častnikov. Čiščenje zavzetega ozemija se nadaljuje, kar jra ne ovira Angležev, aa ne bi nepretrgoma nadaljevali pohoda v Tripolitanijo. »TIMES« O DOSEŽENIH REZULTATIH LONDON. 10. febr. Renten. »Times« prinašajo članek vojaškega strokovnja-ka, ki pravi, da »bi ne mogel noben prerok predvidevati tako. naglega padca Benghasija. Je to mojstrsko dejo generala Wavella, ki je v svoji taktiki previdno postavil ceio možnost umika ob even-tuelnem prevelikem odporu Grazianijeve vojske pred Benghasijem. Toda, akcija z juga |e onemogočila vse račune nasprotnika. Waveilove mehanizirane edinice so na zmagoviti poti iz svojega izhodišča, Aleksandrije proti zahodu, premagale 1450 km dolgo pot skozi peščene viharje, vročino in žejo. Od Marsa Matruha so po težkem terenu, manevrirajoč sem in tja, opravile 1150 km poti. Zdaj je vsaka možnost italijanske protiofenzive odpadla, dolina Nila in Suez sta povsem
vama. V zgodovini vojn je kaj malo primerov, da bi bi!i s tako malenkostnimi Izgubami doseženi v kratkem času tako senzacionalni uspehi. Zaplenjena je ogromrta količina vojnega materiala, ki ga bo zdaj lahko dobila Grčija po mnogo krajši poti, kakor je bila ona iz Anglije skozi Gibraltar. Teh uspehov pa bi ne moglo biti, če bi ne bilo sporazumnega sodelovanja z letalstvom in vojno mornarico. Anglija je dobila zdaj vrsto dobrih letalskih baz in luk v Cirenajkj za napade na Tiipolitanijo. Clrer.ajka je poslej v .službi angleške mornarice in letalstva. Nemčija ima razloge, da se pripravlja na protiudarec, zato mora brit-ski narod pojačati svojo voljo in se upreti vsakršnemu poizkusu invazije.« ITALIJANSKO POROČILO IZ AFRIKE RIM. 10. febr. Stefani. Italijanski glavni stan je izda! iz Afrike sledeče uradno vojno poročilo: Severna Afrika: Južno od Benghazija boji krajevnega značaja. Sobotno italijansko uradno poročilo pravi
o	zasedbi Benghazija. Cirenaika, 5. in 6. februarja se je.bil južno ud Benghu,.ija eden naihuišili bojev, v katerem so bile naše izgube težke, pa tudi izgubo sovražnika. V moštvu in materialu mso bile nič manjše. Na predvečer 6. t. iu. je sovražnik zasedel BenghazJ, ki so ga izpraznile naše čete, da bi s tem obvarovale vojnih grozot italijansko in domače civilno prebivalstvo.
ORGANIZIRANJE OBRAMBE
RIM. 10. febr. Associated Press. Nekje v obalnem obrambnem sistemu Tripolila-nije se maršal Rudolto Graziani priprav. Ija na obrambo z vsemi preostalimi četami in novimi pojačanjl, ki so priletela Iz Italije. Giovanni AnSlado piše v »II Telegrafa«, da je najboljša taktika »zadržati vse razpoložljive čete v Tripoli-tanijl, dovažati z letali pojačanja iz Italije ter organizirati obrambo ob obali z dovoljnlm tehničnim materialom proti WaveI!ovim tankom.«
Premor na albanskem boiišču
Po ostrih napadih in protinapadih z grške in italijanske strani Je nastaio zatišje, ki ga motijo le lokalni spopadi, pomeni pa priprave na nove večje operacije
ITALIJANSKO POROČILO RIM, 10; febr. Stefani. Italiiansko vrhovno poveljstvo poroča iz Albanije: Grško bojišče: Akcije krajevnega značaja, Naše letalstvo je bombardiralo Sovražnikove postojanke in čete. Doseženi so bili vidni uspehi. Nekateri cilji v oporiščih v Prevezi in Lovarinu so bili tudi zadeti. Med tem akcijami so naši bombniki sestrelili eno letalo vrste Gloucester in neko drugo letalo. Tri lovska letala vrste, Hurrican so napadla neko naše ogledni-! ško letalo v zahodnem delu Sredozem-s skega morja. Naše letalo je sestrelilo le- ■
talo vrste Hurrican.
GRŠKA POROČILA ATENE, 10. febr. At*. Ag. Uradno poročilo grškega vrhovnega poveljstva št. 106 pravi, da so bile krajevne patruljne In artilerijske aktivnosti. Ujetih je precej sovražnikov. V zračnih bojih je bilo sestreljenih osem sovražnih letal. Vsa grška letala so se vrnila v svoje baze.
ATENE. 10. febr. Orško poveljstvo javlja: Včeraj je grško letalstvo sestrelilo 8 sovražnih letal, a grških izgub ni bilo. Na fronti patruljna aktivnost in streljanje topništva, zajetih je nekaj ujetni-
kov. Pri včerajšnjem bombardiranju Janine je bilo ubitih 20 civilistov. Zgodovinska katedrala sv. Sofije v Solunu je bila težko poškodovana. Več oseb je bilo ubitih.
PRIPRAVE ZA NOVE AKCIJE ATENE, 10. febr. AP. Po odbitih italijanskih protinapadih na osrednjem frontnem odseku je nastal v Albaniji delen premor, ki pa je le priprava za večje operacije, ki jih je treba pričakovati v najbližji bodočnosti. Pričakuje se, da se bedo še tekom tega tedna razvili novi spopadi velikega pomena in obsega.
Nadaljevanje ansieških napadov
Nad Anglijo je bila le manjša aktivnost nemškega letalstva - Nemške napad na angleški konvoj na Atlantskem oceanu — Koliko nemških bomb je doslej padlo na Anglijo ?
so bila v današnjih zgodnjih juirnjih urah gleških parnikov, Iti so pluli v konvoju. Nemčijo ter so vrgla nekaj zažigal-
ANGLEŠKA POROČILA
LONDON, 10. feb., Reuter.• Angleška letala nadaljujejo napade na invazijske baze v zasedenem ozemlju in v Nemčiji, kakor tudi na pasomSsne cilje v Nemčiji.
LONDON, 10. feb. Reuter. V teku noči |je bilo malo aktivnosti sovražnih letal naa Anglijo. Škode m žrtev je malo. VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO
BERLIN, 10. febr. DNB. Nemško vrhovno vojno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo: Posamezna bojna letala so včeraj podnevi in ponoči od sobote na nedeljo napadla vojaško važne cilje v Srednji in jugovzhodni Angliji. V Sredozemskem morju so nemška letala napadla
mic-
it; n bomb, vendar pa niso dosegla ciljev, ker jih je po poročilu nemškega poveljstva zavrnila protiletalska artilerija.
BERLIN, 10. feb. DNB. Več letal angleškega letalstva je vče-aj zjutraj letelo nac severno Nemčijo Protiletalske bate. rije so takoj stopile v akcijo in preprečile namere sovražnika Bombe so padle le na prostor izven mest in vajašliih naprav.
TEŽA NEMŠKIH BOMB
BERLIN, 10. feb. Huroptan Press. Po govoru Churchilla konstatirajo v berlinskih vojaških krogih da so nemška leta-a vrgla tri ali štirikrat toliko bomb nad
-	-v,	v vrgia tri an sunnr.ir umno oonm naa
v l it lS iJlL« "“STi* n“P"V.el*"E>*>. Mtor onJIesKj „ad Nc.iijo. L13'?1;!1' Lclala..M.™etala bombe te- „radlllh čilll, „.,„4k	,	,lrtoJv„	a
»*• T T ST n
Sovražnikova Mala v  ............ 8k,lpln„,	£
so v noči od sobote na nedeljo metala bombe na treh krajih na naseljena mesta v Zahodni Nemčiji. Tri sovražnikova letala so ponoči skušala leteti nad Norveško. Dve sta bili sestreljeni. Od nemških letal se dve nista vrnili v Svoja oporišča, DANASNjE 'JOROC1LO
količina je bila vržena med S. avgustom in 31. decembrom. V tem času je angleško letalstvo vrglo samo eno petindvaj-setinsko te količine na Nemčijo.
NEMŠKI NAPAO NA KONVOI
BERLIN, 10. feb. Zahodno od Špansi.e
BERLIN, 10. feb. UP,. Angleška letala obale je bilo skupno bombardiranih 9 an
Trije so se takoj potopili ostali so v plamenih izgubljeni. Kljub močni protilet?)-
MARŠAL ČAKMAK
vrhovni poveljnik turške oborožene sile
ski obrambi so nemški bombniki opravili svoje delo.
BERLIN, 10. feb. DNB. Nemški napad na britski konvoj zahodno od španske oba le včeraj popoldne je prizadejal sovražniku izgubo 10.000 ton ladij, tfočim je 22.000 ton ladij poškodovanih tako, da dolgo časa ne bodo mogle koristiti. Med napadenimi ladjami je bil tudi neki 3000-tonski brod.
Pomorski napad na Genovo
LONDON, 10. febr. AP. Pritanska mor - j največjih italijanski petrolejskih rafinarij.
narica je izvršila včeraj ob zori najbolj tvegan napad v tej vojni. Pojavila se je v genovškem zalivu ter izstrelila na Genovo okoli 300 ton granat. V sestavu morna* rlce, ki ji je poveljeval admiral Sommer-ville, so bile oklepnice »Renovvn«, nosilec letal »Ark Royal« in križarki »Malaya« ter »Sheffield« Slednja je sestrska ladja nedavno potopljene križarke »Southampton«. V spremstvu je bilo še več rušilcev in podmorn:c. Letala z nosilca letal »Ark Royal« so bombardirala Livorno in Piso. Genovo smatrajo za izhodno pristanišče nemške vojske za napad na čete general'’ Weygar.ua v severni Afriki.
LONDON, 10. febr. UP. V bližini Genove so angleški bombniki pomorske avi-jacije vrgli na petrolejsko rafinerijo Anic vel'ko število težkih eksplozivnih in zaži-galnih bomb. Rafinerija Anic je ena izmed
V Pisl je bilo zadeto niško križišče.
letališče in želez-
GENOVA, 10. febr. UP. Dva velika požara sta izbruhnila včeraj po bombardiranju z angleških vojnih ladij. Večkrat so bile zadete glavne petrolejske instal’clje ter petrolejski tanki. Zadete so bile tudi oskrbovalne ladje v pristanišču in tovorna postaja železnice.
JAPONSKI LETALSKI NAPADI
LONDON, 10, febr. Reuter, japonska lelala so včeraj bombardirala in težko poškodovala most pri Hiutungu na burmanski cesti. Most je bil šele pred nedavnim popravljen. Bombardiran je bil tudi Kun-ming, kitajsko mesto na koncu burmanske ceste, kjer so bile zadete municijske tovarne.
Churchillova vera v Angliio
Iz govora, ka ga |e imel angleški ministrski predsednik Winston Churchill včeraj po radiu
na angleški narod — Prvi komentarji govora
LONDON, 1U. iebr. Reuter. Včeraj je imel angleški ministrski predsednik Churchill po radiu govor na angleški narod, v katerem je dejal med drugim, da je minilo že skoraj pet mesecev, odkar jc zadnjič govoril po radiu. V tem času se ie položaj Anglije izboljšal tako. kakor ne bi bil prej nihče pričakoval. Anglija je vzdržala tudi vse napade obeh diktatorjev. Po hudih letalskih porazih ie sovražnik opustil napad na Anglijo, čeprav je izvršil zanj ogromne priprave. Prav tako so spodleteli vsj naklepi zlomiti moralo angleškega naroda z letalskimi bombardiranji. Anglija jc bolj strnjena, kakor kdaj koli in v vojni sodeluje složno ves imperij. Nemci so vrgli na Anglijo 3 do 4 tone bomb, za vsako tono, ki so jo angleška letala vrgla na Nemčijo, a Anglija je vse vzdržala.
V	jeseni je Italija napadla brez povoda Grčijo. Grčija je udarec junaško odbila in vkorakala v Albanijo. Medtem so dobile angleške čete v Egiptu močna oja-cenja iz Anglije, Indije, Avstralije in Novega Zelanda ter pričele zmagoviti po-Iiod, ki bo zlomil italijanski imperij v Afriki. Tajnost priprav v Egiptu je bila dobro varovana, nato se je pričel pohod čez Zahodno puščavo. V osmih tednih ie nilska vojska zavojevala vso Cirenaj-ko in uničila ali zajela vso italijansko vojsko na tem področju, ki je štela
150.000	mož. Vsa Cirenajka, velika kakor Anglija, je osvojena In z njo je osvobojeno tudi prebivalstvo, ki je bilo 30 let pod oblastjo Italijanov. Egipt in Suez sta sedaj vama. Vse to bo imelo velike nasledke. Posebej je izrekel Churchill zalivalo generaloma Wavellu in Wilsonu ter ostalim vojskovodjem.
Vsi ti uspehi ne bi bili mogoči brez sodelovanja letalstva in .mornarice. Angleška vojna mornarica je prisilila Italijane, da so ostali v svojih pristaniščih. Kako daleč sega moč angleške mornarice je pokazal najbolj najnovejši napad na Genovo, od koder lahko vsak trenutek !<rene na^ pot v Afriko močna nemška ekspedicijska vojska, da napade generala Weyganda v Francoski Severni Afriki, i o jc dokaz, da Anglija še obvlada morje.
Na vzhodu Afrike napredujejo indijske čete iz Sudana v Eritrejo , da obkolijo italijansko vojsko v Abesiniji. Druge čete korakajo naravnost v Abesmijo s severozahoda, tretje pa iz Kenije. Obenem pa se vojskujejo tudi abesinski rodoljubi, katerim so Italijani pred petimi leti ukradli svobodo in domovino. Njim na čelu stoji cesar. Božji mlini meljejo počasi, a tembolj sigurno.
Med tem prihaja z onstran Oceana vedno večja pomoč in vse sile USA stoje na strani Velike Britanije. Vse to daje povod za zaupanje in veselje. Vendar se loramo vprašati, kaj pripravlja v teh zimskih mesecih Nemčija? To se bo v kratkem pokazalo. Jeseni sta Italija in Nemčija začeli operacije v Albaniji. Nato 'e bila vključena v njun sistem Madžar-
•	k a »n zasedena Romunija. Nemške četo stoje ob Črnem morju. Prve predstraže Nemcev so tudi že prispele v Bolgarijo, Zdi se, da je tam v civil„ več tisoč nemškega osebja za letališča, ki jih Jahko vsak trenutek pripravijo za Nemce. V teku so priprave za pohod nemške voj-ske v Bolgarijo.
Če pa bi sedaj stali vsi balkanski na-fodi strnjeno skupaj, podprti od Anglije m Turčije, bi trajalo mnogo mesecev, preden bi Nemci tu mogli kaj opraviti, /ato ni nič bolj verjetnega kakor to, da bodo države na jugovzhodu doživele usodo Danske In Holandije, če dopuste, ua bodo druga za drugo podjarmljene! lezko je prepričati nevtralne države o tem, kaj jim grozi. Toda še vedno upam, da ne bo bolgarski narod znova storil napake, ki jo ie storil doslej že dvakraf
V	srednjem Sredozemlju pripravlja francoski Ouisling Laval oblast Nemčije nad tancijo in Italijo, da bi z nemško tajijo policijo zgradil svojo oblast. Ne vem. utko se bodo stvari dalje razvijale, toda vem eno, da .sc bomo postavili povsod po robu. VzDttdbndo z:j to ium dej-
stvo, da se je nemški napad na Malto končal doslej tako, da so Nemci od 150 bombnikov izgubili že 90 svojih aparatov.
Sedanja vojna ni vojna velikih armad in mi ne potrebujemo iz USA vojakov, potrebujemo le vojni material in tehnične pripomočke. Dalje potrebujemo ladje za prevoz. Največ ladij pa bomo potrebovali i. 1942. Verjetnosti, da bo Nemčija prisiljena kljub vsemu poizkusiti napad ua Anglijo, ne smemo prezreti. Anglija je na ta napad pripravljena s 4 milijoni vojakov, premočjo v zraku in na morju in vsem ostalim. Ne smemo pa tajiti nevarnosti, ki obstaja, kajti tudi Nemčija se ie za ta napad temeljito pripravila. Pripravljeni moramo biti na napad s plini, padalci in jadralnimi letali. Roosevel-
tu sem odgovoril, da verujem v naš uspeli in da nas ne bo nobena sila uničila. Dajte nam le orožja in mi bomo svoje veliko delo izvršili.
ODMEV V AMERIKI
NEW YORK, 10. febr. Churchillov govor so v Ameriki poslušali z velikim zanimanjem, ker je prišel v pravem trenutku: po dogodkih v Afriki in pred prihodom Willkieja. »New York Times« poudarjajo Churchillovo zaupanje v Anglijo ter pravijo, da se naj angleški ministrski predsednik nikar ne boji, da bo n.jegov klic ostal neuslišan. »Ny Herald Tribune« poudarja razliko med Churchillovim govorom in drugimi. »Washington Post« pravi, da so ameriški' poslušalci Churchilla dobili nove nade.
Spremembe v francoski vladi
V1CHY, 10. febr. ZPV. Dosedanji francoski zunanji minister Flandin je odstopil. Za zunanjega ministra je bil takoj nato imenovan admiral Darlan, ki zavzema obenem položaj podpredsednika vlade in mornariškega ministra. Laval je baje odklonil, da bi stopil v Petainovo vlado. Zatrjuje se, da bo sedaj stopil na čelo vlade podpredsednik Darlan, dočim bo Petain Ie vodja države.
VICHY, 10. febr. DNB. Objava pismenega odstopa Flandina je bila potrebna zato, da bi javnost ne sodila napačno o pomenu tega akta. Ko je Flandin 13. decembra 1940 sprejel zunanje ministrstvo, ga niso vodili pri fein nobeni osebni motivi. že od poraza dalje je Flandin pristaš francosko-nemškega sodelovanja, ki bi naj ublažilo težkoče premagane države. Ta politika je bila dejansko Franciji do-
I deljena zaradi dveh milijonov vojnih ujetnikov in okupacije dveh tretjin državnega ozemlja. Flandin se je trudil, da lojalno izvede politiko, ki je temeljila na dogovorih med Hitlerjem in maršalom Petainom tako, da je treba strogo respektira-ti določbe premirja in omogočiti sodelovanje Francije pri ustvarjanju nove Evrope. Toda Flandin je naletel na velike težkoče osebne narave. Zavzel se je predvsem j za povrnitev ujetnikov iz Švice, z Li-spe-j liom je vodil trgovinska in gospodarska j pogajanja ter je marljivo pripravljal fran-I cosko-nenvško industrijsko sodelovanje. Dočim je njegovo sodelovanje v tehničnem pogledu uspevalo, je pa v izvajanju svoje politike naletel na velike težkoče, kar ga je prisililo k odstopu, ki ga je maršal Petain sprejel.
i	Oboroževalna ; zmogljivost JAPONSKE
Uradni nemški časopis »Kriegswirtschait ltohe Jahresberichte« je 1937. napisal-»V primeru vojne proti eni ali več indu-sirijskim silam bi japonska industrijska sposobnost ne bila dovoljna, zadostiti vsem potrebam. To se posebno nanaša na japonsko železno in jekleno industrijo, ki je v največji meri odvisna od vnanj*!* surovin.
Vojna industrijskih potencialov
Sedanja vojna je pa vprav vojna industrijskih potencialov. Borba strojev m tovarn je to, ki bo dosegla gigantski višek šele v času, ko bo ameriški industrijski potencial posegel z vso silo vanjo. Poljsko je premagala nemška industrijska premoč, podobno je bilo na zahodu, kjer je de Gaulle s tovariši zaman svaril, da ne zadoščajo ogromne gmote železa in jekla, ki so jih zazidali v Ma-ginotovo črto, nego je treba močnih mehaniziranih divizij. In če zdaj zberemo japonsko bogastvo dveh najpotrebnejših industrijskih činiteljev ter ga primerjamo z ostalimi silami, se pokaže prava revščina cesarstva.
Leta 1937 so proizvedle (v tonah): železa jekla 3,300.000	6,000.000
14.500.000	17.800.000 16.000.000 19.800.000
36.000.000 49.500.000
Francija in padec Benghasija
LONDON, 10 febr. Reuter. »Nova zmaga general Wavella, zasedba Benghasija, je zelo povečala odporno moč Francije.
V	Londonu so prepričani, da je padec Benghasija bil eden od vzrokov za odločne besede generala Weyganda v vprašanju odstopitve Bizerte ali sploh možnosti izkrcavanja čet sil osi na tleh francoske severne Afrike. V svojem govoru po radiu je general odločno naglasil, da ne bo dopust i, da bi tuje sile preko Alžirije ali Tunizije prišle na pomoč italijanskim četam v Tripolitanij'. Se pomembnejša je v teni pogledu izjava admirala
Darlana, ki je v kritičnih dneh pogajanj med Vichyjem in Parizom poudaril, da bo vsa francoska vojna mornarica potopljena, če bi Nemci segali po njej.« V londonskih političnih krogih dalje trde, da »bo general Weygand v primeru, da bi bil nemški pritisk na Vichy postal usoden, prekinil vse odnošaje s silami osi. V tem primeru bi se francoske kolomje in po večini tudi francoske ladje priključile Angležem za nadaljevanje bojev. Osvojitev Cirenajke pa je obenem pregnala vse iluzije Italijanov, da bi s pomočjo nemških čet rešili svoj položaj v Afriki.«
Wil!kieva šrava ob vrnitvi
NEW YORK, 10. febr. DNB. Wendel WiI!kie je pristal včeraj dopoldne po ameriškem času na newyorškem letališču. Odklonil je vsako izjavo o vtisih iz Anglije. Pripomnil pa je, da bo o tem obširneje govoril v zunanjepolitičnem odboru senata. V Angliji ni naletel na pričakovanja ali slišal predlogov, naj vstopijo USA v vojno. Pričakujejo pa Angleži mnogo od ameriške materialne pomoči.
NEW YORK, 10. febr. Reuter. — Po
svojem prihodu v Ameriko je W en del Wii!kie med drugim dejal: če bomo Veliki Britaniji prožili vso pomoč, bomo ostali izven vojne, če pa tega ne storimo, bomo po mojem mišljenju potegnjeni v vojno. Morala prebivalstva Velike Britanije je odlična in ves narod je zedinjen v boja za skupno stvar. Glede izgledov Anglije za zmago ni hotel dati Wi!lkie nobenih izjav.
Uradno špansko rmenje
o	Afriki
MADRID, 10. feb Associated Press. Španski listj prinašajo poročilo iz RabaJa v francoskem Maroktt, v katerem pravijo, da je malo verjetno, da bi francoska severna Afrika ne stopica na stzar, de Gal-leai če bi bila še Petainova Francija zasedena. španska uradna agencija Efe javlja, da je situacije v severni Afriki vedno bolj zapletena.'
Rooseveltove ^cobSa-1 sfiša sprejeta
WASHINGTON, 10. febr. Reuter, j Reprezentacijska zbornica Zedinjenih držav Severne Amerike »e po šestdnevni debati sprejela Rooseveltov pooblastilni za
POLOŽAJ V VZHODNI AFRIKI
KHARTUM, 10. febr. RP. Boji za Ke-ren, ki je obkoljen, se nadaljujejo. Obenem napredujejo angleške čete dalje pro. ti Asmari, kj se ji vedno bolj približujejo. Italijanske čete, ki so se v gorovju posta, vile napredovanju v bran. so bile prema, gane. Pi j GonUarju se napredovanje nadaljujejo počasneje zaradi velikih minskih polj, ki jih je treba odstraniti. V južni Abesiniji sc nadaljuje pohod južnoafriških čet na sever in v Somalijo,
Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno in toplejše vreme. Včeraj je bila maksimalna temperatura plus 8.G, j danes minimalna —10.1, opoldne \ 1.
Borza. Cu rili, '10. februarja. Devize:	Beograd	10,	Pariz	7.70,	London
Japonska Sovjetska Rusija Nemčija USA
kon za pomoč Veliki Britaniji z 260 proti j 16.15. Ne\vyork 4.31. Milan 21.75, Berlin 1165 rrlasovotn. Sedaj prid; zakon še pred; 172.50. Sofija 4.25, Budimpešta 85, Bu ' senaf.	'kaiešta	2.12'^.
Zakaj se Japonska boji Amerike
Torej! Je treba posebnega razmišljanja, zakaj se Japonska zadnje čase tako vsiljuje s prijateljskimi pakti Moskvi, zakaj ima večen strah pred zamero ali celo vojno z USA? Saj so Zedinjene države Sev. Amerike zmogle celo 1. 1937, ko je bil njih industrijski potencial prizvod* nje pod običajnim povprečkoin, mnogo več železa in jekla, kakor Japonska, Nemčija in Sovjetska Rusija skupaj! Odnos japonske skupne proizvodnje železa ‘n jekla je v primeri z nemško kakor 1:3, v primeri z ameriško pa celo kakor 1:10!
Položaj Japonske se je v tem pogled« še poslabšal, ker mora vse potrebne surovine za industrijsko predelavo uvažati. Proizvodnja železa in jekla terja namreč ogromne množine železne rude in premoga, obojega pa Japoncem v izdatni meri primanjkuje. Medtem ko je Japonska 1937 proizvedla komaj 2,000.000 ton železne rude, so je spravili na dan Rusi
28.000.000 ton, USA pa celo 73.000.000 ton. Pod takšnimi okoliščinami je lahko razumeti, zakaj jc prej omenjeni nemški vojaški letopis napisal: »Položaj Japoncev je glede preskrbe z železno rudo stoodstotno slabši, nego katere koli druge velesile.
Zadrege otoškega cesarstva
Z izjemo pušk, topov in streliva terja sodobno vojskovanje tudi večje število tankov in letal. To pa lahko postavi le dobro razvita avtomobilska industrija.
Nemčija je zmagovala, ker je vso skrb posvetila vprav tej domači industriji. 'O Japonski pa piše »Deutscher Volksvvirt« 19,37: »Japonska ima zaposlenih skupaj 2,369.377 delavcev v 85.174 tovarnah, kar predstavlja povprečno sedem ljudi na eno tovarno! Vse tovarne, kar .til' premore Japonska, so proizvedle blaga za 10.800.000 jenov, torej povprečno vzeto pod 400 jenov na eno tovarno dnevno!
Pomanjkanje japonske strojne industrije sc posebno pozna v avtomobilski proizvodnji, ki daje 10.000 do 12.000 vozil na leto. »Frankfurter Zeitung« jc 24. septembra 1937 zapisal: »Količina japonsko avtomobilske proizvodnje je neznatna, zaostaja daleč za ono v Rusiji.«
Japonska, ki že nad tri leta vodi težko vojno s Kitajsko, je v sedanjem svetovnem zapletljaju v dokaj nevšečnem položaju. Rada bi izkoristila zadrego Anglije in Francije v evropski vojni. Toda, kaj ji pomagajo vsi pakti, kaj vse skrite želje, če pa sloji pred njo še vedno velikan. nepremagana Kitajska, če jo tarejo doma težke obremenitve vojnih dolgov, na zunaj pa je zaprta pot glavnega uvoza prepotrebnih surovin iz USA. Gospodje v Tokiu se predobro zavedajo, da je težko iti po kostanj v žerjavico, dokler stoji notranje šibkemu japonskemu go-:'•tvu nasproti ogromna sila Zedinjen ib iiuuv,	oe
Pred veliko ofenzivo v podmorniški vojni
Uspehi in isgube nemških podmornic v I. 1914—18 — Potžmorniške akcije na Jadranu
1914
Kancelar'Nemčije, Hitler je v svojem zadnjem govoru napovedal veliko PodmCrmško akcijo proti Angležem. Njegov namestnik Hess je pa v nedeljo dejal, da »visi meč nemške vojske noč in dan nad Anglijo. Največji vojni stroj vseh časov je pripravljen in bo v kratkem zadal zmagoviti končni udarec. Na vojaškem, političnem in gospodarskem področju se izvajajo pripravljalni ukrepi največjega obsega.« Spričo vsega tega prinašamo nekaj podatkov, kako je bilo s podmdrniško vojno v minili svetovni vojni, s posebnim ozirom tudi na akcije podmornic na Jadranu.
Dne 30. aprila 1917 je admiral Jellicoe ^podmornice, je bil 17. novembra 1914, ko v lordski zbornici s povzdignjenim glasom	je bila prod	vhodom v	Boko Kotorsko	brez
dejal: »Gospodje, sedanji čas nais vodi	uspeha torpedirana	neka	francoska	kri-
n a ravnost v propast. Ako ne bomo izpre- |	zanka,
vidli, da j- treba ohraniti gospostvo nad
morjem ali vsaj del tega gospostva, tedaj sem prepričan, da bomo izgubili vojno
gi avstrijski podmornici se je posrečilo v noči od 26.-na 27. aprila 1915 torpedirati francosko »klepnico »Leon Gambetta« blizu Otrantskih vrat. Ladja se je potopila zadeta od,dveh torpedov.
V poletju 1915 je neka avstrijska podmornica napadla in potopila italijansko oiklepno križarko »Giuseppe Garibaldi«« blizu Cavtata, neka druga pa je spravila r.a dno italijansko podmornico »Nereido« pri otoku Pelagružti. V Otrantskih vratih je avstrijska podmornica zadela in poškodovala angleško križarko »Dortniouth«.
Drugi napad je bil uspešnejši. Veljal je
Izven Jadrana je operirala le ena av-21. decembra 1914 francoskemu moder-) strijska podmornica in to bivša francoska
edinka »Curie«, ki se je bila pri Pulju
zaradi sestradan**’ prebivalstva in pomanj “ -bojnemu brodu »Jeanu Bearnu«, ki «, .	,,	so ga zavlekli na Malto v popravilo. Dru- zapletla v mreže m ujela. V aizenalu so
Kanja premoga.«	j
Torej, resne besede iz ust hladnokrvnega admirala. K« so nemške podmornice-' začele nastopati 17. februarja 1917 po začrtanem programu, so izgubili zavezniki
jo popravili in uporabili v svoji vojni mornarici.
Podmornicc so se tedaj že v prvi vojni izkazale z vsemi svojimi prednostmi in
hibami. Odkar se je pa izpopolnil letalski kader, dalje globinske mine, predvsem pa zgradila posebna vrsta ladij, ki imajo napadalno in stražno nalogo za podmornice, je učinek teh mnogo zmanjšan. Pri-, mer iz svetovne vojne, ko je Amerika v naglici postavila ob svoji obali celo vrsto ladjedelnic ter s polno paro delala za protipodmorniško vojno, priča da tudi v tej vojni USA ire bodo počivale.
Bližnje napovedi o poostreni podmorniški vojni so brez dvoma resne, kajti Nemčija bo pokazala vse, kar je v teku mesecev zgradila v svojih in zasedenih ladjedelnicah. In ker tudi Anglija ni počivala, čaka radovedni svet na rezultate, ki jih bo pokazal gigantski spopad dveh zagrizenih narodov za oblast na oceanih.
—ine
Važni sklepi vodstva SDS
takoj spočetka veliko množino svojih ladij. Od februarja do maja so narasle izgube na 1,997.000 ton, v nadaljnjih štirih mesecih pa 2,120.000 ton. V začetku sedanje vojne so izgubili zavezniki 517.536 ton, nevtralne države pa 259.000 ton, torej le 27 odstotkov onega, kakor 1. 1917. v istem času. Kasneje so se izgube povečale, niso pa nikakor bile v sorazmerju z onimi leta 1917.
2a začetek: 62 podmornic
Ko so Nemci 1. marca 1916 uradno objavili, da bodo potopili brez predhodnega opozorila vsako oboroženo trgovinsko ladjo, so imeli 62 podmornic. Dne 24. mar ca 1916 je nemška podmornica »U 29« potopila brez opozoritve potniško ladjo »Sussex«, kar je izzvalo velike proteste v Ameriki. Nemčija je tedaj malo popustila, ko je pa v jutlandski bitki spoznala, da na morju ni kos nasprotniku, je znova posegla po podmornicah. Na kraju leta So zgradili že 117 podmornic, med katerimi so bile polagalike min, ki so zaplule celo v Črno in Belo morj'c na severu ter ' blokirale Rusijo.
Brezobzirna podmorniška vojna se je začela 31. januarja 1917. Tedaj so imeli Nemci ze 141 podmornic. Zavezniki so uvedli sisteme konvojev, opremili so proti podmornicam posebne ladje, lovce na
I Italijansko vojno brodovje je 18. oktobra priplulo pred Benghasi. štelo je sedem križark in 21 transportnih ladij. Admiral Aubrv j je zahteval od mesta, da se v 24 urah odloči
!Nla seii izvršilnega odbora v Zagrebu je biS sprejet predlog i preda. Toda Turki niso mislili na predajo, ministra dr. Kulovca o režimu narodne koncentracije v Sloveniji |	odgovora,	izkrcal
bo izraz nacionalne solidarnosti vse ju- v Bu Scaib-a’ ™ Polotoku GluIiana ^a. hrbtom
Pod predsedstvom ministra dr. Srgja-na Budisavljeviča so se v nedeljo sestali v Zagrebu člani izvršilnega odbora SDS za Slovenijo. Navzoči so bili tudi člani vodstva SDS iz Slovenije pod predsedstvom dr. Vladimirja Šu ki je ta iz Ljubljane. Po vsestranski debati o prilikah v Sloveniji in vsej Jugoslaviji so delegati prišli do naslednjega zaključka:
1. Pozdravljamo akcijo za ožje sodelovanje slovenskih demokratskih skupin mlajše generacije.
2. Sprejemamo iniciativo dr. Frana Kulovca, da se v Sloveniji končno ‘uvede režim narodne koncentracije, ki naj
gosiavije.
Konferenca je trajala od 9. do 1.2.30 ure dopoldne. Navzoči so bili poleg ministra dr. Budisavljeviča še Večeslav Vilder, dr. Svetozar Ivkovič, Sava Ko-sanovič, Jura j Gašparac, Antonije Srnic in Milan Dur man iz Zagreba, od vodstva iz Slovenije predsednik dr. Vladimir Šuklje in dr. France Kovič iz Ljubljane, dr. Ivo Potokar iz Kamnika, dr. JVlass Žnuderl iz Maribora, Stane Lubienski iz Jarenine pri Mariboru in dr. Jurij iz Ptuja.
Po angleškem siapsdu na Ligursko obalo
Italijanska Ligurska obala med francosko mejo in Livornom je v obrambnem sistemu polotoka zelo pomemben sektor. Tu leži največja italijanska trgovinska luka Genova, dalje proti jugovzhodu pa največja luka vojne mornarice, S p e z z i a.
Genova sama je glavno mesto province Ligurije ter šteje 634.646 prebivalcev. Oddaljena je 142 km zračne črte ali
1	.	,	t	i •	;r«;n	ir ;	vvuuuij^iici jo iiw ivui /.lu^nc ui te etn
podmornice z bombami, k.^podirajo v;^ ^ ^	Tu	k
raznih globinah m j. 1 ■ -	1	ena	najpomembnejših luk v Sredozemlju.
Pred leti modernizirano pristanišče sprejema vase ogromen promet, ki se odvaja dalje v severno Italijo. Tu se v normal-
drofone na ladjah in na obali, položili sa posebne protipodmornišike mreže in ba-raže ter pošiljali lastne podmornice, da torpedirajo nemške.	(
Pomoč Zedinjenih držav
Ko so v začetku 1917 vstopile USA v vojno, so dale zaveznikom na razpolago
nih prilikah ustavlja nad 11.000 ladij na leto z blizu 18,590.000 netto tonami, ki pripeljejo tovora za 6,300.000 ton. Genova. je glavna italijanska luka za uvoz premoga, žita, bombaža in petroleja. Nje zveze s Sredozemljem in ostalim delom ■sveta so bile že od davna živahne, mimo Benetk je imelo to pristanišče v vsej zgodovini Italije največjo vlogo.
Livorno šteje 124.000 prebivalcev. Ima dobro urejeno luko s staro trdnjavo iz 16. stoletja. V njem so večje železarne in ladjedelnice ter druge naprave italijanske vojne mornarice.
mesta, medtem ko so vojne ladje obstreljevale Berko, najbližjo trdnjavo.
Iz mesta so hitro poslali okrepitve na ta del, toda zaman. Berka je padla Italijanom v roke, turška posadka in Beduini pa so se umaknili v bližnjo oazo Fuehat. Ob 8. zvečer so začele ladje bombardirati mesto. Bombardiranje je trajalo 16 minut. Bombe so napravile precej škode, uničile so tudi minaret Osmanove mošeje ter je bilo tudi nekaj smrtnih žrtev. Benghasi se je predal. Drugo jutro so se izkrcali mornarji v pristanišču, čete pa so korakale iz Berke. Turška posadka se je umaknila in z Beduini še dolgo časa vznemirjale Italijane.
Sovjetska Rusija ne ogroža Amerike.
Vse vesti o kakršnih koli sovjetskih ciljih glede Aljaske so izmišljene, piše moskovska »Pravda«.
Nad pisanjem tiska v USA se prit o. I žuje »Giornale d’ Italia« in pravi, da »tam obširno pišejo o Angliji in Grčiji, vesti o Italiji so pa stisnjene v nekaj vrstic, skrite v listu in pospremljane z žaljivkami Italijanov«.
Nova »Transifvanijska stranka« sc je ustanovila v madžarskem parlamentu.
Kako so pa Italijani zasedli Benghasi
Po pismu v : Daily Expressu<: dne 16. okto-i Dne I. oktobra je padel Tripolis.
WILLIAM S. KNUDSEN
predsednik odbora za obrambo USA in glavni ravnatelj v vrhovnem direktoriju
bra 1911, ki ga je napisal italijanski minister lit ti, se je zdela okupacija Tripolitanije
proti podmornicam 200 rušilcev in 480 G‘jo
manjših ladij, lovcev podmornic, oboro- neizogibna. Italijanska vlada je-že prej opo Ženih z bombami in lahkimi topovi. Arne- zarjala Evropo na trpinčenje italijanskih natika ie dala tudi mine za baražiramje Se- seljencev s strani Turkov, ter tako sondirala J	.,	teren za bodočo okupacijo, temu pismu, la je
vernega morja.	.	I napovedovalo zasedbo, je sledila 26. septem-
S pomočjo USA se je zaveznikom .<ma>lu jjra uradna nota, ki je navajala razloge itali-
! janskih pritožb. Dne 28. septembra je rimska vlada zahtevala, da pripusti vojaško okupacijo „	.	.	...	-	.	RA	Tripolitanije. Naslednjega dne je sledila vojna
padlo od min ali miez 6	i	^	napoved, italijanska mornarica je pod povelj-
pdplula V Afriko.
posrečilo paralizirati nemško padmorni-ško akcijo. V potopljenem stanju je pro-
niornie, 30 so jih uničile hidrostatske bom- siVOni admirala Aubryja be, 16 torpedi, 5 letalske bombe in o odtrgane mine, V nadvodnem položaju jej'
Italijani, ki so bili v Benghasiju, konzul, i uradniki Italijanske banke, učitelji in veljav- | nejše rodbine, so že prej zapustile mesto, i Ostali so le novinar G. Bonacci, ki je našel j zavetje pri angleškem konzulu Jonesu in pa I člani misijonske postaje iz oaze Fuehat, ki so se zatekli v italijanski frančiškanski samostan v Benghasiju.
Mesto so medtem preplavili okoliški Beduini, ki so s Turki resno ogrožali samostan, dokler ni mutasserif Omar Fuad bej postavil po intervenciji nevtralnih velesil tam majhno stražo.
1
za oboroževanje. lJo rodu je iz Danske m se je posebno izkazal v avtomobilski industriji, Je odločen zagovornik pomoči Veliki Britaniji.
Kuliuva
bilo uničenih 64 nemških podmornic, od ladijskih topov 19, od ladij v zasedi 14, po nesrečnem slučaju in od obalnih ba-tferi j 31. Pod vodo in nad vodo so tedaj uničili 184 nemških podmornic.
Kako so pa Nemci gradili podmornico'
Dne I. oktobra 1014 so jih iiTteii 26, v teku v<’j‘tie so jih zgradili 315. Do premirja je 'še bilo v gradnji 224 nemških Podmornic za 1918 pa naročenih nadalj- lahko trdimo, da nas je skladna in uravnove-
»,ii, m. V 1.1919. jo m. * nmm	:Ev'“,lte'	*
PtiTsko gledališče
Wernerjeva komedija -Na ledeni plošči« je nudila priložnost, da so ptujski igralci [»kazali igro, ki je bila mnogo nad povprečnostjo. Kot igralski primer bi ob stran tokratni vpri-zoritvi mogli postaviti le še lansko vprizori-tev Beneških trojčkov«. Brez pretiranja pa
11 n čj|a na zahtevo komisije Zveze narodov 315 svojih podmornic.
Podmornice na Jadranu
Avslro-ogrska podmorniška flota je v začetku vojne stela le 6 edin:c. Dokler ni stopila llaliia v vojno, ic to bilo dovolj. Ka neje je začvi;! avstrijska vlada sama
anjih
Kratko vsebino dela samega je Večerni!-, objavil že pred premiero. Poudarim naj le, d.-t zavzema Viljem Werner ob čapku, Lan-gerju in drugih ugledno mesto med tistimi češkimi dramatiki, ki so po vojni postavili na oder aktualne, idejne, socialne in družbene probleme. Werner niti toliko ne kritizira sodobnega družbenega reda. Pri njem bi celo zaman iskal vročih konfliktov dveh socialnih .	..., .	,	razredov. Avtor nam le rentgenski posveti v
tuliti podmornicc,	r‘	pd	po^Lila | f£2pnd meščanske družbe, pri čemer si pone*
la Jadran nekaj svojih podmornic.	j	kod pomaga z več ali manj spretno odrsko
Avstro-ogrskc podmornice niso napa-! tehniko, dale trgovinskih ladii. V zapiskih pomor- i Režiser Jože Babič je delo postavi! na M-. M,, ■?...........,la|;l	naredba	o (cm, ! 0lk'r ‘ako da je njegova režija dala vtis do-
gnane realistične vprizoritve Dejanje samo
je os
Prav zanimiva s tem v zvezi je bila scenska zamisel vodoravne strehe zlomljenih črt — po opliki nepravilen mnogokotnik —- kar je bilo v skadu z osnovnim tonom v delu samem. Scena je tako bila v skladu s komedijo kot literarnim delom. Ni učinkovala sama po sebi; v njej je bila izražena le potrebna atmosfera, inscenacija ni izstopala, režiser je le upošteva! vse igralce in jih tesno priklenil na osrednje. dejanje in okrog dramatičnih napetosti. Za Babiča je značilno, da ne eksperimentira zaradi eksperimentiranja samega. V delu najde in iz njega izlušči sredstva za interpretiranje. Ves čas jc stremel za tem, da je njegova režija zapuščala vtis kot celota, zato je vsako podrobnost izdelal ter nastopajoče igralsko iz enačil na višino, kakršne nismo vedno vajeni. Stremel je na tem, da je podkrepil vse dramatično; kontraste je zaostril in ob njih je stopnjeval igro, ki je bila brez vsakih improvizacij. Z vsako sceno je težil navznoter, k vsebini; nasprotje med očetom in otrpci pa je stopnjeval na njih značajih, situacijah ter na trenju, ki je izstopilo iz vsakdanjega boja za kos kruha, za vstop v življenje.
.	.	»	.	.	^ u u i II. iv.tuinuv.iii-	ivvjuii	i	v.	i	3
Ua si' trgovinske ladje no napadajo. I tvi postavi! v Junekovo hišo tako, da smo sko i Nastopil je tokrat kot igralec tudi režiser, i Lugaričev - "‘tpad sploh, ki ga izvedle avstrijske I nje prerez videli v njegovo delovno sobo. Zdi se mi. da je v veliki meri to pripomoglo,!
da so igralci nudili povezano in enotno igro. V splošnem pa jih odlikuje neka zavestna odgovornost, notranja, samohotna disciplina in vdanost gledališču.
Vlogi profesorja juneka je W i I h e m dat toliko vsebine, da je ustvaril svojevrsten tip. Njegova igra je bila sigurna in je iz vloge izrabil vso moč, ki je bila dana z njo. Največ zaslug tudi ima, da je bila taka povezanost igralcev s publiko. Njegovo ženo Ano je D o-ma n j kova kljub svoji mladosti podala presenetljivo toplo in mirno, v zadržani pozi vedno zaskrbljene matere. Tudi Samec kot ing. Zdenek Junek je tokrat bil daleč od svojih običajnih kreacij.
W i 1 h e m o v a si je dr. Pavlo Junkovo zamislila v prav vedrem podajanju, le pri notranjih prelomih bi naj še bolj doživljala tekst. Jirka je režiser Babič podal mladostno in neugnano. Runovčeva je bila temperamentna, z gestami in z govorom, sploh z vso svojo pojavo je dobro upodobila velemestno in vase zaljubljeno Hančo, tudi kapri-casto in koketno. P o d b r e zn i k o v a je dobro podala nekoliko živčno napeto teto Mali. {} 1 a v n i k kot dr. Vladimir Repa in M o č-n i k kot filmski režiser Frank Pavelka pa sta bila dovolj karakterizirana, prav tako tudi S a-gadi n kot ministrov osebni tajnik dr. Jurij Koudelka. Dobro sta se tudi uveljavila K o~ vač v vlogi nogometaša Franeta Cikana in a kot služkinja Barča.
V. Dflifiknk.
©•«>&-• c- tv.rs* e vesfi
Sodelovanje gospodarstvenikov
2 ravnateljstvom xa zunanjo trgovine
i>y-
Konferenca zastopnikov gospodarskih 'zbornic in drugih gospodarskih organizacij ;n ustanov, ki je bila v Beogradu 7. in S. t. m, pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino, je sprejela resolucijo, k, priznava potrebo državnega nadzorstva nad zunanjo trgovino. Toda to ni potrebno samo na področju zunanje trgovine. zato ni primerno, če se rešuje le ad hoc glede uvoza in izvoza. Z obstoječimi gospodarskimi organizacijami se dajo rešiti vsa vprašanja zunanje trgovine, gospodarske organizacije pa so v slučaju stvarne potrebe pripravljene storiti tudi vse potrebne ukrepe glede dopolnitev in prilagoditev. Potrebno sodelovanje gospodarstva z ravnateljstvom za zunanjo trgovino je trebti zagotoviti /. udeležbo zastopnikov gospodarskih organizacij v svetu za zunanjo trgovino. Zato naj vstopijo v sestav sveta za zunanjo trgovino kot člani po en predstavnik kmetijstva, zadružništva, industrije. obrti in trgovine, in sicer iz banovine Hrvatske, iz dravske banovine In iz vseh ostalih področij države. Tako sestavljen svet naj bi se sestajal naj-* mani po enkrat mesečno. Med tetri časom pa naj bi posle sveta opravljal iz- j frršilni odbor, v katerega bi razen pred-1 stavnikov države in banske oblasti ba- i novine Hrvatske vstopili tudi po en za- J siopnik vsake imenovane gospodarske panoge in zadružništva, ki so člani sveta. Svet kot posvetovalni organ naj bi predlagal svoja mnenja in‘predloge sporazumno. V primeru, da se mnenje ali predlog sprejme z večino glasov, pa se z mnenjem večine predloži tudi mnenje manjšine.
V svet za zunanjo trgovino naj zaradi važnosti gozdarstva in rudarstva v banovini Hrvatski vstopi tudi en zastopnik pristojnega oddelka ganske oblasti.
Največjo pozornost je treba posvetiti polni usposobitvi notranje uprave direkcije za zunanjo trgovino za naloge, ki so ji poverjene. V ta namen je treba storiti zlasti naslednje: a) izpopolniti je treba delo urada direkcije za reševanje pogosto zelo zapletenih strokovnih vprašanj iz področja naše zunanje trgovine; b) organizirati na čim bolj popoln način poročevalsko službo s tern, da se za vsak važnejši izvozni' ali uvozni predmet dajo potrebna navodila o možnostih in pogojih izvoza ozir. uvoza, pa tudi tako, da bi se vsa pojasnila o vprašanjih, ki spadajo v pristojnost drugih ustanov (devizna direkcija Narodne banke, Prizad in. druge privilegirane organizacije), dobila
tudi. pri direkciji in bi se s tem združila poročevalska in informacijska služba o vseh. pa tudi najbolj podrobnih vprašanjih zunanje trgovine; c) na čim hitrejši način je treba reševati vse prošnje in dopise gospodarstvenikov in gospodarskih organizacij, da bi zainteresirani čim prej prišli do jasnosti glede svojega gospodarskega poslovanja; č) Posebno je treba, da se o vseli sklepih splošnega značaja za naše gospodarstvenike, ki jih izdaja svet za zunanjo trgovino, takoj
obveste gospodarske zbornice in or ga nizacije, katerih člani so izvozniki, oziroma uvozniki.
Potrebno je tesnejše sodelovanje gospodarskih zbornic in ustanov z ravnateljstvom na podorčju trgovskih sporazumov s tujino, posebno pri pripravljalnih delih. O kompenzacijskih poslih naj se skliče posebna konferenca zbornic in drugih organizacij in ustanov, v kompenzacijskem odboru pa naj bodo"tudi praktični gospodarstveniki
•u V 1 J
sina. ena, ki ■ bil pes: je zavlul ali je je< Sva le so
m P '
;a-sia :: i
n car.,t m uredili po načrtih zagr vrtnarije arli. Smiljana do skušali ohraniti čim »ilin in domačih andiel;
n Juho iz gos!;?. ki ja pes. so j ec Hi svatje pr:
Jeleniču ,!elenkovit ževcu. k*,) je ženil neka svutovea Jel izvedela, da leženei goslij; nihče ni ved; ali zdrave gosi. ljeujo v Zaječar n 43 let ima kmet iz Dobriča v .poeerskem o ur je 65 let.
n Z ogljikovim monoksidom sta se ai-
tiiušilu uiati ia sia v Kovačeviči pri v.in-
u
i>iičrovnitiu
i> ik ga š ia ir
Klaiea, lak ' d več domači Ionskih obli
je iigri -• ugledne renoveu Gosko je Sele slekel.
>1 v te! n
IjjkIo
s ne
lik
juho
dali
prilit! po sva .Med ime; strah, saj od bolne na zdrav-;
is‘» . težo Janko Jankovič, ikraju.Star
PAB
e izteraia 425.9 mlM‘onov d!it kmečkih dolgov
čevem. Sin v sobo, kje je premog, vnel. Celo
vrnil pozno ponoči sni ........................Nafezit
se. J	-
r je že spala tudi ne da bi pazil, zaprl je nekoliko
Do 29. jan. so plačali kmetje, katerih dolgove je prevzela Privilegirana agrar- j na banka, skupno 425.9 milijonov din. Od j 1. do 29. jan. so plačali 6.1 milij. din; odJ tega pri centrali v Beogradu 2.5, pri po- j družnicah- v Zagrebu 0.6.,v Ljiib’jani 2.7;
in v Sarajevu 0.1 milij. din. Izplačilo anuitet denarnim ustanovam znaša 435 milijonov din; na Ljubljano odpade 86.8. na Beograd 243.5, na Sarajevo 37.3 milij dinarjev.
mati. ali se je -v ivedalor pri. ištal v
peči, tako da je razvijajoči se plin sobi. Zjutraj so našli oba mrtva.
n Hrano za 2\«83 pr?;:!va!c?v : ••:;s »'rega v Ženki tor je po svoj' aktivn-asn I ret j a v državi. Pravkar je ustanovila Kuhinjo. kjer bo dobivalo hrano 1000
;,ar-
..i -SeS
PRINAŠAJTE TUDI V GOSTILNE KRUŠNE NAKAZNICE!
Gostinskim obratom je dodeljena na obrtne nakaznice tako majhna količina moke, da komaj zadostuje za izkuhava-nje toplih jedil. Po določilu čl. .12. na-redbe, s katero se uvajajo krušne nakaznice, so imetniki gostinskih obratov pod kaznijo dolžni oddajati kruh samo proti odrezkom uradnih- nakaznic. Ker tore1' dobe gostinski podjetniki kruh od peka oz. od trgovca le proti odrezkom nakaznic, zato je vsa,k gost dolžan izročiti za vsak' kos kruha pripadajoči odrezek krušne nakaznice. Gost, ki ne bi imel krušne nakaznice, ali je ne bi hotel izročiti, naj prinese kruh s seboj. Gost, ki ne bi storil niti prvega niti drugega, naj se zadovolji s postrežbo kruha iz same koruzne moke, ki je v- prosti prodaji.
CENE ŽIVINE IN KMETIJSKIH PRIDELKOV V CELJSKEM OKRAJU
Voli 1. vrste 9 din, II. 8.50, III. 7.50 do 8; telice .I. 8.50, II. 8, III. 7.50 do 8; krave L 7 do 7..50, II. 5 do 6, III. 5; teleta I. 11, II. 10; prašiči Špeharji 15, pršutarji 13 do 14 din za 1 kg žive teže.
— Goveje meso: I. vrste prednji del 16 din, zadnji del 18, II. vrste prednji del 13, zadnji del 15; svinjina 18 do '22, slanina 24.50 do 25.50, svinjska mast 29 do 32.
— Ječmen 550, oves 450, fižol 700 do 800, krompir 200 do 250, seno 115 do 120, slama 70, jabolka.II. vrste 1000, III. vrste 800 din. — Pšenična enotna moka 550, koruzna moka 450, ajdova moka 900 do
950 din za 100 kg. — Trda drva 162.50 din za mejer, jajca 1.75 din za komad, mleko 3. din liter, surovo maslo 40 do 46 din za kg.
g Velesejem v Milanu. Zbornica za TOI v Ljubljani obvešča, da bo tudi letos, kot vsako leto, velesejem v Milana od 12. do 29. apiila. Ker ima veliko vlogo pri propagandi našega izvoza, naj interesenti pravočasno pošljejo na semenj vzorce svojega blaga. Za udeležence in razstavljale bodo dovoljene razne olajšave, o katerih bodo interesenti v kratkem obveščeni.
g Glede uredba :> elektrifikaciji so razpravljali v kabinetu kmetijskega ministrstva. '
g Predpise za prevoz vaj nega materiala tujih držav po našem ozemlju, s seznamom •nateriala, ki ga smejo prevažati, je izdal minister vojske in mornarice.
g Vinski sejem bo priredila ljutomerska podružnica Vinarskega društva 1. marca 1911 v dvorani g. Zavratnika in sicer za ljutomerski .gornjeradgonski in šlrigovski okoliš. Za vzorce je irebu poslali po ."> buteljke od vsake vrsle do 2 .marca, prijavi- pa že do 27. febr., oboje občinski pisarni v Ljutomeru.
lavcev, ima eieklrični mlin, parno no, zadružni dom vreden 3 milijo!
•n 59 avtobusov je vozila t. ‘i.je avtomobilov ja bila v pagre- aesii sprevodu našega izseljenca Ivana Kovačeviča i* Liakerfilida v Kaliforniji, ki si je v 10 -lih nabral vAmeriki ogromno bogastvo je sedaj postal žrtev avtomobilske ne .race. Sožalniii brzojavk je prišlo 2500, c.velj" I *1 stalo preko pol milijona din.
ii Električno centralo za svoja h> 1' instaliral pošlni zakupnik Nika Ni kač iz Gusinja. Je dobro instalirana in na Im’-, bino. Zaprosil je bansko upravo za dovoljenje, da zveže s centralo celo 'flusinje.
n Uradno poročajo, da naš parnik ..Kosovo" ni bil ustavljen, kakor je poročal tuji tisk. Naša mornarica namreč sploh nima parnika takega imena. Tuji lisk Irdi, da bi ga naj ustavila neka angleška podmornica v naših vodah n Šestkratni zaslužkar je. ima pa .sama
125(1 din plač:
li 125 din za vsak
g Kaka ho prihodnja žetev? Po podatkih, ki jih je zbral doslej mednarodni! poljedelski iuslilut v lUmu .bi mogli sodili, da setev dobro napreduje ter da so bile v večini držav z ozirom na sedanjo situacijo zasejane večje površine, kot lani. Površina zasejana s pšenico je bila v USA povečana lani od 17.7 milijonov ba v 1. 1939. na 18.8 milijonov ha I. j. za 5.0 odst. Povečali pa so se močno tudi posevki v Sovj. zvezi. Ponekod pa so bile tudi molnje, na pr. na .Madžarskem, kjer so povzročile mnogo škode _ povodnji, in se je zakasnita selev zaradi‘pomanjkanja delavcev .
svojih osmero otrok, Radosav Pavlovič iz Leban. Je odvetniški uradnik, tajnik trgovskega združenja in gostile!jske organizacije, zaupnik 0UZD. likvidator Gospodarske Jnpike in tajnik pododbora nosilcev Albanske spomenice.
Bšatiso
Torek, 11. februarja Ljubljana: 13.02 RO, 17.30 pester glasbeni spored RO, 18.10 samospevi A. Sladoljeva in Stanka Preka, 20 tamburaški orkester, 20.-15 koncert RO. Beograd: 13.50 koncert vojaške godbe, 18 citrašk? koncert, 19.40 arije poje ga. Valani, 22.50 plesna gl. - Zagreb:
17.15 arije in dueti iz Handlpvega oratorija .Mesija«. — Praga:	18.20	pisan	koncert,
20.15 plesna gl. Brno:	18.30	Verdijev
: Falstaff«. — Sofija: 12.50, 19.50, 21.30 m 22 lahka in plesna gl., 20.30 pevski koncert Hrista Brotnbarova, — Ankara: 20 lahka gl-. 20.45turška gl.', 23.45 plesna gl. — Anglija 19.20 solisti ali zabavna in plesna gl., 20 večerni spored, 21.15 pisan koncert, 23.15 plesna gl. — Budimpešta:	15.20	ciganska gl-
19.40 Rostandov ,-Cyrano de Bcrgeracc, 21.25 ciganski orkester. — Italija 1: 18.40 zabavni koncert, 19.30 M. Giordonov .Andree Chenier.. — Nemške postaje:	15 zabavna p-
(Breslau), 18.20 zabavna gl., 21.15 zabavna gl. (Berlin).
W. E. BARTHELL:
44
ZENA V DŽUNGLI
tksotiens roman (2 INDIJE
»Nič ji ne boste mister VVilgard.« Anglež se. je porogljivo smehljal, kakor nekdo, ki o neki stvari več ve kakor njegov nasprotnik. -Ta žerčska, ta ve, kaj
hoče.«
Obsedla jo je fiksna ideja!:
Ona je boriteljica.«
■ Ona ju posmeh svetal.
-Mati je, ki išče otroka.«
Hudo je pogledal James Wi!gard svojega obiskovalca.
»Vi jo gotovo še podpirat« v tej pustolovščini, ne?«
»Ne.«
>ln kljub temu -
-Kljub temu jo iskreno in resnično iljoštujem.'"
•Ne razumem vas, sir — 'in zato prihajate sem, da bi mi to povedal?«
•Da.«
Drugega nič?«
»Pač. Ločil sem se od missis VVilgard v Allahabadu, ker sem prepričan o brez-izglednosti- njenega iskanja in —«.
■ — in kljub temu mestih -«
in smatral za svojo dolžnost, odvrniti jo od nadaljmh naporov s tem, da sem ji s težkim srcem •- odrekel svojo podporo.«
.»In?«
»Na robu Svojih telesnih ki gospodarskih sil je.«
James VVilgard stopi tesno k Angležu, »Je bolna mister Forrest? Ali mi kaj zamolčujete?«
»Ne. Ni bolna. Njena, velika duša ji ne dovoljuje zboleti. Toda njeno premoženje je izčrpano. In zato, mister Willgard. sem tu pri vas. 'Prihajam, da Jbi vas prosil, da greste po svojo nečakinjo v Alla-v habad •— nobenega drugega človeka ne poznam, ki bi mogel skrbeti zanjo.«,
»Jaz — v AHahabad?« James VVillgard je položil obe roki ploskoma na prsa.
»Da. Vi —- vi ste poslednji. Ce bi se še jaz naprej zavzemal za stvar, tedaj — tedaj bi izgubila zaupanje vame. Dovolj,« se je prekinihForrest v hladnejšem tonu. »Moja naloga je končana.«
Stari je še vedno stal z dlanmi na prsih.
»Jaz — v AMahabad —?« jc ponovil. »Ali right. Ta žena je dovolj slorla za ste iskali po drugil^ svojega otroka. Storila je več ko tisoč drugih mafer. Toda propadla bo, če seji ne pomaga. Zdaj nhna niti vinarja več. To ;e zadnji, najugodnejši trenutek. Zdaj I se ne bo več branila, če vi, kot njen edi-
1	ni sorodnik —« ‘
»Točno.« James VVilgard je polagoma povesil roke. ,
»Še eno sem pozabil, mister VVilgard.« Forrest je pokašljal in se prestopil.
Danes sem odprl za missis VVilgard račun, ki ji bo dovoljeval še eno celo leto vse indijske policijske oblasti in detektivske zavode. — Samo ona se naj vrne, samo ona se naj ne izpostavlja več nevarnosti.«
»Ghagira!« zakliče stari hipoma. Pred zastorom že stoji Indijec.
»Pripravljaj prtljago, Ghagira! Kovčke za tri dni —« Pogledal jc na uro. »V dveh urah gre vlak. Kam? V Allaha-bad, k meni — sahib.«
Indijec sc zgrabi za zaveso.
»Stoj! — Jutri je božič — nekaj še nakupim —.«
»Hvala vam,« pravi lienry Forrest toplo, »in če bo Beata — missis VVilgard hotela sprejeti mojo pomoč —«
Začuden ga pogleda James VVilgard. »Zelo ljubeznivo, sir!« Toda v teh besedah je zvenela nekaka odklonitev. »Tega vam ne morem prepovedati...« »Ne razumem vas, mister VVilgard —« »Tem bolje za vas, mister Forrest. Jutri sem v Allahabadu. Ce bo hotela iskati naprej — tvell, nič nimam proti.«
■ Sir!«
»Nihče naj ne reče nekoč, da je za neke sanje izdala samo petdeset tisoč funtov. In nihče naj je ne obrekuje, da z.avala svet s svojo jasnovidnostjo —« »Toda dovolite vendar —«
»Ničesar ne dovolim. In če si -čaka
VVilgard dovoli šalo, gledati svetlo, tedaj to ni nikako zavajanje ljudi - ■ tedaj nekaj tiči za tem — in tedaj na.' dobi tudi sredstva, da to dokaže. Zato se p; šem jaz James VVilgard!«
Stari Američan se je grozeče zasmejal.
»Razumite vendar! Poldrugo leto 'C cela Indija išče otroka —
>WeII! — Potem bo pač iskala cela indija naprej. Basta!« Spustil je roke in pogledal Angleža.
Cisto nasprotno kakor ob Forrestovem prihodu, je sedaj sijala z njegovega obraza neka radost.
»Pomislite vendar. Forrest, jutri jc božič! Saj- tako nisem vedel, kaj naj počnem v tej dolgočasni Kalkuti! Povsod sem si na poti. Pojdite z menoj, sir nakupila bova darov — tako. kar imajo ženske rade — malo se mora lesketati-Kaj, nočete? — Škoda! Olnsrra!«
Pred zaveso jc prekrižal hišnik roke čez nrsa in sc prikkmil.
»Voz čaka, sahib!«
To jo presenetim, si je mislil James "'itgard, ko je pred hotelom »Queen v Al^hahadii skočil iz avta in stopil V vežo.
Mož v uradu se vprašujoče prikloni.
•VVilgard. K""'nfa « pravi s*ari in po-g'eda skozi šipe.
•	V prvem nadstropju,« odgovori mož) »Dve sobi in kabinet.
(Dahe.*
Mov ee
Pri Somboru se je porušilo doslej rsad 100 hiš
Kopnenje snega povzroča pop ave
Nedavno smo poročali, da se je v rnno-1 Sih vojvodinskih krajih .porušilo na desetine slabo grajenih hiš, ker je vlaga v zidovih zmrznila. V tem pogledu je utrpel Sombor hud udarec. Sedaj spe>t poročajo o enaki katastrofi v Somboru. kjer se je ponovno zrušilo pet hiš. Do nesreče je prišlo zaradi naglega kopne-
nja snega. V okolici Sombora je 78 hiš v nevarnosti, da se zdaj pa zdai porušijo. Tudi v Rančevu pri Somboru čaka 30 hiš enaka usoda. Škoda je ogromna. Ljudje so v neprestani življenjski nevar-
7U.U00 din.
Sneg tako naglo kopni, da so vse ulice poplavljene. Po mnenju strokovnjakov že od leta 1870. ni bilo take nevarnosti zaradi naglega kopnenja snega. Vsa som-
nosti in ne upajo več prenočevati v svo- j borska društva z Rdečim križem na čelu
jih domovih. Mestna občina je spet na- j kazala -za prvo pomoč oškodovancem i
zbirajo prispevke za poplavljence.
Meka. pripomb k pismu h Pesmice
Dovolite, da na »Pismo iz Pesnice«, objavljeno 3. t. m., odgovorim s kratkim! pripombami. Trditev, da so sadjarji Prodajali trgovcem sadje po 6 din, drži Pač v zelo malem obsegu. Po tej ceni ■■o pravir \ denar presneto redki sadja; ki so sadje držali do kasnih dni jesen , česar si pa srednje situirani sadjar ne more privoščiti. Torej spet zelo opomin je \«a len nauk k delu v zadrugah! — Ne drži tudi v celoti opomba, da so dobro sadno letino le dosegli sadjarji, ki sc sadno drevje primerno negovali. Kjer so tani naše sadonosnike in druge kulture »negovale vremenske katastrofe, je sadna letina izostala kljub vsemu negovanje Lahko bi tu našteli primere pred
uimami prizanešenih srečnih sadnih plinarjev, ki tej negi niso posvečali pažnje! Res je nega nujno potrebna, toda odločilno je vreme! — Kritiko glede opaženih zanemarjenih sadonosnikov vzamemo na znanje, pač pa s pripombo; Volje Lic dovolj, sredstev žal ne! Kaj, ko bi izvozne premije šle raje na račun cenejše dobave škropiva, škropilnic itd.? In ko bi tudi mi sadjarji ihteli vpogled v sadne izvozne cene, ki so morda le nižje, kot to mi slutimo ob vednih trditvah, da sad ni izvozniki delajo z velikimi izgubami 1 Sicer smo pa piscu — najbrž sadnemu trgovcu.— hvaležni za vrste, ki nas nehote napotujejo, misliti na sadno zadružništvo !	Sosed-sadjar
VSA NAKAZILA IN VSE DOPISE ZARADI NAROČNINE NAJ DOPISNIKI POŠILJAJO UPRAVI »VEČERNIKA« TOČNO Z NASLOVOM PRAVEGA NAROČNIKA, NE PA Z NASLOVOM KOGA DRUGEGA, KER SICER LAHKO NASTANEJO PRI VPISOVANJU NETOČNOSTI IN PRI POŠILJANJU LISTA NELJUBE POMOTE.
Tu ja Setala s© s pet
preBefeia iiicSj
Včeraj popoldne je pet tujih bombnikov nriletelo nad Bitoli in krožilo v visi.; . ' O ji nad mestom. Naši protiletalski topovi so takoj pričeli streljati, v zrak pa so se dvignila naša lovska letala. Po .teh ukrepih so tuja letala odletela preko Peristera nazaj v Grčijo,
UT GASILSKA SVEČANOST V RUŠAH
V petek o izročili predsedniki gasil-skdi čet v Rušah diplomo častnega članstva obema ravnateljema ruške tovarne n n L R o b e r t u M a g e r j u in A n-’ t o n u K r e j č i j u . ki imata mnogo za-sin . za uspešno delovanje in razvoj rude ih . : iLev. Poleg tega so bili odlikovani ke gasilci Izmeri k Dolinšek. E r a n c R e p o lusk in A n t on N o-v a K.
PODMLADEK RK ZA DECO PRI SV.
MARJETI OB PESNICI
Pod okriljem PRK je letos učiteljstvo s šolsko mladino pri Sv. Marjeti pripravilo lepo obdaritev. Obdarovali so 236 revnih otrok s čevlji, z blagom za obleke, s perilom in z malenkostmi, kakor rokavicami, nogavicami, čepicami i. sl. K temu uspehu so predvsem pripomogli s prispevki v blagu, deloma v denarju: Rotary klub v Mariboru, CMD, ban. uprava, domači kraj. šol. odbor. Slov. straža, nekatere tovarne in trgovci v Mariboru ter nekaj dobrotnikov domačinov.
DELL'. VNJE ŠOLSKE KUHINJE V SV. VIDU,PRI PTUJU
Že tretjo zimo deluje pri ;ia< šolska kuhinja pod vodstvom g. šol. upravitelja Maksa Bel ogla v ca. Jeseni je z uči-tchbi.om iii šolsko mladino 'priredi! prostovoljno zbirko po hišah okoliških vasi.
Ljudie so darovali krompir, fižol, koruzo u uckai zelenjave. S podporo banske
r* *	****.	•■<>-;	;3S"	,;rx
bora m g. Pernata Vinka, mesarja v Ptu- z^i marec.
TRAGEDIJA OPERIRANEGA PADAVICA RJA
V bolnišnici v Čakovcu so operirali na slepiču Jeronima Kuzuniča, ki je trpel zaradi padavice. Po uspeli operaciji je dobil božjasten napad in operiranec je v deliriju skočil z balkona bolnišnice. Ku-zunič je dobil tako hude poškodbe, da je kmalu izdihnil.
Pitgi
p Mestni prehranjevalni urad je ugotovil. da so nekateri vpisani na dveh prijavah. V takem slučaju, pa,j se prizadeti v izogib kazenskih posledic nemudoma prijavijo uradu, da se le nepravilnosti popravijo. Lastniki izkaznic za krilil in moko. naj tiranijo glave izkaznic, kjer so napisani osebni podatki, ker ho samo na .................iv	urad	izdajal nakaznice
o Pri Sv. Pavlu pri Preboldu je bil izvoljen občinski prehranjevalni odbor, ki mu načeluje župan g. Uršič, podpredsednik je tovarniški ravnatelj g. Sadnik, ter člani odbora brane Vidmar, tov. nameščenec, Ivan Gove, delavec in brane Kapus, trgovec. Krušne karte izdaja občina vsak ponedeljek, četrtek in soboto. V tovarni Cosmanos so dobili vsi delavci in nameščenci kol dodatek k božičnici v zameno za moko po 5 din za vsak kilogram. Enak dodatek bodo dobili tudi Mautner-jevi delavci.
o Limbuški /.lipan Avgust Javnik je podal ostavko na župansko mesto. Župano-val je od leta 1030.
o Obrtniki ljutomerskega sodnega okraja
so iipeli drugi ustanovni občni zbor. Predsednik skupnega združenja g. Joško Rus je poročal o likvidaciji strokovnih združenj in o boju proti šušmarstvu. Za novega predsednika je bil izvoljen slikarski mojster g. Janko Horvat.
o V Brežicah so lani popili 81.000 litrov vina. 1700 litrov piva in 8000 litrov žganja.
Piačufte na?očnisi©
za „ Večerni kf 3 brez opominov l
Opominjanje naročnikov za redno plačevanje naročnine povzroča razmeroma jako mnogo dela in stroškov. Odločni smo se, da tolike težave in izdatke rad; nerednosti nekaterih naročnikov ne vsak način odpravimo. Zato opozarjamo ceni. naročnike, da bomo v bodoče vSak opomin nerednim plačnikom naročnine zaračunali po din 10.— ter ta znesek prišteli zaostali naročnini. V, današnjih časih ni drugače mbgoče. že celo ne dnevniki), ki je — brez pretiravanja — razmeroma na.icenejši list na svetu.
Naročnino . je treba praviloma plačevati vnaprej, najkasneje pa do 8. v mesecu za tekoči mesec. Točno plačevanje naročnine ni samo v interesu lista, marveč je tudi v prid naročnikom samim, ker je točno plačevanje naročnine pogoj za veljavnost zavarovanja za primere smrtne nezgode za din 10.000.—. za kateri znesek so samo redni plačniki naročnine za »VEČERNIK« zavarovani s posebno polico. Zato prosimo in pozivamo cenj. naročnike:
Plačujte naročnino za »VEČERNIK brez opominov!
u Uprava »VEČERNIKA .
Maribor, Kopališka 6.
aamesr*rrr?w9,nv.mi - -"j—r —>■ ■ —csswr;
o V Slovenjgradcu so na tečajih in raz-slavah v okviru j »'»Iituberkuloznega tedna predavali okrajni sanitetni referent g. dr. Pohar Maks. ravnatelj bolnišnice g. dr. Alojz Simoniti in zaščitna sestra gdč. Anica Burgerjeva.
Spomnite se t
Celje
Tukajšnfa bolnišnica le pretesna
ju, m pričela šolska kuhinja z delovanjem žt. prve dni lanskega decembra.
Skoraj vsak dan razdelijo okrog ISO topi n obedov, večkrat pa nad 200, kar znaša dobro polovico vseh šolar.cv.
La m ga se manjša, zato pros‘n;o vse ki bi mogli kaj primernega darovati »olski kuhinji, naj to ktna u store. 3 bodo pomagali naši res revni rnla-za kar jim bo pozneje gotovo iz srca .—a	A.	K.
■one
Ul
..ten; j d'n: hva
Občutno škodo je napravil ljudem I zadnji sneg. Ogromne količine snega so ! po raznih krajih v Halozah polomile celo 1 močne veje na sadnem in gozdnem drev-I ju. Mnogi posestniki imajo poškodovanih i ireljino sadnih dreves. Letošnja rahla po-I zoba in sedaj še polomljeno drevje, (la-! jejo ljudem zelo slabo Upanje na pridelek sadja.
ROT N3SKI AVTOBUS STRMOGLAVIL V PREPAD
Le preko Čakora v Rogovski kliku! se je prevrni! potniški avtobus preko cestno ograje v 150 m globoki prepad. Sreča'jc bila da ie nadel avtobus na kup .»m ■;!. kljub temu pa so bili šofer in 7 noiuLov hudo ranjen; ter sc borijo s smrtjo.
o Za učiteljica v Šmarju pri Jelšah je postavljena Jakobina Pojil, doslej šolska j tajnica j»ri šmarskem okrajnem načelstvu, o Zmrznil je na cesli Slovenska Bistrica - Šikole Hajdina neki gonjač živine iz Slovenske Bistrice.
o Na Srakovcu so končali clektrifika-cijska dela in je te dni v planinski posto-I janki zagorela elcklrična luč.
VLLL OTROCI NEDOLŽNE ŽRTVE ROPARJEV
V Tur kem LlT veu so n. ani ruz-lv i vdrn v h* So bog:" c "a kmeta G i tiri ' ; L bil z ženo na sva'b: nekega ' Doma sta biki sr.mo dva sinčka, stani 3 in 5 let. in 14l^lnUdapčič. Raz-I. b; • k. so vse tri nedolžne žrtve ubili in luesii h to din gotovine. Ko sta »e (Tv iti ma‘: vinil« m miški /;->zno -uz-dejarš v h.ši, su jc nesrečna žena onesvestila.
L ubrana
Male oglase sprejema uprava ,,Večerni-v Ljubljani, Frančiškanska ulica <>.
k a Telefon
l(i-!ll. bwem
Kino
KINO UNION. Tel. 22-2! Diuidv mala princesa, najlepši lilm z malo S(«irley Temple, izdelan -v naravnih barvali.
KINO MATICA. Tel. 22-11. Morski volk.
Zgodovinski vclcfihn. Krrol F!ynu. Brenda Marshall .
’ KINO SLOGA. Tol. 27-30. Gospodar v tuji iiiši. Filmska komedija Hans Moser. Leo Slezak, Maria Andergast.
KINO SOKOL SISKA. Tel 11-70 Go-spa Judita. Velika I juhama drama. Belle Davis. George Brcni Predslave v nedeljo ob .15., 17., 10. in 21., v ponedeljek in torek oh 10. iu 21. uri Predslave danes odpadejo zaradi maskerade.
V preteklem letu je bolnišnica sprejela 4.753 moških, 5.083 žensk, skupaj 9.836 bolnikov. Iz bolnišnice je-Jrilo odpuščenih 9.222 bolnikov, 302 bolnika pa sta umrla. Na kirurgičnem oddelku se je zdraviio 4197 bolnikov, na internem 2695 v izolirnici 1099, v porodniškoginekolo-škem oddelku 1855 bolnikov. Zdravniki so izvršili 651 večjih in 2004 manjše operacije, na okulističnem odseku, ki je bil ustanovljen 1. 1939, pa 588 operacij. Na porodniško ginekološkem oddelku so izvršili 926 operacij. V preteklem letu je bilo 841 porodov, v 13 slučajih so bili dvojčki. Umrljivost v celjski bolnišnici znaša 3.7%, predlani 2.82, 1. 1938. 3.17%, 1937 3.28%. Povprečno je bilo v preteklem letu dnevno oskrbovanih 342 bolnikov, pred petimi leti pa 207. Če primerjamo letni sprejem bolnikov v celjski bolnišnici za sedem let nazaj, vidimo, da število bolnikov v. celjski bolnišnici iz leta v leto narašča in da postaja celjska bolnišnica pretesna. Poseben rekord je dosegel kirurgični oddelek. Od leta 1931., ko je bilo v bolnišnici 4764 bolnikov, sc je to število podvojilo, od leta. 1922 pa, ko je »bilo 3283 bolnikov, pa se jd število bolnikov celo potrojilo. Bolnišnica je pridobila le porodniško ginekološki oddelek, kjer je 80 postelj.
Uprava bolnišnice je imela 4,220.933 din izdatkov. 1,828.089 din lastnih dohodkov: banovina je prispevala 1,967.078 din za stvarne in osebne izdatke. Zanimivo Je, da je celjska bolnišnica prispevala za gradbepi fond 319.748 din. za sanitetni sklad, ki gre v Beograd, pa din 32.227. Za prehrano je izdala uprava v preteklem letu 1.535.983 din. S posebnim prispevkom banske uprave je bolnišnica izpopolnila inventar z 20 bolniškimi, nabavila ultravalovni aparat za obse-mi. nabavila utravalovni aparat za obsevanje ter prenosljiv rentgenov aparat m kard;ograf. Nujno potrebno je. da bi oblast čimprej izvedla popolno dovršitev in opre ginekološkega oddelka. Velika nridobitev za celjsko bolnišnico je nova ■uhn:, s"ši1iiir-:i v kateri so v jeseni posušili že 4.000 kg jabolk Leta 1939. ie uorava ustanovila lastno pekarno, katere letni čisti dobiček znaša 60.000 din. .Kruli stane upravo 50% manj, ni pa nič
slabši kot prej, razen sedaj, ko dobiva uprava današnjemu času primerno moko. Uprava posveča posebno pažnjo tudi gojenju povrtnine, ki je v Celju primanjkuje.
Nujno potrebno je zgraditi v Celju novo bolniško upravno poslopje, kajti sedanje ne odgovarja niti osnovam higiene. Prostori so tesni, nezdravi in prenatrpani.
■ imenovan sodišču v
c /u pisarniškega ravnatelja jr
višji pis. oficial pri okrožnem Celju Alojz Zapušek.
e Zaradi zastoja v izvozu lesa je ustavilo obratovanje več žag v Zadrečki dolini.
e Ljudsko vseučilišče. Drevi oh 20. ho predava! v ciklu zdravstvenih predavanj zdravnik dr. Drago Mušič iz Celja o lemi „Kaj vedo ljudje premalo o nalezljivih boleznih''. Predavanje 1k> s skioptičuimi slikami.
e. Žile na raki si je pri delu po nesreči prerezal z nožem 31 letni Ivan Zidek iz Sl. Lenartu nad Laškim e "Male oglase oddajte y upravi, .,Ye-černika". Celje; Prešernova ulica. Tam se sprejemajo tudi novi naročniki.
e Prijave za večerne tečaje za mojstrske izpile sprejema poslovalnica zavoda za pospeševanje obrli v Obrtnem domu v Celju.
e Mlakarjevo igro s petjem ..Vragova smola*' priredijo v nedeljo Ki. 1. m., ob 15.30 Ljubljančani v korist zimske pomoči v mestnem gledališču v Celju. Vstopnic; v dobijo v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi
e Ceijska policija je aretirala 30 letno Heleno 1\. in 30letno Marijo Iv, ki sla pri nekem podjetju v Gaberju, kjer sla bili zaposleni, ukradli za nad 2000 din perila.
c Zmrznil je v gozdu n- Konečnem pri Šmihelu nad Mozirjem 57 letni preužilkar Janez Kreb.
c Roparski napad na Teiiarjih. Tovarniško delavko Frančiško Kožuh je med polju, ko se je vračala domov iz tovarne, napadel neki neznani moški in ji s silo odvzel ves. zaslužek, ki ga je prejela v tovarni Napadalec je nato izginil v temi.
c Proračunska seja mestnega sveta ho v petek, 11. t. m. že ob 15. v mestni posvetovalnici.
c Koroški borci so včeraj zborovali v Celju. Na zborovanju so bila podana poročila o delovanju organizacije Legije koroških borcev, krajevne organizacije v Celju. za minulo poslovno leto. Obravnavala so se tudi razna vprašanja in zahteve, k so jih koroški borci že neštetokrat stavili na merodajnih mestih, ostalo pa j ■ vse povečini še neizpolnjeno. Za predsednika je bil izvoljen Kovačič Viktor, za podpredsednika Boš Franjo, za tajnika Hribar Josip, za blagajnika Primec Ferdo
Stran 6.
»V e 5 e r n llf*
V	Mari b o r u dne 10. II. 1941
nsaVGsti
'Smmmammmemrsmmmmrn
„Ali hočete bili razočarani?
Zdravniki, kemika in učenjaki so se izpremeniii v kuharje
u
Pod tem naslovom je neki dnevnik objavil dolgo razpravo o prehrani v Fran-
ki je sicer prav tako tečno in polno vita-
vc, se mu je ob misli na ubogo žival sko-
ciji. Med drugim pravir
»Nove razmere in blokada so krive, da je postala tudi Francija dežela »nadomestkov«. Francoski znanstveniki delajo dati in noč ter v svojih laboratorijih iščejo zamene za one življenjske dobrine, ki jih sedaj ni mogoče dobiti., Za vsako ceno bi radi izkoristili do skrajnosti one proizvode, kijih je še dovolj v Franciji.
Priznati je treba, da se zares trudijo, kako bi nas nahranili s praznim mesom,
C I R E N A
Cirenajka! To ime berete nenehoma v zadnjih tednih, ko se razvijajo v severni Afriki srditi boji med Anglijo in Italijo. Cirenajka, pokrajina v italijanski Libiji, je dobila svoje ime po obalnem mestu Cireni. Mesto je bilo ustanovljeno 700 pr. Kr. kot spartanska kolonija. Špartan-ci so ta del afriške celine takorekoč iztrgali iz objema saharske puščave, ga kultivirali ter posadili z vinsko trto in oljko. Pokrajina okoli mesta je naglo vzcvetela ter postala nekaka mala žitnica pšenice, ki so jo Špartanei vozili v Grčijo.
V grški zgodovini 'je igrala Cireria važno vlogo, V mestu je nekaj časa prebival tudi znameniti grški filozof Platon, ko je študiral matematiko. V Cireni je tudi živel filozof Ristipos. V kulturnem oziru je stala Cirena pod vplivom Grčije itt Egipta.
V dobi krščanstva je pričelo mesto propadati. Divja plemena iz puščave so ga jela napadati z vseh strani. V prvi stoletjih po Kr. je Cirena takorekoč izginila. Okoli 1500 let je ležala pod saharskim peskom, dokler ni bila spet odkrita 1860, ko je Italija zasedla vso pokrajino. Arheologi so pod peskom odkrili mesto in mnoge umetnine, ki pa niso bile prav dobro ohranjene. Pač pa je bilo razvidno iz najdb, da je bila v Cireni v starem veku zelo razvita umetnost.
Mesto je ležalo na visoki planoti, približku) 15 km od obale. Na vrhu nekega griča je bila Akropola, tik pod njo pa izvir rečice Čiri in ob njej svetišče, zgrajeno v slavo Apolona. Zaltodno odtod-pa je bil velik stadion mitološki legendi ic osnovala Cireno N-ifa, boginja lova. Cirena se je pripeljala v Afriko na kočiji, ki so jo vlekli labudi. Na mestu, kjer se je izkrcala na afriški obali, pa je nastalo mesto Cirena.
minov kot je sicer pravo meso. Imenitno delo, kaj ne? Mar si ne želite biti nekoliko razočarani, ko vam ponudijo lažno kavo, ki je sicer prav tako dobra kot prava, in vam jo osladijo z lažnim sladkorjem?
V	Franciji neumorno študirajo in proučujejo tisočere možnosti. Nešteto načrtov, nekateri so že realizirani. Pri tem delu sodeluje cel bataljon znanstvenikov. Kakor alkimisti čepijo v malih hotelskih sobah, kjer so si uredili zasilne laboratorije.
Domneva, da je bila Italija prebivališče predzgodovinskega človeka, je bila zadnja leta tudi znanstveno dokazana. V Italiji so našli tri lobanje neandertalskega človeka, in sicer prvo 1929 v Via Nomen-tana pri Rimu, drugo prav tam 1935, tretjo pa je našel pred nedavnim italijanski znanstvenik Alberto Blanco v pečini Mo n te Circeo. V imenovani pečini je Blanco odkril poleg lobanje predzgodovinskega človeka večje število kosti mamuta, predzgodovinskega konja, medvedov, jelenov
raj zasolzilo oko radi mesa, ki naj bi ga pojedel, in radi kože, ki se bo uporabila za močne čevlje in drugo usnjarsko izdelavo. Danes ta stvar ni več tako enostavna. Danes ne izkoriščajo le mesa in kože, marveč prav vse, kar si je sploh mogoče misliti pri goveji živini:	kosti,
rogovi, dlaka, zobje .in podobno. Iz vola, konja ali goveje živine skuša narediti znanstvenik prav vse, n. pr. milo, jajčno beljakovino, da bi na ta način demantiral kokoši, Id zadnji čas niso kdo ve kako radodarno z jajci...
in hijen. Kosti so nenavadno dobro ohranjene.
X V Indiji živi čudovita vrsta ptic, ki si svoja naravnost umetniško izpletena gnezda razsvetljujejo na ta način, da lovijo kresnice ter jih s travnatimi bilkami 'pričvrščajo na gnezda. Prirodopisci sodijo, da si te ptice razsvetljujejo gnezda zato, da se tako varujejo pred pticami roparicami.
Ko ie človek kdaj prej zagledal gove-1 Inženirji bratov Sinai delajo milo iz dino, zlasti če je bil sentimentalne nara-1 kosti. Nadejajo pa se, da bedo mogli iz-
S fronte domov: na dopust
Lobanje pi edzgedovinskega človeka
v Italiji
K. KOERDINd:
Rdeča torbica
Dolfe je zamišljen stal pred trgovino. Glej, tamle za izložbeno šipo je ležala rdeea torbica, Marijanina goreča želja, Zares, bila je lepa torbica, temno rdeča iz nekega eksotičnega usnja. Da, Marijana je imela okus, to je že treba priznati. Ali križ je samo v tem: žene z dobrim okusom so navadno zelo drage.
— No, gospod Verhem, ali boste kupili Marijani rdečo torbico? — ga je nenadoma vprašala izza hrbta neka ženska.
-	Ah... gospa Holtem?   Dolfe se je
ljubeznivo nasmehnil. —- Mar tudi vi že veste za želje moje žene? Ne, te odgovornosti ne" morem prevzeti nase. Sicer pa ... — je nemudoma spremenil lemo razgovora, — ali ne nameravate odpotovali? Marijana mi je oni dan nekaj pravila.
— Da, danes potujemo. In prav radi tega se mi mudi. Pozdravite Marijano ...
Mlada ljubka, gospa je naglo odhitela. Tudi Dolfe si je premislil ter se fel odmikati od izložbe. Ne, te drage torbice vendar ne more kupiti. Ostal bo neizprosen, četudi bi Marijana še tako lepo prosila, ga rotila, se muzala, jokala ali celo besnela. Ne, niti za las ne sme popustiti!
Ko se je Dolfe zvečer vrnil domov, je spričo dela 111 skrbi 'že popolnoma pozabil na rdečo torbico.
Marijana ga je nadvse ljubeznivo sprejela, objela in poljubila, ko da se ne bi videla že kdo ve kako dolgo.
— Danes je za večerjo tvoja najljubša jed, Dolfe! — se nm je ljubeznivo nasmehnila Marijana.
Pa kaj? Ali je mar danes moj god?
Ne, dragi moj! - Marijana je neprestano obračala oči na debelo Dolfetovo po-;-.!uvno aktovko Hotela sem ti samo pri-oraviti malo veselja.
Med večerjo je Dolfe Opazil srborito nestrpnost svoje žene. Slednjič ga je Marijana le vprašala:
— Dolfe, prosim te, nikar me ne nntči več!
— Kako praviš, da te mučim?! S kom te le mučim?
Marijana je nakrenižila obraz. — Saj si mi vendar nekaj prinesel, nekaj zelo lepega!
Dolfe je začudeno skomignil z rameni. — Rad bi vedel, kaj naj bi ti prinesel?
’— O, Dolfe, daj mi vendar torbico, ono rdečo torbico! Nikar me ne muči! — je vzkliknila Marijana in skočila po aktovko, zmetala iz nje poslovne spise in se nato začudeno zagledala v moža.
— Dolfe, toda kje je rdeča torbica? — je tiho vprašala moža.
Toda, otrok moj nestrpni, kako si le prišla na to misel? Jaz nisem kupil nobene rdeče torbice. Sicer pa veš, da je ona torbica zame odločno predraga. Verjemi ml...! — je še pristavil, videč da mu Marijana ne more verjeti.
Tesno nm je postalo, ko je videl, kako je planila Marijani vsa kri v lica, ki so bila prej tako veselo nasmejana.
— Tako torej, — je rekla nekam zadržano, torbice torej nisi kupil. ' Kaj pa, gospod
Dolfe, če jaz. povsem zanesljivo vem, da si lorbieo vendarle kupil?
—- Potem ti moreni samo reči, da fantaziraš !
Marijana se je togo vzravnala. Iz oči je sipala cele roje isker.
— Potem ti lahko rečeni, da lažeš! Ti si kupi! rdečo torbico! Toda za neko drugo ženo! Ali tnar sodiš, da ne poznam vas moških? Lastni ženi ne morete kupiti niti najcenejše torbice, toda za ljubice, da zanje imate denarja kot peska . ..
Marijana je zaihtela, skrčila roke in grenko zajokala, Dolfe je pristopil k njej.
— Pusti me... ti...! — je besno siknila vanj. — Mem nama je končano. Jutri bom govorila z mamo, kaj je treba ukreniti!
In ihteč je zapustila sobo.
Ta večer ni prinesel pomirjenja, Vsi Dolfe-tovi poskusi so propadli. A tudi jutro ni iz-premenilo položaja.
Dolfe je slabe volje odšel v službo. Spotoma je srečal svojega starega prijatelja Kor-nela. Povedal mu je, kaj se je bilo zgodio, in ga poprosil za svet.
— Dragi moj, -r- mu je smehljaje svetoval prijatelj, — v tem položaju je en sam izhod: takoj ji moraš kupiti torbico!
Dolfe je obstal. Vzradošeen je vzkliknil:
— Prijatelj, seveda, prav imaš. Hvala, ti!
— Kajpada, možje se moramo razumeti ter si pomagati, je še dejal Kornel ter se nato poslovil.
Dolfe pa je v mislili rotil, dobrotljivo nebo, da bi torbice v trgovini še ne prodali, sicer bi bilo vse izgubljeno,
— Hvala vsem svetnikom! — si je dejal Dolfe, ko j'e videl, da torbice še niso prodali, čez po! ure je bil Dolfe že pri Marijani. Hladno ga je sprejela ter nezaupljivo poslušala njegove razlage in opravičila. Ko pa ji je pomolil rdečo torbico, se je raznežila ko zmrzel sne« v toplem soncu. Smehljala se je, vendar precej nezaupljivo. Premirje po vseh pravilih
Naslednjega dne pa je Marijana prejela pismo, ki ji ga je poslala gospa Ela Holtemova. Ob koncu pisma je brala:
.Sicer pa, ali si dobila ono rdečo torbico? Prav gotovo. Ne bodi huda, ker sem Te po telefonu nekoliko potegnila. Dolfe je popolnoma nedolžen. Saj torbice sploh ni kupil. Hotela sem le napraviti malo družinsko sceno, kajti potem se moški navadno vedno omehčajo. Ali setu uspela? Upam da sem, Skoraj ini piši Me žene se moramo vzajemno podpirati, kainj?! Tvoja prijateljica Ela.
delovati milo celo jz izkuhanih govejih kosti, iz katerih so francoske gospodinje že skuhale juho. Jajčne beljakovine izdelujejo iz seruma iz posušene govejem konjske krvi
Zdravniki, kemiki in znanstveniki s° se takorekoč iznrcmenili v kuharice. Iznašli so paštetp, ki ima samo 5% masti, ki pa je vendar prav tako hrani jiva_koi so bile prejšnje paštete. V kratkem času so bile zgrajene že tri tovarne za vojne paštete, ki se odlikujejo zlasti po veliki količini vitaminov. Na vseh poljih^ skušajo izrabiti vse proizvode, ki so še na razpolago.
Pred nedavnim je bil objavljen načrt za izdelovanje olja iz grozdnih pešk. v Franciji bi mogli na ta način proizvajat! letno več ko 20 tisoč ton olja. Iz istih pešk bi mogli dobivati tudi grozdni sladkor in med. Uboge čebele, ki jih bodo polagoma zamenjale tovarne! Da, stroji so vedno ubijali delo marljivih rok!
Iz sira in skute že izdelujejo prave tkanine. Iz lesa delajo sladkor, iz ribjega olja pa beljakovine. Da, naši učenjaki delajo s polno'paro. Izkoristili bodo, k^r se sploh da izkoristiti. Znabiti nas bodo celo nekega dne presenetili s strojem, k1 bo 'konstruiral žive zajce... To je trenutno še bajka. Toda mnoge stvari, -k* so bile sedaj izdelane, so bile nekoč tudi same prazne bajke!«
Budimpešta — kraljica Donave
Tujci, ki obiščejo Budimpešto, so edini v sodbi, da je Budimpešta po naravni legi eno izmed najlepših mest na svetu. Narava je izredno obilno obdarila to mesto, ki ga upravičeno nazivajo »kraljico Donave«. Budimpešta leži z. ene strani na vznožju z gozdovi Poraslih bregov, na drugi strani pa se izgublja v nepregledno ravnico. Donava teče skozi mesto pod impozantnimi oboki mostov in objema še v območju Budimpešte biser in p°' nos mesta: otok sv. Margarete. Na obali Donave stoji ponosni kraljevski grad. dalje znamenita ribiška trdnjava in veličastna stavba parlamenta s številnimi stolpi, ki kakor budni čuvarji motrijo in spremljajo tok mogočne reke.
S svojim pestrim življenjem tekmuje Budimpešta z vsemi velemesti sveta. Razkošna gledališča, kino-palače in razigrana nočna zabavišča zadivijo obiskovalce z izbranimi sporedi.
Izredno številne so znamenitosti Budimpc; šte: krasne cerkve in palače, lepo urejen' parki in sprehajališča, znani zoološki vrt, razkošna kopališča, bogati muzeji in vzorne znanstvene ustanove, gledališča, spomeniki-lepi trgi in široke ulice. Zanimivi so izleti iz Budimpešte na bližnje hribčke, od koder se nudi krasen razgled na ogromno velemesto-Posebne čare ima tudi razgibano nočno življenje Budimpešte.
Tujskoprotnetna zveza »Putnik« v Mariboru priredi, skupno z ljubljansko poses trimo,_ v času od 22. do 26. febr. recipročni turistični izlet z brzovlakom v Budimpešto. Oblastva so odobrila številne ugodnosti za ta izlet, ki ga priredijo naše tujskoprometne ustanove v cilju pospeševanja medsebojnega turističnega prometa med Jugoslavijo in Madžarsko, od koder naši turistični kraji v sedanjih prilikah edino še lahko pričakujejo večji dotok turistov.
Prijave za ta zanimivi izlet sprejemajo vse poslovalnice »Putnilca« v Sloveniji najkasneje do 12. februarja.
EDINA KAZNILNICA ZGORELA
Radi neprevidnosti nekega Eskima j0 zgorela edina kaznilnica, ki je bila v Godthaabu na Grenlandiji. Ko je požar zajel kaznilnico, je bil v njej en sam kaznjenec, dasi je imela kaznilnica 10 celic-Tega edinega kaznjenca so rešili iz pk1" menov. Ker pa na Grenlandiji nimajo dru-ge*kaznilnice, so rešenemu kaznjencu črtali ostanek kazni ter ga izpustili. V zadnjih desetih letih so bili v kaznilnici r.:mto trije kaznjenci. Z ozirom na to, da je kriminaliteta na Grenlandiji malone izginila sodijo, da sploh ne bodo več zgradili nove kaznilnice.
Purului : ipuiskiji dvojčkov
Jfl©r ■: c*
Zveza sekstiinili strokovnjakov proti zaposlitvi tujcev
V nedeljo dopoldne so zborovali pri *OrIu« tekstilni strokovnjaki v okviru občnega zbora Zveze tekstilnih strokovnjakov kraljevine Jugoslavije. Med številnimi udeleženci so bili zastopniki krajevnih skupin iz Ljubljane, Kranja, Gro-Sl>'Plja, Varaždina in Zagreba. Občni zbor j® vodil predsednik Jože Beriič, o dosedanjem delu je izčrpno poročal Rudolf Polak, tajniško poročilo je imel He-ribert S a m uda, blagajniško pa G o-t* e c. Za krajevno skupino Ljubljana je Poročal Rudolf S l a v c c. Z občnega zbora so poslali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ter pozdravne brzojavke ministru soc. politike dr. Budisavljeviču. trgovinskemu ministru dr. Andresu in Prosvetnemu ministru dr. Kreku.
Občni zbor je pokazah da je to še sicer mlada organizacija, vendar imajo njeni člani mnogo volje za stvarno delo.
Gibanje tekstilnih strokovnjakov je dobilo svoje prve organizacijske temelje 1. 1936. v Kranju, kjer je bila ustanovljena Organizacija absolventov tekstilnih šol. Pozneje je bil sedež prenešen v Maribor ter organizacija razširjena tudi formalno v Zvezo tekstilnih strokovnjakov kraljevine Jugoslavije s sedežem v Mariboru. Maribor je bil važen center tekstilne industrije in tekstilni strokovnjaki so bili tu najagilnejši. Tu so bili tudi najbolj vidni vsi oni pojavi, proti katerim se je mlada organizacija hotela boriti že od vsega začetka. Tako je začela z močno akcijo proti zaposlitvi tujcev. Utemeljene resolucije je pošiljala organizacija ministru za socialno politiko, vojnemu ministru, banski upravi in drugim odločujočim instancam.
Na občnem zboru so se dotaknili tudi krivce, ki je nastala v naši tekstilni indu-
striji zaradi pomanjkanja bombaža in volne. Po njihovem mnenju bi se bilo treba pravočasno pobrigati za pridobivanje nadomestnih surovin, za katere so pri nas vsi pogoji. Položaj tehničnega osebja, posebno onega, ki se ne bavi s predelavo umetnega vlakna, je vedno težji. Z uvedbo enotnih bombažnih tkanin je bila posebno prizadeta še mala industrija in obrt, ki bo v teh razmerah le težko vzdržala.
Na občnem zboru je bi! izvoljen nov odbor, ki mu predseduje Alojz Jere. podpredsednik je Ivan F e i t e 1, tajnik 1. Heribert S a m u d a . tajnik II. Jože P o-g a č n i k, blagajnika sta Marjan P a-hor m Maks Rant'tl, odbornika pa Ivan Fras in Boris Dolar, gospodar in knjižničar Tone Špes, revizorja pa Leo G a s par i n in Franc T r a m š e k.
m Poročila sta se včeraj v tukajšnji, stolnici polkovnik v p. Gustav N tej skal in gdč. Julka Šalamunova. Za priči sta bila gg.- dr. Milo Perušek iz Ljubljane in dr. Janko Pihlar iz Maribora. Vse najbolje!
m Mariborski kavarnarji so poslali posebno zastopstvo, k iga tvorijo gg. Serec, Povodnik in ravn. Robič, na kralj, bansko upravo ,da bi intervenirali glede izjemnega podaljšanja policijske ure v mestu Mariboru.
* POTNIKOV IZLET V BUDIMPEŠTO od 22.-26. februarja. Zahtevajte prospekte!
Železniški delavci zahtevajo zboNSan^e
Delavski pododsek UJNŽB je imel vče-r«*J svoj 21 redni letni občni zbor, ki ga ■ ie vodil predsednik Jakob RopVet. prisostvovali pa so mu tudi predsednik mariborske podružnice Vokač, predsednik oblastnega odbora v Ljubljani inž. Ro-Kiič, predsednik matičnega odseka Ljubljana Jenko ter delegata iz Ptuja iu Zagreba Koren ter Potrebič. Delovanje pod-odseka v Mariboru je predvsem razvidno predsednikovega ter .Mura vso v ega tajniškega poročila. Pododsek ima 756 članov. Socialne prilike železniškega delavca so kaj slabe. Njihove glavne te-SObe so prenizke mezde, vprašanje stalnosti v službi, saj čakajo nekateri leta 'n leta, dalje pokojninsko in bolniško zavarovanje, zlasti pa krivična ureditev za slučaj daljšega časa bolehanja. Bolniško ^varovanje je treba urediti tako, kakor to zahtevajo današnje prilike, zvišati je treba plače ter urediti tudi vprašanje pokojnin, tako da železniškemu delavcu na stara leta ne bo treba prositi miloščine. Zborovalci so zahtevali popolno enakopravnost v službi ter z obžalovanjem ugotovili razcepljenost v vrstah železniških delavcev, ki je ena glavnih ovir.na Potu k uspehu v borbi za izboljšanje njihovih gospodarskih prilik. Pododsek je delal na vseh teh področjih, vendar je treba na uspeh tega dela čakati, doslej Ka je bilo malo.
O delu oblastnega odbora je poročal n Z. Roglič iz Ljubljane, o delavski anketi v Beogradu ljubi j. delegat Jenko, mnogo odobravanj za svoje izvajnje pa ie žel tudi Zagrebčan Potrebič.
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika Jakob Ropret, za podpredsednika Adolf Obers.ii.el, odborniki!
spomnil pokojnih sodelavcev in dobrotnikov. Gg. Gabriela Majcena, dr. Vlad. Travnera, predsednika senata dr. Antona Korošca in Otona Ploja,
Nato je sledilo tajniško poročilo g. ban.
pa so Menih A., Suhadolnik A., Dolinšek! arhivarja Fr. Baša. Kakor dosedaj je K., Muravs V., B„oltek A., Beribak A., I tudi v preteklem letu .Muzejsko društvo Lušenc A-., Žunec*M„ Čoti Š., Bclesko-,.v Mariboru vršilo svoje delo v štirih vič F., Klemenčič F., Curič A., Raner M., j smereh: 1. Pripravljanje novih muzejskih Jenšac T.. Brecelj F., Bizjak M.. Vodu-: prostorov. 2. Restavriranje in. konservi-
šek R., Cevna A., Podpečan F.
Občni zbor je zbral svoje zahteve v
ran je muzealij., 3. Izpopolnjevanje muzejskih zbirk. 4. Organizacija notranjega
posebni resoluciji, ki bo predložena ob- j društvenega dela s posebnim poudarkom.
na stikih društva in muzeja z javnostjo.
Kot zastopnik knezoškofa dr. I. Tomažiča in kn. šk. ordinariata, je čestital odboru kanonik dr. Al. Osterc, ravnatelj kn. šk. bogoslovja.
Magistralni direktor pa je pozdravil v imenu mariborske mestne občine in župana dr. A. Juvana z željo, da bi se tudi prihodnje leto sklenilo delo z istim uspehom kot letos.
Predsednik je zaključil ob pol 12. občni zbor, da bo Muzejsko'društvo skušalo potrditi zaupanje župana in mestnih svetovalcev s prošnjo za naklonjenost tudi v bodoče.
čnemu zboru podružnice in oblastnega odbora; te zahteve so:
1. Sprememba Pravilnika o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v smislu ankete v Beogradu, 29. i.. — 2. Premija za kurilniško in sekcijsko delavstvo ali; višji odstotek izrednega dodatka. —- 3. Draginjske doklade vsem delavcem, tudi za časa dopusta. — 4. Ukinitev nove uredbe o bolniškem zavarovanju. — 5. Doba bolovanja naj se podaljša. 100% hranarina in izredna draginjska doklada, —- 6. Higienska preureditev vseh delovnih prostorov, kopalnice itd. — 7. Pomožno osebje naj se nastavi po zakonu o drž. prometnem osebju.
Čeprav so se zborujoči omejili le na glavne težave svojega stanu, se je vendar občni zbor jako,zavlekel. Naši narodno zavedni železničarji so ga zaključili z željo, da bi tudi ostale skupine delavstva z dajanjem prednosti splošnim koristim omogočile sodelovanje. Tedaj ne bo več mogoče, da imamo na pr. samo v Studencih okoli 300 upokojenih železniških delavcev, ki so vezani na triiio-ščhio.
Občni zbor SK Železničarja
va z inženirjem g. Uranom na čelu.
Vodstvo SK Zelzničarja je polagalo v soboto obračun za preteklo leto, ki je bilo v zgodovini kluba eno najuspešnejših. Zborovanje je vodil predsednik inž. kluba do 1SSK Maribora. Spominjal je na
VELIK USPEH OBRTNIŠKEGA PLESA
Sobotni obrtniški p'es v Sokolskem domu je proti pričakovanju lepo uspel. Že v prvih urah se je zbralo toliko obrtništvu naklonjenega občinstva, da šo bili prostori doma premajhni. Med uueicžen-ci smo videli mnogo odličnikov našega javnega življenja, med drugimi tudi zastopnika vojske poveljnika 45 p. p. polkovnik g. B o ž o v i č a, župana g. dr Juvana, pod ž up. g. Ž e b o t a, oba okrajna načelnika dr. Šiška in A j 1 e c a, šefa policije g. K o s a, predsednika Združenja trgovcev g. Oseta s številnimi trgovca
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
1172
Državna razr. loterija
GLAVNO ŽREBANJE RAZREDNE
LOTERIJE
(1. dan žrebanja)
200.000.—: 21351
100.000.—: 21287
80.000.-—: 54519
60.000.—: 19407 97042
50.000.—: 33537 59481
40.000.—:	9452	72762
30.000.—: 2860 9905
24.000.—: 36455 44872 65788 69630 74461
20.000.—:	2630	58305	.64223
16.000.—: 27339 48108 65235 85508
12.000.—:	2637	16531	26365	34411
59707 69038
Din 10.000.—:
1736 10771 13128 18047 19798 23047 36629 49509 52600 56555 64259 67163 67303 69804 74025
Din 8000.—:
6708 14755	15416	19077	22029	30375	34366
34368 50738	60028	61895	62839	68553	71705
77234 79700	85712	88304	92578	94557	97416
99562 99781
Din 6000.—:
1498 4180	7425	15839	16626	20729	23549
23793 25803	27181	37043	40082	65538	67636
69163 71064	77539	78420	84187	88182	9618.'!
Din 5000.—:
6706 23721	25370	26162	29573	32754	38103
41421 41852	51549	61789	62736	64227	63393
69740 73156	75143	76269	91331	95484
Din 4000.—:
6182 7695	14845	15202	15786	16427	18613
21707 21735	26763	27732	43620	44584	47087
51691 55433	55862	58030	61146	61551	63645
65895 65786	67753	6S181	68413	69523	78757
81640 82413	84341	86844	88715	89211	9014!
91815 92636	93713
Pri nas kupljene srečke so zadele sledeče dobitke:	din	60.000 štev. 97.042,
din 40.000 št. 72.762, din 10.000 št. 69.804, din S.000 št. 22.029, din 6.000 št. 88.182-din 4.000 št. 18.613, 68.314 in 86.844.
Nadalje je. bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000.—.
Vsi oni, ki so zadeli dobitke v naši ko-lekturi, naj predlože srečke takoj v izplačilo. — Nove srečke so še na razpolago.
(Brez jamstva.) Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor.
Gosposka ulica 25 (tel. 20-97)
Pri slučajnostih je bila prečitana vloga mesta in okolice, predsednika okoh-nekega člana, ki je obravnaval.odnose škili obrtnikov g. Šabedra, zastopni*
Uran. Obširna poročila o delu so podali tajnik Jenko, blagajnik Podpečan, gospodar Janžekovič ter načelniki odsekov: Grošelj za nogomet, Mazi za tenis, Knehtl <sa šah, Steinbucher mesto odsotnega Pirnata za zimski šport, Glavič za kolesarstvo, inž. Djukanovič za table-tcnis, Podpečan 'za moško lahkoatlctiko ter Ledinek za damsko. Iz poročil je razvidno, da beleži klub v preteklem letu lepe uspehe ter velike pridobitve v inventarju. Med drugim je bila ponovno ustanovljena table-ttniška sekcija, dalje odsek za žensko atletiko, v zadnjem času Pa še drsalni odsek, ki je torej v klubu •Utjmlajši Med pridobitvami je zlasti "meniti umetno drsališče na ledu ter peč ''■a tekočo toplo vodo v umivalnicah, v "nčrtu pa je tudi Instalacija toplovodne kurjave. Kiub šteje preko 1400 članov ■ ki sfi najmočnejša po članstvu Nogometni z 230 ter lahkoatletski s 145 člani. li:W ka blagajna je imela 94.176.70 d tu dohodkov in 327.70 din tnanje izdatkov. Glavni vir dohodkov je bila članarina. odseki so bili vsi pasivni, zlasti nogometni, Klubski dolg se je tudi letos easu primerno znižal. Vrednost inven tona je narasla na 276,291.25 din.
Po nbsolutoriiu staremu odboru je bila Skoraj v celoti izvoljena dosedanja upra
vsa dosedanja sporna vprašanja ter sta-
ke gostinskega stanu, industrijce, ravnatelja Putnika g. Loosa. ter številne za-
vil konkretni predlog, ki ga je občni zbori ^topnike gospodarskih in narodnih orga-sprejcl, 10 jih je glasovalo proti. Pred- nizacij. Za dobro voljo sta skrbeli dve
1 „ _   _______•	m.	•_____:__________________   ;	i	\r/viocl/-i
vojaški godbi pod taktirko kapetana g. Jiranka. Organizacija je bila brezhibna in so bili vsi udeleženci obrtniškega plesa resnično veseli tako lepega uspeha, saj je *vse bilo namenjeno gradnji Mariboru prepotrebnega obrtniškega doma.
log se glasi: »Najemnina za igrišče naj se zviša najmanje na 300 din; športni odnošaji s ISSK Mariborom naj se prekinejo toliko časa, dokler ISSK Maribor ne poravna zaostale najemnine in dokler ne odgovori na dopise SK Železni* čarja. (Maribor dolguje Železničarju v smislu gornje zahteve din 250.—. ker je Železničar zahteval za zadnjo tekmo za igrišče din 500.—, SZN pa je ta zahtevek znižala na 200.— in 50.— za toplo vodo.
Op. ur.).
Kot uajpridnejši in najbolj disciplinirani športnik je prejel darilo kavamarja j Najlepši in najvučji prazniki slovenskega F. Majcena nogometaš Franc Stiftar. Ob ; smučarstva so za nami. Mlada Slovenska zim-
m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 8. do vključno 14. febr. lekarna pri Zamorcu, Gosposka ul. I2f tel. 28-12, ter lekarna pii Angelu varuhu, Aleksandrova 33, tel. 22-13.
Marodno gledališče
Ponedeljek, 10. febr.: zaprlo Torek, 11.
1 ju).
Sreda, 12.
Celju), relrlek. 13. Red C.
febr.: zaprto. (Gostovanje v Cere br zaprto. (Gostovanje v febr., ob 20.: „Sumljiva oseba '
Kino
• ESPLANADI: KINO. ,,llei kurtizanc"
nemški film po romanu Gny de Maupas-sanla. Kathe Dorsch, Albert Malterstock, Gustav Waldau.
* GKAJSKI KINO. Danes „Njcn prvi reniIez-voits“. Deanna Durbin. Film prekrasnih pesmi A ve Maria, Musele. L jubezen je vse.
' UNION KINO. Do vključno ponedeljka ,,Dežela slrahov“ senzacija, napeta vsebina, trdni živci so potrebni.
' KINO STUDENCI. 10 febr. .,Prii>atIaiii lebi" (Zlomljena srca).
«o or
Mariborčan Božo Gajšek slovenski
prvak v alpski kombinaciji
koncu je pozdravil občni zbor še predsednik mariborske podružnice UJNŽB Vokač Jože. nakar je bilo zborovanje zaključeno.
letn? obračun
Muzejskega društva
V nedeljo ob 10. je bil v Študijski knjiž-
sko športna zveza na Jesenicah je polagala izpit svojega kratkega obst&ja in tudi s tem potrdila, važnost in pomen svojega obstoja. V Celju, katerega je doletela prijetna čast, da je priredil prvi slovenski zlet vseh smučarjev, so se zbrali tekmovalci iz vse Slovenije. Ti-ioč-giave množice so prisostvovale prireditvam.
Po otvoritvi, o kateri smo že poročali v sobotni številki, so se v soboto vršile tekme v teku na 18 km dopoldne in v smuku pri Celjski koci popoldne. Krasno zimsko jutro je .spravilo mesto zgodaj pokonci. Kmalu po os-Občni Zbor je otvoril predsednik Mu- Urj go se pričeli zbirati v mestnem parku zejskega društva dr. I. Poljanec, ki sc je i tekmovalci k teku na 18 km. Temu nastopu
niči občni zbor Muzejskega društva.
so prisostvovali poleg številnega občinstva tudi številni predstavniki oblasti in klubov. S svojo navzočnostjo je počastil prireditelje zastopnik vojske in mornarice brigadni general g. Matija Parac iz Maribora. V teku na 18 km je nastopilo 38 tekmovalcev in to skoraj naši vsi najboljši. Na progi se je razvila ostra borba za prva mesta, posebno odlično pa je vozil Jeseničan Tone Razinger, ki je že pri 12 km prehitel vse razen treh, ki so bili pred njim, kljub temu, da je imel startno številko' 41. Po 1 uri 11 minutah in 47 sekundah je burno pozdravljen kot tretji prismučal na cilj. Pred mikrofonom je številnemu občinstvu izjavil, da take proge ni vozil niti v inozemstvu, tako odlično je bila pripravljena. Od Mariborskih tekmovalcev so se v tej ostri borbi plasirali Fanedl kot 9 v 1.20.35, Leg-
MALI OGLASI
PRIDELKI
GLASBILA
IZGUBLJENO
SLUŽBO DOBI
SOBO ODDA
VOZILA
sluZbo išče
:RAŽNO.»
ŽENSKI KOTIČEK
DENAR
POHISTVO-OPREMA
STANOVANJE ODDA
ASTROLOŠKA SPECIALISTKA Mme. FELICITAS
daje na podlagi, točnih rojstnih podatkov zanesljive nasvete ob torkih in \ petkih. Sodna ul. 26-111.	22680-18
Nogavice frajne
n n (kllaHnln. t/nnall	___
do 20 besed 15 din. vsaka nadalini' beseda 1 din
2—3000 kg JABOLK
pol gnilih, za prešanie oz. predelavo prodam. Ogleda s< lahko vSak dan od 11-12. ur* v Kopitarjevi 6, Maribor-_______________ 22512-2;
do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
HARMONIKO
triredno (es) novo uglašeno, za din 1000.— proda Strajn-šak Janko, trgovec, Janžev vrh, p. Slatina Radenci
22709-20
\\ >NIMELA<
J f, prepreCuJa / i/ spuščanje ! petelj (zank)
1 Din 30*-— LA« SAM0PR0DAJA poitnl predal 2
Službo dobi starejši MLINARSKI POMOČNIK
ki_ je izvežban dela z oljati-mi izdelki. Sprejme se tudi vajenec Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. ____________________ 22710-2
Jo 20 besed 15 din vsaka nadalje beseda 1 din
Zgubila se je
LETNA IN ZIMSKA- SUKN.L
z vojaško qbjavo Najditel se nai iavi v Viktor Parniov ul. 23.___________________ 227-15-j
do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
NATAKARICO
mlajšo moč, sprejme v službo s 20. II. 1941 gostilna pri ko-lodfvom. Potrebna kavcija din 2000,— v gotovini. Ponudbe s sliko poslati pod »Samostojna« na oglasni oddelek »Večernika«.	22555-2
POSTREŽN1CA
so sprejme čež dan- Naslov v oglasnem oddelku »Večerni ka«.	22713-2
lo 20 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din
Oddam takoj
PRAZNO SOBO
v centru mesta, separirano, starejši, boljši osebi- Ponudbe pod »Centruin Maribora« na oglasni oddelek »Večernika«.____________________ 22592-8
Dobi so v drogerijah in trgovinah
do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
Prodam
MOTOR
»Langcn & Wolf« v pogonu 350 ab na meter dvojni valjar 40 eni stoječi dvodelni plansčjač umetni kompletni kamen, za »flah« meljavo in hidravlična stiskalnica do 150 litrov na dan. Naslov v oglas nem oddelku »Veternika«. ______________________ 22718-22
Kupi mplinski Diesel ali BENCINSKI MOTOR
v dobrem stanju 25 KS. Tridelni »rvlansejač. »šrot-valjar« 60 cm, dva »glat-valjara« a 50 cm, enega po 40 cm. dvojni valjar, eden pod drugim za mletje oljnatih jedr« Manj šo hidravlično stiskalnico do 250 litrov dnevno. Naslov v oglasnent oddelku »Večerni-ka«.	22712-22
to 20 besed 12 din. vsaka nadaljnia Beseda 1 din
ŠIVILJA
ki šiva vse, tudi moško perilo. gre šivat na dom in sprejema delo v JerovŠovl uli-Ci 56-1.________________22708-3
ABSOLVENT KMETIJSKE ŠOLE
želim zaposlenje na manjše ali večje posestvo, v praksi vseh panog kmetijstva. Ponudbo na Publlcitas, Zagreb, pod br. 58101-	22714-3
jo 20 besed 15 din. vsaka nadaHdi beseda 1 din
UGODNO NAPRODAJ!
2 konja z kompletno vpreg*
3 močni vozovi In verigo. • stani za dvojno vprego, 1 itn tilnica, 1 slamoreznica. KuP£ naj dajo naslove v oglasne'1 oddelku »Večernika«
22707-2
Jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
STEKLENICE
Ve in % 1, kupuje drogerija Kanc. ________________22692-18
DEKLE
iz poštene hiše, staro 30 let, osamljeno, želi dobiti obitelj-ski stil? s pošteno manjšo obi teljo v Mariboru ali neposred ni bližini Pomagala bi pri vsem gospodinjskem delu. Ker ima lastne dohodke ne reflektira na plačo Ponudbe Pri »Prvi marc« na. ogl oddelek »Večernika«. 22710-18
do 20 besep 20 .in. vsaka nadaljnja besed* 2 din
Išče se
POSOJILO 3000 din
Jamstvo trgovina. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Čimprej«. 22711-12
Jo 20 besed 15 din. vsaka uadaljojr beseda t din
OMARO
za predkobo in shrambo ter preprogo proda skladiščnik Meljska 29.____________22566-17
PRODAM POSTELJO
vložkom in predalno omaro Glavni trg 4, dvorišče, desno 22717-17
(o 20 besed 15 din. vsaka nadalinla beseda 1 din
Odda se
STANOVANJE
soba in kuhinja Vprašati Smoletova 10, pri hišnici. 1-nad.	227'06-5
Citajte„Vežernik‘
■■■■■■■■■P
KANC
Umrla je naša dobra mati, stara mati, prastara mati in teta
gospa
Zapustil nas je naš ljubi brat, tast, gospod
Grosek Jožefa
Ignac Škrabi
posestnica
v starosti 82. let.
Na njeni zadnji poti jo spremimo v torek, dne 11. februarja 1941, ob 15. uri, iz hiše žalosti v Rošpohu, na farno pokopališče v Kamnico pri Mariboru.
MARIBOR, dne 10. februarja 1941.
IVAN, sin in ostali sorodniki. Venci se hvaležno odklanjajo.
strojevodja drž. žel. v pokoju
po kratki in težki bolezni, v 56. letu starosti, v soboto, ob 8.30. uri Pogreb blagopokojnega bo v torek, 11. februarja 1941, ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
MARIBOR, 10. februarja 1941.
Ožaloščena rodbina Feliks Škrabi, Zofija Radolič
Izd.iiu in urejuje ALK JEL RIBNIKAR v Mariboru Lisko Mariborska tiskarna d d. predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - Rokopis
«e vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulico 6. — Teleion uredništvo štev. 25-67 in uprave štev. 2S-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.