Cena Din V-
Leto IV
Stev. 65.	V	Ljubljani,	ponedeljek	20.	marca	1939.
Poitnlna plačana v gotovini
Anglija, Francija in Amerika
proti zasedbi Češke in Moravske
Anglija odpovedufe sporazum o miroljubnem sodelovanju z Nemčijo, sklenien Sani v Miinchenu - Nemška vlada izjavila, da ie zasedba bila zakonita - Odpoklic
London, 19. marca. Uradno poročajo, da je angleška vlada obvestila nemško vlado, da zadnji dogodki v srednji Evropi in zasedba Češke prestavljajo odpoved sporazuma, sklenjenega lani septembra v Monakovem glede sodelovanja štirih velesil v poravnavanju evropskih sporov. Angleška vlada izjavlja, da se smatra za oproščeno vseh obveznosti glede miroljubnega sodelovanja z Nemčijo, kakor je bilo dogovorjeno v Monakovem. Angleška vlada smatra tudi, da so spremembe izvedene z vojaško akcijo na Češkoslovaškem nezakonite.
Sfiičice iz Prage
Praga, 19. marca.
Praški listi poročajo o življenju v prestolnici naslednje zanimive podrobnosti:
Včeraj zjutraj je dopotoval iz Rima praški nadškof kardinal dr. Kašpar, ki se je mudil v Rimu od papeških volitev dalje. Na postaji ga je čakal nuncij dr. Ritter ter vse vidnejše osebnosti iz češkega političnega, cerkvenega in kulturnega življenja. Kardinal Kašpar je dejal, da prinaša iz Rima posebni blagoslov 6v. očeta češkemu ljudstvu in zagotovilo, da se bo sv. oče vedno spominjal Češke v svojih molitvah.
*
Predvčerajšnjim so na Hradčanih sneli zastavo s kljukastim križem ter so spet razobesili zastavo predsednika češke republike.
Po praških ulicah še vedno krožijo motorizirane patrole nemške vojske. Izredno pozornost vzbuja med prebivalstvom dejstvo, da 6edi na motornih kolesih poleg nemškega voznika češki vojak v uniformi. Domnevajo, da je to zaradi vodstva po mestu. *
Pred grob češkega Neznanega vojaka na trgu pred praškim magistratom neprenehoma hodijo procesije ljudi, ki prinašajo tja cvetja in lučke ter nemo postajajo pred spomenikom.
Po vseh večjih praških trgih 60 postavljeni Tadijski avtomobili nemške vojske s sprejemnimi in oddajnimi postajami. Ti avtomobili imajo svoje motorje za električni tok, da bi postaje lahko poslovale tudi, če bi odpovedala mestna elektrarna.
•
V	petek in soboto so izpraznili deset največjih praških šol in jih v naglici preurejajo, da bo v njih lahko stanovala nemška vojska, ker je zaradi mraza vojakom nemogoče taboriti pod šotori po parkih.
*
Praški trgovski gremij je na evoji včerajšnji seji sklenil izključiti vse nearijske trgovce in je v tem smislu spremenil svoja pravila. Ravno tako je storila tudi večina raznih drugih strokovnih združenj.
*
Uradno razmerje med nemško marko in med češko krono je določeno na 1:10. Ta zamenjava je dosti manj ugodna, kakor je bila zamenjava češkega denarja na sudetskem ozemlju.
*
Češkemu odboru za sodelovanje z Nemci predseduje bivši general Gajda. Od vidnejših čeških ljudi so v njem še Kalfus, dr. Sokol, grof Lubkovitz, grof Thun Hochen-stein.
*
Včeraj so bili imenovani posebni nemški komisarji za judovska podjetja in judovske trgovine v Pragi in po vsem Češkem in Moravskem.
*
Oddelek SA je predvčerajšnjim zasedel češko državno banko, iz katere so na šestnajstih tovornih avtomobilih odpeljali državno zlato.
*
Danes je nemška vojska v Pragi slavila »Dan državne obrambe«. Na Vaclavskem trgu je ob 10 dopoldne general Blaskowitz pregledal vse čete, nakar je bila velika vojaška parada po praških ulicah. Pri njej so sodelovale vse vojaške enote in tudi letala, ki itak neprenehoma krožijo nad češko prestolnico.
*
Več vidnih gospodarskih in političnih osebnosti judovskega porekla je včeraj in predvčerajšnjim naredilo samomor. Med njimi 6ta bivši ravnatelj praške radijske postaje na Melniku in angleški vicekonzul v Brnu Neumark.
poslanikov iz Berlina
Angleška vlada je dala svojemu poslaniku v Berlinu nalog, da to njeno izjavo sporoči nemškemu kanclerju. Poslanik je včeraj nemški vladi izročil spomenico z omenjeno izjavo. Poslanik Henderson je snoči odpotoval v London in se najbrž ne bo vrnil v Berlin, dokler se zadeva glede Češke zadovoljivo ne reši.
Nemška vlada je odpoklicala danes iz Londona svojega poslanika Dircksena. Uradno poročilo o odpoklicu pravi, da so ga povabili v Berlin na poročanje.
Francoski poslanik v Berlinu Coulondre je včeraj izročil nemški vladi protestno spomenico Francije glede zasedbe češkega ozemlja. Spomenica se glasi:
»S pismom z dne 15. marca 1939 je nemški veleposlanik sporočil, po naročilu svoje vlade, ministrstvu za zunanje zadeve francoske republike, da je med fiilirerjem in predsednikom češkoslovaške republike bil sklenjen sporazum o protektoratu. V istem pismu je bil povedano, da so nemške čete ob šestih zjutraj prekoračile češkoslovaško mejo, ter da je poskrbljeno vse potrebno, da se onemogoči vsak odpor in prepreči prelivanje krvi, da bi se mirno izvedla zasedba in pomiritev češkoslovaškega ozemlja. V zvezi s tem je francoskemu veleposlaniku čast poslati nemškemu zunanjemu ministru protestno spomenico, o čemur je obveščen tudi nemški veleposlanik v Parizu grof Velczek. Vlada francoske republike smatra, da je nemška vlada svojo akcijo napravila proti Češkoslovaški, kot kričečo kršitev duha in besede sporazumov, podpisanih v Miinchenu dne 29. septembra 1938. Okoliščine, pod katerimi je bil
Kim, 19. marca. Vsi rimski listi ter večji listi ▼ ostali Italiji prinašajo poročilo, da ni govora o kaki italijanski akciji v Albaniji. »Lavoro Fa-scista« prinaša poseben članek pod naslovom: »Lažne vesti v inozemstvu«. V tem članku trdi, da je brezpogojen mir na Jadranu osnova Mussolinijeve politike. Mussolini je uredil odnošaje na vzhodni italijanski meji. Te njegove politike ne morejo spremeniti nobene lažne vesti, ki se širijo po tujini. Problem te politike se ne nahaja na Jadranu. Take vesti imajo samo tisti, ki bi radi zastrupili dobro razmerje med Italijo in Jugoslavijo.
Najvažnejša italijanska politična revija »Re-lazioni Internacionali« objavlja poročilo, ki ga je
Izredne seje angleške vlade po
London, 19. marca. Angleika vlada je imela po dolgem iasu prvič izredno sejo v soboto. Iz tega dejstva sklepajo, da polaga Anglija izredno važnost na zadnje degodke v srednji Evropi. Fsi ministri in predsednik vlade so ostali v Londonu tudi danes in se je dopoldne vlada sestala na novo sejo. Na seji so razpravljali o Češki, o nemškem ultimatu Romuniji ter o poživitvi dela za obrambo in o korakih, ki jih namerava Anglija zaradi zadnjih dogodkov ukreniti. Seje so se udeležili poveljniki angleške vojne sile in zastopniki angleških dominionov. Chamberlain je sprejel po seji letalskega ministra, zunanjega in trgovskega ministra, popoldne pa ministra za državno obrambo ter zastopnike dominionov. Zunanji minister lord Halifax je imel dolg razgovor s francoskim poslanikom Corbinom ter s sovjetskim poslanikom Majskim. Popoldne je dopotoval v London poslanik Henderson iz Berlina in takoj odšel k zunanjemu ministru.
Po teh sejah, ki so potekale hkratu s podobnimi sejami v Franciji, se je razširila vest, da namerava Anglija sklicati mednarodno konferenco, katere naj bi se udeležile Anglija, Francija, Združene države, sovjetska Rusija in zastopniki balkan-
Vesti 20. marca
NemSki kancler Hitler se je danes vrnil z Dunaja v Berlin, kjer so mu zvečer priredili veličasten sprejem. Sprejema se je udeležilo blizu milijon ljudi, ki so viharno pozdravljali Hitlerja na poti s postaje Gorlitz do kanclerske palače.
Nemško in italijansko časopisje hudo napada Chamberlaina zaradi zadnjega govora in pravi, da so spremembe v srednji Evropi bile opravičene zaradi izzivalnega angleškega oboroževanja. Angleški trgovinski odposlanec Hudson je danes dopotoval v Varšavo, kjer bo imel važne posvete s poljsko vlado. Iz Varšave pojde v Moskvo.
Nemška vlada odločno zanikuje vesti, da bi bila poslala svojo vojsko v Karpatsko Ukrajino, odkoder naj bi njene čete vdrle v Romunijo. Tako epo-fpčilo j« poslala Nemčija v London in v Pariz.
upravitelju češkoslovaške republike vsiljen sporazum z dne 15. marca, ne upravičuje, v očeh vlado francoske republike, stanje dejstev, registrirano s tem sporazumom. Francoskemu veleposlaniku je čast, obvestiti nemškega zunanjega ministra, da vlada francoske republike ne more pod temi pogoji priznati, da bi bila zasedba češkoslovaškega ozemlja, ki jo je izvršila Nemčija, zakonita.«
Tudi Francija je danes poklicala svojega poslanika iz Berlina.
Washington, 19. marca. AA. (Havas) Odgovor Zedinjenih držav, na spomenico, s katero je Nemčija obvestila ameriško vlado o zasedbi Češke in Moravske, bo izročen v teku tega tedna. Po informacijah iz uradnih krogov, bo vlada Zedinjenih držav v svojem odgovoru izjavila, da zasedba Češke in Moravske ni zakonita in je zato ne more priznati.
Berlin, 19. marca. Uradno poročajo, da nemška vlada ni vzela na znanje protesta Anglije in Francije glede nezakonite zasedbe češkega in slovaškega ozemlja.
Po nemškem mišljenju je zasedba bila popolnoma zakonita in sta bila o nemški akciji francoski in angleški poslanik obveščena v trenutku, ko se je zasedanje začelo. Zato Nemčija ne more vzeti na znanje tega ugovora. ker ni ne politično, ne pravno in ne moralno utemeljen.
Moskva, 19. marca. Sovjetski zunanji minister Litvinov je v soboto sporočil nemškemu poslaniku, da smatra sovjetska vlada priključitev Češke in Slovaške k Nemčiji za nasilno dejanje in odločitev dr. Hacbe ter Chvalhowskega kot protiustavno in neveljavno.
dal o zunanji politiki Jugoslavije v narodni skupščini zunanji minister dr. Cincar-Markovič. List dodaja k članku pod naslovom »Italija in Jugoslavija« posebno razlago, v kateri naglaša, da se odnošaji med Italijo in Jugoslavijo niso spremenili ter da stojijo na trdni osnovi, ki je nobeni dogodki ne morejo omajati. Govor zunanjega ministra Cincar-Markoviča dokazujejo, da Jugoslavija ni spremenila svoje politike prijateljstva do italijanskega naroda. To dokazuje tudi deklaracija predsednika vlade Cvetkoviča. V članku se nato navajajo oni deli govora zunanjega ministra Cin-ear-Markoviča, ki so bili naslovljeni na Italijo in Mussolinija.
čeških dogodkih
skih držav. Konferenca naj bi pomagala ustvariti skupno fronto za ohranitev sedanjega stanja in sedanjih meja v Evropi ter z vsemi sredstvi vzdržati mir na svetu.
Pariz, 19. marca. Francoska poslanska zbornica je s 321:264 glasovi dala vladi izredna neomejena pooblastila, da 6me brez parlamenta sprejeti vse gospodarske, politične in vojaške ukrepe, katere ji bo narekoval sedanji položaj v Evropi. Senat je predlog o pooblastilih odobril z 286:17 glasovi.
Računajo, da bo vlada imela sejo še nocoj ter da bo predložila prvo skupino uredb že jutri predsedniku republike Lebrunu v podpis, še preden odpotuje Lebrun na obisk v London.
Dasi uradno ne objavljajo nobenih poedinosti o
Washington, 19. marca. o. Zaradi dogodkov v Srednji Evropi je državni podtajnik za zunanje zadeve Summer Welles imel oster govor, v katerem je napadnel Nemčijo, češ da je priključitev Češke k Nemčiji nezakonita in da je z njo izgubila svj o samostojnost država, s katero so Ameriko vc.ale posebno dobre vezi. Amerika vztraja na stališču, da so dane besede in sprejete obveznosti svete in tata obsoja vsako napadalno politiko.
Prva posledica novega ameriškega stališča do Nemčije zaradi zadnjih dogodkov je dejstvo, da je ameriška vlada zvišala varine na uvoz nemškega blaga za 25 odstotkov. Amerika utemeljuje ta sklep z razlogom, da je treba začeti boj z nemškim gospodarskim in izvoznim sistemom. Razen tega je vlada sklenila do skrajnosti pospešiti izdelavo letal, vojnega materiala in pa šolanje letalcev ter tehničnih vojaških strokovnjakov.
Poziv dr. Mačka k miru in treznosti
Zagreb, 19. marca. b. Posebna izdaja zagrebškega »Hrvatskega dnevnika« objavlja danes to-le sporočilo dr. Mačka:
»Vse velike radijske postaje razlagajo zadnje dogodke v Evropi in se bavijo tudi s položajem hrvatskega naroda. Prinašajo najraznovrstnejše, čestokrat tudi popolnoma protislovne vesti o sklepih predsednika dr. V. Mačka. Ni nam. mogoče zbrati vseh teh vesti, toda moremo rŠKH, da so nekatere tako fantastične in nesmiselne, da jim nihče, kdorkoli le malo pozna ves hrvatski narodni boj, ne bo verjel. Hrvatska narodna politika je v čvrstih in zanesljivih rokah in ni dvoma, da odgovorni voditelji hrvatske politike niso ničesar začeli in niti ne bodo storili ničesar, kar ne bi bilo združljivo s hrvatskim ciljem, kakor tudi niso ničesar zanemarili, niti ne bodo zanemarili, kar zahtevajo trenutne hrvatske narodne koristi. Zaradi tega more biti hrvatska javnost popolnoma mirna. O vsem, kar bo potrebno, bo pravočasno obveščena, kakor je bila obveščena doslej vedno, Zaradi tega ne bo nasedla niti raznim prepričevanjem, ki se širijo in ki imajo namen povzročiti zmedo med hrvatskim narodo**>.
Tri izjave o man šinah
Jugoslovanski prosvetni minister Čirič je pred narodno skupščino odločno zastopal stališče, da je treba s tujimi narodnimi skupinami ravnati pošteno, da se ne bo mogel nihče pritoževati, češ da jim je Jugoslavija mačeha in ne mati. Čast in ugled države zahtevata pošteno in iskreno manjšinsko politiko. Svete pravice tujih narodnih skupin do njihove svojstvenosti in do njihovega maternega jezika morajo biti priznane.
Ogrski zunanji minister grof Csaky je Istemu problemu med drugim izjavil, da se bo moral ogrski narod privaditi na to, da 'bo drugo-jezične ogrske državljane sprejemal z isto ljubeznijo in jih podpiral v njihovem življenjskem boju pra* tako kakor ogrske bFate. »Privzgojiti moramo javno mnenje, da bo v drugojezičnem ogrskem državljanu, ki moli k svojemu Bogu v svojem jeziku in se v družini pogovarja v svojem jeziku, videlo prav tako zvestega sinu ogrske države kakor v vsakem drugem ogrskem državljanu.«
Zastopniki koroške deželne vlade so slovenski deputaciji izjavili, da je slovensko kulturno udejstvovanje načelno dovoljeno, v kolikor ne ruši javnega reda in m
Ostri govor, ki ga je imel predsednik angle ške vlade zaradi priključitve Češke k Nemčiji, razlagajo v Franciji in Angliji kot napoved za popolno spremembo angleške politike do Nemčije. Če bi Chamberlain svoje politike ne bil hotel spremeniti, pravijo, da bi ga bila njegova lastna stranka strmoglavila.
Iznenadenj pričakujejo od voditeljev narodno-socialistične stranke v Gdansku, kjer se slišijo vesti o morebitni narodnosocialistični staji in priključitvi Gdanske k Nemčiji,
Ameriški industrije! so včeraj v Newyorku razpravljali o načrtu za prenos glavnih čeških in industrijskih ustanov v Ameriko, kamor naj bi prišlo 500 čeških industrijskih strokovnjakov. Madžarska, Poljska in Italija 50 danes izmenjavale pozdravne in zahvalne brzojavke zaradi vsposta-vitve skupne meje med Poljsko in Madžarsko.
ukrepih, ki jih misli vlada izdati, vendar prevladuje mnenje, da bodo vojaški ukrepi najvažnejši od vseh. Povečali bodo številčno stanje vojske. Glede ostalih uredb poročajo: Pospešili bodo proizvodnjo orožja, grad bo skladišč za sirovine in izdelke, osnovali se bodo fondi za finansiranje industrijske delavnosti. Podaljšali bodo delovni čas v zasebni industriji ter državnih tovarnah. Spremenil se bo zakon o organizaciji naroda ob vojni. Po tem zakonu bodo takoj lahko rekririrali potrebna podjetja in ustanove ter mobilizirali vso francosko delovno silo.
Senator Pittman bo v ponedeljek dal pred-sedništvu senata zakonski predlog o spremembi ameriškega zakona o nevtralnosti Predlog predvideva dolžnost predsednika Zedinienih držav, da v roku 30 ur po začetku spopada označi države, ki sodelujejo pri tem spopadu. Sama ta objava bi imela te posledice:
1.	prepoved ameriškim ladjam prevažati potnike in blago neposredno ali posredno v države, ki jih je predsednik republike označi! kot udeleženke spopada;
2. možnost za vojskujoče se stranke, da si v Zedinjenih državah nabavijo vse potrebne proizvode, med njimi tudi vojni material, pod pogojem, da blago takoj plačajo in ga odpeljejo na neameriških ladjah:
3. prepoved za dajanje kakršnihkoli kreditov vladam vojskujočih se držav; 4. izjema velja za ameriške republike, ki niso udeležene v vojni izven ameriške celina.
Prijateljstvo med Italije In Jugoslavijo je trdno in nespremenjeno
Vesti o konferenci Francije, Anglije, Amerike, Rusije in balkanskih držav
Francoska vlada je dobila neomejena pooblastila za izredne vojaške ukrepe
Posledice srednje-evropskih dogodkov v Ameriki:
Zvišanje carin na nemško blago
Vojaške priprave in sprememba lakona o nevtralnosti
Slovenski zgodovinar prelat dr. Fr. Kovačič
I. orodne tekme za prvenstvo ZFO v Celju
Maribor, dne 19. marca 1939.
Vse Mariborčane je danes zjutraj objela globoka žalost, ko so izvedeli, da je umrl prelat dr. Fran Kovačič, on, ki je tako ljubil Maribor in vso severno slovensko moj on, ki je zbiral V60 zgodovino Štajerskih Slo\. cev, on, ki je svoje življenjsko delo usmeril v to, da bi slovenski narod v škofu Antonu Martinu Slomšku dobil svojega prvega svetnika!
Danes zjutraj ob petih je umrl v svojem stanovanju v Gregorčičevi ulici 58. Njegova bolezen, ki mu je končala življenje, je bila kratka; preteklo sredo je zbolel na pljučnici in je zaradi slabotnega 6rca ni mogel preboleti. Previden s svetimi zakramenti za umirajočo je vdan v voljo božjo pričakoval svojega zadnjega trenutka, uredil tudi vse posvetne zadeve in mirno, smehljaje izdihnil. Njegovo truplo so prenesli iz stanovanja v kapelico na starem pokopališču, kjer počiva služabnik božji škof Anton Martin Slomšek. Pogreb bo jutri, v torek, 21 marca ob treh popoldne na frančiškansko župnijsko pokopališče.
Prelat dr. Fran Kovačič je prvi smotrni organizator znanstvenega dela v Mariboru in najpomembnejši proučevalec slovenještajerske zgodovine. Že v rani mladosti sta vzbudila v njem zanimanje za domačo preteklost na tradiciji bogati in v krajevni zavesti ponosni rojstni kraj Veržej ter babica, ki je vedela dolge dogodivščine in pestre priče iz davnin Pomurja. Tem mladostnim vtisom je Kovačič sledil v svojem prvem delu, ko je v gimnazijskih počitnicah zbiral narodopisno gradivo za I. Kukuljeviča-Sakcinskega. Na gimnaziji v Varaždinu in v bogoslovju v Zagrebu je ra9tel v kulturno političnem stremljenju, ki je postavilo z idejami Franja Račkega slovanstvo za moralno, kulturno in politično ^zaledje tudi slovenstvu in ki je postavilo Kovačiču tudi temelje, na katerih je deloval zlasti v predvojnem narodnopolitičnem življenju slovenskega Štajerskega kot zadnji Ilir.
Varaždinska in zagrebška doba sta ga seznanili g prilikami na slovanskem jugu. Skladno s kulturnopolitičnimi stremljenji dobe je v cilju medsebojnega spoznavanja in zbliževanja začel seznanjati Slovence s preporodom in sodobnimi vprašanji južnih, pa tudi severnih Slovanov ter poročati Jugoslovanom o Slovencih.
Kovačičev razvoj je končal Maribor, kjer je dovršil bogoslovje in kamor se je povrnil v domače razmere.	,
Rim ga je uvedel v moško življenjsko dobo. Ob študiju filozofije je preučeval zgodovino Jugoslovanov in posebej Slovencev, česar mu poklicno ni bilo dano študirati, ter jo vezal z velikimi svetovnozgodovinskimi dogajanji. Tako 6i je širil obzorje ter spoznaval preko velikih rimskih znanstvenih ustanov problem Slovencev v kulturnem življenju evropskih narodov.
Po povratku v domovino je kot bogoslovni profesor v Mariboru izpopolnil rimske študijske pridobitve v sodelovanju z arheologom Hytrekom in kronistom Slekovcem in prešel preko njih od širših preporodnih in slovanskih vprašanj k podrobnemu raziskovanju slovenještajerske zgodovine, kateremu je postavil organizacijsko podlago,
So je leta 1903 ustanovil Zgodovinsko društvo za »vensko Štajersko in leta 1904 ustanovil Časopis M zgodovino in narodopisje.
Novi ustanovi je postavil zadostne moralne, gmotne in politične temelje na narodnostni podlagi, da je mariborsko zgodovinsko društvo po že dovršeni politični, gospodarski in kulturni diferenciaciji pomenilo zaključek in vrhunec 6lovenje-štajerskega narodnega preporoda.	,
Ko se je tako Zgodovinsko društvo v Mariboru strnilo s celotnim javnim in narodnim življenjem ter se vključilo v enotni slovenj estajerski narodni organizem, je organiziral tudi notranje društveno delo, katerega je v največji meri vršil osebno sam. Po zgledu drugih manjših slovanskih narodov je osnoval knjižnico, arhiv in narodni muzej ter jih gojil in razvijal v okviru društva, dokler niso postali sposobni, da jih prevzamejo v jugoslovanski dobi narodne oblasti v svojo upravo. S temi znanstvenimi ustanovami (Mestna študijska knjižnica, banovinski arhiv in deloma Pokrajinski muzej) je povojni Maribor odločilno dvignil nad predvojnega.	...
Časopis za zgodovino in narodopisje je bil najvnetejši eotrudnik z na gradivu bogatimi in narodnostno toplimi študijami iz vseh področij krajevne in domače zgodovine, od leta 1917 naprej pa mu je tudi urednik.
Kovačičeve so prve slovenske večje in široko zasnovane slovenještajerske krajevne monografije; z njimi in ostalimi zgodovinskimi proučavanji ter objavami je nadaljeval, razširil in izpopolnil dela J. Pajka, I. Orožna in M. Slekovca, ter podal s svojo lastno tudi njih sintezo v pregledni zgodovini Slov. Štajerskega ter v zgodovinskem priročniku »Lavantinske škofije«. Kot urednik C. Z. N. pa je zbral k delu v tem zborniku za slovenje-štajersko in koroško zgodovino pomemben krog sotradnikov z večino naših zgodovinarjev od idealnih krajevnih rodoljubov do predstavnikov zgodovinskih akademskih stolic.
Po Kovačiču organizirano delo v znanstvenih ustanovah ter v Znanstvenem zborniku ima za zgodovino Podravja prvovrstni pomen, po katerem stopa Maribor na pot do razvoja iz gospo-
darskega in gravitacijskega središča pokrajine v njeno znanstveno središče. To delo in ta pot je
vodila dr. Kovačiča iz primitivnih provincionalnih razmer preko najbolj malenkostnih ovir in zaprek navzgor na položaj, ki nudi danes Slovencem vse jamstvo, da se bo Maribor kot sotrudnik Ljubljane mogel razviti v znanstveno središče našega Podravja in Pomurja. Jugoslovanska doba je postavila dr. Kovačiča tudi na vodilno mesto v ustanovah, ki so se razvile iz dela Zgodovinskega društva: za predsednika kuratorija Študijske knjižnice, predsednika Muzejskega društva ter tudi za prvega delavca v banovinskem arhivu, torej na vodstvo ustanov, ki so sad predvsem njegovega dela.
Dr. Kovačič je prvi preučil Slomškovo zapuščino in da bi objavil o Slomšku ohranjeno gradivo, je odprl leta 1929 ustanovljene priloge ČZN arhivu za zgodovino in narodopisje, novo glasilo za objavo naših zgodovinskih virov, katere je začel s Slomškovo korespondenco.
Vse življenje je stal kot značajen rodoljub in zgodovinar v vrstah naroda, iz katerega je izšel. Sodeloval je v bojih za našo severno slovensko narodno posest in bil leta 1919 ekspert za slovensko Štajersko v slovenski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu.
Ničesar se v življenju ni tako veselil kakor novega mariborskega muzeja, ki je sprejel zgodovinske zaklade našega naroda, ki jih je pokojni prelat zbiral vse svoje življenje. V tem muzeju bo živelo njegovo delo in pričalo slovenskemu narodu, kako velik sin našega naroda je bil pokojni dr. Franc Kovačič. Naj v miru počival *
Pokojnik se je rodil 25. marca 1867. v Veržeju. Ljudsko šolo je dovršil v Veržeju in Ljutomeru, gimnazijo v Varaždinu in Zagrebu, bogo-slovje_ v Zagrebu in Mariboru, a filozofijo v Rimu, kjer je bil 1. 1897. promoviran za doktorja.
Celje, dne 19. marca.
Vsi, ki so se udeležili prvega nastopa naše mladine na veličastnem taboru v Celju in Ljubljani, si bodo ohranili v neizbrisnem spominu te dni, ko je naša slovenska mladina prvič javno manifestirala za svoje ideje in na svojem prvem nastopu pokazala, da je bila po krivici zapostavljena ter da ji gredo iste pravice kot drugim telovadnim organizacijam. Po dveh letih je ZFO že vzgojila tako lep kader telovadcev, da ji moramo čestitati. Današnje prve orodne tekme, ki so se pričele ob 9 dopoldue v veliki dvorani Ljudske posojilnice, so nam v dokaz in poroštvo, da naša fantovska organizacija vedno bolj napreduje, da je v ponos slovenskega naroda in naše države.
I. orodnih tekem 60 se udeležili naši znani telovadci, ki so se že mnogokrat odrezali na mednarodnih tekmah: Natlačen F. z Jesenic, Varšek I. z Viča pri Ljubljani, Kermavner Fr. iz Kranja, Čop A. z Jesenic, Janež S od Sv. Helene, Legan J. z Jesenic, Vidmar M. z Jesenic, Jezeršek iz Komende, Frankič O i Jesenic in naši Celjani Caj-hen V., Kokot Slavko in Pilih K. Telovadno vrsto je vodil vodja tekmovanja Ivo Kermavner, predsednik sodniškega zbera je bil g. Jože Hvale, v sodniškem zboru Jože Pavlič, Polde Rihar, Franc Smolej, Metod Trtnik, Jože Volčini in dr. Janko Lavrič.
Janež se nam je zdel poleg Natlačena na vseh orodjih najboljši. Ugajal je tudi mladi Oskar Frankič z Jesenic s svojo eleganco in mirno ^izvedbo. Če bo zanimanje za orodno telovadbo šlo med Jeseničani v tej smeri, kakor kažejo rezultati, se bodo prihodnje vrste mednarodnih tekmovalcev rekrutirale po večini iz FO z Jesenic, 6aj Cop, Železnik in Legan ne zaostajata dosti za lahkim Natlačenom in elegantnim Frankičem. Zelo mnogo obeta tudi Kokot Slavko, ki bo naše fante na I. mednarodnih tekmah v inozemstvu gotovo častno zastopal. Zelo močna sta nadalje Cajhen in Pilih, vendar jima manjka še uglajenosti in rutine. V eleganci, prožnosti in lahkoti je v svojih izvedbah enak Natlačenu Jezeršek iz Komende. Varšek je bil pri današnjih tekmah nekoliko nerazpoložen, kar je posledica influence preteklega tedna.
Ljubljana od včeraj do danes
Na Kranjskem, pa tudi po Štajerskem je ime Jože tako razširjeno kakor nobeno drugo. Kmalu bi človek rekel, da je vsak tretji Slovenec Jože. Zato je povsem razumljivo, če je bilo včeraj in danes tudi v Ljubljani vse polno godovnikov in godovnic, ki so veseio praznovali ta svoj edinstveni praznik v vsem letu. Nekateri so vezovali doma, drugim pa se je zdelo potrebno kreniti malo v gostilno. Snoči so bili vsi lokali, kakor pravijo, polni Jožetov in Pepc.
časnikarski večer pri »Slamiču«
Pred dvema dnevoma je prišlo v Ljubljano 17 gojencev nemške časnikarske šole s svojimi voditelji in predavatelji. Ljubljanski časnikarji so jih gostoljubno sprejeli ter jim razkazali mestne zanimivosti, pa tudi v bližnjo okolico so jih popeljali. Snoči so jim za slovo od našega mesta priredili še poslovilno večerjo v restavraciji »Slamič«. Tam se je ob dobri kapljici in prigrizku razvil nevezan razgovor, ki je trajal tja do policijske ure. Časnikarji so se od gostov lepo poslovili ter jim voščili prijetno pot do Zagreba, kamor so odpotovali danes zjutraj. Zanimal jih je na njihovi poučni poti zlasti ustroj jugoslovanskega tiskarstva in časnikarstva. Presenečeni so nad lepoto naše Gorenjske in bližnje okolice našega belega mesta.
Zadnja nedelja pred »službeno« pomladjo
Današnja nedelja je bila zadnja pred pričetkom pomladi, ki jo koledar napoveduje za 21. marec, v torek. Jutro in pol dneva je bilo oblačno, megleno in dokaj mrzlo, ob štirih jJopoldne pa je
sever nenadoma sunil vmegleno zagrinjalo, ga raztrgal in potisnil proti jugu. Posijalo je toplo solnce, dan je bil prav lep nato do večera, tako da so se imeli sprehajalci, ki so odšli proti Šmarni gori in Sv. Katarini, prav imenitno. V mestu je bilo popoldne dokaj mrtvo; mrtvilo se je poznalo tudi na obisku kavarn, gledališč in kinov.
Reševalna postaja in policija
sta danes preživela dan v precejšnjem zatišju. Reševalci so morali do večera posredovati v desetih primerih, med njimi je bil tudi Podobnik Alojzij, ki se je bil ponesrečil s svojim letalom. O tej hudi nesreči pa že poročamo na drugem mestu.
Nedelja je v Ljubljani že od njega dni dan, ko vlada tako na reševalni postaji kakor tudi na policiji skoraj vedno mir. Policijski organi tudi tokrat skoraj niso imeli posebnega opravka, razen da so v pretekli noči prijeli nekaj preveč razvnetih bratcev, ki svoje zgovornosti in pevskih sposobnosti niso mogli krotiti tudi tam, kjer je ponoči strogo prepovedan hrum: na ulicah in cestah.
ftesrsča na ljubljanskem letališču
Danes popoldne okrog tretje ure se je zgodila na ljubljanskem aerodromu nesreča, katere žrtev je postal Podobnik Alojz, mehanik-pilot na ljubljanskem aerodromu Podobnik se je vadil v drsenju po tleh, pri tem pa se je letalo nekoliko dvignilo. Pilot je izgubil prisotnost duha, ali pa je bil nekoliko neroden, da ie padel z letalom vred na tla in se precej močno poškodoval. Pozvani reševalci so ga takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč.
Za pospeševanje našega gozdarstva
Dne 28. februarja t. 1. je bila v prostorih ljubljanske podružnice Jugoslovanskega gozdarskega združenja seja širšega banovinskega odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani. Seje so se po svojih zastopnikih udeležile sledeče oblasti, ustanove in društva: Banska uprava (gozdarski odsek, gozd-no-tehnični odsek za urejevanj* hudournikov, kmetijski oddelek, prosvetni oddelek, socialni oddelek, Štab dravske divizijske oblasti, Direkcija šum v Ljubljani, Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Direkcija državnih železnic v Ljubljani, Kmetijska zbornica za dravsko banovino v Ljubljani, Ljubljanska podružnica Jugoslovanskega gozdarskega združenja, Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani, Združenje Jugoslovanskega
učiteljstva ____ sekcija	Ljubljana,	Zveza za tujski
promet v Ljubljani, Rdeči križ kralj. Jugoslavije — dravski banov, odbor, Zveza lovskih društev v Ljubljani, Zadružna zveza v Ljubljani, Zveza slovenskih zadrug. Slovensko planinsko društvo in Zavod za pridobivanje in prodajo gozdnih semen v Mengšu.
Na seji je predsednik odbora inž. Franjo Sevnik obširno poročal o delu odbora v preteklem poslovnem letu. Glasom njegovega poročila je bilo delo banovinskega odbora v preteklem poslovnem letu   prvem letu njegovega obstoja — osredotočeno na ureditvi notranjega poslovanja odbora ter na ustanovitev okrajnih odborov in občinskih pododborov. Notranje poslovanje odborov za propagando gozdarstva ureja poslovnik iz leta 1937. V zadnjem času je bila sprožena akcija, da se ta poslovnik spremeni oziroma dopolni, v kolikor se te to po dosedanjih Izkušnjah izkazalo za potrebna. Da bi bodoči poslovnik čimbolj odgovarjal tukajšnjim razmeram in potrebam, je banovinski odbor povabil vse tukajšnje okrajne odbore, da stavijo konkretne predloge za spremembo oziroma dopolnitev poslovnika, in jim aal v ta namen potrebna načelna navodila. Okrajni odbori za propagando gozdarstva so bili ustanovljeni v vseh okrajih, občinski pododbori pa le v nekaterih. Nekateri okrajni odbori so se že v začetku z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo lotili dela in že v prvem letu svojega obstoja pokazali prav lepe uspehe. Tako banovinski odbor kakor tudi okrajni odbor, ki 60 praviloma navezani le na privatno podporo javnih in zasebnih društev in ustanov, so 6e moral: v prvem letu svojega obstoja boriti z velikim? materialnimi težkočami; najnujnejšimi potrebami teh odborov je bilo začasno zadoščeno šele z državno podporo v znesku 20.000 din.
Po poročilu tajnika, ki ga je podal inž. Viktor Novak, je bil iz vrst zastopnikov zgoraj navedenih oblasti, ustanov in društev izvoljen sledeči novi ožji (delovni) odbor; Predsednik: Saia Star«; pod-
predsedniki:	inž.	Janko	Urbas, kapetan Mihajlo
Mitič in dr. Viljem Krejči; tajnik: inž. Dinko Cerjak; odborniki:	inž. Viktor Novak, inž. Alojzij
Funkl, inž. Franjo Sevnik, Janez Štrcin, dr. Anton Mrak, Vinko Gregorič in zastopnik Direkcije drž. železnic, ki ga bo Direkcija naknadno imenovala.
Filmi,
ki jih velja videti... ali ne videti
Gusarske noči (Kino Matica)). Režiser Corri-gan si ni preveč belil glave, kako bi dal dvema izbornima plesalcema možnosti za logično zaposlitev. Z rahlo posmehljivim načinom je prijel fabulo, ki je operetno neverjetna in burleskna. V filmu je nekaj dobrih dovtipov zraven močnih neslanosti. Osebe so izbrane dobro, tudi statisti so na mestu. Plesalec Collins in plesalka Dun-nova pokažeta bogati repertoar svojega poklicnega znanja. Film sam na sebi je prijetno in okusno kolorirana mešanica gluposti in dobrega dovtipa; nekakšna opereta slabšega genreja je, opremljena pa je z zelo dobrimi plesnimi revijami. »Gusarske noči« konec krajev niso tolikšen napad na dober okus, da bi občinstvo odklonilo misel na obisk. Morda bodo temu ali onemu še celo všeč.
Obvezne vaje 60 absolvirali na bradlji, drogu, konju in krogih tekmovalci 6 sledečim rezultatom: 1. Natlačen Fric (Jesenice) 76,83. 2. Železnik Franc (Jesenice) 73,29. 3 Varšek Janez (Vič) 72,99. 4. Frankič Oskar (Jesenice) 71,65. 5. Janež Karel (Sv. Helena) 70,42'. 6. Jezeršek Ivan (Komenda)
68.21. 7. Kermavner Franc (Kranj) 68,01. 8. čop Avgust (Jesenice) 66,52. 9. Legan Jože (Jesenice) 66,92. 10. Kokot Slavko (Celje) 65,99. 11. Vidmar Milan (Jesenice) 64,60. 12 Pilih Konrad (Celje)
60.21. 13 Cajhen Vilaor (Celje) 55,73.
N* posameznih orodjih, in sicer bradlja: 1. Natlačen, 2. Frankič, 3. Je-
Z6I*Š6k‘
drog: 1. Varšek, 2. Frankič, 3. Natlačen; konj : 1. Natlačen, 2 Jezeršek, 3. Legan; krogi: 1. Železnik, 2. Natlačen, 3. Varšek. Po obveznih tekmah so sledile poljubne vaje, ki se ob času poročila nadaljujejo.
Mariborski drobiž
Tradicionclno jožefovanjc v Studencih. lra" dicionelno praznovanje sv. Jožefa je tudi leto» privabilo na tisoče ljudi v Studence. V soboto zvečer so bile proslave po mariborskih lokalih, v nedeljo pa pri sv. Jožefu v Studencih. Takega dirindaja in gneče, kakor je bil letošnji, že dolgo ne pomnijo Študenčani. Tudi mariborski obrtnik* so po lepi starodavni navadi proslavili praznik svojega zaščitnika Zjutraj ob 8 so se zbrali številni mojstri in mojstrinje s svoiimi pomočniki in vajenci ter 60 v skupnem sprevodu odšli na Kalvarijo, V cerkvi sv. Barbare na vrhu Kalvarije je bila pridiga in sv. maša.
Zaradi premajhne udeležbo je bil za danes napovedani občni zbor kolesarskega kluba 3>Pe" run«, preložen na 1. aprila.
Od doma je odšel. Zena upokojenega železničarja Antonija Pšeničnik iz Hoč je prijavila, da je njen 8-letni sin Josip 16. t. m. odšel v šolo v Hoče in se ni več vrnil domov. Fant je obiskoval 3. razred osnovne šole in je zelo dobro razv:t.
Zopet žepni tatovi na delu. Tovarniški de' lavki Neži Lipovec je v soboto do sedaj neznan žepni tat v gneči na trgu ukradel iz plaščnega žepa denarnico z 135 din vsebine.
Prebrisane tatice. Trgovec Alojz Kelner je prijavil na policiji, da sta prišli dve ženski okoli 45 let stari v trgovino in zahtevali svilene naglavne rute. Pri izbiranju pa sta- mu izmaknili 10 svilenih naglavnih rut ter trpi trgovec 600 din škode. Za ženskama poizveduje policija.
Kolesa kradejo. Iz veže Velike kavarne na Glavnem trgu je bilo tamošnjemu uslužbenceu A. Godecu ukradeno njegovo kolo znamke »Matador«, vredno 900 din. — Ženi cestarja M. Zorko iz Počehove pa je bilo izpred neke trgovine na Aleksandrovi cesti ukradeno kolo njenega moža Josipa. Kolo je znamke »Rekord« in vredno 1000 dinarjev.
Kurji tatovi. V pretekli noči so poskusili neznani zlikovci vlomiti v kokošnjak ravnatelja »Putnika« J. Loosa v Čopovi ulici 12. Očividno so pa bili pri poslu prepodeni. Najbrž so si hoteli privoščiti za praznik sv. Jožefa dobro pečenko, kar jim pa le ni uspelo. Pred letom dni so na isti načii vdrli v kurnik, vendar so imeli takrat večjo srečo in se jim je posrečilo ukrasti nekaj lepih kokoši.
Gbilna smrtna žetev. V Počehovi 91 je umrla 6oproga viničarja Neža Drevenšek stara 56 let, v Ulici 10 oktobra 4 pa 60-letna kuharica Marko Kunigunda, v Mlinski ulici 39 sin mizarskega pomočnika Ivan Nemeti star komaj eno leto ter v splošni bolnišnici 69-letna zasebnica Katarina Stojnšek.
Praznik celjskega obrtništva
Slovensko obrtno društvo v Celju je danes praznovalo praznik sv. Jožefa, kot zaščitnika obrtnikov. Ob 8 je bila služba božja ob petju pevskega društva Oljke, ob pol 10 pa obrtniško zborovanje v veliki sobi hotela Beli Vol. Zborovanje je sklicalo Obrtno društvo v Celju z namenom, da se na njem porazgovori o važnih obrtniških vprašanjih in da bi se ugotovilo, kaj obrtnik« danes najbolj teži in kako in kje bi mu bilo mogoče pomagati za zboljšanje njegovega položaja. Ugotovili so žalostno dejstvo, da je obrtništvo danes razcepljeno ter da v Sloveniji obstoje tri zveze obrtnih društev, katere imajo sicer isti eiU in iste težnje, njihovo delovanje pa ne pride do žel jene veljave iz razumljivih razlogov, kpr kot cepljene organizacije svojih predlogov in teženj ne morejo uveljaviti v isti meri, kot če bi bile strnjene v en) meri.
Da pa bi moglo obrtništvo gledati z večjim zaupanjem v bodočnost, je nujno potrebno, da se strne v celoto. Strnjenost je gotovo potrebna danes bolj kot kdaj poprej, zato je celjsko Slovensko obrtno društvo dalo pobudo, da na današnje zborovanje povabi vse obrtnike brez izjeme. Potrebno pa je seveda, da obrtniška organizacija služi zares samo obrtniškim interesom in da se iz nje izloči vsakršno politiziranje.
Ta spravljiva gesta je naletela na vsestransko razumevanje prisotnih zborovalcev, če bo storjeno tako tudi drugod, bo obrtništvo kot celota lahko povsod uspešno nastopalo.
Sledila je debata. Posebno toplo je bila sprejeta vest. da bo s finačnim zakonom uresničena želja obrtnikov, da se uveljavi uredba o pobijanju šušmarstva.
Nemščino, italijanščino in esperanto
se naučite lahko doma pismenim potom. Učnina zelo nizka. — Zahtevajte prospekt in priložite znamko za odgovor! — Jezikovna dopisna šola, Ljubljana, Knafljeva ni. 9-II. (prej na Jesenicah).
UZHJEmilH POSOJILNO
REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO
V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7
POLEG HOTELA UNION
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru
Poslužite se varčevalnega krožka 1	Zahtevajte	prospekti
Posojilnica daje kratkoročna posojila
Od tu in tam
Finančni odbor senata je že v soboto popoldne sprejel predlog državnega preračuna za prihodnje preračunsko leto za vojsko in mornarico v načelu in v podrobnostih. Kot zadnji je bil na vrsti preračun ministrstva za vojsko in mornarico, katerega so senatorji sprejeli soglasno. Po istem postopku, kakor je veljal v narodni skupščini, je finančni odbor nato začel obravnavati finančni zakon in dodatke. Jutri, v ponedeljek, pa se začne načelna razprava o preračunu pred plenumom. Zelo verjetno je, da bo preračun tudi tod sprejet brez izmenjav, da bo mogel stopiti 1. aprila že v veljavo.
Izmed vseh držav v Srednji Evropi kupita Jugoslavija in Romunija največ letal in letalskih delov v Združenih državah ameriških, Za prodajanje letal tujim državam mora dati potrebna dovoljenja ameriška vlada. Po statistikah ameriških oblasti je naša država lani kupila za 305.000 dolarjev letal, Romunija pa za dvakrat toliko. Vse ostale naše S06ede pa so kupile mnogo manj.
105 letna starka, ki ni nikdar potrebovala
»dr&vniške pomoči, živi v Bajiči blizu Cetinja. To je vdova Mara Martinovič, ki ima živega še 98 letnega brata, ki se je pred dvema letoma celo poročil in ima sedaj že dva zdrava sinova. Mara Martinovič se je bila še mlada poročila in rodila dvanajst otrok, od katerih jih je še pet pri življenju. Starka ima veliko število vnukov in vnukinj, ti pa imajo spet dolgo vrsto vnukov, namreč 63. Starka je živela zmerom v skromnih razmerah, toda trdna narava, ki je posebnost črnogorskega naroda, je prenesla vse. Nikdar ni bila bolna, pa ji torej ni bilo nikoli treba klicati zdravnika na pomoč- Seveda se spominja vseh važnejših dogodkov iz črnogorske zgodovine in vseh bojev, v katerih so padli trije njeni sinovi.
Spor okrog imenovanja novega ravnatelja zagrebškega dramskega gledališča se je končal z ukazon ministra prosvete Stevana Čiriča, da postavlja za vršilca dolžnosti ravnatelja igralca Mata Grkoviča. Poročali smo že, da je upravnik gledališča dr. Ježič nenadejano imenoval za ravnatelja dramskega gledališča urednika »Hrvatskega dnevnika« Vladimirja Kovačiča in odslovil prejšnjega vršilca dolžnosti Dujšina. Za stvar pa se je začela zanimati zagrebška javnost, posegli pa so vmes tudi igralci sami in predlagali za novega ravnatelja člana iz svoje srede. Prosvetni minister je tej želji ustregel in imenoval Grkoviča.
Do čndne razporoke je prišlo med zakoncema muslimanoma Jusufom in Habibo Kazičem. Sicer sta se bila poročila iz ljubezni, pa se je žena kmalu ohladila. Seveda so prišla na dnevni red ne-sporazumljenja in prepiri, nakar je Habiba enostavno pobrala svojega otroka in pobegnila k staršem. Jusuf je prišel za nio in zahteval otroka. Habiba je v ta pogoj privolila, pa le pod pogojem, da ji mož najde drugega, boljšega moža. Jusuf se je, hočeš nočeš, sprijaznil s stvarnostjo in po dolgem iskanju našel Habibi primernega moža. Pobral je malega sinčka in se zaklel, da se ne bo nikdar več oženil.
Tatinsko in vlomilsko tolpo, ki jo je vodil 80 let stari kovač Milan Maričič, so prijeli v vasi Boš-njaci pri Kruševcu. Tolpa je začela s svojim delom *e pred desetimi leti, a se je v daljših časovnih razmakih pojavljala zdaj tu zdaj tam. Zato ji orožniki tudi nišo prišli na sled. Nihče tudi ni mislil, da bi tatove vodil stari kovač. Pred nekaj dnevi pa so jih zasačili čisto slučajno. V. nekaj urah so imeli vse člane v rokah. Ugotovili so, da so imeli vsi za seboj kaj pisano življenje in ga ni bilo enega, ki bi ne bil že kdaj obsojen ha daljšo ječo.
O nenadkriljivi znajdi ji vosti goljufov s »človekoljubnimi« nameni, kakršna sta bila ruska begunca Vinogradov in Šojhet, vsak dan pišejo bel-grajski časopisi. Sedaj so odkrili podobno afero, v katero je bila zapletena Jugoslovanska matica v Belgradu. V Banjaluki se je namreč pred osmimi leti pojavila družba štirih ljudi (med njimi tudi neizogibni Šojhet), ki je dobila od Jugoslovanske matice posebna pooblastila. Obrnila se je na takratnega bana in ga prosila, naj da preko okrajnih glavarstev razglasiti, da si mora vsak državljan nabaviti posebno osebno državljansko izkaznico, a te izkaznice bo dobavljala omenjena družba. Prošnji je bilo ugodeno, nakar so se Šojhet in tovariši hitro vrgli na delo. V kratkem času so izdali skoraj 100.000 legitimacij po 5 dinarjev. Na svojo nesrečo Pa so od banske uprave dobili le četrtino svojih računov plačanih, za ostalo pa so se začeli tožariti. Po večkratnih razpravah pri vseh instancah se je začelo ponovno sojenje, toda tokrat se je stvar zasukala, kajti ugotovilo se je, da je Šojhet od legitimacij dobil celih 90% provizije, ostanek pa Jugoslovanska matica.
Oproščen je bil pred sodiščem v Subotici tramvajski sprevodnik Lajčo Tunibas, ker je ubil zapeljivca svoje žene. Lani, oktobra, se je Tumbas nenadejano pojavil doma in zalotil svojo ženo v objemu nekega moškega. Predno se je znašel, je skoči neznanec nadenj in ga vrgel na tla. Vendar pa se je sprevodniku posrečilo izvleči iz žepa nož in z njim zadati neznancu več smrtnih ran. Sodišče je ugotovilo , da je Tumbas storil zločin v silobranu in ga je zato oprostilo vsake krivde in kazni.
Trgovca z belim blagom je nedavno prijela policija v Prilepu. V mesto se je v spremstvu mladega dekleta pripeljal neki Kuber Stojanovič in stopil v prvi nočni lokal. Ne da bi dekle vedelo, za kaj gre, se je Stojanovič na tihem pogajal z lastnikom o prodaji dekleta. Ker je zahteval previsoko ceno, ni bilo s kupčijo nič. Potem je odšel še v drug in tretji lokal in jo končno prodal za pet sto dinarjev. Slučajno pa je bil takrat v gostilni policijski agent, ki se mu je stvar zazdela sumljiva. Sledile so aretacije, pri katerih je bilo dognano, da Stojanovič ni prodal le ene, temveč že več lahkovernih deklet.
Srečnega dobitnika polmilijonskega dobitka
državne razredne loterije iščejo po vsej državi. Srečka s številko 52.120 je namreč zadela pol milijona, pa se do danes še lastnik ni javil. Agentura, ki je srečko prodala, si imena kupca ni zapisala. Morda je srečka romala iz rok v roke. pa jo je zadnji lastnik kam zametal. Nestečen bo, če bo za skrito srečo izvedel takrat, ko bo že prepozno.
Šest ljudi je pokopal snežni plai na planini Bjelašnici v bližini Kolašina. Zadnje dni je v teh krajih padel nov sneg, ki je seveda onemogočil vsako pašo. Zato je pripravil mladi župan, dijak prava Milivoje Sošič, pet svojih sosedov, da so se odpravili^ v planino, da bi prinesli v dolino seno iz zasneženih staj. Komaj pa so bili vsi blizu staje, je nam njimi zagrmelo, nakar se je sesul ogromen plaz. Ker kmetov ni bilo domov, so jih šli vaščani iskat. Odkopavali so snežno plast in naleteli na prvega ponesrečenca. Bil je še živ, vendar pa je takoj nato umrl. Potem so našli še tri druga trupla. Sedaj iščejo še ostala dva brez nade, da bi ju našli še živa.
Z Goriške, Krasa in iz Istre
Italijanski soneti o Krasu
Zanimivo knjižno poročilo o zbirki pesmi iCarso« (Kras), ki je izšla lani v Trstu in katere avtor je italijanski pesnik Dario de Tuoni, je napisal naš rojak Lino Legiša. Med drugim je napisal tole:
Ta zbirka sonetov nedvomno zasluži našo pozornost, ne glede na čas najnovejšega političnega prijateljstva. Gre za našo zemljo, za naš Kras, ki ni dobil svoje pesniške podobe samo pri slovenskih pesnikih — pri Grudnu in Srečku Kosovelu, ampak tudi pri italijanskem Slataperju in zdaj še de Tuoniju. Oba Slovenca sta bila domačina, Kraševca, medtem ko sta Italijana tržaška izletniška ljubitelja Krasa. Torej bi se že zastran tega razmerja splačalo malo več pobaviti z odsevom te zemlje pri enih in pri drugih. Gruden je pokazal nekaj socialno pobarvanih, izrazito pokrajinskih slik, ki so domače in drage zlasti za človeka ob našem morju, čeprav presega njih nacionalni problem daleč ta ozki okvir. Kosovelov Kras pa ni provincialno omejen, ampak je splošna podoba te, iz katere začne mladi človek boj, da bi uresničil svojo lepo misel novega človeka in v katero se vrača, ko je strt in ko je spoznal, da njegove sile niso kos velikim zasnutkom. Kras je bolnemu in še neizčiščenemu ekspresionistu zatočišče, ki ga sprejme kakor mati. Podobno je pojmoval to obtožno, a vendar tako lepo in dobro zemljo italijanski iredentist Slataper, ki jo je proslavil še pred obema Slovencema. V nji je našel utehe svoji večkrat nemalo bolni in kaotični čustvenosti, ob nji je bil sebi zanimiv boj: boj slovanske okolice in zaledja z italijanskim jedrom v Trstu, ki je bil obenem boj slovenske krvi, ki se je je zavedal v sebi, z italijansko. De Touni ni zajel s tako strastno, vročo in omotično besedo kakor Slataper, dasi je njegova ljubezen do te zemlje podobnega korena. To je že bolj miren samoten izletnik, ki se ne umika mestnemu hrupu samo v okolico, ampak odhaja še dalje od ljudi na kraške vrhove, med ograde, doline s školji, brinjem in žepkom ... Kljub nekaterim bledotam je pa vendarle znal de Tuoni zajeti v svoje verze mnogo lepote naše zemlje, ki se pač odpre le tistemu, ki je dobro znan z njo. — To razmerje do naše zemlje in do našega človeka mora vzbujati simpatije za pesnika. Za lepoto, ki je bil deležen in tudi za novo zgodovinsko podobo Krasa, ki odseva iz njegovih pesmi, pa mu bo marsikdo zaviden.
Družba za uvoz jugoslovanskega lesa
Kakor poročajo italijanski časopisi bo v kratkem ustanovljena v Trstu posebna družba za uvoz jugoslovanskega lesa. Ves uvoz lesa v Italijo bo upravljalo pet družb, ločenih med seboj z ozirom na države, iz katerih bo les prihajal. Za jugoslovanski uvoz lesa bo družba torej v Trstu. Vsaka družba bo imela pet milijonov giav-nice in vsak trgovec bo moral postati družabnik teh družb, od katerih bo dobavljal les. Pri vsaki družbi bo moral podpisati delnico za 1000 lir, skupno torej 5000 lir. Sedeži družb bodo v Trstu, Benetkah, Genovi, Neaplju in Kataniji. Tržaška družba bo imela v rokah jugoslovanski uvoz, beneška družba samo nemški uvoz itd. Tako bo ves les iz Jugoslavije šel skozi Trst in samo skozi eno družbo. Prednosti družbe bodo predvsem: kontrola nad cenami, izključitev vsakega posredovanja, uvedba discipline v domači produkciji in, druge.
Velika ladjedelniška pravda končana
Pred nedavnim je v tržaškem pristanišču zgorela in se potopila švedska ladja »Stockholm«. Kljub temu, da so ladjo takoj dvignili iz morja, je bila po strokovnjaških ugotovitvah že popolnoma nerabna. Škodo so tedaj ocenili na 100 milijonov dinarjev, angleške zavarovalnice pa je niso hotele takoj izplačati. Med ladjedelnico in zavarovalnimi družbami pa so se zdaj pogajanja le uspešno končala. Tržaške ladjedelnice bodo ladjo čisto nanovo zgradile in bodo uporabile le
one dele prejšnje ladje, ki še niso bile montirane. Ladja mora biti gotova konec prihodnjega leta, in bo 28 tonska, t. j. prav tako velika kot je bila prejšnja, ki je zgorela. Kakor se zdi, je bila krivda, da je ladja zgorela vsaj v neki meri tudi na strani ladjedelnic. Pravijo, da varnostne naprave niso povsem odgovarjale pogodbi.
Zibelka in grob, priseljevanje in izseljevanje
Te dni so bili izdani statistični podatki o letnem prirastku ljudstva v Julijski Krajini. Iz njih posnemamo nekaj številk: V goriški pokrajini se je lani rodilo skupno 3895 otrok (3826 v
Srejšnjem letu), v Tržaški pokrajini 6001 (5721). mrli jih je lani v Goriški pokrajini 2936 (2848
v prejšnjem letu), v Tržaški pokrajini pa 4984 (4612). Priselilo se jih je na Toriško 7990 (7659), v Tržaško pokrajino pa 15.689 (14.423); izselilo se jih je lani z Goriške 7818 (7491) iz Tržaške pokrajine pa 947 (985). Celotni prirastek t vsej Julijski Krajini (t. j. na Goriškem, v Tržaški. Puljski, Reški pokrajini in v Zadru) lani znaš.v v glavnih mestih skupno 6568, v ostalih krajih pn 4934, torej skupno 11.754 ljudi.
Na smučeh pol »littorino«
Po nesrečnem naključju je zadnjič 8 letni dečko Škilan Armand pri Sv. Ani privozil na smučeh prav tedaj k železniški progi, ko je Sinila mimo lokomotiva električnega vlaka. Pri vsej nesreči pa je imel le še toliko sreče, da ga je »littorina« zbila s proge v stran in ga ni povozila. Otrok se je onesvestil, reševalci pa so ga kmalu odpeljali v bolnišnico in ga tam takoj operirali
»Nmav čez izaro«
Akcija za znižanje cen, predvsem tekstilijam, je bila precej uspešna. V večino primerih so se cene znižale za okrog 5 odstotkov, ponekod tudi manj ali več. Akcija ima poleg (socialnega ozadja tudi namen, da poveča notranji konzum, obenem pa nakazuje kontrolo države nad zasebnim gospodarstvom. V kratkem bodo postavno določene razlike v ceni od producenta do konzumenta, ali preprosto: zakonito se bo urejeval dobiček trgovcev in posrednikov.
»Koroški Slovenec« piše: »V uredništvo prihajajo vesela pritrdila, da naš list redno in mirno izhaja. Mamica z gora nam piše, kako potrta je vsa njena družina, če kdaj njen tedenski prijatelj izostane. Pri nehoteni zapreki ali zamudi nas od vseh strani oblegajo z vprašanji, kako je z listom. Založništvo in uredništvo se trudita, da bi ostala povezanost med listom in čitatelji krepka in čvrsta kot doslej.«
Nemški pevci iz Kočevja so pretekli teden nastopili s svojimi pesmimi, njihov napovedovalec pa je jned sporedom v kratki besedi tolmačil njihove življenjske okoliščine in kulturne težnje. — »Koroški Slovenec« dostavlja, da je večer zapustil prav dober vtis — ne najzadnje pri slovenskih poslušalcih, ki bi si želeli spet kdaj nastopa slovenskega koroškega^ zbora v ljubljanskem radiu.
Iz Brnce poročajo: 9. t. m. je ravnatelj tovarne Katz in Klump. dr. Gabler sklical vse v obratu zaposlene delavce in jih med drugim pozval, naj v obratu govorijo med seboj samo nemško, češ »ker se nahajajo na nemških tleh«. Delavci so ravnateljev poziv začudeni vzeli na znanje, ker sicer ni navada, da bi podjetniški ravnatelji dajali narodno-politične smernice.
Iz Glinj pišejo: Sredi naše vasi stoji lična hišica — poslopje požarne brambe. Kar pomnijo ljudje, je bil na hišici napis: »Slava Bogu, bližnjemu v pomoč!« Ze dalj časa se je govorilo, da 6o moral biti ta napis odstranjen, in pretekli teden je izginil kar čez noč.
Štamcev Tonček z Bajtiš je neopaženo popil steklenico lizola. Čeprav ©o takoj poklicali zdravnika, je otrok v hudih bolečinah kmalu umrl.
V Št. Lenartu pri sedmih studencih 6e je poročil ugledni posestnik in mlinar Peter Pachor z Micko Movrovičevo, ki je bila neutrudljiva sodelavka v Slovenskem kulturnem društvu na Bmci. Mlademu paru obilo »reče in blagoslova!
Barje okoli Zablatniškega jezera nameravajo tekcim letošnjega poletja izsušiti. S tem bo pridobljenih več desetin hektarov plodne zemlje.
Celovška Kolodvorska ulica je dobila moderno velemestno razsvetljavo. Pozneje nameravajo enako razsvetliti še ostale večje ulice in trge.
V Borovljah je umrl dolgoletni vc*dja tamošnje-ga konzumnega društva Karl Stummer. Rodom je bil Nemec, vendar je vedno rad govoril slovensko in bil splošno znan kot miroljuben in pravičen človek.
Spodnještajerska Ljudska posojilnica v Maribora, r. z. t n. z.
naznanja, da je odšel dne 19. marca 1939 k Večnemu po svoje plačilo dolgoletni velezaslužni član njenega nadzorstva, presvetli gospod prelat
profesor bogoslovja t pokoju.
Pogreb pokojnega bo v torek ob 15. uri iz kapele na starem mestnem pokopališču na pokopališče frančiškanske župnije na Pobrežju.
Zvestemu in neumornemu sodelavcu ohranimo trajen spomin!
Maribor, dne 19. marca 1939.
Uradnike iz bivšega rajha je v Celovcu pozdravil pokrajinski vodja stranke Kutschera in jim med drugim razlagal, da sta manjšinsko vpraianje In vprašaje tujskega prometa najbolj pereči zadevi Koroške. G. Maier-Kaibitsch pa jim je s Humper-škega gradu razlagal potek koroških bojev.
Pri Celovcu nameravajo zgraditi veliko gledališče ood milim nebetn.
Slovenska prosvetna zveza napoveduje *©pet dva okrožna sestanka prosvetnih delavcev: za spodnji Rož v Borovljah in za spodnjo Podjuno v Pliberku.	____________
Proglas slovenskih akademikov
Težak svetovno politični položaj, ▼ katerem se je preko noži znašel ves svet, posebno mali narodi, nas je združil v enoten akademski narodni blok, da s tem dokažemo svojo neomajno narodno in državno zavest.
Združeni akademiki Aleksandrove univerze stojimo na stališču, da je edino močna, na podlagi enakosti narodnih pravic Slovencev, Hrvatov in Srbov urejena Jugoslavija izključni okvir, v katerem moremo in hočemo živeti svoje narodno in državno življenje.
V tem trenutku združena slovenska akademska mladina Aleksandrove univerze slovesno izjavlja, da se r interesu narodno solidarnosti odreka vsem medsebojnim trenjem.
V Ljubljani, dne 16. marca 1939. SKAD Danica, JNAK Edinstvo, JNAD Jugoslavija. AKD Kladivo, DSKA Savica, Slovenski klub, AE Straža, SKAD Zarja.
'i"bf!»inf občni zbor slovenskih prostovoljcev
Ljubljana, 19. marca.
V sejni dvorani mestnega magistrata je bil danes občni zbor okrajne organizacije Zveze vojnih prostovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Organizacija je danes praznovala 20-letnico ustanovitve na prav dostojen in manifestativen način. Občni zbor je pokazal, da so vsi člani organizacije brez razlike še vedno krepki, da bodo branili e svojo krvjo našo državo.
Predsednik organizacije prot. Josip Jeras je imel ob otvoritvi krepak govor ter se spominjal v preteklem letu umrlih članov. Nato se je gosp. predsednik oddolžili še drugim in je predlagal, da se pošlje vdanostna brzojavka kralju Petru II. Pozdravne brzojavke, kakor je predsednik predlagal, so bile poslane nato vojnemu ministru, kakor tudi načelniku Zveze vojnih prostovoljcev v Belgradu. Objavil je nadalje, da je občni zbor pozdravil predsednik Zveze jugoslovanskih dobro-voljcev Lujo Lovrič, kakor tudi mnogi tovariši iz Slovenije, ki se niso mogli zaradi zadržanosti udeležiti lepega inanifestativnega občnega zbora. Nato je g. predsednik pozdravil zastopnike banovine g. Ivana Štruklja, zastopnika mestne občine polkovnika v p. g. Andrejko, komandanta mesta in zastopnika divizijskega generala Lukiča in tudi zastopnike raznih sorodnih organizacij. Navzoči so bili zastopniki invalidov, rezervnih častnikov in Legije koroških borcev, ki so zborovalce tudi pozdravili
Podano je bilo nato ob Sirno poročilo o delovanju ljubljanske organizacije. Občni zbor je sprejel mnoge predloge, ki se nanašajo na notranje prilike organizacije, kakor tudi glede stališča, ki ga naj zavzemajo naši borci za svobodo v dosedanjih težkih časih. Poročila so bila vsa sprejeta z viharnim odobravanjem in je tudi občni zbor s pohvalo in priznanjem izrekel sedanjemu upravnemu odboru razrešnico. Profesor Grafenauer je v imenu nadzornega odbora podal prav kratko in jedrnato poročilo o delu prostovoljcev za ureditev notranjih razmer v državi. Občni zbor je izrekel dosedanjemu upravnemu odboru priznanje za njegovo delo, pri volitvah pa je bil izvoljen dosedanji upravni odbor s predsednikom Josipom Jerasom na čelu.
Predsednik g. Jeras je po izčrpnem dnevnem redu zaključil občni zbor. ki je bil na zunaj ma-nifestativnega značaja, z besedami: »Varujmo Jugoslavijo!«
Vloge pri slov. hranilnicah so narasle v januarju za 20 miiij. din
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah dne 31. jan. 1939 vloge na knjižice din 662,757.801, v tekočem računu 476.296.690, skupne vloge pa din 1.139,054.491. V primeri • stanjem od 31. decembra 1938 se opaža sicer pri vlogah na knjižice porast 26.5 milij. dm, pri tek. rač. 25.2 miIV, skupaj 51.7 milij. din. Če odbijemo od tega obresti za
1.	1938, ki so se v januarju večinoma že pripisale vlagateljem in ki so znašale 31.2 milij. din, ostane pravi porast vlog v znesku 205 milij. din.
Vloge na knjižice so narasle pri 9, v tek rač. pri 7, skupne vloge pri 12 hranilnicah, število vlagateljev na knjižice pa je naraslo pri 8 hranilnicah tako, da znaša skupno število vlagateljev 125.826, v tek. rač. se )e število vložnikov znižalo pri 8 hranilnicah, in znaša 6.553. Skupno število vseh vlagateljev pri 29 hranilnicah je doslej skupno 132.379.
Te številke dokazujejo, kako lepo se razvijajo in naraščajo vloge po novem letu in kako trajno narašča zaupanje vlagateljev v hranilnice in denarne zavode.
L glasbeni In recitacljski večer priredi Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani v torek dne 21. marca ob 8 v Frančiškanski dvorani s izbranim umetniškim sporedom. Predprodaja vstopnic od 4 do 10 din v pisarni »Pax et bonum« v franč, prehodu. Konc. klavir »BlGthner«.
Prvi dve letošnji točki našega ligaša:
SK Ljubljana : SK Jedinstvo (Bdgrad) 2:0 (1:0)
Popoldne ob pol 4 je pričela v mrzlem, na pol oblačnem popoldnevu ligaška tekma med Je-dinstvom in Ljubljano. Jedinstvo je nastopilo v zeleno-belih dresih v postavi: Novak, Vukčevič, Popovič, Petkovič, Lončarevič, Mijevič, Mastela, Pajovič, Živkovič, Arandjelovič, Sekulič. Ljubljana pa je postavila naslednje popolnoma belo moštvo: Lindtner, Ceglar Bertoncelj Stanko Vodišek, Šercer, Boncelj, Janežič, Pupo, Grintal, Vovk in Erber. Sodnik je bil g. Podjunski iz Zagreba. Občinstva približno 1500.
Potek: Začne Živkovič, ki pa žogo takoj izgubi. Janežiču zapleni šanco Popovič. Do žoge pride Pupo, ki pošlje v boj Janežiča, ta pa da v sredo. Šercer poda Erberju, ki pa strelja visoko pred gol. Pri Jedinstvu se odlikuje z lepimi vo-ley udarci centerhalf Lončarevič. Erber dvakrat zaporedoma lahkomiselno izgubi žogo. Lepo povzame Pupo, ki pošlje v boj spet Erberja, čigar strel obtiči v sredi v gneči, iz katere pošlje Vukčevič k stranski črti. Stanko in Ceglar Banetu Sekuliču nastavita otfside zanko, v katero se res vjame, ker pošlje Arandjeloviču. Obe moštvi igrata še precej raztrgano, Ljubljana pa mnogo greši tudi v napačnem podajanju. V 6. min. napravi Vukčevič roko, ki pa je sodnik ne piska, noče dati že takoj v začetku enajsterca. Sledi prvi kor-ner, ki ga 6trelja Mastela. Tempo igra je dokaj mlačen, igralci se še niso prav razvneli. V 13. min. dobi na čistem Grintal, ki strelja izredno ostro, toda čez prečko. Prva vrsta Ljubljane se ne more znajti, zvezi ostajata pregloboko v polju; preveč se loteva obrambne naloge. Jedinstvo igra zdaj že lepše povezano in je tudi rahlo močnejše v polju. V 16. min. Grintal krasno prestreže v sredi in^ odda Erberju, ki strelja pred gol, Popovič in Janežič se trudita, toda Janežič z glavo pošlje v out. V 18. min. napravi Vukčevič vnovič roko v kazenskem prostoru. Sledi enajstmetrovka, ki jo Pupo gladko pretvori v 1:0 za Ljubljano. Novak se skoraj zganil ni ob pol visokem, zvito plasiranem strelu. Po tem golu Jedinstvo uprizori dva nevarna zaporedna napada. V prvi vrsti se odlikuje močni, prizadevni Živkovič. V 20. min. nevarna situacija pred golom Ljubljane. Nekaj bojnih mož leži na tleh, žoga šviga po tleh, po zraku, po glavah in nogah. Končno Bertoncelj pošlje v polje žogo, ki je postajala ljubljanskemu vratarju že preveč nevarna. V 22. min. spet prosti strel proti Ljubljani, Živkovič pa ob živem zidu strelja v out. Takoj nato prosti ostrel za Ljubljano, žogo dobi Erber, ki steče, Vukčevič napravi komer, toda ta ostane neizrabljen. Sredi polja se odigra zanimiv prizorček. Pupo se dve minuti bori s tremi nasprotniki, na pomoč mu prihiti Grintal, Pupo pa je žogo že prej oddal proti Janežiču, ki pa ne more do nje, ker jo Popovič pošlje v polje. Vovk nenadoma strelja s tridesetih metrov izredno ostro tik ob prečki v out. V zaledju opravlja branilec Popovič izredno delo. Njegovo postavljanje in odbijanje je krasno in učinkovito. Po tej strani Ljubljana skoraj ne more s pridom osvojiti terena. Erber krasno poda v “j!?- v ®redo, žogo odda Pupo Janežiču, ta pa zgreši. Branilca Jedinstva razvozljata nerodno gnečo pred svojim golom. Ljubljana še vedno ne more povezati vrsto, žoga se odbija kar tako na slučaj, premišljenosti ni v tej partiji. Vidi se, da je do jesenske forme še vedno daleč. Zlasti v polju posamezniki nimajo nobenega pregleda nad igro. V sredi Jedinstvo lahko igra, ker se Šercer drži preveč zvesto oh šestnajstemu. V 30. in 40. minuti je obakrat Jedinstvo v veliki nevarnosti in le nesmotrnost ljubljanskih igralcev ga obvaruje nove nesreče. Kmalu nato Janežič spet v teku pošlje visoko sprejeto žogo v out. V 44. minuti zelo lepa kombinacija Ljubljane: Šercer odda Pupotu, ki pelje proti šestnajstercu, odda končno Grintalu, ta pa strelja v teku čez prečko. Takoj nato dobi Janežič spet zelo uporabno žogo, odda Vovku, ta Erberju, Vukčevič pade, Erber strelja, pa natančno Novaku v roke. Sodnik od-piska polčas.
V	prvem polčasu je bila tekma zanimiva prav za prav le zadnje četrt ure, ko se je tempo nekoliko popravil. Ljubljana se je osvobodila nervoze, premišljene akcije niso bile več tako redka stvar kakor v začetku. Ljubljana je igrala danes v prvem polčasu na dolge pasove, ki pa niso prihajali vselej na pravi naslov, ker imajo ljubljanski igralci še preveč neizdelane pojme o postavljanju in ker halfi ne znajo nasprotnika pokrivati. Jedinstvo je v tem pogledu dalo prav dobro partijo, pred golom pa je pokazalo mnogo več neodločnosti kakor ljubljanski igralci, ki po svetu naokrog prav gotovo ni90 na glasu kot energični in uspešni realizatorji.
Drugi polčas. Ljubljana zdaj igra proti solncu. Jedinstvo izvede prvi napad. Vodišek pa Masteli vzame in pošlje v out. Ljubljanski napad povede Grintal, ki pa Janežiču ponudi predolg predložek. Drugi napad. Jedinstvo se zdaj drži kar trajno v ljubljanski polovici. V 4. min. izredna nevarnost pred ljubljanskim golom; spet se pokaže kot zadnji pomočnik v sili Bertoncelj Stanko. Majhen in-termezzo: Arandjelovič, močno rejena belozelena leva zveza, se spotakne in obleži. Pa ni nič hudega, kmalu je spet na nogah. Po prostem strelu Ljubljane skačejo pred golom Jedinstva beli in zeleni akterji brez uspeha kvišku; žoga si je bila izbrala golmanove roke. Jedinstvo je zdaj v polju mnogo boljše. V 11. min. Novak sijajno brani pred Janežičem in Grintaloin; zdelo se je, da se golu ne bo mogoče izogniti, toda Novak je napravil Jedinstvu izredno uslugo. Belozeleni odgovore na to nevarno ljubljansko potezo s srditimi napadi, ki pa ne morejo priti do Lindtnerjeve neposredne bližine, ker branilci Ljubljane že prej opravijo vse potrebno delo zanesljivo in točno. V 13. min. uide Janežič, ki nesmotreno poda v sredo, tako da namesto Grintala žogo dobi Popovič. Isto napako malo pozneje napravi še Pupo. Tudi Erber zameša ugodno zadevo tako, da pomaga Jedinstvu do napada. Šansa za šanso propada na isti nespametni način. Igra postaja malo manj kot »grozna«, tako je raztrgana, premišljenosti nobene, le slučaj se niza k slučaju. Prvi kakor drugi igralci zapravljajo stoodstotne prilike za realizacijo. V 23. min. le neverjetna sreča obvaruje Jedinstvo pred golom. Oster Janežičev strel Novak že spusti, branilec se spotakne nad žogo, Novak pa pade še enkrat in reši v kot. Nov Janežičev strel gre čez prečko. Zdaj pride tudi dvakrat Lindtner na preskušajo, pa jo prestane bolj srečno kot zaslužno. Tekma je pomalem dobila živahnejši tempo po zaslugi pri-zadevnejših in za igro razpoloženejših ljubljanskih igralcev, ki si prizadevajo na vsak način zvečati rezultat, jih pa pri tem močno ovirata nerodnost in smola. Korner proti Jedinstvu strelja Erber, Novak pa boksa v out. Obe strani se trudita, vendar ne opravita ničesar, vse akcije so le slučajne in tudi igralci ene kakor druge strani jih slučajno vpcljavajo ter prav tako slučajno rešujejo
in zavirajo. Jedinstvo zdaj — menda za dober dojem — skuša igrati nekoliko preostro, kar seveda pri občinstvu izzove živahne proteste. Lončarevič zruši Grintala, ki odide statirat na krilo, njegovo mesto pa zavzame Janežič. Tako nato pa podre Petkovič Erberja. Obe moštvi končno naglo popustita, pozna se, da se je bila sezona šele dobro pričela in da igralci še nimajo običajne telesne kondicije. V 41. min. Janežič odda Erberju, ki steče, Vukčevič pa ga pokrije, tako da predložek dobi nazadnje Novak. V 44. min. končno Erber lepo uide, pošlje k Janežiču, ta pa strelja ostro pod Novakom v gol — 2:0 za Ljubljano. Takoj nato sodnik odpiska konec.
Partija ni predstavljala velike nogometne borbe, ni bila ne lepa, ne ostra. Gostje igrajo v polju prav čeden kombinacijski nogomet, pred golom pa so nerodni. Še najboljši so bili Novak, Popovič, Lončarevič, Živkovič in Mastela.
Ljubljana je dala dokaj raztrgano, čeprav ambiciozno partijo. Šibka je bila zlasti halflinija, ki skoraj ni pokrivala nasprotnikov. Tudi napad ni bil mnogo boljši. Posamezniki, ki so se videli iznad ostalih, so bili: Bertoncelj, Ceglar, sicer nepremišljeni Janežič in osamljeni Grintal. Sodnik gosp. Podupski iz Zagreba je svojo nalogo opravil zadovoljivo, dasi ni bil posebna sodniška zvezda.
Črn dan za Belgrad
Bask : Hajduk 3:1 (1:0)
Belgrad, 19. marca.
Kljub slabemu vremenu se je danes zbralo na igrišču BSKa 10.000 ljudi. Najprej sta nastopila BASK in Hajduk. Že prvo tekmo je gledalo 7000 ljudi. Hajduk ni zaslužil tolikšne pozornosti in je s svojo igro razočaral. Vsi so pričakovali od njega, da bo pokazal lep nogomet.
Že v 3. minuti je imel Matošič lepo priliko, da pretrese nasprotnikovo mrežo, izsilil pa je le kot, ki je ostal neizrabljen. V 17. min. Sarič ostro strelja prosti strel na Hajdukova vrata. Gabrič izvrstno preskoči in neubranljivo zabije prvi gol. Hajduk je takoj reagiral, toda le za kratek čas, BASK je prevzel igro v svoje roke in postajal vedno nevarnejši. V 26. min. Klisarič iz 40. metrov udari žogo visoko pred gol in žoga kot iz neba pade v mrežo. Vsi gledalci so osupnili. V 30. minuti je Spasojevič z ostrim strelom po tleh iz 16 metrov postavil rezultat 3:1. V drugem polčasu je Hajduk zamenjal postavo. Branilec Matošič je prevzel vodstvo napada. Skoraj ves drugi polčas je Hajduk lepo napadal in v 23. min. je Matošič ml. zabil častni gol. Zatem je imel Hajduk še v°dno priliko izenačiti. Izsilil pa je le nekaj kotov, ki pa so vsi ostali neizrabljeni zaradi neodločnega Hajdukove-g anapada. BASK zasluži zmago, ker je bil boljši, imel pa je tudi precej sreče. Od Hajduka so pričakovali mnogo več. Najbolj je razočaral napad, ki je v vsej igri poslal le nekaj strelov na gol.
Sodil je g. Mlinarič.
Gradjanski (Z) : BSK I :0 (I :0)
Druga tekma med Gradjanskim in BSK-om je bila mnogo bolj živahna in v vsakem oziru na večji višini kot prva. Pričela se je ostro, borbeno in takšna ostala do kraja. BSK je v prvih 15 minutah naravnost obsipal vratarja z žogo, toda nesrečni Valjarevič je v tem delu igre zamudil tri 100% priložnosti, da pošlje žogo v mrežo in je on gotovo glavni krivec, da je BSK današnjo igro nezasluženo izgubil. Od 15. minute do konca prvega polčasa je bila igra enakovredna in so se napadi neprestano menjavali. V drugem polčasu pa je BSK gospodoval na igrišču. Gradjanski se je skoraj samo branil. Le od časa do časa je izpeljal kak napad, ki je bil zelo nevaren. Proti koncu je Gradjanski zavlačeval igro, s čemer je zbudil med gledalci precej nezadovoljstva. Odločilni gol je zabil Lešnik iz gneče v 29. minuti prvega polčasa. Današnja tekma je ponovno dokazala, da mora BSK poskrbeti, da dobi v napadu novega voditelja. Valjarevič je sicer dober tehnik, pred golom pa vse pokvari. Poleg Ze-čeviča je on edini, ki danes ne zasluži pohvale. Gradjanski, ki je igral malo podrejeno igro, je pokazal nekaj, kar BSK-u manjka, namreč neverjetno požrtvovalnost, hitro podajanje žoge in ostre strele iz vsake priložnosti. Zaradi tega so predstavljali vsi napadi Gradjanskega največjo nevarnost.
Sodil je zelo dobro italijanski sodnik gospod Ciamberlini.
Hašk : Jugoslavija 3:0 (I : 0)
Zagreb, 19. marca.
Že prve minute današnje tekme so pripadale Hašku, ki je nastopil v svoji najmočnejši postavi z vsemi asi v napadu. Jugoslavija je morala v tej važni tekmi nastopiti brez reprezentativnega branilca Andjelkoviča in srednjega napadalca Petroviča, ki sta zbolela. V polju sta si bili pozneje moštvi ves prvi polčas enakomočni, le pred golom je Hašk zaigral lepše in uspešnejše.
V 31. minuti prvega polčasa je Kacijan prepeljal žogo do kazenskega prostora ter jo podal Finku, ta pa jo je iz bližine poslal v Jugoslavijino mrežo. 1:0.
V drugem polčasu je Jugoslavija igrala podrejeno vlogo. Najslabši njen igralec je bil levi krilec Perlič. Dobra je bila edino obramba in desni krilec Domorodski. Odličen je bil tudi vratar Lovrič, ki golov gotovo ni mogel ubraniti. Hašk je zaigral spet homogeno in pokazal visoko tehnično znanje. Posebno dobri sta bili obe krili Medarič in Fink ter levi krilec Duh. V 18. minuti drugega polčasa se je slika prvega polčasa pred Jugoslavijinim golom ponovila, le da je zdaj Fink stal v ofsideu. Sodnik pa je gol Hašku vendar priznal. 2:0. V 24. minuti je padel iz gneče pred vrati najlepši gol dneva. 3:0.
Tekmo je gledalo nad 4000 ljudi. Sodil je objektivno g. Čamernik iz Ljubljane. Le drugega gola ne bi smel priznati.
Slavila (V) : Gradjanski (S) 2:0 (I iO)
Varaždin, 19. marca.
Tukaj se je odigrala danes pred 1500 gledalci važna ligina tekma med tukajšnjo Slavijo in Gradjanskim in Skoplja, ki se oba borita, da ne bi izpadla. Obe moštvi sta nastopili v kompletnih najmočnejših postavah. Tekma je bila ves čas fair in živahna. V prvem polčasu je Gradjanski nudil enakovreden nogomet'. Imel pa je smolo pred nasprotnikovim golom, kjer se mu ni hotelo ni česar posrečiti. Nasprotno je Slavijin napad izra
bil eno redkih priložnosti in po Pavletiču zabil v 18. minuti tega polčasa vodilni gol. V drugem polčasu je Gradjanski v polju popustil, le obramba je ostala trdna in se je žilavo branila številnih napadov razpoložene Slavije, v kateri so prav dobro igrali krilo Solerti, srednji napadalec Pavletič in desna zveza Koprivnjak. Pri Gradjan-skem je bil najboljši vratar Denič, tako da se je Slaviji posrečilo šele v 36. minuti zvišati rezultat. Krilo Dabič je lepo podal v sredo kazenskega prostora, odkoder je Pavletič prisebno poslal žogo v mrežo. 2:0. Tekmo je sodil sodnik Popovič prav dobro.
Slavija (S) : Zemun 1:1 (1:1)
Zemun, 19. marca.
Dopoldne je bila na igrišču Zemuna odigrana prvenstvena tekma med Slavijo iz Sarajeva in Zemunom. Neodločen izid odgovarja poteku igre. V 37. minuti prvega polčasa se je zgodila nesreča branilcu Zemuna Otačeviču, ki je prehudo trčil skupaj z igralcem Slavije ter si zlomil nogo.
*
Ligaška tabela do prihodnje nedelje je:
L	BSK	16	12	3	1	48:12	27	točk
2.	Gradjanski	Z	16	10	2	4	35:14	22 točk
3.	Hajduk	16	9	4	3	42:22	22	točk
4.	Hašk	16	8	4	4	30:18	20	točk
5.	Jugoslavija	16	9	2	5	31:19	20 točk
6.	Bask	16	5	6	5	22:23	16	točk
7.	Jedinstvo	16	6	2	8	25:33	14	točk
8.	Slavija, Sarajevo 16	5	3	8	24:29	13 točk
9.	Ljubljana	16	4	4	8	14:32	12	točk
10.	Slavija, Varaždin 16	3	3	10	20:39	9 točk
11. Zemun	16 3 3 1017:43 9 točk
12. Gradjanski,Skoplje 16 3 21118:46 8 točk Nedeljski program je naslednji: V Sarajevu:
Slavija : Ljubljana, v Skoplju: Gradjanski : Bask, v Zemunu: Zemun : BSK, v Belgradu.- Jedinstvo : Hašk in Jugoslavija : Slavija (V), v Zagrebu: Gradjanski : Hajduk.
Maribor : železničar I: f
Maribor, 19. marca.
Na Rapidovem igrišču se je popoldne odigrala predzadnja pomladanska prvenstvena nogometna tekma v mariborskem okrožju. Srečala sta se stara mariborska pretendenta za naslov prvaka SK Maribor in SK Železničar. Prvak mariborskega okrožja je postal Gakovečki SK, drugi in tretji pa sta Železničar in Maribor.
Ob začetku tekme je vse kazalo, da bo Maribor zmagal. Začel je iniciativno in ostal v premoči. V tretji minuti je njegov napad izvedel krasno potezo od leve. Tičar je podal Dušanu, ki je nato »potegnil« Bačniku, ta pa je zabil prvi gol in dosegel vodstvo. Železničar je izenačil v 21. minuti. Habicht je streljal iz velike daljave. Vratar je žogo sicer ujel, nato pa jo je med nogami spravil v mrežo. To je vplivalo na Mariborčane porazno.
V drugem polčasu se je slika precej izpre-menila. Zdaj je imel več igre Železničar, ki je resno ogrožal vrata Maribora, toda obramba je razčistila vse kočljive situacije. Maribor je precej popustil. Vendar je pa »beli« napad večkrat prodrl do nasprotnikovih vrat ter pred njimi ustvaril položaje, ki so jih branilci le s težavo reševali. Tičarju sreča to pot ni bila naklonjena. Nekaj ugodnih prilik je imel tudi Pavlin, a jih je precej zastrelil.
Igra je bila z malimi izjemami fair. Sodil je osiješki sodnik Habdija.
V predtekmi sta se srečali rezervni moštvi obeh klubov ter dosegli rezultat 3:2 za Železničarje.
Pri tsfcu čsz drn k sirn v Zagrebu zmagal Kotnik
Tu je bilo danes prvenstveno tekmovanje zagrebške atletske podzveze v teku čez drn in strm (cross countryju). Ta tek je bil obenem zadnja priprava zagrebških tekačev za državno prvenstvo. Za letošnje prvenstvo v teku čez drn in strn je poklonil minister za telesno vzgojo Gejovič lep prehodni pokal za zmagovalno društvo. Današnja proga je bila dolga 7800 m in je bila ista, kakor bo pri državnem prvenstvu.
Danes je bila v glavnem borba med lanskim državnim prvakom Flassom in zagrebškim Slovencem Kotnikom. Slednji je 500 metrov pred ciljem ušel ter z naskokom 40 metrov prišel prvi na cilj. Dosegel je čas 25,05.06. Drugi je bil Flass (Hašk) 25,25; tretji S. Krajcer (Concordia) 25,32; četrti I. Krajcer. Šele na sedmem mestu ie Srakar (Concordia).
Italijanski nogomet
Torino : Novara 1:1, Lazio : Milano 2:1, Bologna : Liguria 1:1, Livorna : Juventus 1:0, Bari : Triestina 0:0, Genova : Luchese 4:1, Ambro-siana : Modena 4:2, Napoli : Roma 1:1.
Na prvenstveni tabeli še vedno vodi Bologna s 34 točkami.
Sestanek predstavnikov LNP in ZNP
Ljubljana, 19. marca.
Od desetih do dvanajstih dopoldne je trajal današnji sestanek delegatov zagrebške in ljubljanske nogometne podzveze. Na sestanek v hotelu Metropolu sta prišla Zagrebčana podpredsednik ZNP g. Kovač ter tajnik ZNP g. Petek. Ljubljanski delegaciji je načeloval predsednik LNP g. dr. Kosti.
Zagrebška delegata sta poudarila, da bodo Hrvatje na vsak način poskusili izvesti temeljito reorganizacijo v Jugoslovanski nogometni zvezi in da bodo, če do konc» aprila v Belgradu ne bo zaželenih sprememb, vsi hrvaški klubi izstopili iz zveze.
Ljubljanski zastopniki so na današnjem sestanku Zagrebčane svarili pred prenagljenim ravnanjem; poudarjali so, da je treba za vsako ceno reorganizacijo Jugoslovanske nogometne zveze poskusiti izvesti v zakonitem okvirju. Za nelegalna sredstva naši delegati niso in v tem pogledu Zagrebčanov tudi ne bodo podprli. Z obžalovanjem so naši zastopniki sprejeli vest, da so Zagrebčani odklonili povabilo komiteta za reorganizacijo Jugoslovanske zveze. Komitet je povabil zast&PJ11*^ vseh podzvez na sestanek, ki bo prihodnjo nedelj v Belgradu. Zagrebška delegata sta nato po na" govoru naših zastopnikov obljubila, da bosta po*, skusila pregovoriti svoje prijatelje v ZNP, naj b‘ se udeležili nedeljskega belgrajskega sestanka. Naši zastopniki so izjavili, da bodo šele potem, če bi se vsa zakonita pota in poskusi pokazali za absolutno brezplodne, z vso močjo podprli borbo ZNP za reorganizacijo.
Na sestanku so naši delegatje z Zagrebčani formulirali svoje posebne želje, ki jih bodo izrazili še natančneje, ZNP pa bo izdelal točen načrt za reorganizacijo Jugoslovanske nogometne zveze. Ob koncu so vsi prisotni izrazili zahtevo po maksimalnem roku, ki naj ne bi presegal dveh me-6ecev.	'
Ob koncu so zagrebški in ljubljanski zastopniki izdelali za javnost sledeči komunike:
»Danes so se sestali zastopniki ZNP in LNP na informativnem sestanku, ki je potekel v prisrčnem duhu. Soglasno je bilo ugotovljeno, da J reorganizacija JNŠ neobhodna in nujna. Obestra sta dali svoje sugestije k temu vprašanju. Zastopniki LNP so podčrtali željo, da bi ta akcija
črpala vse možnosti mirnega sporazumevanj' Končno je bila izražena soglasna želja, da os neta obe podzvezi v stalnem stiku in bo v namen LNP predložil svoje1 želje, ZNP pa bo delal detajlni načrt k svoiemu predlogu o reorganizaciji JNS.<
Nekaj presenečenj v prvem razredu
Ljubljana, 19. marca.
SK. SVOBODA : SK BRATSTVO 2 : 1 SK REKA : SK KRANJ 2 : 2 HERMES : JADRAN 1 : 0
Ki črnem vrhu je bila medklubska tekma v slalomu
Jesenice, 19. marca.
A.S.K Gorenjec je priredil danes medklubsko tekmo v slalomu na črnem vrhu. Dolžina proge je bila 520 m, višinska razlika je znašala 90 metrov. Proga je imela 11 vratc. Doseženi so bili sledeči rezultati:
A. Dame:
1. Praček Alojzija (ASK Gorenjec) 2.1f!0
2. Heim Erika (SK Skala) 2.32.
B. Seniorji:
1. Klein Bruno (SK Skala) 1.26.
2. Bertoncelj Jože (ASK Gorenjec) 1.34
C. Juniorji:
1. Stumpfl Tone (SK Skala) 1.30.2.
2. Stare Marjan (ASK Gorenjec) 1.40.6.
Prvenstvo Maribora v teku čez drn in strn
Skupina seniorjev na progi okrog 7500 m: 1. Zupan (Železničar) 28:20, 2. Rotner (Ž.) 28:21,
3.	Krepfl (Maraton) 28:53. Nastopilo je 8 tekmovalcev, od katerih sta 2 izstopila.
Skupina juniorjev C na progi okrog 2500 m: 1. Karlin (Ž) 9:25, 2. Lobe (Rapid) 9:51, 3- Ju’ lius (Rapid) 10:02. Tekmovalo je 5 juniorjev.
V skupini juniorjev B se tekmovanje ni vr' šilo, ker se nihče ni prijavil.
Francoski nogomet
V prvi francoski nogometni diviziji so bili danes doseženi naslednji rezultati: Racing Roubaix 1:1, SL Etienne : Sete 3:1, Havre : Lille 1:0, Marseille : Rouen 1:0, Cannes : Metz 2:1, Soohaux J : Fives 4:2, Lens : Excelsior 1:0, Strasbourg : An-tibes 2:1.
Krasna akademija Slovenskih fantov in deklet v Celju
■Celje, dne 19. marca.
Popoldne ob 3 se je pričela v dvorani Ljudske posojilnice telovadna akademija Zveze fantovskih odsekov in Zveze dekliških krožkov s sodelovanjem zvezne tekmovalne vrste. Velika dvorana je bila nabito polna. Akademije so se udeležili skupščinski podpredsednik g. Mihelčič, poslanca Bitenc in dr. Ogrizek, okr. glavar dr. Zobec, pomočnik poveljnika 39. p. p. polkovnik Defar, poveljnik vojnega okrožja polkovnik Milkovič, podpolkovnik Krasnik in Stefanovič, predstojnik mestne policije Torner, podpredsednik ZFO dr. Capuder iz Ljubljane, predsednik celjske podzveze prof. Janežič, načelnik Ljudske posojilnice profesor Cestnik in drugi.
Akademija se je pričela z nastopom vseh telovadcev in sodelujočih pri akademiji. Ko so se pokazali telovadci, so zaorili po dvorani vzkliki navdušenja, takoj nato pa je zaigral ^salonski orkester pod vodstvom g. Lenardona državno himno.
V	imenu predsedstva ZFO je imel lep govor o nalogah in pomenu Zveze fantovskih odsekov podpredsednik ZFO iz Ljubljane dr. Capuder. Sledile so poljubne vaje na krogih. Takoj nato so nastopile mladenke in prav enotno izvajale češke proste vaje ob spremljanju klavirja. Poljubne vaje na bradlji so izvajali naši najboljši tekmovalci z vso eleganco. Posebno so bili deležni aplavza Natlačen, Varšek in Kermavner ter mladi Celjan Kokot Slavko. Sledile so češke vaje s signalnimi zastavicami celjskih telovadcev. Nato je nastopila prva skupina s poljubnimi prostimi vajami. Vsaka vaja je morala trajati najmanj dve minuti. Videli smo najtežje gibe, bočne premete, raznoženje, razne
stoje, razovke, prevrate, skratka, vse je bila moderna talna telovadba. Briljiral je spet Janež, žal je bila njegova vaja za dve sekundi prekratka in je dosegel prvo mesto Natlačen.
Nato so članice celjskega dekliškega krožka izvajale s spremljevanjem orkestra simbolne ra-jalne vaje. Na konju so izvajali najtežje vaje. Prednjačil je, kakor je bilo pričakovati, Natlačen. Nato je nastopilo osem članov ZFO, ki so enotno izvedli težke češke proste vaje.
Najlepša točka je bil drog, kjer so pokazali fantje neverjetno drznost. Prednjačil je Varšek, nič pa nista zaostajala Natlačen in Janež. Pri Janeževih izvajanjih na drogu Je gledalcem zastajala sapa. Fantje so bili deležni silnega navdušenja. Po tekmah so gledalci zahtevali ponovitev.
Rezultati: 1. Natlačen Fric (Jesenice) 267.34 točk; 2. Varšek Ivan (Vič) 258.92 ; 3. Železnik Franc (Jesenice) 256.84; 4. Frankič Oskar (Jesenice) 251.35; 5. Kermavner Franc (Kranj) 238.72;
6.	Legan Jože (Jesenice) 225.75; 7. Janež Karel (Sv. Helena pri Ljubljani) 224.11; 8. Slavko Kokot (Celje) 221.57; 9. Čop Avgust (Jesenice) 219.84; 10. Vidmar Milan (Jesenice) 217.41 točk.
Po končanih tekmah je predsednik sodniškega zbora g. Jože- Hvale razglasil izid, pri čemer je vodja tekmovalcev Ivo Kermavner razdelil tekmovalcem darila. Fric Natlačen je kot prvak ZFO prejel prehodno darilo, pozlačenega Plečnikovega orla in plaketo. Ostali so dobili plakete in diplome.
Gledalci so prirejali Natlačenu in ostalim tekmovalcem prave ovacije. Akademija se je zaključila s himno slovenskih fantov, ki jo je pela vsa dvorana.
“s ZZiZIIZIbi doma Uhala tuš delavnik eb 12. Mesečna naročnina 12 din. «a Inozemstvo 25 din Uredništvo: Kopitarjeva nliea «/111. Telefon 4(101 do 4005. Uprava: Kopitarjeva nllea C. . y	ge Jegoelevancka tiskarno V Ljubljani: K. Geč. Izdajatelj Inž. Jose Sodja. Urednik: Mirko Javornik