i I
ti*. —y
^ hb. ti na if
SBfiS i« f« SE
X B.
srnai
S« New York mIo kto,
m 7.00 >..< T .00 -—11
GLAS NARODA
,——
L.* a J siomiskih iifcmvtcT 7 AltirtikL
u:
lirgtit ll0T«Ja SH3X in Mm Unite* Šteta«,
every fay exeep and legal Holiday*,
76,000 Beaders. -
V
rELKFOIT: «76 COSTUUTDT.
Entered m Baccnd Class Matter, September 11, 1903, »t the Post Office at New York, H. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 307 — *TEV. 307.
NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 31, 1920 — PETEK, 31. DECEMBRA, 1920.
VOLUME XXVUL — LETNIK XXVUI
REŠKA KOMEDIJA SLEDNJIČ KONČANA
KONEC BURKASTIH D ANNUNZIJAD. — GLAVNI JUNAK LURKE JE BAJE S SVOJO PRILEŽNICO ODFRČAL Z REKE. PRAVI, "DA NI VREDNO UMRETI ZA ITALIJO".
JU k raj.
Tr<t, 'HI. ilftfmbni. — floj+-v«nj* med mlulmi italijanskimi če-i ter d Annun/ijevimi 1 Sonarji, ki se je »ršilo že nekaj dni na i. je kotirano, Pu^xtbn /a kapitulacijo h« (»odpisana jutri /jut-
!'ovije /a uMavljtnje sovražil--st i je izdal italijanski general »	i takoj na to, ko j«- prejel sporočilo, <la j« d'Annunzio odsto-
pil « I -\<«jt^a diktatorstva ter strabovalra in izročil celo zadevo v nt xf«>'tiejra s\tiH, i\ j«. tak<»j oklenil, da pristane na pogoje italijanske vlade.
IV	koiiferenei, !:i »» je vršila v torek v Opatiji noti reškim me-•i m svetom t»»r aasto) tuki italijanske vlade, mestni svet sklenil,
na j Utaje v rapullsk > pogodbo in da obsoja d'Anuunzija ter njego-v legionarje.
Zadnje vesti o d'Annitnziju, t»*mn jarenin jnnakti. ki se je ved-.» - -k<Mtstil, <1.1 Ik> ne Ji«*ki njefrov grob, naznanjajo, da jo misli I »pihati z H"k»* z aeroplanom ter di misli vzeti s sel»oj tudi svojo priU/nieo, mko signorino Luisello Paeeara. ki se nahaja že nek;ij pri njem na R« ki in katero misli takoj poročiti, kakorhitro I.o -'ulii « dol.rilo !<»čitev zakona z njegovo sedanjo /.»*no, Signori-i • IVu-eara izjavil*, da ne zapusti svojega Ijnbimea ter rra le raje iirri'>rj»-iia ob njepovi strani kot pa da bi se umaknila iz mesta.
Rim, Italija, ;U>. decembra. — < i lasom poročil lista "M«ssage-»" je d'Annun/io zadnje ease z mnogimi vplivnimi reškimi mešea-i i no si Ho m ii> <italnu postopal, in to \ sled tega, ker so mu slednji prigov arjali, naj s«, vdi. pritisku italijanske vla»le ter zapusti mesto. K<» -m iie&ateri teb Ti o/ pričeli z njim govoriti o predaji mesta jih ;« il Annuniio nazvai fctraliopetee.
Na laije poroča omenjeni list, de je bilo mnogo oseb primoranih .l'/a'i iz ni» sta pred <1 'Annunzijevtn terorizmom, med njimi tudi pro fes r Zimelli, član avtonoraske žt tanke, kattrcga se j*1 obdolžilo,, ria je spletkaril proti d'Annunzijn,
London, Anglija, :i<\ decembra, — Neka brzojavka, ki jo je pre ,i*1 londonski "Times'* iz Milana, naznanja, da je izdal d'Annunzio mattifest, v katerem pravi;
".laz sem s*- veduo živ in zdrav. Kljub temu, da sem se včeraj pr pravil že na smrt t»*r priporoči! Bogu svojo dušo, vendar sem se-t.aj sklenil, da hočem ohraniti svoje življenje za vsako ceno.
"Stokrat sem /e smehljajočega lica zastavil svoje življenje v • danji vojni, toda končno s»'tn spoznal, da Italija in njeno ljudstvo m vredno te žrtve."
* • *
Zavzetje Reke p'j d'Annunzijn in njegovih legionarjev klice v h ti zopet ono zloglasno londonsko pogodbo, ki je bila tajno sklenjena v zgodnji spomladi leta 1915 meti Italijo ter ostalimi za-v vtiiki, ki so * tem paktom privabili Italijo, da sc je vdeležila sveto'ne vojne proti centralnim državam.
< i lasom te pogod be naj bi dobila Italija del Tirolske, in sicer j /no Brennerjevega pa*u, kakor tudi Trst, Gorico, Istro ter ko« J'.otna« ije. Reka pa naj bi, ostala Hrvatski.
Ko je bila vojna končana, so pa šovinistični laški nacionalisti, n-ed katerimi je bil d .Minim/io eden Kavnih, zahtevali, da mora li» ka pri pa.-, t i Italija, kar je bilo v direktnem m.*protKtvu z londonskim paktom.	'
Hrvaška, ki je sedej del Jugoslavije, je. naravno, proti tem neti ruvičenim zahtevam laških šovinistov protestirala rekoč, da je Sušak, važno reško predmestje, uli bolje: del mosta samega, pepol-i otna jtt goal ovan ski ter da dežela neobhodno potrebuje pristanišča m izhoda na morje, do.im se o Italiji to ne mor-' reči, ki ima dovolj svojih pristanišč ob Jadranskem morju. To zahtevo je energično podpiral tudi ameriški predsednik Wilson, katerega je označil prismojeni d'Annunzi o kot povzročitelja vsega nesporazuma ter edino pn ko, ,U se ne uresničijo želje laških faiLatikov. Naziranje pred-*< tlnika Wilsona je bilo pa — mimogrede omenjeno — tudi nazira-i.je Francije in Anglije.
I'od k repi jena po italijanskem javnem mnenju, je italijanska r.virovna delegacija v Parizu, katero je vodil te<ianji ministrski predsednik Orlando, zavrnila vsak poskus sporazuma, ki ne bi bil všeč italijanskemu imperializmu. V aprilu 1919 je unspela kriza do svojega vrhunca, ko je predsednik Wu»lon zagrozil, da se bo umaknil • konference ter celo stvar puMil vnemar.
Izjalovitev pogajanj, da bi se doseglo primerno rešitev v reškem vprašanju, je bil eden glavnih vzrokov, ki je pripomopel k padcu italjanskepa mir.istsk<va predsednika Orlanda in nje«rove>-ga kabineta. Temu kabinetu je sledil kabinet Nittijeviii naeijcnali-stov, ki no bili predhodniki in menda tudi režišerji poznejše prismojene «1 annunzijade v stptemhni;
Hi'ka je bila za -'asa vhinla d'Annunzijevih lepionarjev pod vojaško k(»ntrolo generila Pittalupa, poveljnika italijanskih rednih če'. Ko je general čul o priho<lu legionarjev, j? odšel z močnim od-delkotn svojega vojaštva iz mesta, da prepreči vhod d'Annur.zije-vim pustolovcem. Tam se je srce al z d "Antninzijevim vojaštvom, ki je prihajalo v mesto na avtomobilih, oboroženo s puškami ter strojnimi puškami. Ko je d'Annunzio ugledal italijanskega generala mu je dejal: "Kakor vidim, nameravat vi streljati na svoje brate? — .Vato se je postavil tragično teatrdno pozo, razgalil svoje prsi ter rekel: 44Ustrelite najprej mene!" Italijanski -eneral, to videč, je
M«1 d'Annunziju okoli vratu, a vojaki so pričeli divje kriča»i: _
Tiva Flume! Viva d Annunzio:*' Nato so d'\nminzijeri legionar-jt vkorakali t mesto.
Tekom petnajstih mesecev, odkar je prispet prisraojenee s svo-j m vojaštvom v me*to, se je izvršilo že mnogo tragedij, pa tudi nič t .ai.j opernih junaštev. Bilo je že mnojro spopadov med Juposlova-ter Italijani. Jugoslovani so odrezali d'Annunzija od dobav1 janja živil, d očim je italijanska mornariea blokirala lleko. — (To je morala biti čudna blokadi O. ur.)
Nato jo d'Annunzio odredil majhne živilske racije ter izdal ne-broj manifestov, v katerih je prisegal, ''da ži%- ne odide z R'ke".
V	januarju 1920.. ko se je vrhovni svet v Parizu razšel, je bilo jadransko vprašanje še vedno nerešeno, v zadnjem mareu je Italija poostrila svojo blokado Reke a d'Annunzio jc tedaj proglasil Reko s zaledjem za neodvisno državo, v kateri je bil on imenovan vo-jaik im poveljnikom ter glavarjem države;..
BAVARSKI MAJNERJI ZA RAZOROŽENJE
DVA ARETIRANA V |
ZADEVI EASTMAN A KER SE BOJE FRANC08KE INVAZIJE. ZAHTEVAJO, DA TVIO-
--j-RA BAVARSKA RAtPUSTITI DEŽELNO BRAMBO. — V NA-
Vodja je živel dvojno življenje. SPROTNEM SLUČAJU NE BODO VEČ POŠILJALI PREMOGA Policijski špicelj in obenem pro-j	NA BAVARSKO.
dajalec o mamljivih sredstev. «	-
--j Berlin, Nemčija, 0. decembra. — V urad driavnegm kanclerja i.*
Včeraj zjutraj je policija v;pnšla včeraj delegacij? majnerjev ruhrske^a okraja ter odločno New Yorku aretirala dva možka.j^ldevala. naj vlada takoj razpusti bavarsko deželno brambo. katera je izzi umora banditskega ilajnerji so izjavili, tla ImhIo francoske čtte v<lrle v ruhr>ki o-voditelja, Monk East mana v ne- kny. bo ta brambr še obstajala.
del jo zjutraj, nepresrano iskala.' ^ to no }(0 nemudoma zgodilo, so izjavili, da bodo picne-Nahajala stu se baje v družbi ^ pošiljati premog na Bavarsko.
Iz tega je razvidno, da so sc majnerji že naveličali zavlačevanja ^ade ter da so siti neprestanih obljub, ki se nikdar ne izpol- ejo.
Xemski zunanji urad pa ho«"e prikriti celo zadevo. Pravi. J;, so prišli majnerji prosi le za živila ter da so razoroženje bavarske ikrajni pravdnik Hennis je izjavil, domače hrambe le minogre<le omenili.
;<ui bo policija za enkrat zamol-J Pristavlja, da nivo majnerji ničesar zahtevuli ler da tudi i.-.lie-jeala imena aretiranih, dokler jih obljube niso dobili.
,ne ho on sam osebno zaslišal. Po- Soeijalistični listi j»a pišejo vse drugače, namreč, da bile lici ji je znano, da sta bila v nje- zahteve skrajno odločne ter da je delegaciji načeloval znani soei-
jalist Hue, ki je tudi član državne»r:= zbora.
Zaenkrat se še ne ve, kaj bo storila francoska vlada. Najbrže sr ne bo objavljala vdreti v rulirski okraj, če ne bo Bavarska v najkrajšem času poslala svojih vojakov domov.
Eastmana na neki party", ki se je vršila v Blue Bird kavarni na
1. cesti in 4. Ave., nakar
lo
bil
Eastman ustreljen. Pomožni o-
riOItK ' EA3TT1AV "MONK" EASTMAN
NIG MONET NE BO ZA PROHIBICIJO
govi družib, irndar pa se ne ene-ne drugega od njih ne sumi
i *
j umora samega.
j Hennis je dostavil. da bosta________
c ret i rana. mogoče lahko podala SKROPENJE CEST Z ALKOHO važne informacije. Izza umora	LOM.
l anditskega voditelja sta se skri-	__Jšrečno in veselo Novo leto želita
j vala, kar samoposebi precej po- Albuquerque, X. M.. *J0. dec _ vsem naročnikom in čitate-
jmenja. Med tem pa ^ vrši naprej Iti. januar se bo slavilo v tukaj ! ]jem
iskanje moža. ki je na sumu, da jeknjem mestu kot dan zmagoslavja	Uredništvo in uprcva
tkjanski izvršil umor. Na vpraša-|/a izvedenje narodne prohibicije.	"Glas Naroda".
r.je, če sta biia oba aretirana med [imenovanega dne se bo 500 ™lon SHSlSaSUSSSUaSlfS®^® onimi, ki so sc prepirali z bandit-j/gan i-	-- «-i«t_____faaf^ciTpytpwpfflFWf^lr^r-flffrQrH^m
skim
poglavarjem,
Denar, namenjen za izvedenje pro nibicijske postave, je bil popolnoma črtan iz proračuna.
ja, dobrega in slabega, vina
Zastran Dostavnega, nraznika. "No-'ir • 7 - i	^ odvrniIlvsake vrste in dosti drugih pre- j tudi zajti t rek, pri katerem je bil
^astran postavnega prazniKa no- Hennis, da je boljše, ce o tem ne povedanih ni lač zlilo v velik- oh r. n	. -
voletnega dne" ne izide iutri ,,)VOri r-otovilo na se ie d i stal T l	1	( °,h-v 4'ustlu P"™*- Je spr-
'4Glas Naroda." Prihodnia i' • i i ^ \	V kl V°Z' riamenJeT1 za »krope- jel v svojem hotelu obisk članov
Was Naroda . ITinoanja |,.|a 0i,iL z Eastmanom v B»ook- j,ie eesta in s to tekočino sc ho	ti-	i	• , •• ,
številka izide v pondeljek,'u 11U pwno v llor. ocl sobote n„ ne 'J.	m. S t0 telJ0c1110 se b® o,plomati«nega zbora, visokih dr-
_ « inrwJ.t.itt	l ,i- ZT	"e-1poškropilo glavne ceste mesta, do- žavnih uradnikov ter odličnih go-
dne 3. januarja.	Nato sta ga spremila v kler ne bo izginila iz kadi zadnja!stov.
U"**..... ..... » i- i kapljica.
To bo predstavljalo glavni del UEPORTACIJE RUSKIH RADI-
Uredništvo.
Manhattan, kjer se je zbrala družba v navedeni kavarni. Pozneje pa sta izginila. Detektivski poročnik Fnnston je v družbi svojih ljudi konečno izsledil oba.
PI lllll VMIPDC0A Eden izmed aretiranih se > o-uLAnU KUnUntoA l kot William Simermeyer iz __I.irooklvna, vendar pa se domne-
V ČAST NAJSTAREJŠEMU
programa, Katerega bo izvedla	KALCEV.
Christian AVoinen Temp-^ance	__
1'nion v proslavo izvedbe narod- Washington, J). C, 2.1. dec _
ne prohibicije. Dan se bo nazivalo Deportacije ruskih radikalcev se "Carrie Xat'u.n Day", na čast bo-|lodo zopet v resnici pričele. Do-
Washington, D. C., :J0. d^e. — Dovolilni komitej poslanske zbor nice je danes vložil generalno | predlogo glede primanjkljaja |
(Sundrv Civil Bill), potem ko je,	-..	J3'rooklyna, vendar pa se domne- r-lke za prohibicijo, ki je umrla(sedaj je zaznamovanih 25 radl-
porezal dovolila za približno Najstarejši član kongresa je imel \a;.da n> lc namiajeno ime. Po- pred par leti.	Jkalcev. ki bodo v tek treh t dnov
$421,000.000. Komitej je priporo- z tih v al ni govor, ki je trajal pet- ],(,'a Je tlul1	reservirana s| Več kot sto Članov organizacije. deportirani. V celem je določenih
čil V splošnem le nekaj čez 3S3	najst minut.	j svojimi informacijami in aretira-|se je ponudilo, da bodo vlekli voz. ."00 o«eb za deportacijo v sovjet-
milijonov dolarjev. Xa j večji od-|	----nih se tudi m vPisal° v sez"i,m za|ila katerem je prostora za dvajset' ko Rusijo, vendar pa je treba
bitek je pod rubriko 44Pomožna, Washington. D. C.. 30. dee. — Lme^P v policijskem glavnem prolubicijskiii babnic.	(preje skleniti dogovor z estonsko
ladijska korporaeija", kajti ko- Da je človek, in naj je tudi zako-	Glatsl ^^ sta za enkrat Zgane pijače, s katerimi se bo| vlado, skozi koje ozemlje morajo
mitej je mnenja,	*■*
da je tretja ta nodajalee, 1 urad vzdržati iz drugih virov.
Justični department je zahteval *r00,000. da izvede prohibici-ske
toliko star kot	le kot priči. Iz polieij-
tliti starim, je dokazal Uncle Joe,skih virov ^ Je Zvedelo, da je Cannon, prejšnji epeaker zborni- /^tajala družba v kavami iz ki je danes star let. sedem |csm,h možkili, vključno Eastma-
t x " , - i " -	•» n.. i«. ;.]an r»n lia J^1 ze v rokah policije
postavo in ta podstavek je komi-11 ieseee\ m . dni. un je eian po- .	, . ,	, . 2 .
1 _ . ..	. l. i______„i_____, * .1____* i m med onima dvema, ki se nista
tej popolnoma črtal. Nova pred loga pa je dovolila .">.000 za zatrt je trgovin" z opojnimi pijačami v A laski.
.o mu starejši rretiralia' se t)aje na^aja morilec Demosteni'o-,Eastmana-
. slanske zbornice že 43 let in devet meseeev. Potem ko so državniki in mlajši i/nun.-Mrm u-,
beli strank čestitali, se je podal) Kljub zanimanju policije je t rudnih korakov na tribuno pred skoro gotova stvar, da je Monk sedežem speakerja, odklonil pult 'Eastman posloval kot špfcelj po-FRANCOSKI SOCIJALISTI 2A 7a sv°j	ter pričel ei-j l^ijskega departmenta, posebno
MOSKVO.	t1ati brez govor, ki je trajal T'ri zasledovanju prodajalcev o-
_ *	jpetnjast minut. Slavne kretnje,|wamljivih sredstev. Neki polieij-
katere ima navado delati z levo ski uradnik ga je baje pred kratkim obiskal v njegovem stan ova-
Tours, Francija. 30. deeembra.
..	,	.	r.'ko, tudi ob tej priliki ni manj-
rraneovka socijalist lena stranka	...
11 - » -	kal o, ter je bila tako močna kot so
se je izrekla včeraj zvečer z veli-i ' J
x . . - * ■», i-ili nekoč njegovi udarci s klad-ko večino zba obsoluten pristop k.	J . ,
.	- .	r-	-.r t__r ivotn, s katerimi je pregnal marsi-
kateri parlamentarni vihar. Po
, .eerimoniji je šel na lune in ko se d? naj se izn *e zborovanji za ali-K . .	. . . . .	.
* .	.. .	ne nekdo norčeval iz dejstva, da
stuutni pristop k tretji internaet- . , .. .. , T
m :ul I tlele .loe oee niti ene po-
jonali v Vlosicvi, je dotul 30S ^Ia- .	,
j - • i-, j • ai st*ve, je odvrnil sov, doeim jc bil drugi predlog,
tretji intemaeijonali v Moskvi. Predlog levrga krila stranke, i
n.iu na Driggs Ave v Brooklynu. Iz policijskih virov prihaja tudi
rz enT5'
C^* VESKliO NOVO LETO ŽELI VSEM ROJAKOM, PRIJATE UEM IN ZNANCEM
FRANK SAKSER.
katerega je stavil delegat Jean Longuet, naj se kongres na določen način izrazi, če je zaključe-nie Longueta in njegovih pristašev iz internacijonale. spreje* le s 1022 glasovi 397 delegatov sc je vzdržalo glasovanja.
Po brezuspešnih poskusih, da se ohrani organizacijo intaktno. se je završilo razeepljenje francoske soeijalistične stranke v mogoče tri skupine.
PREDNO SE ODLOČITE
za trojo družino sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar t domovino, da si ga potnik sam kupi, pišite najpr-vo ta tozadevna pojasnila na znano In zanesljivo tvrdko
samozavestno; Mogoče, aza'o sem jih dosti ubil.
^red govorniki, ki so slavili Ctnnona, se je tudi nahajal demo kratični vet« ran in prejšnji speaker Champ Clark. Sprejet je bil predlog, da se postavi kip Can-nona v rotundi narodnega poslopja. Stroške za kip bodo pokrili prijatelji Cannona.
O dolgem življenju Cannona nam priča dejstvo, da sta od 371 senatorjev in poslancev, katere je r.-išel Cannon ob svojem vstopu, pri življenju le še dva, namreč on in kongresnik Sherwood iz Ohija.
k VWW	1			
NAZNANILO.
Rojakom iz New Yorka in okolice, ki ne utegnejo med tednom priti v naš urad, naznanjamo, da je naša pisarna odprta vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne
DUASn POftlLJATVV V HTRO. HA OOSIfeKO DI
Isvriojcme dmarna IsplaSla popolnoma ssnosfjivo in wxlsnjisi razmeram primerno tndi hitro pc eeli Istri, na Goriikem in tndi na Notranjskem, po ozemlju, ki j# saaedeno po italjanaki armadi
Včeraj smo računali aa poftOja tve italjanshik lir po i
50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir
$ 2.30 $ 4.10 $11.70 $19.00 $38.00
. Vrednoet denarjn sedaj ni stal na, menja ee večkrat nepričako vano; is teft raxlofi nam ni sao podati
pokropilo eeste, so zaplenili zvez- iti deportirani, ni prohihicijski agenti pri različnih pogonih.
POČAŠČENJE COLBY A.
Montevideo, Uruguay, 30. dec. Senat republike Uruguay se Je danes sestal k posebni slavnostni seji na čast ameriškega državnega tajnika CoIby-a. Na seji je Colby odgovoril na pozdravni govor.
IBSKSSOEŠS iwssi'wgsiiwsa
Blaznikova Pratika
Cena je 15 centov.
Posebno izdajo za Ameriko <:»no prejeli iz starega kraja.
Kdor jo hoče imeti naj poS je katerega je držal predsednik se-|takoj poštne znamke in natančen nata. V dvorani se je vršil nato I>asiov in poslali mu jo bomQ
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
V Clevelandu, O., se jih dobi v
sporočilo, da je Eastman obenem skušal ostati v zvezi s svojo prej-snjo gango. Ko so njegovi tovariši spoznali, Ja skuša nositi vo<lo na obeh ramenih, je bila njegovajcaŠi podružnici: smrt določeno, stvar.	6104 St. Clair Ave
taisfiti dobro, komo to sto vročili denar za posteH v slirl kraj ali m za vožnje listka.
rreei letl«|
Sedaj fMmo v Caan nogetoroaH in denbe, vsak skula posta« ■ttro boffat, ne glede na svojega bližnjega. Rasni agenti« in aako* ei bankirji rastejo povsod, kakor gobe po de$n.
V teh časih se stavijo v denarnem prometa nepričakovana aa prcke starim isknienhn in premožnim tvrdkam j kako bo pa neiaknienim sa6etnikom mogoda ispolnitf svoj« aentemaljan« otttja bm, Je valiko vpraiaaj«
Naie denarna pofiljatve aa zadnji Um po novi svem ftn na aafin primerno sedsnjim razmeram v Svropi dovolj hitro in tjivo isplačnjeje.
Vieraj amo raianali m poiOjatv« fngoalovaMkifc UMh enaki
300 kron .... $2.40	1,000 kron ..
400 kron .... $3.20	6,000 krov ..
600 ki on .... $4.00 -	10,000 ki on ..
Vradnoat denarjn eedaj nI stalna, menja se večkrat nepsflfr kovano; is tega raaloga nam ni mogoče podati »»eta^fne ecu prej. IG lafenamo po osni istega dna, ko nam podani v veka.
Mfli Vreil Sakeai;
$ 7.75 $38.50 $7600
Oj
Gt«A3 NARODA, 31.	19S0
"GLASlNA^bDA"
MLtVUIAN BAILYI
Friderik Villiers — časnikarski poročevalec.
LOO IS IINCDIR.
«*• corporation on«	of Abovo Offlulwi
of Manhattan. New York City. N. V.
In
Co Now York so eoto Mo
atjM
•kAt NARODA
(Vat« mt ma Napla) lay ax cape tundaya ini ■ufeoorfvtlon yoorl» KM
Mollmaant «n
oo BO prioMaJajo. Danar Mat m Ur. Prt aprosiamM krajo narotntkov proalso. do mm m nfa WvaHMa nosnoni. do Qitrola nojdaoao ooaaornttm.
•LAI NARODA •oraugn of Manhattan. Now Yarfc. ■ ▼ol«o*H>not Cortland* am
V.
Primerne ljudi za kabinet
H
larcliuf Htel p« tej
isee primerne in oz«1 za svo, četrtem marcu naslednjeg leželi. Zna."i!ti«. j«' za UkIo.-!'
•kabinet. v ko.p*ga • I»ta naiinvo ure-ra pre«lsednik;;. da
Senator pomočjo bo lil dill razmere v|
ii i m ti oči vid no nobenega strahu, da bi zmožni ljudje z dobri imeni mogoč«* zatenmili npgov«. lastno -lave ter £a slavili preveč v senco, M« d osebami, kater«- >t imenuje k««t znc/n« kandidate za *ieka-
— Kakšen <prp\od 1»i bil, če bi se jih spravilo vse skupaj. vse. ki nastopajo v opominih vojnega por«>čevalea *"i!liers;
To hi bilo zborovanje, ki hi glede harv. raznolik«.»ti in slikovitosti presegalo v<e. kar s,- jedosedaj videlo na svetu. Zastopana hi bila vva plemena in »c vere -»veta. Veteran med vojnimi poro'-eval-tTM «i pri po ve« lu je v memoarah pove>t s\-«.je presenetljive karijere. V ' petdeseti! letih sv«ijega delovanja se j«* s«*>rnl « skor«. v-emi slavni-t ti;i. o«lličnimi m tudi zloglasnimi Ijmlmi. ki >o nastopali v zgodovini.
Nastopil hi kralj Edvard VII.. Kill N'yc. črni kralj iz Aoisinije. (lord Kiti-liener. general Sherman. Tliomas Hardy., ruski ear Aleksander III.. Tomaž Edison, t'e«-il Rhodes. kraLj cigam.v. turški razbojniki. revir Viljem. korejski rc-ar. Arabci, japonski maršali. hol-, -..ir-ki i ar Ferdinand, hriganti in vojaki vs«-ii i. a rod o v in različnega ; ohs«.ga krvoločnosti.
* Villi.*r- j«* poznal kralja Edvarda VII.. ko jc bil sleVlnji se prine • « i Wales in eden najbolj vnetih športnikov v Angliji. Prav posebno j.- bil print- Np-tVii takrat. k«. j»* mogel umakniti konvencijonalne-imi življenju v Londonu in na dvoru. Kot uost Earla of Fife v nje-L'«»vi lovski ko."-i v škotskih g.trah <«:• času. ko je bi! angleški prestolonaslednik tam. je .poznal Villier- v slednjem najbolj prijetnega družabnika. On pravi:
Kakorl itro 4e mu bili enkrat predstavljeni, je smatral sko-ro v. OM'l'tio raz/.al je'.ijc. «"-c s»»> -_ra več kot enkrat nagovorili s kra-I ljt\sko visokostjo. - prvem sestanku s«- ga j« moralo na stoto rit i k->* vsak« ga «1 riuregn človeka ter" odgovarjati :: tla. gospod, -ali : ne. uosjuel.
Peter Zgaga
Veselo iu srečno Xov«.^eto vsem, ki me ljubijo in ki me sovražijo.
Vem. da v1 je sovraštvo marsikoga izpremetfilo v prijateljstvo, in vem. da me mnogi, ki »o me ljubili, sovražijo »daj.
Sugnslumutska
Ustanovljena L 1898
KatnL Srbturta
Inkoroorirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odborniki:
Pre.lse.lnik: HI*1 H >I.F PERDAN. K. lsT»tJi St.. rievelami. *».
Wa«hinstiiO
Kajti meni v>i dragi in
.o mi neprecenljivi.
.....	...	. roapredsetliiik: LUt'IS F.AI.A?
Oni. ki se strinjajo z menoj, mi	Pear! Ave.!>,«!«. <».
Sk<ir<i ve
n
ih
Ij VH/
I * K
Harding
ko ?* bil na obisku v škotskih gorah, je pre/ivel Edvard VII.. sv«»j ea - z ribolovom sli lovom na jelene.
W.-'linktt ii. >'ojv.:da iz Waterloo. jf» sk«»ro .»lina oseba, om«-nje-1 esta \ kabinetu, s. nah »jajo tmli mož j- na I2 v kn jiiri. katere Villiers ni osehiu, poznal. času, ko je umrl ta . mo-j« s.,; rvst.»jnili itlej ter dobrih lastnosti zna ,klavni vojak. ]>a j^1 hi' sedanji starosta vojnih poročevaleev star šele i \ i>l ti v «krb h. da hi njemu amemo ne ostalo do-jox-m let.
h. ni"/.« ki uživajo v «leželi v« , >.'< ko • pri neken obedu, prirejenem na «"ast Henrp Statdeva.
Ij«
utrihli Med k«
, ko /hira
.1 no je ^iibti aaziranja. tla bodo taki njegove
i(<»• Je savn raziskovalca Afrike v Pebnonieo liotciu v Xe\v Vorki*
e vlad«-.
ilidati, katera s»- imenuj«- z ozirom na novi kabinet, se t\i Trsti prejšnji sodnik najvišjega sodišt-a Hughes i;i .ki diktator H«mim r. Vstop teh d veli mož v kabinet bi 'afotoxil no\ i adm in ist ra«-i j i caupanje eel t dr-
e tudi rnoriia ri>
nadi
• -« Lb», da j« mladi Hoo>«-ve!t dolot .etra tajnika. Na ta naein I a ilohrem glasu.
je
seib-1 Villiers med ("haneev I)e]ie\v t*-1 generalom Shermanoni. O ge-| neralti Shermann pravi:
Tiil j.' vis.ik in e<prav s«- j,- idasilo o njem. da iira izvanredno trii zna.-aj. ni bi'.> ni njegovem obrazu nn-esar. kar bi kazalo <«». — sir.ejal s,» j»* tekom eelega obeda, a ko je godba zaigrala koraemeo:
Matebiug throng'i fieorgia. ...... je smehljaj zapustil njegovo !iee.
i Ko na so gt-stje vsta i ler mu nazdravljali, je namršil obrvi, lirez
j dajejo pogum, naj ne odneham.
Oni. ki se :.e strinjajo z mojimi ; izvajanji, mi pa dajejo dovolj
1 valine, "da ne odneham!
*
Svet bi bil >ila dolgočasen, če !>i bi bili vsi enaki v mislili in nazorih.
Xasprotstva morajo biti. Iz na->protstev >e poraja čisto in očiščeno.
-» *
Danes zjutraj sem odtrgal : ko-ledarja listt-kj in nasproti mi j*1 zazijala bela praznina.
Vsem se je »rodilo tako. Žulja v I
loki kakortitdi nežni beli ročiei.
■r- * *
Kam. kaj i>t kakof # * *
•laz ne bom odgovarjal na ta vprašanja, k.ijti človek bi moral
hiti Hog. da bi odgovoril nanje.
*
*
Mrak padi na utrujeno zemljo zadnjega decembra ravno talvo l:ot pada oh drugih nočeh. Iti zora jutrišnjega dne se ne bo v ničem razlikovala od ostalih.
JOSKFH PISI1I.FR. : UFO. L BROZICH
Tajnik: M bm. Blagajnik Minn.
, pftluisijnik neiz;<hie:inih smrtnin : J«»HX MOV KUN. «:_* t N. Jn.J Ave.. W. I >n iutb. Minn.
FRANK SKRABEC. Sr.. 1 Kuvi-r. «'..!..
t
VNT Btis!	Porotni Odbor.
[I.FoNARD SKAU«d>NIK. j.lv 1 KI v. Minn.
- ".C;RE«;C»R J. PORENTA. B<»X IT«, BL
jt|]t l>iamoti«l. Wash.
I FRANK ZORII H. Ct JT St. rinir Av%
4'leVeIan.l. o.

•n za me-
Na tujem in doma.
d države, ki so pri nas š
mora misliti na to, da
Španija Meje u moot o ju i državi, 1 d neposre«lne stike, mora saj v naših gospodarskih krogih preiti nt
jovonia je mislil na raztrgano tolpo junakov, ki je dospela do morja pridobil kabi- | napornih marših mi kako sladko j«- morala zveneti godba «r»*me-i: a morja. Kt> je vstjd. <la govori, jt- omenil tmli časnikarske poroee-v, |ee. ki s<» se nahaj-di pri nj« tu pri ]»oli(»dn skozi Oeorgijo.
— Bili so velikanska zadrega zame na pohodu in dosti t« "koč seni iirit-l pri tem. tla niso pojavili tfioji načrii prezgodaj v M-tih. liojim se. da sem bil lekoliko pregrob napram i«'m neustrašenim po-jročevaleem. Spomin i.••m se, da sem zapretil. <la bom dal pstreliti vsaj lenega teh neumornih gospodov. i*e pa bi imel opravka. — je r.ada-maio poznane. Mi v j ljt* val s prijaznim smehljajem na lieu. — s poročevalci današnjih počasi naveže vsepov-j^u> P»	obelili.
Vrhovni zdravnik:
Pr. JOS. V. CRAIIFK. M.:
St., N. S. Pittsburgh. Pa.
/
Nadzorni Odbor.
MAX KFRŽlŠNIK. 1*h.x 872. R.-k Springs. W"y»».
Mohor MLAidr. iiac: s... Lawmlale Ave., fhieago. lit.
Združevalni Odbor.
! VALENTIN PIRC. ::i!l Meat low Ave^
i Roektlale. Juli<*t. 111.
I'At I.INK KRMKXC, .->:«» — r.r.i sr.< I-- Oblo ^ S;lUe In
, JOSIP STE It I.E. 4ol E. Mesn Ave.*
] PueMo. CoI«».
ANTON CKI AR«', 7I»«; Market St.,
Waukesan. lil. Jeiinotiiio ura.In.• gla-ilo: "CJLAS NAROI»A".
Vse stvari, tikajoče s«^ ura«lnib za tie v kakor ti:.li	t len ar ne p. Ciljat ve n:ij
<e i^-šiijajo na glavnega tajnika. Vse pritožite naj m-	]M»iilja na i>r«sl^-.intka
Itorotnega o«lli«>ra. I*r.»šnje zii sj.rejeni n.«vih članov in	iMilniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega z< I ravnika.
f Jugoslovanska Katoliška Je«Inota s,. pri]N>rtN'-a visem Jug«Slovanom »n pristop. Ktlor želi i^iati elan te organizacije, naj zglasi tajniku bljižnega društva J. S. K. J. Za ustanovitev iu.vih »lruštev >•• ol.mite na gl. tajnika. Novo društvo s«* laliko vstanovi v. s. »lani ali čianiiatni.
tragična. Vendar pa čili, da podpišemo
smo se odlo- kot manj vr-den element, katere-iporazum v 'ja ni treba upoštevati, tudi no
\>ej njegovi ob>ežnfrsti. trdno f-'oveneev. ki so prišli po i prepričani, da bo kljub vsem žrt- jo I*a s.- motijo gospodje, vam. ki smo jih morali doprine- »er v sv«»j'< škodo, sli. služil veh ki m interesom naše*
Itali-
in si-
Noben vrabec na strehi in nobeno ščene na eesti se ne briga za nov«* leto.
aržave in našega naroda, v zaiia-j njih, kakor tudi v notranjih od-(-i-ošajih. Bilo vedno moje pre- p« prieanje ter ostajam pri tem tudi in danes, da so naši mladi državi'se neobhodno potrebni prijateljski f *	o^;noŠaji z Italijo in drago mi je.
Samo mi, ki živimo v dobi Ste- tla moreni pripomniti, da mero-^ ilk, mi, ki Mno baje mojstersko dajni italijanski državniki in mo-t«elo božjega šestega dne se ko- ji tovariši iz Dalmacije napram lebamo v tesnem razdobju od le- ram obelijo isto.
V Tržiču
neznani tatovi odnesli i/, ga urada svoto Jli;.(MK» lir italjanske tatvine v 1'rimorju sfrošno m nože.
lavč-Drz-
Glevelandske novice,
je
leh
•resiranf^t tudi za "šp tanija <b bela leta nie«l ed kovinami zlati hak< prišlo v dr/; vo. Spali-
lisk »vet
vasi
vin> vojno. Izvažala je nmogo! živila in
di fabrikate. Obiln i
Danes Kako
obda«'
ipsrnatu
ivno <hI 1.27 mil jknv in g laša v •riko za s t i« r«i
T"maž Edison, ki je ob onem času izpopolnjeval svojo električ-
Kot nevtralna d-žav i nr> žarnico, je bil soglasno z Villiersom nepočesiin, kot Č-Iovek, ki je
1'rečul celo noč po'.-g bolniške posjelje. Sedel i'- globoko zamišljen
ii> njegova mfigočna glava je tičal;; globoko m-'I rameni. Semp-itam
. . j.ic vzdihnil. k*>dar je ž;-rnica izgub;!;: svoj ble*k ali izpremiinala v «lrz; vo. Španski »leiiar. pezeta, st- je ]>reeej eas t j }i;irvo
''	I'"' d»-n;i r j- m /a 10 obt..tk<»v IN. končal i J ivr;i Hlu-les j- hil nadaljni prijatelj Villiers«. Villiers je obi-
.da. španski -lcii.il- j • priš' 1 ptiča »i pol paritet > „kal tega velikega gradih-a eesarsjva v Južni Afriki ob času, ko se a španskih st.» mot h- 7'. švica kili. Vzroki >ojj«» nahajal Khodes na višku svoje moči. Vedno praktičen člov k je «1 ]o.»v»'n j.- ti di i .i	tlržiiva v ti-;ip.iTiesel Kho«les to doktrin«, tudi v vse posameznosti vsakdarjega
btejast \ a s< d«.-, daj « ■ ni vijak ni loti', ž ivljenja. Villiers poi o.'-a. da j«- bilo najti v vsaki .sobi njegove hiše ■ s i: ih dobi. k.v «1 r/a v a doslej ni uvedla, .le i,, klobuk, na mizi ali na stolu. Kili so to stari klofmki iz mehke klolui-i' slo j. V /atlr. gi iu defieitu si [.•. saga vla.l.i i,'«"-"itie. Vsi istega uzore;. in isle barve. T«, je bila posefina lastnost m Dopustna mera za bank«.v-e se je povišala R,,odt*sa- Kadarkoli > zapustil bis«,, je imel vedno na razpolago klr^
lobii r drug h. Voj -ilve v Iraži lin ti denar j« » r. na r jard v fi
nilijartl. Sredi novembra s<» imeli bankovcev
iti v vež«, ali pa poklicati služabnika. «bi mu
torej tudi ž.- inflai-ij . v gosteh. stalno preko pot.ebe. Tudi ter«-r \alute vplivajo znatna plačila v]._ > je moč-no okrepila
buk in ni mu bil«, treh prinese pokrivalo.
O Ceeil Rho.lesu pravi Villiers nadalje:	*
Rhodes j«' im d zelo slab. hreščeč glas. ki je bil izprva videti relo neprikladen vspričo njegov«* močne postave ter rdečega obftiza. n;. ijoiialna xj(.gOVe mo«lr« oči so ve«lno žarele od ogorčenja, kadar je govoril
rt I p
litoku. I maj« gibanj intaj« Na padanj Miil vojn«.
.s \ narodu .ie prišlo «1«. >av. ,ti. d i s(> .r«,spt.-;0 amr|rski vbnli. ki s«- tako malo briga za ta bogati kontinent, ki le tio.nj odvisni . d tujega I api'al.1. Dolg in , Čaka n i aneksijo. Bil j«- gotovo ambieijozen gradilec cesarstva ob
ipiti sedi ind
f KC
111
'IJ«lll
gibanje Tuja podje ya, da »prejino »pati ti"o španske itirektor aka politika ima že še izselijo nego vkl »Ifn je pok ret. ki je S mot re na izvedba j« luerno politiko.
Barrelord it vo/. fit a. ■<Hlm potuj ogli in «ta
.. h. I a \ ii>o/«uistvu p os I ini \ Franciji -t. i kom vo.it e j onem časti in njegova izvajanja so s» mi zdela z«-lo značilna ter sko-
iti nazaj. lin.zenici so radi izkon-tili šp. nske efekl '.,ro profetična.
iieprij. tno ol.čutevajo, «la je mnogo važnih gosp .- Lord Kitchener nastopi v memoarali najprvo kot mtad kapetan
irij-dnih naprav, kak- r v«..h.v dr , e1. ktrične, pli-,v egip«"aiiski službi in pozneje k«.t general. Ko je bil general, je nje-
..... s. v tujih rokah Za.vb. j, živahno ffibanie|*?"vo lir'*	,m>" k:ir v l>«^Jšiij:h časih ni bilo opaziti. Videti je
I. p-ijetij ^ tujih rokah. N, s^ .ji ,.„dji hočejo 11,1,1(>;. k°! <1;l J,i,noV dub '>re.vzH	Bi,° je to tr,1°' ^profor-
,	.	,	,	, . ln-e m mrzle, sive o« i niso mogle nikdar natančno upreti pogleda
« l/r.i iti !,. -jo tuje gospoi 1st v«». ih litino n«Kire-l , .	....	,	1 .. '
v kako stvar m t«. ra »i majhne napake. Ka«lar je govoril človek z
pa i 'ini. i njjn, imel nt is. kot «la gleda general preko glave ali k nogam _
. mancipatoriet o T(i ^ |)ila	konstna liapaka. kajti ko so m-Lateri moji tovariši
pripraviti do te- ^ušali izval .iti i/ njega nekaj zelo dragocenih novie. niso mogle te
volijo španske opravn« svete, sprej- i nikdar staviti na laž tega. kar m> govorile ustnice.
Nadaljni velik vojak, lord Woh;eley, je obžaloval, da ni mogel
liati \*i'liersu nekaj p«'tiia. ko je sle<lnji izgubil vso svojo robo
s«- je preobrnil njegov čoln na Nilu. Imel je dve srajci iz flanek- in
ti ilve sta bili tak«, dragoceni zanj, da jih ni mogel «lati praf. temveč
zraku Sudana
tnj
it j I svojemu vdMvu. Za live volil •rlavna parola. Vlada pospešuje «
lil
I a hočejo tršt obdačiti in ik.' firm
p in \odilne tehnike. Ta osvobodi'na gospo<lar-j»e usp«he. So pa tudi trdo vratu ki. ki se raj-ni.io ra/tneram. Naeijonaliziranje v g«»spo<lar-neizbe/en na gotovi stopnji državto-ga razvoja, pe m«.goča le tam
kjer vlada vodi temu pri- i Jlh le ^.postavil zrači.i kopeli, kar je bilo v svežem
istotnko dobn..
Admiral Togo. poveljnik japonskega brodovja tekom vojne z Ilusijo. je bil majhen človek, s kratko pristriženo sivo brado tti li-4 1	11 1	x'l * V 1 V 1 '<M,n- ki Je »a^alo le malo razburjenja. Bil je zelo prikupnih manir
Angleško delavsko dofociIo glede Irske t r na,n posvpral preeej ^ozornosti-fe pomnimo, da je i>r. nje-
a	O	! gov čas izpolnjen z dosti važnejšimi zadevami. •
ki žel i videti uveljavljen« dobre odtiošaje med lrsl;o in more čil nt i por««*ila ar.gleake de'avVke komisije g'e.h*
Tako vidimo v feh spominih pred seboj k«4 v ki so ustvarili zgodovino sedanjih dni.
panorami može,
N ihče Anglijo, i
sedanjega stanja razmer na Irskem ne <la bi olienem ne čutil žalo-J »ti radi t'*vra. kar s»* »e zg«Hlib> t«-r zadrivoljstve, «la je skupina Angležev govorila s takim pogumom. (*e bo kaka stvar pripomogla k!
spora/umu in« <1 obema državama, bo to dokaz, da se nahaja v An-j	—-
ITi ji v.bka sup uia Iji li, ki -o pripravljeni gleilati resnici v oč' ter Giolitti dela račune z Jngoalavi-] vprašanja in katero
Razne vesti.
tibriit m z nstanovijenjem komiteja za upanje, da ne bo sedanje nesrečno stanje
storiti pravico. T». p »r«H'ilt upravo c Irsk«i muli veliko zadev dolgo trajalo.
Poročilo pravi, da so se v imenu Anglije grnlile na Irskem stvari, Vhled katerih mora smrdeti njeno ime v nosnieah vsega">5veta. — To je huda obdolžha in močna besetla.
Za umore, kater« so izvršili ekstremisti v takorvani irski repu-Mikanski armadi, ne more najti noben zdrav človek nobenega izgovora. Zdravilo za nnnr pa ni nadaljni umor. Še manj pa umor, ki je združen * požiganjem, plenjenjem in vsakovrstnim terorizmom. .Ta-fino pa je dokazano,*da »o sile angl«i*ške vlade kršile vse postave v "A'ojih represalijah. Kar so pravili ameriški in tudi angleški poročevalci, je potrdila &*-daj komisija mož, med katerimi xta bila dva bi via ministra.
Lloyd Oeorge je bil vedno pripravljen umakniti se z rievzdržlji-veffa »tališča. Sedaj ima priliko da izvrši dejanje pravice in modrosti. To je dolžan Angliji, njenim prijateljem po svetu in svojemu ugledu, kajti zadnji čas je, da ustanov* zopet-primerno na Irskem. »
Y<\1| kV^sVWlkVW
ste nam za
jo brez Jugoslavije.	(sedaj še previdno zamolčali? —
Prebrisani Oiolitti je izjavil ča- Vaš "Konkordat" je videti ne-snikarjem. ki so ga «.hiskali v SJ kam zelo prepričan o vaših prija-Margheriti: ftalija. ki je z Jugo- teljskih namerah, s avijo uredila (!) vsa sporna
vprašanja, si ne more kaj. da bi Ministr. predsednik dr. Ves nič odslej ne živela z njo v prijate- je o pogajanjih Italiji podal laskih od noša jih. Nikakršnega na, "i el grajski 4 Tribuni" nastopno sprotja ni ve«1 v interesih obeh j izjavo: Delegacija je odšla v S. držav. Naša trgovina proti Dona-jMargherito v zelo težkih okolno-\i in Črnem morju bo lahko šla j stih, ker se je naš položaj glede preko jugoslovanskega ozemlja, od noša je v napram Italiji poslab-
To, ki je po večini poljedelsko, bo lahko izmenjavalo svoje pri-cflke na koristen način z Italijo, ki je industrijelna država. — G. Mile, menda pa vendar niste poleg drugega podpisali še kake posebne ldavzule, ki se tiče tega
šid takorekoč o<l prvih dni konference v Pariza. Odšli smo tudi v formalnem prepričanju, da naša politična zaveznika Francija in Anglija na jo lločnejše želita naš t:eposredni sporazum in da nam tudi Amerika v tem trenotiku ni-
tn do leta, govorimo, modrujemo,
praznujemo in prorokujemo.
* * *
Vsled tega pa ne pomeni novo leto za enega ničesar drugega kot podaljšanje uobrega, za drugega pe podaljšanje slabega.
Kajti srednje poti nI. Co je lia dobrem le senca slabega, je vse slabo, in če je na slabem le žarek
dobrega, je vse dobro.
*
V	zavesti, da prihodnje leto ne 1.«. slabše kot je bilo sedanje, leži največja tolažba.
Z u. * *
Stari ljudj« pravijo, da hodijo to no«"' duho\i po svetu.
Xe vem. Če je to resnica, vem pa. <la hi bili najbrže vsi zadovoljni z duhom 2.75.
* * *
Prej je bil bil Silvester praznik razposajenega veselja, leti« je pa praznik pregnanih lepiii «:lli.
*	s-
*
Polnoč. — Novo leto. — Trel.a jo obrniti list v knjigi življenja.
Marsikdo ni rad obrnil list; na katerem je natiskan osemnajsti
«' mendment.
" * * *
Bajka.
V	Cikagi jc neki človek znorel ter si domišljal, da zna hipnotizirati. Šel je torej k patru Skazi Ur mn rekel, da ga bo hipnotiziral.
Skaza se j" nekaj časa branil, slednjič se ja pa vendarle iz radovednosti vdal.
—	Ti si hipnotiziran, — je rekel — in jaz ti pravim, da si dober duhovnik.
—	To sem — je odvrnil Skaza.
—	Ti nikdar ne izpregovoriš laži, ti nikdar ne želiš svojemu to-vfirišu slabega.
—	Nikdar.
—	Tvoje delo je posvečeno samo tvojemu redu in tvojemu narodu.
—	Da, samo mojemu redu in mojemu narociu_
—	Ti nikdar ne zapišeš la:?i in i:imaš nikdar nobene zahrbtne
misli.
—	Nikdar.
—	Prokleto bi bil ti dober duha vnik. — je rekel norec, — če bi te pustil v lem hipnotičnem stanju.
kakor ne more pomagati. Poteg tega smo vedeli, da italijansko javno mnenje krepi n ep op usti j i-vust Italije. Naša borba z italijan ske delegacijo in z nami samimi bila velika in se laliko reče,
SMRTNA NESREČA NA CESTI
L Humamtc m jugoslovansko . ,
.......	i Ledene ceste so v pond.djek 27.
italijanski sporazum.	, ,	1 _.,J
, __	,, .	jaeeembra zopet povzročile ve«-ic
•Hiunaiiite prinaša nomen-	. r'. ,
1	število nesre«-. Od nekega avto-
tar k dogovoru v Santi Ma, ghen-' 1(,h;,n j(. na lo(lf.n-
ti. ki ga podajamo tukaj: Dve le- (1rsnil in - zaletel na stran, j.- bil ti p«, raznih nremirjih, pravi, skle u|,;t j0j,n Moh.har, star 4:i let, rata Italija m Jugoslavija mir stanujoč na l:{:is Oregon Avenue. — mir, ker so razne d Amutiizi- Prebil«, mu je črepinjo. nakar je jade in vsak'tedenski spopadi u-,v Lakeside bolnišnici podlegel stvarjali med obema državama pošk«nlbam.
nekako vojno stanje. K i«iru pa Neki <h.se«laj še nepoznani mo-so dovedli kompromisni elementi ški je '.i! zadet «.«1 nekega avto-ki so prišli naekrat na površje in mohila. k . je na križišču Water-so storili konec dvodnevnemu cin lo«. II«.ad in St. <;iair Avenue še' canju na ligurski obali. Srbija se prek«. <*este. Sethij leži s prebito je udala in diplomati so podpisa-jčrepinjo v bolnišnici sv. Marka, li dogovor. Pa zakaj.' t'radua v žepu j.- imel pint žganja. T«.«la glasila nas hočejo prepričati, da steklenica se ni razbila, je to delo francoske diplomacije, i	~
ki ima interes na tem, «la pora v-1 MLADI SLOVENSKI ZLIKOVCI r.a med sabo five državi, kateri je v prvi vrati sama razdružila, ko je podpisala tajno pogodbo iz leta 1915., katera etniške pogoje pedrejuje strategiškim ii. italijanskim ekspazionističnim vidi-kom. Tudi Amerika si pripisuje zasluge pri tem zbližanju. Ven-car niti Francija niti Amerika ni sta v taki meri soudeleženi pri regajanjih. ker bi ne mogli prisiliti laški nacionalizem, da se odpove svojenri imperialističnemu stremljenju, če bi ne nastopil italijanski proletariat in pritisnil i»a rimsko vlado. In tudi jugoslovanski ekspaiizionizem — požrešen kakor vsi ekspanzionizmi — bi se ne uda:, da ni bilo težk«'ga položaja v državi sami, in da ni
morala vlada postopati previdno
___,• .____.	. < e j«' leto dobro začeto, se bd
radi hrvaških uporov, komunis- . , . . , „.	...
..	,	. , ... ... dobro končalo. Zdravje je uiaii
ti enih uspehov pri zadnjih volit- . .............. - ' .. .
' , .. .	. . , , iboljaa jamsema pr«.ti lzjalovljenju
vali (i) in iiarasi-ajo«-ega delav-!- ...	.. _ .. ,
\ .	. . i m vsledtega ne morete začeti bolj*
skega gibanj i pred volit vami v ,eto k<)t f,a ?reste k svojenia
konstituanto. "In tako % zaklju-| iekarnarjn a]l pl-odejaIeu zdravil t v je "Humanite", sta lgra'a dvajter k„pite Tnnerjevo Grenko Vi-
Pri no. Njegovi uspehi so bili preprii čevalno popisani v pismu, katerega nam je pisal Mr. Michael Ferezan 13. decembra 1920 iz Ze-
V nedelj«. decembra zvečer med 7. in !'. uro sr. neki mladi zli-kovei v starosti 14 d«. 10 let sk«>zi okn«. «»h strani hiše vdrli v stanovanje iu prodajalno trgovca s čevlji Franka Rutala ter tamkaj vse razmetali in vzeli iz registra nekaj drobiža ter t^di otroške bančne hranilnice. Mr. Rutala in družina s.. mudili med tem «i-a-sotu na neki botri ji. Kot se izjavlja Mr. liutala. so mu mladi zli-kovei «l«»!.r«) poznani in bi jih naznanil. ako bi ne vpošteval staršev. katere prosi, da naj malo bolj pazijo, kaj dela j«, njihovi otroci, ----■ i j
Dober začetek leta-.
pioletarijata veliko vlogo sklepanju jadranskega miru." —
Italijansko časopisje in Slovenci.
Pred par tedni je prišel v Lju-' lienoplle. Pa.: — "Naš dom je bil tljano znani italijanski publicist trajna bolnišnica, «lokier nismo Mario Nordio, z jiamenom, da pred dvemi leti poskusili Trinerc. stopi v stik s slovensko javnostjo je™ Grenko Vino ter Tnnerjevo potom časopisja. Seveda se to ne Angelica Grenko Toniko. Ta dva Lo posrečilo nobenemu italijan--zdravila sta vse izpremenila. Moškemu novinarju, dokler bo v ve-?Ja ŽOTia- ki ^ tehtala 120 funtov ljavi formelna odpoved naše dr. ^ta 1918, jih tehta danes 170. Ta-zave na necnlrešeno jugoslovan-t.,h J;17; sem ^ najb.olffifm zdravju
Eko ozemlje. Istočasno pa. ko se trudijo posamezni zaman za dob-
ip dobre volje, moj tek je vedno dober, in jaz se vam zahvaljujem
, „ . . . za vaša zdravila/' Par vrst, toda ie odnosa je z nami, napada itah- fMlkHtosrčnih, ki veliko povedo jansko časopisje Slovence kot po- SeVeda< vi morate dobiti or^inall seben de! jugoslovanskega naro- no Trinerjevo Grenko Vino, kajti da; ki so manj vredni kakor pa onj ki knpuje ponaredbe, slepari Srbi in Ilrva i. Na ta način hoče samega sebe. — Joaeph Triner italijansko časopisje ponižati Slo Company, Chicago, lll.<Newyorik| vence pred talijansko javnostjo zastopnik: 340 E. 71 St.) _AdV|
)
Skrivnost naših rok.
Augusto Thomson.
Xovoletna nof je in v jedilnici J oživlja naše cbčatke to noč. Kje zbrana družina okoli mize v preteklost! Kje sedanjosti Kje *tlu svetilke s kitajskim senčni- Ih dočnc*t • Zaman si skušam v m ki JE*teninnje obraze in bar- spomin poklieati njene roke. tiso/ roke. Nemiren večer je. Nehali krat sem videl njih poteze, držal o servirati čaj pogovor je ob- s, m jih v »vojili. njih dlani na mo-lolknil in vsakdo je zatopljen v iwil ,vin jn VH >Eaojih licih in se-jmepa sebe. Poslušamo samo rez-'cisj, šele sedaj uvidim, da jih ne o tiktakanja kukavičje ure, ki poznam.
aže intimnejši čas in na kateroj ], „r,. Zj,rnje preteče skrfa-obrača naw pozornost, obrača t»j«. kur bi s., pokvarilo kolesje, na njene kazale**. ki hitijo, daj Tedaj pa prestrašen opazujem se združijo, kakor !>i iskali zaUvoje lastne roke. resne in trud-VMftdepolni trenutek.	r.*. Kaj vem o samemu sebi*.
Okoli širok«* mize, pri kateri je j.. 7t\\ mj ,ia m0rajo biti pogle-ed stoli preveč zbranega prosto-Mi VSeh ravnotako obrnjeni nanje is, je zbrana družina... kolikor!vprašujoč odkod prihajam, kdo je pač bilo nniroče. »len prebiva j«« m. kam gr.-m in kaj delam nad
oddaljenih krajih in slučajno njimi, jt prišel sedaj nazaj. Drugi pa j Da, ka naj upamo združeni, če jodi nedaleč, a nikdar ne bo pri-j i »»staneino tujci, vsak v sebe za--i nazaj. da »'i se v***del v sredo'p,t. «V !lHS ne jm rn0glo zbli-svojih. Ravnotako manjka mati, fnti in napraviti konee naši od-k> je bila š«- laui ta dan na svo-1tnjitvi.
< isto naravno je. da je tako prišlo. saj se nismo sesli radi kakega ideals, ampak nas samo tradieija sol n ost j o nismo računali. Želeli drži skupaj; nismo združeni v člo-fcmo, da Imi 'udi moj sin danes tu-p.-ški ljubezni, ampak odtujeni 1 i:j v našem polnem številu kot|Vs|ed egoizma! V tem razširjenju
jem mestu. Kadi nje smo v žalni obleki. Na njeneta mewru je v visokem stolu nekdo, s čeffar pri-nisnto
fiimlutl bodočnosti |H»leg svojega s<ar« ga očet i, ki je {Hnloba preteklosti.
Razven tega so tu moja žena. moja sestra ni njen soprog, cela družina.
"Pet minut manjka", reče moj očr, ki izgleda najnemirnejši.
Pogledam ga ; toda njegova gU»-vu je skrila v poltemo in razb»čn-j:'m samo njegova revmatične prste, ki m- ok Upajo roba mize. In pred kratkim so te njegove roke včasih še ugledale krepke. Bolezen jih je pohabila in sedaj se tresejo kot v neprestanem strahu.
Kaj vem jnz o svojem očetu? Ničesar; spominjam se samo bolj »fltoje mat« re v svoji mladosti, negotove pripovedke o očetovih doživljajih na morju in o doma, ki gu je zapuStil pod drugim pod-r.ebjem; o ženi. ki tu bila njegova in njegovih sinovih, ki so vkljub •mu da so imeli drugo mater, dru *> domovino, drug jezik in) drugo vero, bili moji neznani l.raje. ki jih nikoli ne bom poznal. Ničesar »ie morem vedeti o tej pre teklnsti. Stan kove roke se fe te. ga r
jaz " - - a. ki se imenuje Družina. se človeško izključuje!
Novo leto... — liiidi starce z visokim glasom — Družina — Ognjišče . . .
In kako bi mu odgovoril, se za-čnje liri pav glas iz ure in žvižgajo pretrga molk tega bolestnega pričakovanja.
To j«' kukanje, ki naznanji Novo leto . .
HERMAN VENDEL O KOROŠKEM PLEBISCITU.
ne spominjajo. "Štiri minute manjkajo...'* - (»ledum nežne ročiee otroka, ki sedi p<deg mene . .. Njegova b<»-dočnost"... Te nerazvite roke še tu prerokujejo ničesar. '*Tri minute" .., Kako hiti minutni kazalec! Moja sestra gledft sanjavo, kako *e piihiiiuje slovesnemu trenutku in ja* vem, kaj tnisli, «*eprav *e skri-\a ▼ tetuo. ki jo dela senčnik, če-rav nikdar ni pozabila razni lil jn-o svojem žalostnem življenju; il tem Im lest nad izgubi jen i-nr »»arijami, ali, kar je vlabžc. nad p>lo vnakdanjostjo, obup radi sina, slalioiiRinegM »hI rojstva, ki se ga je v strahu ogibala, sina, ki bo |M»*tal pro|taliea. Ali bo novi dan mejnik njenih razočarani, i/ hodn* točka za novo upanje T V h I a«) nem ponosu so sklenjene njene roke, krčevito so stisnjene, Kube so in blede, preprežene z moil rimi
je aame nep
"Manjkat* dve minuti**, la kakšen ie mož, ki spremlja to prasnično noe svojo ženo k očetovskemu ognjišču? To pot se še afJe spreti a starčkom, katerega dedič m tod i postati vsak trenutek ali se pa misli odakodovati, pred no odide od »u. Njegovi prsti, pol ni prstanov, ne morejo nnVsar povesta ti in niso nikoli ničesar povedali, vendar bobnajo nestrpno p) mirnem prta, kakor bi se nor fevali iz tegi patrijalnega vefera ali hoteli nazaj prigarati druge, bel j vesele, pri mizi, okrašeni s cvetjem ali pokriti z zelenim pr tam. Kitajska barve aenčnika se igrajo s dragimi kamni, ki k rase njegjove prstane.
"Manjka ena minuta'*... Mb j pofrled se umakne na ncl mka moje soproge, sladke ro ki nem jih poljubljal v ljn-in ki so negovate moje na si morajo na njem m jih ne zasledujem, in me lelja, da bi jih preobrni. kakor do-Uj Skrivnostni luči, ki
V "WeltMiiiehne** je priobčil Herman Wen tlel članek "Koroško glasovanje in nenjštvo". kjer / •vrača najprej trditev n» mške-ga kanelerja. da pomenja plebi-s«-it na Korošcem priznanje k rt'.mstvu ter ugotavlja na podlagi statističnih podatkov, da je južna Koroška povečini slovenska in da je trditev, češ. »la Koroš« i l* so Slovene!, bajka, ki so jo razširili po svetu razni avtrij^ki u-radni in neuradni kr«>^i. po nje-j. o vem mnenju je bil glavni vzrok a so Korošei glasovali za Nemško Avstrijo :o. ker delijo Karavanke Koroško od ost ah Jugo-Isvije in tvorita lieljak in ("el«»-ve<
jn/tie Koroške.
Rad bi izvedel za naslov FRANKA HRVATIX. podomaoe Mi-haljiu iz vasi Starad pri Pod-novim gradom. Pred 4. leti se je nahajal v Milwaukee. Wis..I potem pa ne vem več za njega.t Ako je kateremu znan njegovi naslov, prosim, naj mi blairo-! voli naznaniti, ali naj <e mi pa sam javi. — Mike BubniehJ N. 49. St.. Ruston. Taeo-ma, Wash.	:i0-:il—12)
Iščem JOŽETA YATOVEC, do-! ina iz tlor. V rem na Notranjskem. Pred 5. leti je bil v St-M»rys, Wash. Imam mu jako važne stvari za povedati, tika-joče^se njegove domačije v starem, kraju. Rojake prosim, kateri bi vedel za njegov natdov. da bi mi ga naznanil, /.„ i;ar dam prvemu, ki to stori. nagrade, ali pa če sam čita te vr-j sriee, naj s«* sam oglasi na: Raymond Magajna. 8S<> L-m-: do n Road. Cleveland, Ohio. (28-12—4-1)
_- i
POZOR, ROJAKI!
NOVOLETNE ZAOBLJUBE.
Komunistični raj.
Rn>ki socijalni revolueijonar B. Sokolov ]>oroča o eksistenčnih i razmerah ruskega delavea. ki dela na dan VJ ur. Poleg temeljne p?ezde dobiva delavee še preminje in mezdo za delor preko časa, tako da zasluži 10 do 11 (XM) rubljev na mesec. Ker dobivajo delavci j-oleg plače še nakaznie*', na katere dobivajo naturalije. toda v zelo neznatni množini, se lahko reče. d.-^dobiva s tem ruski delavee še 13 do 1"».(KK> rubljev. Tako prejema pri intenzivnem 12-urnem delu kvalifikovan ruski deh.vec vsega skupaj 25 do 2<'.0(K) rubljev na mesee. Delavci nižje viste. toda tudi kvalifikovani dobivajo okro-j.1«* ls do 20.fK)0 rubljev. Ako primerjamo te številke s tržnimi cenami produktov iz leta 1916. vidimo — piše B. Sokolov — da dobiva peterburški delavee v resnici na mesee le 1 jubelj in .">() kopejk do .1 rubljev mezde, ali dvajsetkrat manj kakor je dobival leta 1917. To je zaslužek kitajskega kulija. ki se more preživljati le z ri-' ženi. T»Mla eene produktov rastejo hitreje, kakor se zvišujejo mezde
Oori naslikani Anton Brgant je neznano kam izginil v torek večer 7. decembra PJ^y. Ne ve se. ali ga je zadela nesreča, ali je še kje med živimi. Vsa dosedanja poizvedovanja in iskanja so ostala brez iLS|>eha. O or i imenovani ve-čer se je napotil na zborovanje
--—__društva sv. Cirila in Metoela, da
Kje je moj soprog FRANK ZA-!pIaCa mes<*ni prispevek. Ni ga VRŠNI K ali Mandeš podoma-Jpa bi,a na sejo in fMl tiste-a r*asa' če? Dne 25. marca 1918 ie iz- ni	P" »j'*"'. Ker,
ginil iz Pittsburgha. Pa Bil je'^* Brgant vet" lot bo^bal za gla-{ /.a Slovenian Liquor Co. poto-voholoni in i« večkrat napadel' valni trgovec. Ako je komu kaj hud kr<'*- pri katPreul napadu je znano zanj. naj mi naznani, ali ?>i1 vedno	zmeden, -je
ga pa opozori na ta oglas. Pridi vrjrtno- dH hi hU v zm(Hh ka,n domov zaradi najine najstareje'zašel- kjer 1,1 bil l»o»^ečil;.
e najstareje *a5el- kjer ^ bH P^preeil hudo ledna'yrj, tno JC tudi' da hi bil f slu,"a
vrni se. ker jaz ne morem skrbeti za vse sama. — Mrs. Marv Za vršn i k. Box 132"», Joliet. lil. (30-31—12)
eih, prav t ujavih pos'av. pri katerih ne prihaja odločitev na nemitvo ali viovanstvo iz globo-in nar >dnega l repriesnjs. I^ito pa se ni glasilo vprašanje m glasovanje tlne 10. oktobra: nemitvo ali slovanstvo, i.it i Nemška Avstrija ali SHS -država, temveč čisto enostavno: erazdeljena Koroška ali ne. In
hčerke M i mi. ki je_____ ______
in ki prosi videti očeta. Če imašlju tak^a napada hipoma izgubil kaj ljubezni do svojih otrok razl,m in bi m'>K°če olšel v kako,
drugo mesto, kjer ga nihče ne bi p<iznal in bi se tam kako pone«»re-J čil. ali ]>a <la bi ga oblasti prijele i in spravile v kak zavod. Brgant, je doma iz vasi Male Stmee. fara Sm ar jet a na Dolenjskem. Star je' 1^3 let, velike postave in podolgovatega obraza s precej velikimi brkami. Ko zapustil dom. je nosil na glavi zimsko kosmato kapo in zimski kosmati delavski površnik < rekel e). vsa druga obleka
NAZNANILO.
New York, N. Y.
ko INnlporno
ielaveev. Sami komuni»ii obrtnih zavo«lov govore na delavskih sho-
naravni gosmMlarski središ<"i ° >tr«šno težkem in naravnost katastrofalnem položaju ruskega	,	,
' i i . i ■ i•	.,	.	,	i ??io\ensKo uelav
delavstva, ki vzlie navidezno ogromnim prejemkom v pravem po-	..
ii	i iv i	./- i	•	Društvo v New \ «i
Ko govori špecijelno o glasovali1Cel,U	>trat,a- I>,!aVrl kvarne Kol lanskega so izjavili, da je|m„ pH ,etni ^ <
"Zato mrgoli tukaj j'"MI'motn<' 1,1 "lostno. kako so ruski delavci zaradi neumne gospo- bra T , .jedeč-i o«. . _________
darske p^ditike bol jst vikov obsojeni na smrt in da jih je polovica j nj{- joseph Rems. p<xli>redsednik	llava<lna delavna. Pri sebi
že pomrlo, med tem ko -o boljševiški komisarji siti iti bogati". ! Frank (iiovanelli tauiik Johni-'**	pet dolarski bankovec ter
Derčar. blagajnik John Pi mat; iP1*^1™ društveno knjižico dru-
nadzomiki: Michael Pirnat Fr>tva SV" r,nla 1,1	v
Vučanjek in Anth«»nv Pauli; za-|bo-v^anu' W,s" Rojake	A'
pisnikar Michael Jaiiežie; vodja |mTl"e pr?"lmT <V bi kateri kaj
vedel o iyem. naj bo živ ali mr-
Iz Čeho-Slovaske.
Te tlni se je v parlamentu zaključila proračunska debata ter jei lil štiri miljardni proračun s posebnim investičnim bndžetom ter! i .i tem . ne n.i moči in veličastvu!finančnim zakonom za leto 1921 sprejet. Razprava je v celoti po-nemštva je <ionela vsii avstrijska ti kla mirno, samo n unski nacijonalisti in socijalni demokratje so se p-o[>aganda. M Nemški Avstriji sprli, ker so na.ijonalisti očitali socijalnim demokratom, da milita-
i 'I eelo o Nemčiji je bilo več g«»-vora na oni ««rani kakor na tej. Geslo je bilo: Za nerazdeljeno
r;zmu nočejo sicer ničesar dovoliti, rekrute pa vendar grmijo v vojaško službo. Nemci so s« vedli mirno. Proti proračunu so glasovali češki komunisti ter negjški in madžarski poslanci. Socijalni demo-
^ ^________Koroško, bujni klic je odmeval : j krat i a« odkrit« i/r.-kli /a republiko in državo ker vedo. da dr-
iibeami in njena sklati jo^i-Korošcem. l>a, koroškim žava brez proračuna ne bi mogla obstajati; sccijalna demokracija , 1». (»rtdorna	^'"vencem v je obljubljalo, da zahteva samo evolucijo ter da se potrebne socijalne reforme "zvrše
l»o« I o laz je ohranili v okviru Nem-[polagoma od stopnje de stojmje. Z Nemci in lladžari nočejo imeti ške Avstrije svojo narodnost inj.eški socijalni demokrati nobenih stikov. Poslanska zborniea ima i- zik. kakor pa v Jugoslaviji, ki počitnice, »lokler sc vrne dr. Beneš iz (Jeneve. Trkrat se začne deba-je srbska. 1* vaze van je pa, da je ta glede zunanje ]>oiitike. Božične počit rt i ee bodo trajale do 11 ja-dal jen Rožek od Beljaka 27 km nuarja. Meti tem bi imel seje senat, ki ima proračun odobriti. Vlada do Ljubljane pa 79 km. je zmaga- pripravlja predlog o volilni pravici legijonarjev. Aktivni vojak; za na konca nad slabo razvito za-(občinske volitve ne dobe glasovalne pravice. Namesto ministra za vednostjo krvnega sorodstva z. trgovino not ovca stopi v vlado nemški socijalni demokrat.
brati onstran Karavank. Gospo darsko zemjlepisna nujnost je premagala narodno romantiko.
Češki Nemci z raznimi spletkami hujskajo tuje države proti Če bosi o vaški. Ne le da kličejo nemško državno javnost na pomoč, nego vzbujajo z oči vidnim i lažmi tudi v ententnih krogih vtisk, da je nemška manjšina na Češkem kruto zatirana. In res že poročajo nemški listi, da je britanska vlada potom britanskega poslanika posredovala na korist Nemcev pri eehoslGvaški vladi v Pragi. Taka je nemška zahval« za to. da je češki zunanji minister dr. Benes toplo priporočal, naj se sprejme tudi avstrijska republika v Ligo narodov. Te dni je minilo 40 let. odkar se je ustanovila velezaslužna ni za sodovko. Vlada je si. er ob-i^sretJnja JIatica šoLska ki si je pridobila od leta 1880 dosle največ-ljubila potrebne kredite ali posla- zaslllS za <"e*ke narodne manjšine po vsem svetu li še ni niti enega eentesimv
Mike Koša k; straža Andrew Pir-j nat.
To društvo, katero obstoji večinoma iz tistih članov društva sv.' Frančiška Seraf. št. 4£. katere je slavna K. S. K. Jed not a. kakor je morala sama priznati, po krivici suspendirala, je v dveh letih svojega obstanka v vseh ozirih izvrstno napredovalo.
Da pride društvo v kolikor mogoče ozek stik s svojimi rojaki.
priredi v soboto dne 22. ja&narja
1921 v Rauehovi dvorani, vogal Starr St. in Irving Ave., Brook iyn. svo jo predpustno veselico,
h kateri vabi vse svoje prijatelje in jim zagotavlja, da se bodo v veseli in p<ršteni družbi dobro zabavali. Na veselo svidenje!
Jolin Derčar. tajnik.
te v. naj mi takoj poroča, za kar mu izrekam zahvalo že vnaprej Agues Brgant. soproga 1336 Niagara Ave.. Sheboygan. Wis. (30-12—3-1)
Slovensko ^-Ame-rikanski Koledar za leto 1921 se dobi pri sledečih zastopnikih:
CLEVELAND. O. Pcdiruinicj Frank Sasser
6"0-1 St. Clatr Avenue. Jakob Re«n.k. 3599 E. §1 Street. Charles KarhnQer. 108'' Addison Rd.
LORA1M, John Kumse. 1736 E. 33 Street. Loui« Ba ant. Box 106. Pearl St.
BARBERTON. O. Albin Poljanec. 1&8 Melvrn Street. Frank Po,e. 807 W. Tuim- .vji Ave
WEST NEWT)\. PA Jo«. Jovan. R. F. D. 1. Co* I0t.
GPEENSBURa. SA. Frank Novak. R. R. 7.
FOREST CI rv, PA.
Mati '.i
VVi^LOCK P>. Jc». Pet ernel.
" 'TH VIEW. 3A, Prank Strainer.
AMBRIDGE. PA. Frank Jakahe 112 VVaihinglon St.
BROL'GHTON. PA. Anton Ipavec.
BESSEMER. PA.
Loui« Hnbar.
DLNLO, PA. A. Oshaben.
JOHNSTOWN. PA. John Polanc, 546 Woodtand Ave.
•PITTSBURGH, PA. Zvonko Jakie. Ignac Magister.
Jos. Pogadar. £307 Berlin Alley.
EXPORT. PA. Jurij Previč.
FARREUL. PA. J. Okoren 1108 Beech Street.
CONEMALiGH. PA. V. Rovansek. 347 Greeve Street.
CLARIDGE. PA. Anton Yer-na.
STEELTON. PA. Anton Hren. 252 Main Street.
IMPERIAL, PA. ^al. Peternel.
UNITY STA.. PA. Frank Schifrar. .
AURORA. ILL. Jernej Verbič. 635 Aurora Ave.
NORTH CHICAGO. ILL. Math. Ogrin. 10 — 10 Street.
JOLIET. ILL. Frank Laurich. 624 Summit St. Frank Bambich. 745 Summit St.
CHICAGO. ILL. Joseph B:ish, 1944 W. Zc Place.
SPRINGFIELD, ILL. Mat. Barborich. 1504 S. 15 Street.
SHEBOYGAN. WIS; H. Svetlin 1016 St. Clair Avenue.
WEST ALLIS. WIS. Frank Skok. 485 — 52 Avenue.
INDIANAPOLIS. HMD. Louis Rudman, 737 N. Holmes Ave.
CLINTON. IND. L. Bolskar. 318 N. 9 Street.
PUEBLO. COLO. Peter Čulig. 1245 So. S. Fee Ave. ""rank Janesh. 1212 sohmen Ave. Jolin Germ. 734 Moffat Avenue.
ROCK SPRINGS WYo. Anton Justin.
GOWANDA. N. Y. Karl Strnisha, 114 Miller Street.
LITTLE FALLS. N. Y. Frank Vasle, 39 Danu'je Street.
ST. LOUIS. MO. M. Gabrijan. 2814 Lyon Street.
GILBERT. MINN. _ouis Vessel.
ELY. MINN.
Jos. Peshel.
VIRGINIA. MINN. Frank Hrovatich.
EAST HELENA. MONT. Frank Hreila.
KLEIN. MONT. Geo. Zobec.
FRANKLIN. KANS. Frank Lackovec.
SAN FRANCISCO CAL. J. Lausin, 5S8 San Brunno Ave.
Prijatelj delavca
PAIN-EXPELLER
T*orui*k» znamka rt*, t pat. nr. Zdr. dr. Slaven že ve«" kot 50 let.
ftlejte zm trornišk* znamko .SIDRO.
Ir. d astri j a pod iUljuuko upravo ▼ Prim or j n propada.
Tako poročajo iz Triiea, da se ratvori največ"ja italjanska tovar )
Rad bi ix\-edel za moja dva brata' Bolgarski polkovnik je ustrelil srbskega generala... To je ve-FRANKA in JOSIPA BOLHI. Jika insubordinaeija V splošnem pa bi bilo za to, da se vse spore Doma sta iz Gornjegra Zeniona r*,ed naro<li odloei s tem. da se streljajo častniki med seboj ter pu-f>ri Ilirski Bistriei na Notranj- druge ljudi pri miru.
skem. Prosim, ee kdo ve za n jn	^^flflfBgnTlinilHIiHMIB^
naslov, da mi naznani, ali naj ______
p. nama javita avojemn bra'	WAXI, HABOČAJTK 8K M "OLAB HABODA", HAJ-
tn: Anion R«lih, Box 243	VW3JI BLOVElfm DHIWH V *Wt. DKŽATAH.
La^dstr**. Pa.	"^tHHMaMMHHMiaiiii^^
Slabi moški in ženske
On I, ki so tlaega *dravja, potrti.
obupani, ne morejo delati, ne morejo spati, nimajc volje aH se veseliti Siv-IjenjA naj vzamejo čudovito zdravilo. Nugra-Tone imenovano. Nuaa-Toae vas napravi jakim. zdravim in moCntm. Iz vašega Rintc-ma lz£ene strupe ter vas napravi, da se čutite kot mladi možkl ali mlada ženska. Nuga-Tone vam da dober tek. je dober za želodčne bolezni, zaprtje, pline v želodcu in črevesju, Izpe-' havanje, želodfne bolezni, kisel želodec. tgsigo. zoper bljuvanje, slab okus ▼ ustih, pokrit jezik, izgubo eneriije In volje ter podobne bolezni. Izrežite to no.tico. pojdite v katerokoli dobro lekarno, dobite steklenico Nuga-Tone In ga jemljite par dni. ne boste popolnoma zadovoljni z uspehi, vrnite ostanek steklenice lekarnarju ter dobite svoj denar nazaj.
Druggist: You. can get Nina-Ttw from your Jabber o» from 4h( National L sbsrs-
I i
Da vam pomagamo izbrati vaše darove za praznike, vam svetujemo sledeče: električni Kuhalnik, elek-rično železo ali električni' perkulator.
Koristni darovi so vedno zaželjivi,. posebno, ee so tako privlačni kot so te majhne električne potrebščine. Velika izbera je razložena v naših izložbah.
iompany
The N cw York Edison
" r»«r Service General Offices: Irving J»lace and 15th Street
Branch Offices where Electrical Appliances zre displayed and demonstrated
for the convenience of the public
SO Norfolk Sc csrscr Hater S(	1$I £*st Sfeh St het Lesinpon tSxli Awm
4X*Brua4wa7 near Canal St	i5Ea* 1x5th St near 5th A»e
IO Win* Place comer 15th St	,6s Ea» 149th St near Courtlaadt Ave
^ ,4* WMt St bet B'way & Bth Are	555 Tremont Ave corner Monterey Ase
torjr. SS7 & J. DtSrkora ltv CNIr—m lutely guaranteed. Retail prte« |tA (Ad.)

NOVI CENIKI
sa zlatarno, grobi urno, možke ilk ženske ore, n^is«^ zapestnice, ovratnice in vse drugo, tako tudi za prave glasne tJo-lumbl^ Gramofone in prave Vaše slovenske rekorde, so gotovi. Pilite dopisnico, mi ga Vam takoj pošljemo brezplačno.
Ivan Pajk,
24 Malh St, CoiKertiaugh, Pa.
ssmgssafegfej^^--! 1 .i ■ -
GLAS XAROPX- »1. TWrt 11»
Splošni
j ¥ Evropi.
VSA ZNAMENJA KAŽEJO, DA JE DOSPELA RUSKA REVOLUCIJA DO STADIJA, V KATEREM SE JE NAHAJALA FRANCOSKA REVOLUCIJA OD ZUNAJ IN ZNOTRAJ.
P ti« Frank H. Simonds.
Razdor
[v ruti ol
^ v T« m An tri i
-d Frai racij, k« t err illt-Ml. \rmetja
< Konec.)
ijo in Anglijo jc napoti) Nemčijo, da ni hete-je prevzela & podpiranjem mirovne poje francoskega. Ozira
sovraži vse. kar
d
pričakuje pomoči v svojem naporu, da raz >. Povsem naravno je. «ta jc Franciji nemo- I ■ naz< re. dnfim ne mor« Anglija na drugi) la l»i sprejela njene na/< re. Razdor je v^led f
kot
ki
t* iu
tki.
\ n
rav
n NV
pr*
i na o reč«, da je bilo izjalov- j I j upapol»ti posamezni dogo-dsTavljale pridobitve za «d»e ■ijo. a v reb-m s*» je NVmčiia ali ka iz« rjeva ganga »la ■ k<> oddaljena v Netneiji kot tudi nekolik" razorožil* ter k«»t dob»«"-eno v mirovni
VZNEMIRJAJOČI KAŠELJ
Hnpcvost, lepSatjc ▼ grlo in fnno^u in različnih bolesti v sled prehlada in vnetja brooch talnih cevi, je treba takoj ftvutviti, da ie imet	sitnost i«' in HippfffKij^if
Severov Balzam Proti Kašljv
(preje Severov balzam za pljuča)
bo, če ga takoj vzamete, preprečil slabe posledice prehlada, pomagal kaši ju, ublažil vnetje in odvrnil mnogo trpljenja. Prijeten za zavžitek bodisi za otroke aH odrastle. Imejte ga pri roki v vaši omari za zdravila, pripravljenega za prihajajoče zimske mesece. Po vseh lekarnah.
V dvojnik merah: 25c in 50c.
»ra»an,
m n«>.
i* r« paraei c*)ti tinti
je
tem
f i al
1 O/J
e *sktl|
i lev ne
vojne odškodnine pa Je i-<>*ini si na-portujejo naziranja iu Miigb-šliili izved»-n«*ev. NVnieija »»ričakuje zmanjšanja svote in Anglija je pripravljena zalit« vati manj dočim
> '*iajajo Francozi na svojem prvotnem stališču. V moči Franeije .ie uničiti Nemčijo, če ki
dednja ne ugoilila
1iane»iskim zahtevam, a s tem bi bilo uničeno tudi vsako upanje I raiirije, da bi kedai dobila vojno o<lško<lnino. Nemčija, ki se še ve<liio zanaša na razliko v nazorih med Anglijo in Francijo, pa na-ia\nost izziva Francijo ter kaže brezbrižnost na vse stran:.
C'e je že nemški položaj nerešen in neurejen, kaj moremo potem leči o ruskem.' Premirje, sklenjeno v Rigi. je določilo mejo med rdečo Rusijo in Poljsko, a le začasno. Končni sklepi ni<so bili š" doseženi. Med tem pa je prišlo do spora med Poljaki in Litvinci, kate-; e podpihujejo tako Rusi kot Nemci in ki bo dovedel do novih nemirov v baltiških državah.
S fm, da so poraziti Wrangla. so boljševiki porazili zadnji od-f.r st. r< ga režima, zadnji napor monarhLstov ter liberalno-demo-kratičnih elementov, dr. se polaste kontrole v Rusiji. Krimska kam-panja spominja v vseh posameznostih na Vendee v času francoske revolucije. Za Kolčakom, Denikinom in Judeničem je bil poražen tudi "NVrangel in po teh lekcijah si gotovo noben evropski narod ne bo upal napasti boljševikov.
Se<laj. po treh le'ih izza sklenitve pogodbe v "Brest-Litovsku. je boljševiški režim ne le popolnoma v sedlu, temveč tudi brez vsakega ogrožanja od zunaj. Ruska revolucija kot francoska se je vz^frZa-la doma proti zunanjim in domačim napadom ter dospela do nevarne točke, ko se lahko rrzlije preko meje domače države, ne da bi pri tem liskirala listajo doma.
Zavezniška politika je vsled tega bankerotna, v keflikor se tiče Rusije in že se je pričelo tekmovanje med narodi, ki si skušajo zagotoviti trgov o nske prednosti v Rusiji. Vspričo «1 vojnega pritiska, i nega radikalnih elementov in onega trgovskih interesov, so številna vlade že pripravile uvodne korake, ki morejo dovesti le do končni ga priznanja one rdeče Rusije, koje cilj je baje strmoglavi jen je kapitalističnega režima v vseh zapadnih deželah. Vsled tega hotno Ai<b-li ali zmagoslaven boljševizem, kateremu bo sledil spomladi nov iiapad na Poljnko, ali pa premirje, ki bo pomenjalo le pripravo za poznejši napad.
V zvezi 7. nemškim in ruskim položajem je treba omeniti tudi pivratek kralja Konštantina na Grško, ki je sledil st miopia v1 jen jli Ven»zH©*a. Za vse. do predkratkim zavezniške dežele, je pomenjalo t< strašen udarce. Predstavljalo je namreč bankerot zavezniške politike na bližnjem iztoku. Grška je bila namreč temelj, na katerem je počivala angleška politika v Eeejskem morju, prav kot je bila Poljska temelj, na katerem je počivala francoska politika v centralni I'v ropi. Grška pa je <Mlklonila odlično, a zelo drago misijo. Helen-• ke čete, ki naj bi opravile vse potrebne boje v Anatoli ji, so se že pričele umikati proti Smirni. Čete Kemal paše n.» drve le proti fcmir-r., temveč tudi proti Galieiji, kjer ima Francija svoje interese.
Povratek Konštantina je neznosna stvar za Francijo, koje mornarji so bili umorjeni pred štirimi leti na njegovo povelje, a polom ; ngleške politike ugaja tako Parizu kot Kimu laditega. ker smatra <I'ško za svojo rivalko na bližnjem iztoku, ihjanski je povratek Konštantina liattovo otvoril celo iztočno vprašanje, ki je prav tako daleč od rešitve kot je bilo ob času izbruha svetovne vojne, katero ie tudi zanetilo.
Treba je le še omeniti nekaj nadaljnih dogodkov, ki so se zavr-šill tekom preteklega lrta.
Uravnava, ki je bila sklenjena v Rapallo. obeta napraviti konec dolgemu in ostremu »poru med Italijo in Jugoslavijo glede pojesti ,7;idranskepra morja. Na temelju tege dogovora je pomaknila Italija svoje meje naprej preke Trsta in ustanovilo se je posebno reško dr žnvo, ki pa bo v d ogled nem času pripadla Italiji. Italija je tudi dobila več otokov v Jadranskem morju ter Zader v Dalmaciji. Ostala Inilmacija pa je pripadla Jugoslaviji. S tem dogovorom si je r.rido bila Italija največ, kajti vključila je v svoje meje več kot pol milijo na Jugoslovanov. To, kar je hotel dati predsednik Wilson Jugoslo \atiom. je bilo nemogoče razen če bi Amerika napadla Italijo in tak napad je bil popolnoma izključen. Oba dogovora, tako oni v Rigi kot zadnji v Rapallo pa sta bila sklenjena brez vsakega sodelovanja Lige narodov, iti je ostala hrez rao£i v obeh slučajih.
Razven baltiškega in jadranskega dogovora je prišlo še do nadaljnih uravnav, ki so istotako važne. Potom ljudskega glasovanja, ki je bilo določeno v versaillski mirovni pogodbi, je dobila Belgija trajno posest okrajev Enpen in Malmedv, čeprav je Nemčija vloži lu formalen protest proti temu zasedenju. Danska je na isti način dobila severni šlezvik, dočim sta ostala Nemčiji dva nadaljna ple-biseitna okraja. V iztočni Prusiji je dvoje ljudskih glasovanj izpadlo > prilog Nemčije, dočim je usoda gornje Aluzije še nedoločena
Prebivaj e i južne Koroške so glasovali proti zvezi z Jugoslavijo in tešinski problem je rešil svet poslanikov s tem, da je razdelil o-zenilje na dva dela, kojih enega je dal Češkoslovaški, drugega Poljakom. To sicer ni tiirajalo niti prvemu niti drugemu, a zadeva je bila vsaj za enkrat rešena.
Z izjemo Združenih držav so zavezniki priznali zahteve Rumun-kke. tikajoče se Besarabije in s tem je dobila ta država tri milijone nadaljnega prebivalstva.
V splošnem rečeno se je tekom preteklega leta storilo nadaljni korak, da se zriae nov zemljevid Evrope, čeprav so oatali največji problemi prav tako nerešeni kot so bili pred dvanajstimi meseci. — Dejanska uravnava bo ostala toliko časa nemogoča stvar, dokler ne bo mogoče spraviti v soglasje angleških in francoskih aspiracij tako glede Nemčije kot glede Rusije in bližnjega iztoka.
Polom avtoritete zmagovitih narodov izzi pariške kopference jc dovedel do mednarodne anarhije. To anarhijo so pospešile diference med velesilami in tndi dejstvo, da so se Združene države u-maknile. Sedaj pa nam ne preostaja ničesar drugega kot čakati in gledati, kako ae bodo razvile stvari in kako daleč bo sla sedanja enarfeija, predno bo prišlo do ustaljenja razmer ter uvedbe novega seda v Hvropi, ki je toliko trpela vsled graftpt največje vojne, kar
Dobite iztis našega novega Almanaha od iToj«ga lckarja. Zastonj, urno vprašajte i- Ce p rt dobite v vašem okraja, piske ■rektso Id priložite » 2c pošt.
F. SEVERA CO.
odkar je v pijači in igri iskal svoje sreče. Bala se je tudi, da bi ga ji njegovi tovariši ne ubili, ker se je večkrat ves potolčen privle-|kel domov.
"Anton, lepo te prosim, pojdi-va domu: glej. Milko te že tako težko čaka."
"Strani, pravim!** zadere se mož nad njo in dvigne ves raz divjan svojo pest nad ul>ogo soprogo.
"Anton, nikari!" zakriči žena Pa je bilo že prepozno, ker v tem hipu je vsled udarca odletela od njega in trčila z vxo silo z glavo ob mejnik na ce^ti. Ton*> p- . ^ ^^^ gle«la. zagleda kri na irlavi. grdo italia zakolu? m k«.	da se bližaj-j J®SSJiSSd
ljudje. /l»eži v -»tran-.ko ulico ter'LA lOBMine , . ......	| ALBANIA
izgr «• "i«* ' drugimi ljudmi.	j pres. wilson
Vezave-t na je ležala nesreena I uapland
, RVSOAM
/i-n:i • ► »-»—Tit kamnit m «r<>rKa aoriatit kri ji kanala raz če'.» t*. .»bra
KRETANJE PAŠNIKOV
ntlSLliNO ODfLIMSJO li NCW VORKA.
ROCHAMHAU
CRETIC
LA LORRAINE
LAPLAND
RYNDAM
»ESARO
BELVEDERE
LA TOUKAINE
FINLAND
SAXONIA
RANNONIA
ADRIATIC
IMPERATOR
REOINA
FRANCE
2EELANO
SAXONIA
AQUITANIA
ROTTERDAM
ARGENTINA
French tine
IS Jan. IS Jan.
POSEBNA VOŽNJA
A N X
n ji y kapala raz •>!<» ««i«ra 7 1. Tak««j je z'-rahi »rti a ljudi js**, ce„ M v(tin« • •kr< g nje. ki . >« [M»^ku^ali	ofcrrot« mm
vz*lra<tiifi. M«n1 njimi je bil tudi vojak, ki j'» je p->znal Ilitr«* na-pr««~.i «lrTl«r*'. naj ruti je»magaj-». «la j«» pren»-- « v b!ižnj«» Itiš".
i P
i i z	MiPAM1E 6ERE1ULE nURSATLAVTlQUE
: ^ -""c^ V JUGOSUVUO PREKO NWfc
S jan. — Bou«gnt
12 Jan. — Ctnea	ROCMAMBEAU ............ 4« januarja
~ kJTr*t	«-A LORRAINE ..........januarja
—^ Mavr«	LA TOtRAINE.........is. januarja
IS JS'. f^^rmt LA SAVO,E.........januarja
iS jan. — Chtfftour« 2D Jan. — Chtrtbourg
20 jan. — Own NARAVNOST DO HAMBUlOA
20 Jan. — Hivre	^
22 jan. — Chetoourg	*»AGAHA ............. t. januarja
22	— C heOour j	Direktna ** ezniftka rvexa Iz
8 l»n. — C"«r«bourf	w»r o> itn« točk« Jufioatavij«.
Jan. - Jou.ofl^	Hitr, parn M s Mrlmi tn
»aatopw.k jugeifammn »Hit h»
rr'čakal pctn»M« O« p-iM«xJu naiih par-
3 f*br.	_ C^ert«ur,	.
5 f«>r.	_ Cner^r, ^ **
5 tmtor. — Hjvrt TV	mm trananertlra«
g feor.	—	n« ttmetm___
S. f*t>r. — TrM	br**	«WMIM.
^2 feft-.	— C "Vbejf?	z* *rfkarta !*• c*n« vpraftaft« V
t2	— Bouicgn«
tS fefcr.	-
** tm+rr.
T' fmttr. — Mavre
25
20	Jan.
29	Jan.
1	f*br.
Hj«n
Tr.t
MU2BIII PtSAMl. 19 Stan SL, V. T. C.
ail ca pri
a K s C
in sin.
I je jo po zdrav pride. liil p« je vsaka pomoč ••dve
lika. ki kmalu mnenja, da je ker je zadeta
Cosulich črta
LLD1D SMUUD« "ErS-
p-	«4t4ut}» is T- nan* m
"	»E&Aao — 12- Jan.
"EOINA cr iTAtlA — 20 jan.
T.
Xa morskem obrežju v Barceloni na Španskem je bilo vse živo. N'a tisoče ljudi se je gnetlo po bregu j vse je hotelo videti vojaško ladjo "Madrid", ki se je bližala pristanišču. Matere, žene in otroci so nestrpno pričakovali dohoda mornarjev, ker med njimi so bili njih možje, očetje in sinovi. Kolikor bližje je bila ladja obrežju, tembolj zvedavo so gle-gali vojaki-pomorščaki s krova ladje na breg, da zagledajo svoje domače, katerih že več mesecev
na sence in ji je odteklo že pre-\-«»č krvi. Drgnili jo jk> nasvetu morščaki jo vlačijo med cigansko}zdravnikovem z mrzlimi obklad-godl>o po sobi semintja.	Jl<i. Toliko je s tem dosegel zdrav-
"Za božjo voljo, pustite me pri nik. da se je za hip vzdramila iz
miru!" vzdihuje ženska skoro že brez sape.
"Nič ne pomaga, danes se moramo naplesati. Že tri mesece nismo bili na suhi zemlji, in danes se nam treba prepričati, ali je
nezavesti.
"Milka, duhovna", je vzdih ni la, ko se je vzbudila.
Znanec je tekel v njeno stanovanje. Kmalu je prišel vojak z Milkom ter ga pripeljal k postelji
tukaj pod nami suh, trden svet." matere.
In udaril je z nogo ob tla pomorščak, ki je to govoril, ter po-
Z veliko težavo je položila mati :vojo trudno roko na njegovo
tegnil za seboj v vrtinec plesal- glavo in vzdihnila:
ra-pa pu-
ce v nesrečno žensko.
To pa je bilo vendar le preveč
gostilničarju, ki sicer ni imel po-niso videli. Zdaj je ta, zdaj oni'^hno tenke vpsti Tn zgrabj p(>-
zagledal mater ali očeta, ženo aJi|moT^.aka ki jo je vla-n za seboj?
otroke, in.pričeli so mahati z rob-Jrekoč-
ei v znamenje pozdrava. In tudij ^Stoj! Tkivolj je teli neumno-1 j od je na bregu so odzdravljali z sti, poi^vlte si žensk, ki bodo robei. Rili so prisrčni pozdravi, de plesa]e z vami to revQ pa ki jih je narekovala ljubezen o- stite." nih, ki so bili združeni v rodbini. Pomorščak jo za" trenutek izpu-pa sta jih poklic in skrb za vsak- sti. to priliko žonska porabi, da danji kruh trgala narazen za cele O(lskoči k vratom, kamor ji je že mesece.	gostilničar pripravil pot. Ravno
Dolgo je trpelo, predno so se pa. ko pride do vrat, se odpro od mornarji izkrcali iz veLike ladje zunaj in v sobo vstopi visok ter v Čolnieke, ki so jih vozili na krepak pomorščak in se zadene breg. Mornarji so se hitro raz- ravno v žensko, ki je hotela iz so-kropili j>o mestu; tisti, ki so bili be ven.
tam doma, k svojim domačim. Ženska ga pogleda, vzdih ne ter drugi pa po raznih gostilnah. Vse ga prime za roko. rekoč:
"Oh, ubogi otrok! Sirota!"
Več ni mogla spregovoriti. "Roka ji je omahnila, božajoč Milko-vo lice.
Tskajoč duhovna, srečali so na ulici nekega benediktinca ter ga naprosili, ker je Kila velika, naj gre k bolnici.
Razvedrilo se je lice trpeči ženi. ko je videla, da sta se ji izpolnili obe želji. Duhovnik ji je podelil sv. zakramente za umirajoče. Bil je zadnji čas. Komaj je duhoven dovršil svoje sveto opravilo. je žena umrla. Mali Milko je stal poleg mrtve matere in jokal. Mrtvi materi je bila odprta pot v mrtvašnico. Milko pa. sirota, nt imel iti nikamor. Po daljšem raz^ govoru se je benektinec prepričal. da dečko nima nikakih sorod-
je oživelo j»o mestu.
| "Ah, Tone. ali si vendar prišel!inikov, zato se je odločil, dečka
• Velik sum je bil tudi v gostilni Tebe sem iskala; no, sedaj je vse pri "Svetilniku", ki je bila blizu dobto. da sem te le dobila.'* morja. Med mornarji je veliko' "(.'emu me iščeš? Saj znam sam dobrih vojakov, mnogo pa tudi domov, toda takrat, kadar jaz ho-spridenih, kakor drug«»d. In ka- čem."
dar pridejo po dolgih vožnjah' "Vedela sem, da prideš s to pomorščaki na suho, takrat je živ- ladjo, pa te ni bilo domov, kjer Ijenje! Xa ladji so navezani na sva te s sinkom že tako težko pri-liatančen, strog red; dan za dnem čakovala, zato sem te iskala po morajo opravljati težko službo; raznih gostilnah in sem te vendar razvedrila je malo, zabave skoro tukaj na^la. Skrb in sila sta me nobene. Pri tem pa si prihranijo prignali za teboj", dejala je žena precej denarja, ker ga na ladji Tonetu, ki je bil v službi na ladji, bolj težko zapravijo. Zato si paj "Sila te je prignala", reče mož tembolj privoščijo takrat, ko pri- soprogi ter jo potegne za seboj na de jo zopet na suho. Vsakdo jim prosto, "ali sama nič ne delaš?" seveda iz srca privošči po tolikih J "Delani, kar morem, vendar ne naporih prijetnega oddiha in raz- zadostuje za otroka in zame." vedrila, pa pomorščaki ob takih' "Xe zadostuje? — Ali misliš, prilikah skoro ne poznajo nobene <la ti boni jaz kaj denarja dal? — meje v uživanju. Kmalu se čuje iz Jaz nimam nič denarja."
tako, saj si
raznih beznic divje vpitje pijanih} "Anton, ne govori mornarjev, škripajoči glasovi za: dobil plačo."
kotnih godcev po raznih plesiščih} "Ej* kje je že plača! Ni bilo in temna noč komaj zakriva po- sreče pri igri", je dejal in se za-štenim ljudem vlačugarsko življe-Jkrohotal, "nocoj pa upam, da bo nje po zakotnih beznicah in po v^č sreče; potem tudi ti dobiš bolj odročnih mestnih ulicah. [svoj delež."
Tudi pri "Svetilniku" je bila "Pojdi rajši domov", mu reče gostilna bolj za pomorsko plažo, žena, ki je vedela, da bo pri po-Pijaneem in igralcem je bila zna- nočni igri le Se nove dolg«ove nana ta gostilna kakor navadno za- pravil, katere bo potem ona mo-vetišče.	jrala plačevati s svojim skromnim
Za ta večer si je* gostilničar na- zaslužkom. "Saj ves, da nimaš jel nekaj ciganov za godbo. * in sreče pri i-gri." kmalu je hrumel po dvorani šu-' In oprijela se ga je za roko, da men ples,, ali pravzaprav nerodno bi ga spravila domov. Mož pa se skakanje, in suvanje in zaletava- raztogoti, se je otrese in ji zagro-nje v neznosni gnječi. Ljudje so zi« naj ga pusti pri miru. postajali zunaj gostilne in čul se "Ne. nikamor ne pojdeš nocoj je izmed njih glas:	j Dovolj časa sem se že sama ubi-
" Danes im^jo po m orač ak i de- jala z otrokom. Tudi tvoja dolž-anr!"	J nosit je, da zim j skrbiš, saj vidiš,
Neka ženska se je počasi pri- da jaz sama ne morem vsemu kaj, plazila do gostilniških vrat. Slabo'odkar sem bila 'bolna." je bila napravljena, mlada še, pa' Mož pa ni imel nobene prijaz-vendar polna bolestno-starih po--ne besede za ženo, v njem je tlela tez na obrazu. Komaj odpre vrata in gorela le strast po pijači in in pogleda v pivako «dbo, takoj igri. Ta strast ga je popolno osle-zakriči par mornarjev:	{pila. Zato pahne ženo od sebe in
"Halo, ženska 1"	J hoče oditi svojo pot. Toda žena,
In v trenntkn jo zagrabi žilava prepričana, da ae ji popolnoma roka' pomoričakova ter jo poteg- izgubi, ako*ga pasti cd seb^ se Be v sobo. Pomorščaki se gnetejo ga zopet oklene. Na —*— okrog n je, vsak bi rad plesal ga hoče rešiti. Ve i njo. Ona ae brani, prosi, joka, je propadel a vse nIS ne pomaga, pijani po-,mu je zamuda
začasno vzeti s seboj v samostan. 1 "Milko, daj materi zadnji poljubček in ne pozabi, da te toliko ni in ne bo nihče ljubil na svetu, kakor tvoja sedaj mntva mati."
Deček poljubi roko mrtve matere. ki ga je tolikrat blagoslavljala. mu delala sveti križ in ki je tolikrat vsled prehudega dela u tru.iena omahovala iz ljubezni in v skrbi zanj.
In pokleknil je dulioven z Mil kom ob mrliški postelji in opra vila sta kratko molitev za pokoj no mater; duhovnik pa pristavi "Milko, tako se vsak dan spomni svoje matere in zraven tudi svojega očeta, pa ti bo dobro na zemlji."
Nato hitro poškrogi mrliča blagoslovljeno vodo. prime dečka za roko, obriše si solzo sočutja in odide v temno noč.
(Dalje prihodnjič.)
v
0 la Tnt
BELVEDERE 15. januarja ARGENTINA 29. januarja PRES. WILSON 9. februarja Potom I lat kov. Izdanih sa vmm kra-
to v Jufloalavljl In Srbiji. RaiKeint ugodnosti prvoga, druao-
ga In tfttjaga razreda. Potniki tretjega razroda dobivalo brezplačne vino.
PHELPS BROTHERS. & 01.
Pasaenaer Department 4 West Street	New York
Iščem brata ANTONA VOLK. Pred kratkim je bil tukaj v < Mevelaiidii. Ohio. Nahaja se nekje v Pennsylvaniji, pa setu zgubil njegov naslov. Prosim ga. naj me pride obiskat, dogodila S3 rni je nesreča. Rojake prosim, naj ga opozore na ta oglas, ali mi pa kateri naj sporoči njegov naslov, da bi mu mogel pisati. — John Vičič. 1620'$ Holmes Ave., Cleveland Ohio.	(28-31—12)
CUNARD LINE
Parnik "CARONIA"
20,000 TON.
odpluje 1 S. januarja v Napulj.
Cena za tretji razred v Trst preko Nipulja____$104.50
in $5.00 vojnega davka.
V vašem mestu je lokalni Cnnard agent. Pojdite k njemu.
UC, /V/1 A 11 STEAMSHIP -	iVl/AlL. COMPANY,
Iz New Yorka v Italijo naravnost
v Napolj, — Genovo
PALERMO, — MESSINO.
PRINCESS MATOIKA ^iZJZltt?
bo odplul 20. januarja.
Izvanredne udobnosti. — I z borna nlužba. Cene: za kabine od $150.00 naprej. za tretji razred $93.00 in $5.00 vojnega davka. Potniški oddelek: 45 Broadway, New York. Telefmi: Whitehall 1200. Oddelek za tovore: 120 Broadway, New York. Telefon: Hector GiOO.
Parnik aa dva vijaka
CUNARD ANCHOR LINE
Parnik "ITALIA"
odpluje 1. februarja
v Dubrovnik in Trst
Cena za tretji razred:
V	Dubrovnik......$125.00
V	Trst ...........$115.00
in $5.00 vojnega davka.
Parnik 'PANN0NIA'
odpluje 18. januarja
v Dubrovnik in Trst
Cena za tretji razred $125.00 in $5 00 vojnega davka...
V vaiem mestu je Cnnard Anchor agent. Pojdite k njemu.
ZAKAJ BI NAJ PIL NA BOŽIČ VODO?
Mi prodajamo SUHO GROZDJE po znižani ceni.
Zlnfand«! kalif. 100 funt. za t27.no Barbara kalifornijski 100 funt. |W,» Malo Črno Import. 100 funt. za »18.00 Muškat Irvan. motan 100 »unt. 022.00 Malo črno kalifor. 100 funt. za »18.00 Suhe £ešplje 100 funtov za $18.00
Posebne cene na debelo.
Prodajamo tudi vsakovrstne »rocerij«. Z naročilom poSlJIto nam 15.00 v gotovini po Money Order In ostalo plačate ko dobita.
DALM. CALIFORNIA GRAPE CO.
M CORTLANDT STREET	NEW VORK, N. V.
SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA
ANTON ZBASNIK
Mbs 102 BakeweU Bide.. Pittsburgh, Pa. vogal Diamond and Grfcat Sta.	(nasproti Courts).
Izdeluje raznovrstna notarske dokumente, kot na pr. kopne pogodbe, pobotnice, zaprisežene Izjave ln profioje za dobavo cev Is starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico nlJUS ta la v M kraju, posreduje v tniftenHi zadevah med strankami tn in V vini. Izdeluje prevode i» atovenHHoe na anglefikl jezik, ali tolmači na sodnijl ali pri kompezacijsklh razpravah in dajo
informacije zastonj. Osne nizke, dele toftao ln pravilno.
■ 1