S PROGRAMSKO-VOLILNE SEJE OBČINSKE KONFERENCE SZDL UU6UANA CENTER
Široko odprta vrata za kleno in pošteno misel in delovanje
V torek, 22. novembra je blla v vellki sejnl dvoranl Magistrata programsko-volllna seja občinske konfe-rence SZDL Ljubljana Center. Na njej so se delegati kritlčno ozrll na prehojeno pot vpreteklem štiriletnem mandatnem obdobju, sprejeli programske usmeritve za delo v prihodnjem letu ter izvollll 35-člansko pred-sedstvo in novo vodstvo občlnske konference. Uvodni govor Je imel podpredsednik OKSZDL Srečko Čož.
Govor so delegati ocenili kot dobro in konkretno dopolnitev obširnega poročila o delu v prete-klem mandatnem obdobju. Seja }e bila predvsem temeljit in od-krit pregled dosedanjega dela, uspehov in pomanjkljivosti. Kljub veliki samokritičnosti je prevladala ocena, da je bilo delo v preteklih štirih letih dobro oprav-ljeno, da so bile najpomembnejše programske naloge uresničene in da pomeni vse to tudi dobro pod-Iago za delo v prihodnje.
»Politična volja za frontno delo in prava vsebina je ena prvih kva-litet dela socialistične zveze v Centru,« je med drugim dejal do-sedanji predsednik VID ŠTEM-PIHAR. »V vseh frontnih delih je SZDL delovala na načelu odprtih vrat.« K širšemu »odpiranju vrat« so veliko prispevale tudi metode dela, ki so prav v tem mandatnem obdobju povsem zaživele: posveti in sekcijske obravnave določenih žgočih življenjskih vprašanj. To je potrdila v svoji razpravi tudi NA-DA SEFIC, delegatka krajevne skupnosti Stara Ljubljana, ki je dejala, da je delo v SZDL zanimi-vo le, če damo na dnevni red vprašanja, ki dejansko zadevajo delo in življenje prebivalcev. V krajevni skupnosti Stara Ljublja-na si veliko prizadevajo za preno-vo; ni jim vseeno, ker potekajo akcije za prenovo prepočasi. Pri-pravili so že več sekcij na to temo, ki so bile zelo dobro obiskane. To je eden najboljših načinov, da po-stane socialistična zveza res front-na in množična.
TONE KLEMEN, podpredse-dnik MK SZDL je dejal, da je OK SZDL Ljubljana Center eden od pomembnih stebrov skupnega delovanja in skupnih političnih aktivnosti v mestu. To pa ne velja le za dogovarjanje, temveč tudi za njena prizadevanja k uresničeva-nju skupaj sprejetih dogovorov in skupaj sprejetega dela.
POLDE BLATNIK iz krajevne skupnosti Kolodvor je opozoril na položaj krajevne skuphosti kot celote, ki mu bo potrebno v pri-hodnje nameniti več pozornosti. Točno bo potrebno opredeliti, kakšna so pooblastila krajevne skupnosti. »Ljudje čutijo pritisk od zgoraj,« je dejal med drugim, »zato moramo boj proti birokraci-ji zaostriti na vseh ravneh.«
Stalna skrb za razvoj delegatskega sistema
Mnoge razprave so izražale skrb pa tudi veliko pripravljenost za večjo učinkovitost delegatskega sistema v občini, krajevnih skup-nostih in v zdruienem delu.
ZMAGA OBŠTETER je menila,
da je potrebno v prihodnje name-niti več skrbi izobraževanju dele-gatov. Občinski sindikati so se si-cer že lotili te naloge, vendar pa moramo prizadevanja na tem po-dročju še okrepiti. »Na področju delegatskega sistema smo v OK SZDL dosegli veliko premikov, predvsem v odnosu do družbeno-političnega zbora, manj smo bili prisotni na terenu,« je že v svojem uvodnem govoru poudarU SREČ-KO COŽ. Kritično je ocenil sode-lovanje z delegacijami in skupšči-nami samoupravnih interesnih skupnosti. Do njih smo večkrat zelo kritični, toda za stanje v njih smo tudi sami odgovorni. Veliko naporov smo vložili na področju programiranja dela skupščine, ki je že precej usklajeno s programi
vseh družbenih dejavnikov. V SZDL smo to doumeli kot nujo, ki lahko prispeva k uresničevanju dolgoročnega programa ekonom-ske stabilizacije, zato ni bilo niti ene pomembnejše točke dnevne-ga reda skupščine, ki je ne bi obravnavali na predsedstvu ali pa v telesih OK SZDL. Svojo aktiv-nost oziroma odnos do delegat-skega sistema moramo večkrat preverjati.
Kritika, pripravljenost in pričakovanja mladih
Na konferenci so namenili po-sebno pozornost tudi delovanju mladih. Srečko Což je v svojem govoru med drugim menil, da bi morali biti bolj prisotni v delu v krajevnih skupnostih, drugih družbenopolitičnh organizacijah, v samoupravi in v SZDL. »Vsi skupaj se moramo zavedati, da je mladim treba pomagati. Ne z de-klarativnostjo, temveč predvsem konkretno - z našim ustreznim odnosom, da prispevamo k uve-ljavitvi ZSMS kot samostojne, re-volucionarne, množične politične organizacije mladih,« je dejal Srečko Což.
V imenu OK ZSMS se je vklju-čii v razpravo IGOR LAVŠ. »Po-udariti je potrebno,« je dejal, »da je dejavnost mladinske organiza-cije v okviru fronte predvsem zr-calo uspešnosti uresničevanja njene temeljne vloge. Prav pri
tem pa smo se v OK ZSMS v zad-njih letih srečevali z vrsto težav.« Pričakovanja mladih je strnil ta-kole: »Čimprejšnja rešitev seda-njih težav je edina alternativa na-šega nadaljnjega razvoja, za kate-rega smo mladi življenjsko zainte-resirani. Zato smo vanj priprav-ljeni vložiti vse svoje napore, pod-krepljene z našim znanjem in spo-sobnostjo. Pričakujemo le bolj proste roke, večji manevrski pro-stor. Naše pobude morajo naleteti na bolj plodna tla. Zavedamo se, da bomo naše naloge lahko izpe-ljali le skladno s prizadevanji ce-lotne družbe.«
Konkretne usmeritve za delo v prihodnje
BORUT SLOKAN, delegat kra-jevne skupnosti Gradišče, je zelo kritično spregovoril o poročilu," češ da je presplošno, da ponavlja znane ugotovitve. Naštel je vrsto problemov, kjer je bila socialistič-na zveza premalo aktivna in pri-sotna. Predvsem je opozoril na srednje usmerjeno izobraževanje in probleme v šolstvu v celoti.
MILOŠ POLJANŽEK, prav ta-ko delegat iz Gradišča, ga je do-polnil in poudaril, da morajo biti usmeritve za delo v prihodnje ta-ko konkretne, da bo vsakdo ve-del, kaj je njegova naloga.
Kritično je spregovoril o poro-čilu tudi JAKA ROZMAN, dele-gat občinske organizacije ZZB NOV. Več bi morali po njegovem mnenju spregovoriti o vlogi SZDL kot množični fronti. Hkrati je poudaril, da so se borci v prete-klem mandatnem obdobju aktiv-
no vključili v delo SZDL, da so daii številne pobude in izpeljali mnoge skupne akcije.
DRAGOTIN ARKO je v razpra-vi orisal uspešno delo občinske organizacije ZRVS in občinske zveze za tehnično kulturo. Ob tej priložnosti je opozoril tudi na ne-katere pomembne obletnice, med drugim fotografskega društva, ki jih v občini ne smemo prezreti.
Rezerve v političneni delu
Plodna in široka ter raznolikk razprava, ki je dopolnila poročilo in uvodno besedo podpredsedni-ka, je pokazala, da je bilo delo v občinski organizaciji SZDL res razvejeno, frontno in množično. Potrdila je veliko pripravljenost tudi za delo v prihodnje. »Rezerv ni le v združenem delu, temveč tudi v našem političnem delu. Na-ša stvar je, da temu prisluhnemo in se s tem spoprimemo« je dejal novoizvoljeni predsednik DU-ŠAN SEMOLIC, ko se je ob kon-cu zahvalil dosedanjemu pred-sedniku, predsedstvu ter drugim za opravljeno delo v minulem mandatnem obdobju.
Delegati so sprejeli še dopolni-tev sklepa o organiziranosti in oblikah delovanja občinske kon-ference SZDL Ljubljana Center, predlog sklepa o začasnem finan-ciranju za prvo trimesečje 1984 ter sklep, da vse napotke in pri-pombe, izražene v razpravi, strne-jo kot dopolnitev programa socia-listične zveze, ki ga bodo prejele vse krajevne konfrence SZDL v
                                    Lučka Špat
Koliko smo sejali
Nekaj podatkov iz dejavnosti OK SZDL Ljubljana Center v obdobju maj 1979-november 1983
•  Konferenca OK SZDL se |e v tem obdobju sestata 18-krat;
•  Predsedstvo OK SZDL se je v tem obdobju sestalo na 84 sejah;
•  Izvrinl odbor je Imel 42 se|;
•  V tem obdobju Je OK SZDL organizlrala 20 sekclj In posvetov;
•  V delu predsedstva OK SZDL |e delovalo &e 33 delovnlh teles