List 2.
Velika gnojna moč košene moke.
Da zamore rastlina poganjati močne bilke in krepko perje, in da rodi potem tudi obilozdatnega zernja, mora dobivati koj iz začetka posebno dva živijeja, kterih pa ne najde v goli zemlji toliko, kolikor ju potrebuje: ta dva živijeja sta gnjilec in fosforokislo apno. Gnjilec dela posebno slamo (bilke in perje), — fosforokislo apno dela seme, zernje. Obojni ta živež pa je zedinjen v našem navadnem gnoju, v moki, ki se zmelje iz kosti, v tistem ptujem tičjeku, ki se imenuje guano itd. Ta dva živijeja sta posebno, po kterih vsaki gnoj dobiva svojo gnojno moč in vrednost; kolikor več teh življejev ima gnoj v sebi, toliko močnejši, toliko boljši je.
Učeni možje, kteri znajo vsako stvarico tako razdeliti, da do zadnega cempera zvejo: kaj je v nji, so po taki preiskavi zvedili tudi natanko, koliko gnjilca in fosforokislega apna je v živinskem gnoju, koliko v košenimoki, koliko v tičjekuguanu. Xajdli so namreč:
gnjilca         fosforokislega apna '
v 100 funtih živinskega gnoja Mizo pol funta, — Mizo pol funta, v 100 „ košene moke 4 do 5 funtov, — 45 do 48 funt. v 100      „      guana                 12 do 13 funtov, — 27 do 30 funt.
Gori smo rekli, da iz gnjilca se posebno rodi slama, iz fosforovega apna pa zernje. Če sedaj pogledamo razmero teh dveh delov na tablici, ki jo pred sabo imamo, nam bo berž očitno, da košena moka je neizrečeno močen gnoj, ker na gnjilcu, ki dela slamo, prekosi navadni živinski gnoj 10 do 12 krat, na fosfor o vem apnu, ki dela zernje, pa blizo stokrat.
Da je to gotovo, ni dvombe več, ker 80Ietne skušnje angležkih kmetovavcov in 201etne saksonskih poljodelcov so to poterdile do dobrega. Odkar so začeli na Angležkem polja gnojiti s košeno moko in pokladati živini ogeršične preše (pergo), po kterih je gnoj veliko tečniši, pridelujejo dvakrat več kakor nekdaj.
Da pa kosti ne teknejo le dobro angležki in nemški, zemlji temuč tudi vsaki drugi, tedaj tudi slovenski, uče gotove skušnje tudi pri nas, čeravno seje dosihmal le po malem poskušala košena moka. Kosti domače živine povsod obstojijo blizo iz polovice fosforokislega apna in polovice limica^Gal-lerte), limec pa je obilo gnjilčen, tedaj obstoji košena moka povsod iz enakih delov, — zemlja pa si je tudi po celi Europi v tem enaka, da je ali ilovnata, pešena itd. Tedaj ne velja tisti prazni izgovor: „to ni za našo zemljo". Dobro vemo, da so razločki zemlje v vsaki deželi, pa kar je za pešeno zemljo dobro v ti deželi, je gotovo dobro tudi v drugi Ud.
Ako tedaj ljudstvo v eni deželi ne rabi tistega gnoja, kterega rabijo v drugi, je uzrok v tem, da 1) ne poznajo druzega gnoja, kakor živinskega,
ali da jim je 2) drug gnoj predrag in ga celo dobiti n e morejo.
Umni kmetovavci po Slovenskem poznajo vsi gnojno moč košene moke, — mali kmetici pa se ve da nimajo nobenega zapopadka od tega, ker, če ne vidijo slamnatega ali listjega kupa spod živine ali sekretov, vse drugo jim ni gnoj. Umni kmetovavci, posebno če jim zmanjkuje živinskega gnoja, bi gotovo radi segali po košeni moki, ako bi je bili mogli dobivati po taki ceni, da se splačajo stroški.
Blizo Dunaja v Atzgersdorf-u se je ustanovila sedaj velika fabrika (J. Fich tner & Šohne), ki melje moko iz kosti in jo prodaja na debelo; zalogo ima na Dunaju (v mestu, WiIdpretmarktXr. 580), od kodar jo vsakdo lahko dobi, kdorkoli jo naroči, po ceni, ktero bomo naznanili na koncu tega sostavka.
Prerajtati bo potem le treba: ali ne bo predrago stalo, s košeno moko nadomestovati pomanjkanje gnoja. Da si bo pa to vsak kmetovavec prerajtati zamogel, mu damo v prevdark, karnajime-nitniši kmetijski kemikar dr. A. Stockhardt o iem piše, ko priporočuje košeno moko za gnoj.
On pravi: da 1 cent naj boljši košene moke sploh toliko zda na njivi, kakor 25 do 30 centov živinskega gnoja, in da je 1 cent košene moke v stanu narediti 320 do 400 funtov zern reži s slamo vred.
(Dalje sledi).
List 3.
Velika gnojna moč košene moke.
(Dalje in konec.)
Košena moka je .sama po sebi dober gnoj, ali se pa primeša živinskemu gnoju, guanu, oger-šičnim prešam itd. Nekteri se boje, da zgol sama košena moka izpije zemljo, al na Saksonskem so skušnje mnogih kmetovavcov, kteri gnoje že 8— 10 let svoje polje zgol s to moko, očitno učile, da tudi večletno gnojenje s samo košeno moko ne ško-dova njivam, ker njih pridelki so bili od leta do leta večji. Tega vendar ne smemo zamolčati, da moka sama ne zrahlja zemlje tako kakor živinski gnoj; zato bo vselej prav, ako jo kmetovavec mesa z navadnim gnojem, ali da eno ali dve leti gnoji z moko, po tem pa spet z navadnim gnojem in da tako preminja gnojenje.
Košena moka se prileze naj bolj zaješ en sk o setev (ozimino)  in  za tako  zemljo,  ki ni preveč
težka in mokra, pa tudi preveč pešena in suha ne, tudi za jaro žito ni tako dobra. V pretežki in mokri zemlji pomanjkuje košeni moki zraka,vpre-suhi vode; zrak in voda pa sta košenici potrebna, da razpade in sparsteni. Ravno zatega voljo košena moka tekne ozimini, ker zimska mokrota jo pripravlja za razpad in sparstenjenje čez zimo. Ravno za tega voljo je košene moke več potreba na tež-ki zemlji, in ravno zatega voljo ne sme pregloboko pod brazdo priti.
Dalje so skušnje poterdile, da košena moka tekne ravno tako žitom, kakor sočivju, lanu, konoplji, ogeršici in krompirju. NaAnglež-kem gnoje ž njo tudi peso in repo, tii in tam tudi senožeti.
Gnoji se polje s košeno moko, da se seje z žitom ali drugim sadom vred, ali da se vsejano poštupa ž njim, kakor z apnom, pepelom, mavcem itd.
Kolikor drobnejše je košena moka sphana ali zmleta, toliko bolja je, ker Jaka hitro in gotovo pospešuje rast v zemlji. Ce se iz kosti odpravi vsa mašoba, je še bolja taka moka, ker ma-šoba nima nič gnojne moči v sebi in ne pusti vode v košene drobce, da bi zamegli hitro sparsteneti.
Košena moka iz Fihtnerjeve fabrike na Dunaji se je popolnoma dobro poterdila po skušnjah; zato ne dvomim, da 8 centov te moke (perve sorte) popolnoma pognoji en oral (joh) zemlje ali za tri vagane (mecne) posetve, in da teh 8 centov košene moke toliko opravi, kakor200centov živinskega gnoja."
Tako priporoča gnojno moč košene moke, naj veljavniši  kemikar  prof. Stockhardt.
V imenovani fabriki se dobi košena moka po sledeči ceni:
Sorte 1. (v podobi režene moke) velja cent 3 fl.; — za popolno pognojenje enega orala ali za 3 vagane posetve je treba 8 do 10 centov te moke.
Sorte 2. (v podobi živinske moke) velja cent 2 H. 30 kr.; oral njive popolnoma pognojiti je je treba 9 do 12 centov.
Dobe se v ti fabriki še 3 druge sorte košene moke (poguanjene, z žvepleno kislino pomočene itd.)
Pošilja se moka iz fabrike v sodcih po 6 cen-   • tov.   Kar se naroči, se berž dobi. Naročila se pošiljajo na Dunaj  v založnico   ali naravnost v fabrike zunaj Dunaja v Atzgersdorf, kakor je bila povedano že gori.
Če bi kak iergovec te moke več naročil in jo potem na drobno prodajal, bi gotovo vstregelmar-sikteremu kmetovavcu, kteremu manjka gnoja.