Poštnina plačano v gotovini tadljeka URADNI Vbuih OKRAJA NOVO MESTO Leto lil. V Novem mestu, dne 21. januarja 1958 Štev. 1 VSEBINA Občinski ljudski odbori: 1. Odlok ObLO Kostanjevica-Podbočje o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem, zaposlenim pri občinskih organih in zavodih 2. Odlok ObLO Novo mesto o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem, zaposlenim pri občinskih organih in zavodih 3. Odlok ObLO Straža - Toplice o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem, zaposlenim pri občinskih organih in zavodih 4. Odlok ObLO Mokronog o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem, zaposlenim pri občinskih organih in zavodih 5. Odlok ObLO Šentjernej o začasnem finansiranju proračunskih potreb občinskega ljudskega odbora do sprejetja proračuna za leto 1958 6. Odlok ObLO Metlika o sejemskem redu za živinske sejme v občini Metlika 7. Odlok ObLO Mokronog o občinskem družbenem planu za leto 1957 Volitve in imenovanja: 8. Volitve in imenovanja komisij in svetov ObLO Novo mesto 9. Volitve in imenovanja komisij in svetov ObLO Trebnje Gospodarske organizacije in zavodi: 10. Bilanca opekarne Prelesje za leto 1956 11. Bilanca podjetja »Žaga« Velika Loka za leto 1956 12. Bilanca Belokranjskega gradbenega podjetja Črnomelj za leto 1956 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI 1. Na podlagi 8. točke odloka o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih državnih organov in ustanov (Uradni list FLRJ, št. 50/57) je Občinski ljudski odbor Kostanjevica-Podbočje na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev izdal ODLOK o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem, zaposlenim pri občinskih organih in zavodih I Uslužbencem in delavcem, zaposlenim pri občinskih organih in zavodih, se izplača kot polni znesek novoletne nagrade 50% od njihovih skupnih mesečnih prejemkov. Honorarnim uslužbencem, zaposlenim pri občinskem organu in zavodih, pripada novoletna nagrada po prvem odstavku te točke, če ima njihova zaposlitev stalen značaj in so zaposleni polni redni delovni čas. II Novoletna nagrada se izplača ob enakih pogojih in na enak način kot je določeno z odlokom o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem, in delavcem zveznih državnih organov in ustanov. III Ta odlok velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Št. 01/1-2221/1 Kostanjevica, dne 7. decembra 1957. Predsednik ObLO: Karel Kuntarič 1. r. 2. Na podlagi 8. točke odloka o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavnem zveznih državnih organov in zavodov (Uradni list FLRJ, št. 50/57) je občinski'ljudski odbor Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev izdal ODLOK e dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem, zaposlenim pri občinskih organih in zavodih I Uslužbencem in delavcem, zaposlenim pri občinskih organih in zavodih, se izplača kot polni znesek novoletne nagrade, 50%, od njihovih skupnih mesečnih prejemkov. Honorarnim uslužbencem, zaposlenim pri občinskih organih in zavodih, pripada novoletna nagrada po prvem odstavku te točke, če ima njihova zaposlitev stalen značaj in so zaposleni polni redni delovni čas. II Novoletna nagrada se izplača ob enakih pogojih in na enak način kot je določeno z odlokom o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcsm zveznih državnih organov in zavodov. III Ta odlok velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Št. 01/1-7448/1 Novo mesto, 28. novembra 1957. Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r. 3. Na podlagi 8. točke odloka o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih državnih organov in ustanov (Uradni list FLRJ, št. 50-619/57) je občinski ljudski odbor Straža-Toplice na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev izdal ODLOK o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem, zaposlenim pri občinskih organih in ustanovah I Uslužbencem in delavcem, zaposlenim pri občinskih organih in ustanovah, se izplača kot polni znesek novoletne nagrade 50%, od njihovih skupnih mesečnih prejemkov. Honorarnim uslužbencem, zaposlenim pri občinskih organih in zavodih, pripada novoletna nagrada po prvem odstavku te točke, če ima njihova zaposlitev stalen značaj in so zaposleni polni redni delovni čas. II Novoletna nagrada se izplača ob enakih pogojih in na enak način kot je določeno z odlokom o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem državnih organov in ustanov. III Ta odlok velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Št. 01/1-2406/1 Straža, 3. decembra 1957. Predsednik ObLO: Erno Šali 1. r. 4. Na podlagi 8. točke odloka o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih državnih crganov in zavodov (Uradni list FLRJ, št. 50-619/57) je občinski ljudski odbor Mokronog na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 3. decembra 1957 izdal ODLOK o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem, zaposlenim pri občinskih organih in zavodih I Uslužbencem in delavcem, zaposlenim pri občinskih organih in zavodih, se izplača kot polni znesek novoletne nagrade 50% cd njihovih skupnih mesečnih prejemkov. Honorarnim uslužbencem, zaposlenim pri občinskih organih in zavodih, pripada novoletna nagrada po prvem odstavku te točke, če ima njihova zaposlitev stalen značaj in so zaposleni polni redni delovni čas. II Novoletna nagrada se izplača ob enakih pogojih in na enak način kot je določeno z odlokom o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih državnih organov in zavodov. m Ta odlok velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Št. 01/1-1535/1 Mokronog, 9. decembra 1957. Predsednik ObLO: Jože Jerič 1. r. 5. Na podlagi 43. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ,'št. 13-126/55) je občinski ljudski odbor Šentjernej na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 5. decembra 1957 izdal ODLOK o začasnem finansiranju proračunskih potreb občinskega ljudskega odbora Šentjernej do sprejetja proračuna za leto 1958 I Dokler ne bo sprejet občinski proračun občinskega ljudskega odbora Šentjernej za 'leto 1958, se bodo proračunske potrebe finansirale na podlagi tromeseč-nega plana. II Tromesečni plan izdatkov za prvo tromesečje 1958 mora biti izdelan v skladu s temeljnim zakonom o proračunih in s smernicami višjih organov. III Dohodki, ki se dosežejo, in izdatki v času začasnega finansiranja so sestavni del občinskega proračuna občinskega ljudskega odbora Šentjernej za leto 1958. V Ta odlok velja od 1. januarja 1958. Št. 01/4-261/3 Šentjernej, 28. decembra 1957. Predsednik ObLO: Dodo Majzelj 1. r. 6. Na podlagi 2. in 3. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) v zvezi z 72. členom uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list’ FLRJ, št. 37/55) ter 1. in 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 58/55) je izdal občinski ljudski odbor Metlika na 13. seji dne 16. januarja 1957 ODLOK c sejemskem redu za živinske sejme v občini Metlika 1. člen Ta odlok velja za vse živinske sejme na območju občine Metlika. V občini Metlika se smejo prirejati živinski sejmi samo v Metliki in v Gradacu in sicer na sejmiščnem prostoru v Metliki in v Gradacu. 2. člen Ta odlok se nanaša na nakup in prodajo živine, tako velike živine (goveda, bivoli, konji, mule, mezge, osli) kakor za drobnico (ovce, koze, prašiče); ki jo priženo na sejem. Nakup in prodaja na sejem prjgnane živine je dovoljena le na sejmiščnem prostoru, ki mora biti stalen in ki ga določi občinski ljudski odbor v smislu 2. odstavka 1. člena tega odloka. 3. člen Živinski sejmi v Metliki so vsak prvi in tretji torek v mesecu. Živinski sejmi v Gradacu so vsako drugo soboto v mesecu. Če navedeni dnevi padejo na državni praznik, so sejmi naslednji delovni dan. 4. člen Sejmišče mora biti urejeno po predpisih, ograjeno in razdeljeno na predele in sicer posebej za odraslo živino, posebej za drobnico in prašiče. Prostori morajo biti med seboj pregrajeni in urejeni s posebnimi pregrajami za privezovanje živine. Sejmišče mora imeti na razpolago napajališče in rampo za nakladanje in razkladanje živine. 5. člen Sejmišče mora imeti tehtnico za tehtanje živine ob prodaji. 6. člen Sejemski čas traja od ranega jutra do 18. ure. 7. člen Na živinskem sejmu smejo prodajati živino: a) individualni kmetijski proizvajalci svojo lastno živino; 2. splošne kmetijske in delovne zadruge in zadružne ekonomije svojo lastno živino in živino svojih članov; 3. državna kmetijska gospodarstva svojo lastno živino; 4. trgovske gospodarske organizacije, ki so registrirane za nakup in prodajo živine. 8. člen Na živinskem sejmu smejo kupovati živino: 1. posamezniki za svoje lastne potrebe; 2. gostinska podjetja in obrati, menze, socialne in zdravstvene ustanove in druge organizacije za svoje potrebe; 3. gospodarske organizacije, ki so registrirane za odkup, predelavo in prodajo živine. 9. člen Osebe, ki kupujejo ali prodajajo živino za gospodarske organizacije iz 4. točke 7. člena in iz 3. točke 8. člena tega odloka, morajo imeti posebno pooblastilo podjetja, za katerega prodajajo ali kupujejo. Pooblastilo mora potrditi Trgovinska zbornica okraja, kjer ima podjetje svoj sedež. Prekupčevanje na živinskem sejmu je prepovedano. 10. člen Pred vhodom na sejmišče mora lastnik živine oz. zastopnik proizvajalca pokazati živinski potni list ter plačati sejemsko pristojbino. Uprava sejmišča vpiše vsako pripeljano živino po zaporednih številkah v sejemski seznam živine in to številko zaznamuje na živinskem potnem listu. 11. člen Pred vhodom na sejmišče mora pregledati živino veterinar, da ugotovi, ali živina morda ne kaže znakov kužne bolezni. Živina, ki bi po ugotovitvi veterinarja' kazala znake kužne bolezni, ne sme na sejmišče. Prigon živine na sejmišče je dovoljen le, če je prisotni veterinar žigosal živinski potni list. 12. člen Na sejem prignana klavna živina — goveda, prašiči in ovce —, ki jo kupijo gospodarske organizacije, mora biti pred nakupom klasificirana. Klasifikacija živine se izvrši po navodilih za klasifikacijo živine, ki jo je izdala Zvezna trgovinska zbornica Jugoslavije in ki tvori prilogo tega odloka, z namenom, da se živino opredeli v .posamezne kakovostne razrede. Klasifikacijo izvrši tržna komisija (16. člen). Komisija zaznamuje klasifikacijo na živinskem potnem listu in jo vpiše v sejemski seznam živine. 13. člen Kupovanje živine »na čez« je za tiste, ki smejo kupovati po členu 8, odstavka 2. in 3. prepovedano. Ti smejo kupovati živino samo po dejanski teži, ki se ugotovi na uradni sejemski tehtnici. 14. člen Udeleženci sejma morajo skrbeti za red in snago na sejmišču. Na sejem se lahko prižene le čista živina. Z živino je treba ravnati tako, da ne ogroža varnosti. Psov ni dovoljeno voditi na sejmišče. Pijanim osebam dostop na sejmišče ni dovoljen. 18. člen V kolikor kršitve tega odloka ne vsebujejo kaznivega dejanja, gospodarskega prestopka ali prekrška po drugih predpisih, se kaznuje posamezna oseba, gospodarska organizacija in odgovorna oseba v gospodarski organizaciji zaradi prekrška z denarno kaznijo do 3000 din: kdor kupi za gospodarsko organizacijo živino »na čez, kdor za upravičence iz člena 8, toč. 2. in 3. kupi živino na sejmu, ki ni bila uradno klasificirana ali stehtana pri prodaji, kdor ni upravičen prodajati ali kupovati živino v smislu 7. in 8. člena tega odloka, kdor na sejmišču meče odpadke, ponesnaži prostor, vodi na sejmišče pse ali je tam v pijanem stanju, kdor poškoduje sejmiški prostor ali ograjo na sejmišču. 19. člen Kazenski postopek po tem odloku vodi in izreka kazni sodnik za prekrške občinskega ljudskega odbora Metlika. 20. člen 15. člen Za nadzor nad poslovanjem na sejmišču skrbi tržna komisija, ki jo določi občinski ljudski odbor za dobo enega leta. Tržno komisijo sestavljajo: veterinar, zastopni kobčine in po en član iz vrst kmetijskih proizvajalcev in kupcev. 16. člen Naloga komisije je, da skrbi za pravilen potek poslovanja na sejmišču, zlasti da gospodarske organizacije živine ne kupujejo »na čez«, da se ne prodaja živina, ki je prekomerno nakrmljena oziroma napojena, da se pri nakupu tehta, da živino ne preplaču-jejo, da živino ne kupujejo izven sejma itd. Komisija je tudi pooblaščena, da oceni odbitek, v kolikor se je živina tehtala pred nakupom. Komisiji pomagajo pri upravljanju administrativnih del uslužbenci uprav sejmišča, oziroma uslužbenci občine. Komisija lahko po potrebi pozove k sodelovanju organe finančne in tržne inšpekcije ter organe ljudske oblasti. 17. člen Za uporabo sejemskega prostora plačajo prodajalci: Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. St. 02/1-2196/3 Metlika, 16. januarja 1957. Predsednik ObLO: - - Franc Jakljevič 1. r. 7. Na podlagi 1. točke 10. člena statuta občine Mokronog je občinski ljudski odbor Mokronog na svoji seji dne 25. junija 1957 sprejel ODLOK o družbenem planu občinskega ljudskega odbora Mokronog za leto 1957 PREGLED GOSPODARSTVA V LETU 1956 1 Primerjava gibanja družbenega proizvoda po posameznih gospodarskih panogah za leto 1955 in 1956 nam pokaže naslednja razpredelnica: 1. za veliko živino: din Panoga gospodarstva 1955 1956 indeks a) konji, goveda, mezge, mule, osli . . . 100 Državni sektor skupaj 10,578 11,753 109 b) žrebeta, teleta in drugo do enega leta . . 60 Kmetijstvo 3,343 3,510 104 Trgovina 1,121 1,132 100 2. za drobnico: Obrt 5,257 5,911 110 a) za prašiče, težke nad 80 kg 50 Komunalna dejavnost 757 1,020 136 b) za prašiče, težke od 25 do 80 kg . . . . 30 Zadružni sektor skupaj 6,887 11,224 162 c) za prašiče, težke do 25 kg 20 d) za ovce, koze, jagnjeta, kozličke in drugo 30 Kmetijske zadruge 6,887 11,224 162 Privatni sektor skupaj 152,154 163,841 107 Kmetijstvo 143,260 154.823 108 Gostinstvo 794 768 96 Obrt 8,100 8,250 101 Skupni družbeni proizvod 169,619 186,638 110 Iz te razpredelnice je razvidno, kako so se neenakomerno razvijale posamezne panoge gospodarstva. Tako vidimo, da je porastel družbeni proizvod kmetijstva za 4% nasproti letu 1955, medtem ko je družbeni proizvod v obrti porastel za 10%, v komunalni dejavnosti celo za 36%. Padla pa je dejavnost gostinstva v privatnem sektorju (družbenega sektorja nimamo) za 4% ; družbeni proizvod v trgovini je ostal na isti višini, medtem ko se je družbeni proizvod kmetijstva (zadružni sektor) dvignil za 8%. Vs to nam priča • o gospodarski zaostalosti naše občine. Celotni družbeni proizvod v naši občini se je dvignil v primeru z letom 1955 komaj za 10%. Stanje narodnega dohodka nam pokaže naslednja razpredelnica: Panoga gospodarstva 1955 1956 indeks Državni sektor skupaj 9,800 11,476 117 Kmetijstvo 3,343 3,510 104 Trgovina 1,116 1,127 100 Obrt 4,584 5,820 126 Komunalna dejavnost 757 1,019 134 Zadružni sektor skupaj Kmetijske zadruge 6,326 6,326 10,636 10,636 168 168 Privatni sektor skupaj 120,874 130,703 108 Kmetijstvo 112,218 122,023 108 Gostinstvo 756 730 96 Obrt 7,900 7,950 100 Skupaj narodni dohodek 137,000 152,815 111 Kot izkazuje razpredelnica se je narodni dohodek dvignil v celotnem našem gospodarstvu od leta 1955 le za 11% in to v glavnem pri kmetijstvu, obrti in komunalni dejavnosti. Primerjava doseženega družbenega proizvoda in narodnega dohodka na enega prebivalca z okrajnim povprečjem nam pokaže sicer dobro, vendar pa ne zadosti razvitosti gospodarstva naše občine glede na ostale občine v okraju, kar je posledica predvojnih kapitalističnih odnosov v državi. Družbeni proizvod na 1 prebivalca: 1955 1956 indeks republiško povprečje 163,285 166.780 102 okrajno povprečje 60,061 60.878 101 občina Mokronog 33,594 36,965 110 Narodni dohodek na 1 prebivalca: 1955 1956 indeks republiško povprečje 144,988 146,677 101 okrajno povprečje 51,366 52,502 102 občina Mokronog 26,934 30,266 112 Celotna kmetijska proizvodnja, izračunana po enotnih cenah iz julija 1956, se je dvignila kljub zmanjšanju v posameznih strokah kmetijstva za dobrih 15% (v okrajnem merilu). Živinoreja je številčno porastla (posebno v prašičereji), zato so bili tudi živinorejski proizvodi znatno večji kot v letu 1955. Zdravstveno stanje živine v naši občini je razmeroma zadovoljivo in je posledica dobre preventivne veterinarske službe. V letu 1956 je bilo cepljenih proti rdečici 250 svinj ali 99% staleža, proti kokošji kugi 4400 glav perutnine ali 50% celotnega staleža, medtem ko primerov svinjske kuge nf bilo. Za povzdigo kmetijstva v naši občini je bilo lani odobrenih 200.000 din iz občinskega proračuna. Poraba umetnih gnojil se je zaradi višje cene v letu 1956 nekoliko znižala, saj je bilo porabljenih okrog 43.700 kg gnojil ali najmanj za 3% manj kot leta 1955. Precejšen uspeh so naše kmetijske zadruge dosegle lani pri rednem odkupu vseh kmetijskih pridelkov (vštevši gozdne asortimente), saj so dvignile svoj odkup od 40,248.432 din v letu 1955 na 51 mili j. 820.051 din v letu 1956 ali za 28% več (predvsem pri odkupu lesa). Vkljub vsakoletnemu zmanjševanju sečnje v naših gozodvih še vedno ne moremo izenačiti sečnje s prirastom. Medtem ko je v državnem sektorju stanje dokaj normalno ter smo že v letu 1956 posekali samo toliko kolikor predvidevajo predpisi, je bilo v privatnem sektorju posekanega lesa več, kot je bilo predvidenega prirasta. Vzrok je predvsem v veliki lastni potrošnji lesa ter v veliki potrebi za industrijo, gradbeništvo in promet, kajti te panoge so pri nas še vedno v razvoju. V preteklem letu sta poslovali na našem področju 2 kmetijski zadrugi s štirimi poslovalnicami. Eno poslovalnico pa ima na našem območju sosednja splošna kmetijska zadruga izi Škocjana. Dalje je poslovalo 9 gostiln — privatnega sektorja, 1 trgovina, 1 mesarija, 1 pekarija, 1 Remont podjetje, Vrbopletarstvo, 1 čevljarsko podjetje, 1 trgovina s čevlji in 1 trgovina s čevlji in usnjem. Ureditev in oprema naših gostinskih podjetij — obratov (privatni sektor) je zadovoljiva, vendar v precej revnem stanju, kar je posledica slabega prometa na podeželju. Pavšalizacija obrti, ki smo jo v letu 1956 izvedli, je povečala interes delavcev v obrtnih delavnicah za zvišanje storilnosti dela. V privatnem sektorju posluje 55 obrtnikov. Na novo je v letu 1956 pričel samo en obrtnik. I. DEL OSNOVNE NALOGE IN NAMENI GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1957 1. poglavje Primerjava gibanja družbenega proizvoda in narodnega dohodka v zadnjih letih z letom 1957 nam pokaže dvig družbenega proizvoda v letošnjem letu za 8% (okrajno povprečje 13) proti realizaciji v letu 1956. Prikaz družbenega proizvoda na enega prebivalca v primerjalnih letih 1955 (26.934 din), 1956 (30.266 din) in v letu 1957 (40.223 din) nam pokaže gospodarsko zaostalost naše občine, saj bomo predvidoma dosegli v letošnjem letu komaj 57% okrajnega povprečja ustvaritve družbenega proizvoda na enega prebivalca. Primerjalni indeksi družbenega proizvoda in na- rodnega dohodka se gibljejo v zadnjih letih takole: 1955 1956 1957 1957 1956 Družbeni proizvod 100 110 119 108 Narodni dohodek 100 110 112 101 Pregled gibanja družbenega proizvoda v zadnjih letih v posameznih panogah gospodarstva nam pokaže naslednje stanje: v 000 Indeksi Panoga 19561957 1957 gospodarstva 1955 1956 1957 1955 1955 1956 Družb, sektor 3.343 3.510 5.160 104 154 147 Trgovina 1.121 1.132 1.341 100 119 118 Obrt 5.357 5.911 6.374 110 118 107 Komun. dej. 757 1.020 971 136 128 95 Kmet. zadr. 6.887 11.224 12.211 162 177 108 SKUPAJ 17.465 22.797 26.057 130 149 114 Privatni sektor Kmetijstvo 143.260 154.823 167.943 108 117 108 Gostinstvo 794 768 838 96 105 109 Obrt 8.100 8.250 8.250 101 101 100 SKUPAJ 152.154 163.841 177.031 107 146 101 VSEGA SKUPAJ 169.619 186.638 203.088 110 119 108 Štev. 1 2. poglavje KMETIJSTVO Upoštevajoč razvojno pot kmetijske proizvodnje v letu 1957 predvidevamo, da se bo z okrepitvijo agrotehničnih in organizacijskih ukrepov v letu 1957 kmetijska bruto proizvodnja dvignila za 8% z ozirom na lansko leto. K temu uspehu bo zlasti pripomoglo povečano investicijsko vlaganje preko splošnih kmetijskih zadrug in pa večja razpoložljiva kreditna sredstva. Da bomo dosegli povečanje kmetijske proizvodnje so predvideni obsežnejši agrotehnični ukrepi kot n. pr. večja domača proizvodnja ter uvoz in poraba umetnih gnojil, zaščitnih sredstev za varstvo rastlin in živine, večja proizvodnja kakovostnih semen, delne melioracije zemljišč in bcljša preskrba s potrebnimi kmetijskimi stroji in orodjem. Uporaba gnojil, ki se je v letu 1956 znižala za 3% v primeri z letom 1955, se bo v gospodarskem letu 1957 povečala proti letu 1956 najmanj za 100%, kar bo vsekakor vplivalo na povečanje pridelkov. Da pa je uporaba v kratkem času tako narasla, je zasluga kmetijskih zadrug, ki so začele prodajati umetna gnojila, semena ter zaščitna sredstva na pogodbeno prodajo. V poljedelstvu bomo nadaljevali sortne in gnojilne poizkuse ter uvajali najprimernejše sorte na podlagi pogodbene izmenjave semen. Zadružna pospeševalna služba bo skrbela, da se bodo nadaljevali poskusi s sortami krompirja, pšenice in koruze ter da bo uveden odkup semena črne detelje. Z razkuževanjem semen, z izboljšanimi agrotehničnimi ukrepi, z zatiranjem rastlinskih in živalskih bolezni in škodljivcev se bo prav gotovo povečala kmetijska proizvodnja. Zato je nujno, da bomo pravočasno organizirali zatiranje krompirjeve plesni, koloradskega hrošča, virusnih bolezni žitnih smeti ter izvedli kompleksno Skopljenje sadnega drevja in vinogradov. V živinoreji predvidevamo nadaljnji napredek zlasti v proizvodnji kvalitetnejših živinorejskih proizvodov, za kar bo potrebno izboljšati krmno osnovo in s tem prehrano živine; tega smo se deloma že lotili. S pomočjo zainteresiranih živinorejskih odsekov kmetijskih zadrug bo treba skrbeti za izgradnjo večjega števila silosov in gnojničnih jam, za izgradnjo vaških napajališč v krajih brez tekoče vode in za razširitev osemenjevalne mreže za govedo. V prašičereji bo treba uvesti rodovnike posebej za krškopolj-sko in za belo požlahtnjeno pasmo ter propagirati krmljenje s surovo hrano. Za razvoj kmetijstva je predvideno, da se bodo dodeljevali krediti kmetijskim posestvom, kmetijskim zadrugam in zasebnikom za nabavo strojev itd. Na novo ustanovljene kmetijske poslovna zveze bodo močno podprle nadaljnji razvoj in delovanje kmetijskih zadrug kot nosilcev gospodarskega napredka na vasi. Na območju naše občine smo v letošnjem letu začeli z regulacijo reke Mirne ter bližnjih pritokov. V ta namen je mirenska zadruga prejela iz sredstev okrajnega sklada 10,000.000 din. S temi sredstvi in s prostovoljnim delom članov mirenske zadruge se bo vrednost izvršenih del povečala najmanj na 13 milijonov ocenjenega efektnega dela, medtem ko bomo osušili in obvarovali poplav okrog 200 ha plodne zemlje. S tem velikim javnim delom se bo v prihodnjih letih gospodarsko stanje naše občine močno popravilo, predvsem v živinoreji, ker se bo z regulacijo reke Mirne krmna osnova zelo povečala in zboljšala. 3. poglavje GOZDARSTVO Celotna površina gozdov v naši občini zajema 5194 ha, od tega je gozdov SLP 1762 ha, 3432 ha pa zasebnih gozdov. Gozdovi SLP, katere upravlja okrajna uprava za gozdarstvo Novo mesto preko KGP Novo mesto oziroma GU Mokronoga so dobro oskrbovani. Z ozirom na sestoj teh gozdov je letni posek nizek (1800 m3), v kar je zajeto: izsek »košev«, redčenje in slučajni pripadkb Zato je večja skrb posvečena vzgoji, negi in varstvu gozdov in so doseženi lepi uspehi, posebno pri pogozdčvanju nedonosnih grmišč z jelko oziroma podsetev z jelkinim semenom. V zasebnih gozdovih je stanje manj zadovoljivo. Zlasti gozdovi manjših posestnikov so izčrpani in je problem, kako oskrbovati ta gospodarstva z drvmi. Sicer se drva že nadomeščajo s premogom, vendar še vedno v premajhnih količinah, da bi mogli znižati letni posek (11.000 m3), ki je glede na površino gozdov in ocenjeni letni prirastek po ha še vedno previsok. Navajanje prebivalstva, da v čim večji meri zamenja negospodarska odprta ognjišča in krušne peči s štedilniki, bi bil velik doprinos k očuvanju naših gozdov. Za gojitev, nego in varstvo je v teh gozdovih še vse premalo storjenega, delno zaradi pomanjkanja ustreznih sadik, delno pa zaradi nezanimanja lastnikov samih do nepndobitvenih del. Na tem področju bo treba še marsikaj zboljšati. Bodoči občinski gozdarji kakor tudi nameščenci GPZ bodo tej nalogi gotovo kos, ker bodo ljudstvu bližji kot dosedanji več ali manj zgolj administrativni aparat. Stanje gozdnih poti obeh lastništev je slabo. Sredstva za popravila teh poti nimajo pravega haska, ker se, z malimi izjemami, že popravljene poti spet prepustijo same sebi. Načrtno popravljanje in stalno oskrbovanje gozdnih poti naj bo v bodoče vodilo, da se ne bi že tako skopo odmerjena sredstva trošila brez pravega uspeha. 4. poglavje TRGOVINA S povečanjem industrijske proizvodnje in kupne moči prebivalstva bo omogočen porast blagovnega prometa v trgovini na drobno. Z ustanovitvijo svetov potrošnikov se je dejavnost trgovin nekoliko približala potrošnikom, 'vendar njihova dejavnost v družbenem upravljanju trgovin ni prišla do prave veljave, ker se svet ni v celoti zavedal svojih nalog. V tem letu je predvidena izvedba ugotavljanja strokovne kvalifikacije vsega kadra. S tem bomo dobili pregled o stanju izobrazbe trgovskih delavcev ter o potrebah po nadaljnjem izobraževanju. To je potrebno predvsem zato, ker stalna razširitev asortimenta blaga, posebno z raznimi novimi tehničnimi predmeti, terja tudi večje strokovno znanje zaposlenih. V ta namen bo trgovinska zbornica organizirala tečaje za tiste delavce v trgovini, ki bodo morali po novih predpisih opraviti izpite do konca leta 1957. Za današnje potrebe bi dosedanja trgovska mreža zaodstovala potrebam občanov. V zvezi s predvideno ustanovitvijo novih podjetij ter povečanjem kmetijske proizvodnje pa bo treba misliti tudi na razširitev trgovske mreže. 5. poglavje GOSTINSTVO Tudi v gostinstvu pričakujemo spričo večje kupne moči prebivalstva in večjega števila zaposlenih zvišanje prometa. Gostinska mreža bi za sedanje razmere zadostovala. Vendar bo treba ustanoviti tudi socialistični gostinski obrat. 6. poglavje OBRT Na podlagi preusmeritve investicij v korist proizvodnje za široko potrošnjo ter na podlagi ostalih ukrepov, ki so bili podvzeti za dvig življenjske ravni, se mora tudi obrtniška dejavnost v letu 1957 hitreje razvijati in dvigniti produktivnost dela, kajti v nasprotnem primeru je spričo velikega povpraševanja nevarnost, da se dvignejo cene obrtnim izdelkom in uslugam. Obrtnih delavnic v naši občin: primanjkuje, zato j c treba ustanoviti vsaj take obrtne delavnice, ki so za naše potrebe nujne, prvenstveno delavnice socialističnega sektorja, kar je deloma že začeto in za kar bo moral občinski ljudski odbor v teku tega leta vložiti več truda. 7. poglavje KOMUNALNA DEJAVNOST Po planu se bo do konca leta 1957 elektrificiral v pretežni meri celotni sektor občine in sicer bo dokončana elektrifikacija na sektorjih Trebelno, Kle-vevž, Celevec, Dol. Laknice, Poljane, Zagrad, Kle-novnik in Zbure. Po proračunu bo veljala elektrifikacija v zgoraj navedenih naseljih okrog 11 milijonov dinarjev, upoštevajoč že izvršena dela, ki so jih opravili občani, kar znaša okrog 5 milijonov dinarjev, tako da bo stala elektrifikacija približno 16 milijonov dih. Iz okrajnih sredstev nam je bila dodeljena dotacija za elektrifikacijo v znesku 7,163.000 din; a tem je omogočeno, da bo plan elektrifikacije za letošnje leto izvršen. Znesek 750.000 din, ki je bil določen za popravilo gozdnih poti iz gozdnega sklada, je bil razdeljen med krajevne odbore s tem, da podeljena sredstva uporabijo za popravila gozdnih poti ter da morajo sami prispevati najmanj 70% s prostovoljnim delom. Prav tako je bil dodeljen znesek 351.000 din iz cestnega sklada krajevnim odborom; znesek so pravilno izkoristili, tako da se je vrednost izvršenih del povečala najmanj za 100%. Na isti način so bila izkoriščena sredstva 189.000 din za popravila vaških vodnjakov. Zgoraj navedena sredstva so iz gospodarskega leta 1956, porabljena pa so v letu 1957. Sredstva stanovanjskega sklada občine še do danes niso izčrpana, ker še ni dokončno rešeno vprašanje izgradnje obrata Telekomunikacije Mokronog. Z izgradnjo obrata Telekomunikacije bo treba reševati tudi vprašanje stanovanjske izgradnje, zato se ta sredstva občinskega sklada za gradnjo stanovanjskih hiš niso izčrpala. Razen zgoraj navedenih oziroma nakazanih del v letošnjem letu ne bomo začeli s kakšnimi drugimi komunalnimi dejavnostmi, ker ObLO Mokronog nima na razpolago posebnih finančnih sredstev. ObLO Mokronog bo moral prevzeti vso pobudo, da bodo dela, ki so v planu, izvršena. Posebno pa se bodo morali zavzeti krajevni odbori, da bodo res izvršili vse naloge, ki so jim naložene. II. DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MOKRONOG ZA L. 1957 Da bi dosegli gospodarski razvoj, predviden z družbenim planom občine Mokronog za leto 1957 in z ekonomskimi ukrepi zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana za leto 1957, predpisuje občinski ljudski odbor Mokronog še naslednje ekonomske ukrepe: 8. poglavje Amortizacija Obrtna, gostinska in komunalna podjetja in obrti (delavnice in gostišča) ter turistična podjetja morajo plačevati polni znesek amortizacije, izračunane po veljavnih predpisih o amortizacijskih stopnjah. 9. poglavje Obresti in osnovna sredstva 1 Obrestna mera na osnovna sredstva obrtnih, gostinskih in komunalnih podjetij in obrti (delavnice, gostišča) ter turističnih podjetij znaša 6% na leto. 2 Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od osnovnih sredstev po enotni obrestni meri 2%. Te obresti gredo v investicijski sklad splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje. 3 Obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo obrtna, gostinska in komunalna podjetja in obrti (delavnice, gostišča) ter turistična podjetja, so dohodek občinskega investicijskega sklada. 10. poglavje Delitev sredstev za družbene investicijske sklade in sredstev gospodarskih organizacij 1 Gospodarske organizacije, katere delijo celotni dohodek na podlagi ugotovitve dohodka po 3. poglavju uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, morajo vložiti v svoje sklade najmanj 80% zneska, ki ustreza prispevku za družbene investicijske sklade. 2 Splošna kmetijska zadruga mora vložiti v svoje sklade del dohodka. Del dohodka, ki ga mora splošna kmetijska zadruga vložiti'v svoje sklade, določi na predlog zadruge svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora. 11. poglavje Plačevanje družbenih obveznosti v pavšalnem znesku 1 Trgovine, obrtne delavnice, gostinska podjetja in gostišča ter komunalna podjetja in obrti izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku. V enem samem pavšalnem znesku se določijo obveznosti do družbenih investicijskih skladov, stalni prispevki družbeni skupnosti, prometni davek proračunski prispevek iz osebnega dohodka in stanovanjskega prispevka. 2 Višina pavšalnega zneska iz 1. točke tega poglavja se določi s pogodbo, ki jo skleneta svet za družbeni plan in finance v imenu občinskega ljudskega odbora in gospodarske organizacije. 3 Pavšalni prispevek in davek, ki ju vplačujejo gospodarske organizacije iz točke 1. tega poglavja, se po odbitku prispevka za občinski stanovanjski sklad razdele na dohodek občinskega proračuna in investicijskega sklada tako, da pripada: proračunu občine.........................80% občinskemu investicijskemu skladu . . 20% 12. poglavje Zemljarina 1 Zemljarina se plačuje po stopnji, določeni v XXIII. poglavju zveznega družbenega plana 2 Kmetijskemu gospodarstvu Klevevž se odstopi vsa zemljarina, ki jo mora plačati ta organizacija. To zemlj arino vloži kmetijska organizacija v svoj investicijski sklad. 13. poglavje Občinske doklade na dohodek od kmetijstva in občinski prometni davek 1 Na podlagi določil XXII. poglavja zveznega družbenega plana se v letu 1957 predpisuje občinska doklada na dohodek od kmetijstva. Stopnja občinske doklade na dohodek od kmetijstva je proporcionalna in se odmerja po katastrskem dohodku. 2 V letu 1957 znaša stopnja občinske doklade na dohodek od kmetijstva 5% katastrskega dohodka od zemljišča. 3 Znesek občinske doklade na dohodek od kmetijstva nad 3% katastrskega dohodka pripada v celoti občinskemu proračunu. 4 Na osnovi 2. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 1/57) se predpisuje za leto 1957 občinski prometni davek na maloprodajni promet od vsega prometa na drobno v višini 2% od prometa. Občinski prometni davek od prometa na drobno se ne plača, ne glede na določila prejšnjega odstavka m sicer: 1. na proizvode, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno, 2. na proizvode, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno, 3. na proizvode, za katere je z zveznimi predpisi določen način oblikovanja prodajnih cen na drobno, 4. na živila, 5. na koleke in poštne dopisnice in vse druge vrednotnice in 6. na časnike, revije in knjige. Dohodki od prometnega davka po tej točki se stekajo v proračun občinskega ljudskega odbora Mokronog. 14. poglavje SKLADI 1 Občinski investicijski sklad V občinski investicijski sklad se stekajo naslednja sredstva: 55 % obveznih doklad na dohodke od kmetijstva, 45% taks na priprave za proizvodnjo (kotle za žganjekuho, mlatilnice in mline), hibridne vinograde, živinske potne liste in takse od melj dve žita, 20% prispevka za družbene investicijske sklade, obresti na osnovna sredstva obrti, gostinstva in komunalne dejavnosti, obresti na obratna sredstva obrti, gostinstva in komunalne dejavnosti, družbeni investicijski sklad pavšaliranih gospodarskih organizacij, anuitete, drugi dohodki, določeni s posebnimi predpisi. Od sredstev, ki se bodo v letu 1957 natekla v občinski investicijski sklad, se uporabi za potrebe proračuna občinskega ljudskega odbora Mokronog 20% kot dohodek brez obveznosti vrnitve. Ostala sredstva tega. sklada bodo porabljena za investicije za gospodarski napredek vasi in ostale gospodarske investicije. 2 Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš V občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš se steka: 90% prispevkov za stanovanjske sklade, ki se plačujejo po Zakonu o stanovanjskem prispevku, anuitete in obresti od danih posojil iz tega sklada, del amortizacije in dohodki od prodaje stanovanjskih hiš, ostali dohodki, ki se po posebnih predpisih stekajo v ta sklad. Sredstva tega sklada se bodo uporabila za kreditiranje stanovanjske izgradnje. 3 Občinski cestni sklad V občinski cestni sklad se stekajo sledeča sredstva: 30% taks na vprežna vozila, prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil, dohodki od prodane trave, sadja in drevja z zemljišč, ki spadajo k cestam IV. reda. Sredstva tega sklada se bodo uporabila za gradnje, obnovo in vzdrževanje občinskih cest. 15. poglavje Denarna sredstva občine in njihova osnovna razdelitev V letu 1957 je občinski ljudski odbor Mokronog razpolagal s skupnimi sredstvi za finansiranje proračunskih izdatkov v višini 25,887.000 din. Ta. sredstva so zagotovljena iz naslednjih virov: v 000 1. del dohodnine kmečkih gospodarstev . 12,203 2 del dohodnine ostalih poki. in premož. 2.254 3. del prometnega davka od zasebnikov , 1.350 4 obč. doklade nadohodn. kmečkih gosp. 2.230 5 prometni davek na vino in žganje . .. 100 6. lokalni prometni davek...............2.300 7. prometni davek na maloprod. promet 1.400 v 000 8. lokalne takse........................... 620 9. davek na dediščine in darila .... 10 10. dohodki uradov in ustanov .... 550 11. ostali dohodki.......................... 150 12. zemljarina.............................. 630 13. del proračun, prispevka iz dobička . 100 14. del prorač. prispevka iz osebnih doh. 900 15 proračunski prispevki iz osebnih dohodkov pavš................................. 700 16. presežek dohodkov iz preteklih let . 40 Skupaj dohodkov . . . 25.537 in 20% investicijskega sklada . . . 25.887 Vseh dohodkov skupaj . . . 25.887 2 Sredstva za finansiranje proračunskih izdatkov se bodo uporabila v naslednje namene: v 000 1. prosveta in kultura...............9.065 2. socialno skrbstvo.................3.028 3. zdravstvena zaščita...............4.400 4. državna uprava....................5.663 5. komunalna dejavnost............... 450 6. negospodarske investicije........... — 7. dotacije . . . ,.............'• . 650 8. obveznosti in jamstva.............2.105 9. proračunska rezerva . . . ■ ■ ■ ■ 526 Vseh dohodkov skupaj . . . 25.887 3 Sredstva za finansiranje proračunskih izdatkov se sklada bodo znašala................1.818 din Sredstva občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš bodo znašala . . 3.540 din Sredstva občinskega cestnega sklada bodo znašala....................... 480 din 16. poglavje Ta družbeni plan velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1957 dalje. Št. 01/2-232/3 Mokronog, 20. julija 1957. Predsednik ObLO: Jože Jerič 1. r. VOLITVE IN IMENOVANJA 8 Na 2. seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Novo mesto dne 28. novembra 1957 so bili izvoljeni v odborniške komisije in svete naslednji tovariši: a) Komisije obeh zborov skupaj: 1. Komisija za volitve in imenovanja: za predsednika: Počrvina Miha, odbornik občinskega zbora; za člane: dr. Spil er Adolf, odbornik občinskega zbora, Jazbinšek Avgust, odbornik občinskega zbora, Kastelic Janko, odbornik zbora proizvajalcev, Zupanc Marija, odbornik zbora proizvajalcev. 2. Komisija za prošnje in pritožbe: za predsednika: Murn Alojz, odbornik občinskega zbora; za člana: Bregant Miha, odbornik občinskega zbora, Golob Albin, odbornik zbora proizvajalcev. b) Komisije občinskega zbora: 1. Mandatno-imunitetna komisija: za predsednika: dr. Gros Davorin, odbornik občinskega zbora; za člana: Gregorčič Ivan, odbornik občinskega zbora, Avsec Vinko, odbornik občinskega zbora. 2. Komisija za gospodarstvo: za predsednika: Devičnik Jurij, odbornik občinskega zbora; za člane: Dclenc Stane, odbornik občinskega zbora, ing. Ivanetič Jurij, odbornik občinskega zbora, Pintar Rudi, odbornik občinskega zbora, Štanfelj Ivan, odbornik občinskega zbora. 3. Komisija za pravne predpise in organizacijska vprašanja: za predsednika: dr. Gros Davorin, odbornik -občinskega zbora; za člane: dr. Špiler Adolf, odbornik občinskega zbora, Počervina Miha, odbornik občinskega zbora, Jazbinšek Avgust, odbornik občinskega zbora, Medle Franc, odbornik občinskega zbora. c) Komisija zbora proizvajalcev:’ 1. Mandatno-imunitetna komisija: za predsednika: Udovič Janez, odbornik zbora proizvajalcev; za člana: Zupanc Marija, odbornik zbora proizvajalcev, Jakopec Miloš, odbornik zbora proizvajalcev. 2. Komisija za gospodarstvo: za predsednika: Šmid Stane, odbornik zbora proizvajalcev; za člane: Andrijanič Boris, odbornik zbora proizvajalcev, Barkovič Mirko, odbornik zbora proizvajalcev, Kastelic Janko, odbornik zbora proizvajalcev, Kočevar Ivan, odbornik zbora proizvajalcev. 3. Komisija za predpise: za predsednika: Unetič Jože, odbornik zbora proizvajalcev; za člane: Uhan Vinko, odbornik zbora proizvajalcev, Barkovič Mirko, odbornik zbora proizvajalcev, Blatnik Milan, odbornik zbora proizvajalcev, Drenik Milan, odbornik zbora proizvajalcev. 4. Komisija za delavsko samoupravljanje: za predsednika: Udovič Jože, odbornik zbora proizvajalcev; za člane: Kastelic Janko, odbornik zbora proizvajalcev, Jakopec Miloš, odbornik zbora proizvajalcev, Blatnik Milan, odbornik zbora proizvajalcev, Kočevar Ivan, odbornik zbora proizvajalcev. d) Sveti: 1. Svet za splošno upravo in notranje zadeve: za predsednika: Ančik Mitja, sodnik Okrajnega sodišča; za člane: dr.-Gros Davorin, odbornik ObLO, Kolenc Franc, odbornik ObLO, Moretti Jože, upravnik Pogrebnega zavoda, Šolmajer Marija, učiteljica v Novem mestu, Majerle Jože, krojač Obrtne krojaške zadruge, Zupanc Marija, uslužbenka SGP Pionir. 2. Svet za družbeni plan in finance: za predsednika: Kozina Bogdan, uslužbenec Novoteksa, za člane: Thorževski Sergej, odbornik ObLO, Udovič Jože, odbornik ObLO, Krampelj Štefka, uslužbenka Komunalne banke, Ferkolj Ivan, komercialist Motomontaže, Jarnovič Ciril, uslužbenec Gospodarske poslovne zveze, Žugič Jože, komercialist Industrije perila. 3. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo: za predsednika: Mulej Dušan, odbornik ObLO; za člane: Murn Alojz, odbornik ObLO, Medle Franc, odbornik ObLO, Povše Rudolf, odbornik ObLO, Bevc Anton, odbornik ObLO, ing. Bračika Milan, upravnik kmetijske šole, ing. Robida Zorka, uslužbenka Mlekarne, Beg Franc, kmetijsko posestvo Trška gora, ing. Darovec Fanika, uslužbenka Gospodarske poslovne zveze. 4. Svet za obrt: za predsednika: Jevšček Miloš, odbornik ObLO, za člane: Blatnik Milan, odbornik ObLO, Knaflič Anton, samostojen obrtnik, Šoln Alojz, poslovodja podjetja »Ela«, Kastelic Nežka, šivilja, Žabja vas, Pečarič Leopold, upravnik Elektrotshn. podjetja, Pergar Alojz, krojač, Otočec. 5. Svet za industrijo: za predsednika: Štern Julij, direktor Keramike; za člane: ing. Ivanetič Jurij, odbornik ObLO, Zupanc Marija, odbornik ObLO, ing. Čmak Henrik, odbornik ObLO, Vranjek Smiljan, uslužbenec Tovarne zdravil, Hudoklin Tone, delovodja Novoteksa, Švent Franjo, uslužbenec Novoteksa. 6. Svet za blagovni promet in turizem: za predsednika: Ahčin Branko, direktor Mlekarne; za člane: Pintar Rudi, odbornik ObLO. Unetič Jože, odbornik ObLO, Lampret Jože, upravnik Gostišča Breg, Murn Vane, poslovodja trgovine Usnje, Kotnik Viktor, upravnik KZ Novo mesto, Kozina Julka, gospodinja iz Novega mesta. 7. Svet za komunalne zadeve: za predsednika: Pintar Ivan, odbornik ObLO; za člane: Gabrijelčič Angelo, odbornik ObLO, Berus Anton, odbornik ObLO, Hrastar Franc, odbornik ObLO, ing. Jordan Vilibald, uslužbenec podjetja za vzdrževanje prog, ing. Ivo Zobec, profesor v Novem mestu, Čepon Milka, uslužbenka okrajnega higienskega zavoda, Cigoj Henrik, upravnik Vodovodno inštalaterskega podjetja. 8. Svet za stanovanjske zadeve: za predsednika: Peko!j Jože,, pom. upravnika splošne bolnišnice; za člane: Barkovič Mirko, odbornik ObLO, Romanič Peter, odbornik ObLO, ing. Grein Jože, uslužbenec SGP Pionir, Sajevic Mara, uslužbenka Dolenjskega lista, Luzar Tončka, gospodinja, Novo mesto, Šepetavec Milan, major JLA. 9. Svet za delo: za predsednika: Plaveč Jože, okrajni odbor SZDL; za člane: Jakopec Miloš, odbornik ObLO, Zupančič Stanko, odbornik ObLO, Pavlenč Viktor ml., Remont Mirna peč, Jenič Francka, uslužbenka okrajnega sind. sveta, Šuštar Janez, uslužbenec mlekarne, Pavlin Martin, uslužbenec okrajnega odbora ZB. 10. Svet za šolstvo: za predsednika: Kasesnik Palma, direktor gimnazije; za člane: Hlede Alojz, odbornik ObLO, Thorževski Sergej, odbornik ObLO, Gale Edvard, učitelj iz Stopič, Jarc Ivan, predsednik šolskega odbora Prečna, Zamljen Marija, učiteljica v Novem mestu. 11. Svet za prosveto in kulturo: za predsednika: Zamljen Jože, upravnik Vajenske šole; za člane: Kastelic Janko, odbornik ObLO, Udovič Janez, odbornik ObLO, Komelj Bogo, upravnik Študijske knjižnice, Glonar Mara, učiteljica v Novem mestu, Bojanič Dušan, oficir JLA, Jarc Janko, upravnik Dolenjskega muzeja. 12. Svet za zdravstvo: za predsednika: Marn Karel, upravnik trgovske šole; za člane: Počrvina Miha,. odbornik ObLO, Dragan Minka, odbornik ObLO, dr. Kretič Ljubo, zdravnik splošne bolnišnice, Bogovič Slavka, uslužbenka Novoteksa, dr. Tršan Uroš, zdravnik splošne bolnišnice, Zupanč Dužan, kem. tehnik okrajnega higienskega zavoda. 13. Svet za socialno varstvo: za predsednika: Moretti Jože, upravnik Pogrebnega zavoda; za člane: Luzar Martin, odbornik ObLO, Medle Franc, odbornik ObLO, Florjančič Mimi, gospodinja iz Otočca, Zupančič Janez, uslužbenec 00 ZB, Šalic Milica, uslužbenka RK, Počrvina Francka, gospodinja iz Novega mesta, Staniša Tilka, kmetica iz Goriške vasi, Kenda Jože, uslužbenec »Tobaka«. 14. Svdt za varstvo družine: za predsednika: Kos Malči, gospodinja iz Novega mesta; za člane: Jazbinšek Avgust, odbornik ObLO, Bregant Miha, odbornik ObLO, dr. Savelj Tone, zdravnik splošne bolnišnice, Gril Ivanka, učiteljica iz Birčne vasi, Tesar Roza, uslužbenka RK, dr. Brežic Danijel, zdravnik splošne bolnišnice, Jovanovič Mira, učiteljica iz Novega mesta, Novak Fanči, učiteljica iz Stopič. 15. Svet za telseno vzgojo: za predsednika: Kovačič Danilo, uslužbenec Novoteksa; za člane: Mulej Dušan, odbornik ObLO, Levičnik Jurij, odbornik ObLO, Mikec Franc, študent iz Novega mesta, Mirtič Vencelj, uslužbenec Motomontaže, Sliepčevič Majda, učiteljica telovadbe iz Novega mesta, ing. Medic Jože, uslužbenec podjetja Rog. 9 Na 2. seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Trebnje dne 28. novembra 1957 so bili izvoljeni v odborniške komisije in svete naslednji tovariši: a) Komisije obeh zborov skupaj: 1. Komisija za volitve in imenovanja: Lavrič Anton, Primštal, odbornik obč. zbora, Zidar Franc, Trebnje, odbornik obč. zbora, Jarc Alojz, Vrbovec, odbornik zbora proizvajalcev. *2. Komisija za prošnje in pritožbe: Jarc Bernard, Stranje, odbornik obč. zbora, Šubic Franc, Grm, odbornik občinskega zbora, Dim Ivan, Hudeje, odbornik občinskega zbora, Smole Franc, Žubina, odbornik zbora proizv., Bregar Darko, Šentlovrenc, odbornik zbora proizv. b) Komisije občinskega zbora: 1. Mandatno-imunitetna komisija: Miklič Anton, Rihpovec, odbornik obč. zbora, Oven Jože, Martinja vas, odbornik obč. zbora, Grmovšek Anton, Vrhtrebnje, odbornik obč. zb. 2. Komisija za gospodarstvo: Novak Jože, Gorenji vrh, odbornik obč. zbora, Jutraž Ivan, Trebnje, odbornik obč. zbora, Dimic Anton, Zagorica pri Čatežu, odbornik občinskega zbora. 3. Komisija za pravne predpise in organizacijska vprašanja: Mah Stane, Velika Loka, odbornik obč. zbora, Marolt Janez, Štefan pri Trebnjem, odbornik občinskega zbora, Praznik Ignac, Šentlovrenc, odbornik občinskega zbora. c) Komisija zbora proizvajalcev:. 1. Mandatno-imunitetna komisija: Nose Alojz, Gorenje Kamenje, odbornik zbora proizvajalcev, Sever Jože, Zagorica pri Vel. Gabru, odbornik zbora proizvajalcev, Mežan Alojz, Kamni potok, odbornik zbora proizv. 2. Komisija za gospodarstvo: Bregar Darko, Šentlovrenc, odbornik zbora proizvajalcev, Jevnikar Franc, Dol pri Trebnjem, odbornik zbora proizvajalcev, Lavriha Anton, Velika Loka, odbornik zbora proizvajalcev. 3. Komisija za predpise: Anžlovar Franc, Gol j ek, odbornik zbora proizv., Kočar Janez, Rdeči Kal, odbornik zbora proizv., Kukenberger Anton ml., Gor. Ponikve, odbornik zbora proizvajalcev. 4. Komisija za vprašanja delavskega samoupravljanja: Černe Franc, Trebnje, odbornik zbora proizv., Gabrijel Pavel, Prapreče pri Trebnjem, odbornik zbora proizvajalcev, Maraž Franc, Trebnje, odbornik zbora proizv. d) Sveti: 1. Svet za splošno upravo in notranje zadeve: za predsednika: Maraž Franc, Trebnje, odbornik zbora proizv.'; za člane: Piškur Jože, Trebnje, monter PTT, Skubic Franc, Grm, odbornik ObLO, Novak Ivan, Trebnje, upokojenec, C var Mirko, Trebnje, Huč Silvester, Stari trg, kmet, Perpar Jože, Dol. Medvedje selo. 2. Svet za družbeni plan in finance: za predsednika: Zidar Franc, Trebnje, odbornik ObLO; za člane: Mah Stane, Velika Loka, odbornik ObLO, Mišmaš Jože, Stari trg, uslužbenec KZ Trebnje, Lindič Jože, Pekel, trgovski pomočnik, Kolenc Anica, Pristava pri Trebnjem, uslužbenka Trgovskega podjetja Trebnje, Strajnar Ludvik, Trebnje, cestni nadzornik, Barle Ignac, Roje pri Čatežu, kmet, Ponikvar Stane, Trebnje, trgovski pomočnik, Gabrijel Pavel, Prapreče, kmet. 3. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo: za predsednika: Jevnikar Franc, Dol, odbornik ObLO; za člane: Zupančič Jože, Trebnje, odbornik ObLO, Bregar Darko, Šentlovrenc, odbornik ObLO, Kotar Ivan, Dobrnič, upravnik KZ Dobrnič, Češarek Stane, Mala Loka, direktor KGS, Mala Loka, ing. Brovet Rupert, Odrga, upokojenec, Kolenc Franc, Dol. Podboršt pri Trebnjem, kmet, Mahnič Jože, Rihpovec, kmet, Porenta Franc, Odrga, agronom KZ Trebnje. 4. Svet za gospodarstvo: za predsednika: Jutraž Ivan, Trebnje, odbornik ObLO; za člane: Sila Ignac, Trebnje, direktor Trg. podj. Trebnje, Kmetec Henrik, Dol. Medvedje selo, upravnik mizarske delavnice Trebnje. Novak Jože, Gorenji vrh, odbornik ObLO, Grmovšek Viktor, Trebnje, gostilničar, Rojc Maks, Trebnje, električar, Bukovec Rudolf, Trnje, v. d. upravnika opekarne Račje selo, Lesjak Anton, Čatež, gostilničar, Kukenberger Anton ml., Gor. Ponikve, odbornik ObLO. 5. Svet za komunalne in stanovanjske zadeve: za predsednika: Marolt Ivan, Štefan pri Trebnjem, odbor. ObLO; za člane: Strajnar Ludvik, Trebnje, cestni nadzornik, Lavrič Anton, Primštal, odbornik ObLO, Mežnarič Avgust, Trebnje, okrajni cestni nadzor., VavtaT Milan, Krtina, gostilničar, ing. Battelino Mito, Bič, odbornik ObLO, Uhan Jože, Gorenja Dobrava, kmet. 6. Sveta za delo: za predsednika: Černe Franc, Trebnje, odbornik ObLO; za člane: Anžlovar Franc, Goljek, odbornik zbora proizv., Vidmar Ludvik, Trebnje, upravnik Krojaškega podjetja Trebnje, Primožič Franc, Trebnje, monter, Gričar Adolf, Dol. Podboršt, mlinar. 7. Svet za šolstvo, prosveto in kulturo: za predsednika: Lavriha Anton, Velika Loka, odbornik ObLO; za člane: Jaklič Alojz, Gorenji vrh, invalidski upokojenec, Skalar Zvonimir, Trebnje, progovni nadzornik, Gartnar Janez, Trebnje, okrajni sodnik, Prijatelj Stane, Stari trg, predsednik okrajnega sodišča Trebnje, Lazar Janez, Lokve pri Dobrniču, sin kmeta, Bukovec Nace, Trebnje, strokovni učitelj,. Kržišnik Katica, Mala Loka, strokovna učiteljica, Smole Franc, Žubina, odbornik ObLO. 8. Svet za zdravstvo: za predsednika: Slavine Ivanka, Trebnje, gospodinja, dr. Pavlin Jože, Trebnje, upravnik zdravstvene postaje Trebnje. Svet za socialno varstvo in varstvo družine: za predsednika: Praznik Ignac, Šentlovrenc, odbornik ObLO; za člane: Koštal Stane, Trebnje, upravnik pošte Trebnje, Uradni vestnik Štev. 1 Stran 14 Bizjak Metoda, Velika Loka, odbornik ObLO, Kafol Jože, Radna vas, odbornik ObLO, Miklič Pavel, Mala gora, uslužbenec, Hribar Terezija, Veliki Gaber, gospodinja, Glavan Jože, Rožempelj, odbornik ObLO, Ovan Jože, Martinja vas, odbornik ObLO, Peskar Alojz, Račje selo, cestar. GOSPODARSKE ORGANIZACIJE 10 BILANCA NA DAN 31. DECEMBRA 1956. LETA podjetja Opekarna Prelesje AKTIVA PASIVA Naziv postavke v 000 Naziv postavke v 000 A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Osnovna sredstva 8,226 Sklad osnovnih sredstev 8,226 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 7,711 Razni skladi 1,890 B. Obratna sredstva . B. Viri obratnih sredstev Skupna obratna sredstva 2,475 Banka-kredit za obratna sredstva 1,800 C. Sredstva v obračunu in ostala aktiva C. Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva Kupci in ostale terjatve 486 Dobavitelji in druge obveznosti 57 Ostala aktiva 28 Ostala pasiva 953 D. Finančni uspeh D. Finančni uspeh Izguba 822 Dobiček 822 - Skupaj 13,748 Skupaj 13,748 Vcdja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Lovše Cvetka 1. r. Kralj Anton 1. r. Debevc Ivan 1. r. 11. BILANCA NA DAN 31. DECEMBRA 1956 podjetja »Žaga« — Velika Loka aktiva PASIVA Naziv postavke v 000 Naziv postavke v 000 A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva Izločena sredstva in druga invest. sredstva 92 124 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Razni skladi 92 333 B. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 38 B. Viri obratnih sredstev Pasivne časovne razmejitve 49 C. Sredstva v obračunu in ostala aktiva Kupci in ostale terjatve Druga aktiva 634 49 C. Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva 623 40 D. Finančni uspeh Razdeljeni dobiček 476 D. Finančni uspeh Dobiček 476 Skupaj 1.513 Skupaj 1.513 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Jože Golob 1. r. Korelc Jože 1. r. Anton Kožar 1. r. BILANCA NA DAN 31. DECEMBRA 1956 Naziv postavke v 000 PASIVA Naziv postavke v 000 A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Osnovna sredstva 10.542 Sklad osnovnih sredstev 2.418 Investicije v teku 1,507 Dolgoročni kredit za dokonč. investicije 12.961 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 5.529 Razni skladi 5.588 B. Obratna sredstva Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 1.507 Skupna obratna sredstva 7.908 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in ostala aktiva Banka-kredit za obratna sredstva 9.146 Kupci in ostale terjatve 11.978 Pasivne časovne razmejitve 632 Druga aktiva 2.573 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva D. Finančni uspeh Dobavitelji in druge obveznosti 8.382 Razdeljeni dobiček 1,497 Druga pasiva 4.239 D. Finančni uspeh Dobiček 1.497 Skupaj 41.534 Skupaj 41.534 Podjetje je imelo težko stališče v prvi polovici leta 1956. Z ozirom na politiko investicij so se izlo-vi pro”p4»oriw d°etoS fSS^?ama ‘er P°Stali Sam°S,0ina POdie‘ia' Podietie i" Vodja računovodstva: Emil Košuta 1. r. Predsednik upravnega odbora: Anton Judnič 1. r. Direktor podjetja: Pahulja Blaž 1. r. \ • /- 1 V. ■ Ižilaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — Odgovorni urednik šom Maks — Tiska tiskarna »Urška« v Kočevju — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, redništva 25, 39, 85, 106 in 115 —telefon u interna št. 36. Letna naročnina 600 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun št. 60-KB-16-Ž-245.