7—8. ST. IX. LETNIK JULIJ—AVGUST 1968 Cena 30 par ali 30 S din SKlf PHO ST gtastCo-szdC CJu&t^cuna •moste-iioEje Visok jubilej Papirnice Vevče 1843 -1968 V petek, 21. junija 1968, so bile Vevče odete v praznično obleko. Papirnica je slavila 125-letnico začetka strojne izdelave papirja; začel je obratovati tudi stroj za premazovanje papirja, prvi te vrste v Jugoslaviji. 125 let mineva, odkar se slovensko papirništvo po pravici imenuje industrija. Do 24. junija 1843 so na Slovenskem izdelovali papir na roko, v ročnih mlinih, ki jih najdemo že leta 1554 v raznih krajih na slovenskem ozemlju. Prvi tak mlin pa je bil na Fužinah pri Ljubljani. Največji slovenski industrijalec tedanjega časa Fidelis Terpinc je v letih 1840 do 1843 organiziral na Vevčah industrijsko podjetje in tako je na dan 24. junija 1843 stekel iz papirnega stroja prvi brezkončni trak papirja. Da je bil to res velik dogodek na Slovenskem, kažejo razni podatki iz takratnih časov. Danes se Papirnica Vevče lahko ponaša z vodstveno vlogo v jugoslovanskem papirništvu. V svojem razvoju je stalno širila obseg proizvodnje in že leta 1870 zaposlovala nad 500 delavcev iz bližnje okolice, ki so se hitro naučili umetnosti izdelovanja papirja. Z industrijsko delitvi- Občani! DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN OBČINSKA SKUPŠČINA LJUBLJANA MO-STE-POLJE PROSIJO VSE HIŠNE SVETE, LASTNIKE JAVNIH LOKALOV IN POSLOVNIH ZGRADB TER ZASEBNIKE, NAJ ZA OBČINSKI PRAZNIK 6. JULIJ PRIMERNO OKRASIJO BALKONE IN IZLOŽBENA OKNA. PRAV TAKO NAJ POČISTIJO DVORIŠČA, PLOČNIKE, CESTE, ZELENICE IN NASADE TER IZOBESIJO ZASTAVE. Občani! NAJ TUDI LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK POTEKA V PRAZNIČNEM OZRAČJU! ZATO TUDI TO POT PRISPEVAJMO DELEŽ K LEPŠI PODOBI NAŠEGA MESTA! Ulili llllil ""l' 'Hill miiiiii ur jgi Stavba obrata za premaz papirja, posnetek z jugovzhodne strani Program proslav in prireditev za občinski praznik občine Moste-Polje Sobota 6. julija: — ob 14.30 promenadni koncert vevške pihalne godbe pred poslopjem občinske skupščine; — ob 15.15 slavnostna seja občinske skupščine Mostc-1’olje; — ob 16.15 slovesna otvoritev republiškega prvenstva v atletiki za mlajše mladinke in mladince v športnem parku Kodeljevo; — ob 20.00 uri družabni večer v športnem parku Kodeljevo. Sodelujejo: učenci glasbene šole Moste-Polje, ansambel Beneški fantje, oktet in zabavni ansambel pripadnikov JLA iz kasarne Borisa Kidriča, recitatorji osnovne šole Vide Pregare in Ketteja in Murna ter taborniki partizanskega odreda Črni mrav. Vedel ja 7. julija: Ob 9. uri nadaljevanje in zaključek republiškega prvenstva v atletiki za mlajše mladinke in mladince. ski razred. Z njim so se začele tudi globoke družbene spremembe, pri katerih so imeli vevški delavci vedno vodstveno vlogo. Mnogi štrajki proti koncu 19., zlasti pa v začetku 20. stoletja, so bili sredstva za pridobivanje delavskih pravic, obenem pa steber za širjenje delavske zavesti. Vse to in pa tudi drugi boji za delavske pravice so izkristalizirali zna-(Nadaljevanje na 2. str.) kršno špekulacijo in preseljevanje obrtnikov in prevoznikov iz ene občine v drugo. V okviru naše občine si bomo še bolj prizadevali stimulirati razvoj obrti.« jo dela se je v kraju samem in v okolici začel ustvarjati nov družbeni razred — delav- Ob občinskem prazniku V' Cimmč medsefraineg-a sadetavemfa Približuje se občinski praznik in ob tej priložnosti smo zaprosili predsednika občinske skupščine Leopolda Mačka za kratek razgovor. Namen tega našega intervjuja je bil predstaviti prizadevanja in delo predsednika občinske skupščine občanom ter predvsem pri viru informacij zvedeti kaj več o uspehih in načrtih občine. Dinamičnemu predsedniku občinske skupščine, ki ga imajo občani priložnost pogosto videti na raznih kulturnih in športnih prireditvah, smo zastavljali predvsem vprašanja, ki se tičejo vodenja občinske politike in načrtov za nadaljnje delo, manj pa smo ga spraševali o njegovem osebnem življenju in delu. Razgovor je bil dolg, kar je za tako zaposlenega predsednika velika žrtev. Iz zanimivega razgovora objavljamo samo nekatera dejstva in ugotovitve: — Politiko za to leto si je občina začrtala v programu družbenega razvoja, ki so ga občani po vsestranski razpravi z nekaterimi predlogi in dopolnili tudi sprejeli. Menim, da smo pri metodologiji programiranja dosegli neki napredek. Prizadevamo si aktivirati čim-širši krog občanov in v bodoče bomo skušali tako izdelan program približati tudi KS in DS. Predvsem se moramo stalno zavedati, da v okviru omejenih materialnih možnosti ni mogoče realizirati vseh potreb in rešiti vseh problemov. V letošnjem letu smo si predvsem prizadevali okrepiti materialno bazo šolstva, nekoliko smo povečali izdatke za socialno varstvo ter zagotovili v okviru enotnega ljubljanskega bazena več sredstev za reševanje stanovanjske problematike borcev. Žal so morali ostali proračunski potrošniki ostati v okviru lanskoletnih sredstev. — Komunalna in stanovanjska gradnja, ki se je precej razmahnila, odpira vedno nove probleme. Ker moramo reševati perečo problematiko šolstva, se bomo morali letos odpovedati izgradnji vrtca na Selu in nekaterim gradbenim adaptacijam v šolstvu. Po programu bomo in smo že začeli asfaltirati cestni sistem. Rad bi poudaril, da bomo lahko vse te probleme rešili, če bomo nadaljevali z začeto akcijo samoprispevkov v krajevnih skupnostih in z združevanjem sredstev. Kot zelo pomembno štejem dejstvo, da je bila pred kratkim elektrificirana zadnja hiša v Besnici. Po zelo izčrpnem »komunalnem« odgovoru smo se dotaknili davčnih težav občine. Predsednik je dejal, da se je občina v največji možni meri angažirala pri odpravljanju anomalij. Med drugim so nastavili tudi nekaj novih uslužbencev na področju inšpekcije, vendar pa se v sedanjem sistemu, ko se občine medsebojno izigravajo z različnimi instru-mentarji in predpisi ne da veliko storiti. »Zavzemamo se za tak instrumentarij, na osnovi katerega bo možno ugotoviti vsak dohodek. Vpeljati bi bilo potrebno enotne principe davčne politike v Sloveniji, še posebej pa v Ljubljani. Ta politika ne more biti limitirana, ker so razlike med posameznimi občinami še vedno velike in je npr. položaj kmeta na Jančah drugačen kot v Murski Soboti. »Ne mislimo napadati obrt nasploh, prizadevali pa si bomo onemogočiti vsa- Ko smo predsednika vprašali, kako je zadovoljen z gospodarstvom v občini, je dejal: »Imam občutek, da se delovne organizacije in neposredni proizvajalci zavedajo, da je nujno reševati probleme v delovnih organizacijah samih, navzgor pa doseči stabilnejšo ekonomsko politiko — vse od zunanje-trgovskega režima do stabilnejše politike pri obdavčenju gospodarstva, ki ne prenese nebene obremenitve več. Prvi znaki gospodarskega vzpona kažejo počasno, sicer pa zadovoljivo rast družbenega proizvoda in zmerno rast OD. Največje težave ima občina v Vulonu, kjer bo morala prisilna uprava čimhitreje sanirati podedovane probleme.« Kaj želite povedati občanom ob občinskem prazniku? Želim čimveč medsebojnega sodelovanja in da ne bi občani videli v občini samo oblast in »kašo«, ki lahko zadovolji vse potrebe — te bomo lahko rešili le s skupnim sodelovanjem. Glede samega občinskega praznika pa želim povedati, da vedno bolj ugotavljamo, da datum praznovanja ni posrečen, ker sovpada s časom dopustov in šolskih počitnic. Skupaj z občani bomo razmislili o možnosti, da občinski praznik prestavimo na 27. april, to je na dan, ko se je 1941. leta že začela široka akcija ne samo za ustanovitev OF, ampak tudi za boj proti okupatorju. Moste pa so bile že prej in v tem času kraj, kjer so se pogosto zbirali voditelji odpora in ena močnih postojank revolucionarnega delavskega razreda. Družbenopolitične organizacije in občinska skupščina Ljubljana Moste - Polje čestitajo vsem občanom in delovnim organizacijam ob Dnevu borca in občinskem prazniku Prenašanje tradicij NOV mladim generacijam Ob Dnevu borca Objavljamo izvleček iz poročila komisije za prenašanje tradicij NOV ob letošnji proslavi kurirčkove pošte in dve od nagrajenih nalog. Obenem objavljamo tudi seznam najboljših spisov iz vseh osnovnih šol v občini Ljubljana Mostc-Polje. Promet v Javnih skladiščih Promet v Javnih skladiščih je iz leta v leto večji. Čeprav so med skladišči široka cestišča in čeprav je uveden poseben prometni režim, pride večkrat do zastojev in ozkih grl. Po statistiki pripelje na področje Javnih skladišč vsaki dan preko 1:200 motornih vozil, prav toliko pa jih seveda tudi to področje zapusti. Od lanskega leta se je pdomet povečal za okoli 300 vozil na dan. Tako nekateri zares upravičeno primerjajo cestišča v Javnih skladiščih z nekaterimi našimi najbolj prometnimi cestami. Visok jubilej Papirnice Vevče Natečaju za najboljši spis iz NOV se je odzvalo 11 šol z območja naše občine, ki so poslale skupaj kar 119 nalog. Vse naloge so bile pregledane in izbranih je bilo 25 nalog iz nižjih razredov in 12 iz višjih razredov osnovnih šol, ki so bile nagrajene s knjižnimi nagradami. Z enotedensko zamudo je komisija prejela še 4 naloge iz višjih razredov osnovne šole Križevska vas. Te naloge niso bile pregledane, ker je bila akcija zaključena, nagrajenci že izbrani in posvetila v knjigah napisana. Posvetila v knjige je izdelal tov. Igor Križanovski. Vseh 119 nalog sta pregledala člana komisije Maks Burgar in Alojz Brezovec, a nagrajene naloge tudi tretji član komisije Alojz Kukovca-Papež. Seznam najboljših spisov v počastitev kuričkove pošte 1968: Osnovna šola Poljo: 1. Tomaž Erjavec, 3. c. 2. Janja Miklavž, 3. c. 3. Ksenija Hergouth, 3. c. 1. Ivica Tesner, 6. a. 2. Janez Cerar, 8. g. 3. Maja Bezlaj, 7. a. Osnovna šola Kette-Murn: 1. Marija Mrzljak, 4. a. 2. Andrejka Vidergar, 2. c. 1. Marjeta Krulc, 6. c. 2. Niko Javornik, 6. c. 3. Boštjan Zdravlje, 6. c. (skupna naloga) 4. Alenka Reisner, 8. c. 5. Maja 2užek, 8. c. Osnovna šola Jože Moškrič: 1. Stanka Kavaš, 3. c. 2. Nevenka Zavrl, 4. a. 1. Bojan Brezovar, 5. b. 1. Milan Kolbe, 4. c. 2. Sonja Brvar, 4. c. 1. Vanda Lavrič, 6. d. 2. Nevenka Derganc, 7. b. Osnovna šola Sostro: 1. Zlato Hvala, 3. a. 2. Matjaž Hribar, 3. a. 1. Jožica Janežič, 6. a. Osnovna šola Hrušica: 1. Tonček Bricelj, 3. raz. 2. Jožica Penič, 3. raz. 3. Nataša Hribar, 3. raz. Osnovna šola Dolsko: 1. Irena Ložar, 4. raz. 2. Martina Pirš, 4. raz. 3. Marko Bokalič, 2. raz. Osnovna šola Javor: 1. Janko Smrekar, 4. raz. Osnovna šola Senožeti: 1. Matjaž Gradišek, 3. raz. 2. Marjanca Bricelj Osnovna šola Zalog: 1. Tatjana Grom, 4. b. 2. Tomaž Zalaznik, 4. o. Osnovna šola Janče: 1. Mici Pleško, 4. raz. 1. Danica Novak, 6. raz. MED NOB NA URHU Stric je moral kopati grob Ta dogodek se je odigral med NOB na Urhu. Moji mamici je bilo takrat 14 let. Staršev ni imela. Živela je pri neki družino. Gospo, ki ji je nadomeščala mater, je klicala »-teta« njenega moža pa »stric« .. Neko nedeljo leta 1943 so prišli v Dobrunje trije belogardisti z Urha. Eden od njih je vprašal: »Kje je Martin?« »Ga ni doma«, je plašno odgovorila moja mamica. »Odšel je k maši.« Belogardisti so se obrnili in odšli. V resnici je bil stric v sobi in se je mamica zlagala, ker je slutila nekaj hudega ... Ob 10. uri so se belogardisti vrnili in teta je dejala, da je Mariin odšel k brivcu... Približno ob 11.30 so se belogardisti spet vrnili. Ne da bi potrkali, je eden stopil v kuhinjo, drugi v sobo, tretji pa je ostal v veži. Na tetino vprašanje, kaj bodo naredili z njim, je belogardist, ki je bil nekoč stričev prijatelj, osorno odvrnil: »Tesal bo, sicer se pa ne vtikaj v moške stvari, ki te nič ne brigajo!« Ker je teto čedalje bolj skrbelo, kaj bo, je poslala mojo mamico (štirinajstletno Fani) s stricem z izgovorom, da bo prinesla delovno obleko in orodje, če bo potrebno. Ko so prispeli do straže, sta dva stražarja odpeljala mamico in strica h komandantu Zargovcu. Temu so oči obvisele na mamici, zato je vprašal z ostrim glasom: »Kaj pa dela to ščene tukaj? Saj ga ne potrebujemo!« Stric se je izgovarjal, češ da bo prinesla obleko in orodje, če bo potrebno ... Komandat Zargovec je odpeljal mojo mamico in strica za cerkev, kjer je v mlaki krvi ležala temnooka partizanka napol slečena. Poleg nje pa še 20 partizanov ... Stric je naročil mamici, naj mu prinese obleko in ji namignil, naj ne govori o partizanih ... Stric se dolgo ni vrnil. Odbila je že polnoč, ko se je nekje v daljavi oglasil zamolkel strel. Vsi domači so se zgrozili in teta je padla v nezavest, misleč, da je ta strel prebil prsi njenemu možu in ga ne bo več videla ... Kmalu pa se je stric vrnil domov. Domači so se zgrozili, ko so ob siju petrolejke zagledali krvave roke in krvavo obleko... Drugi dan je stric pripovedoval, kako je kopal grob enaindvajsetim partizanom .... Tam, kjer je Kurentov Martin kopal grob enaindvajsetim borcem, stoji danes grobnica in najlepši spomenik v Jugoslaviji ter eden najlepših na svetu. Ivica Tesner 6. a os. šola Polje Mamica pripoveduje Naša vas leži pod hribom. Ko se je začela vojna, so se v naših gozdovih kmalu začeli zbirati partizani. Tudi moj stari oče se je pridružil vojski, ki se je borila proti sovražniku. Doma je ostala sama stara mama s šestimi majhnimi otroki. Dela je imela veliko in vsega ni mogla sama opraviti. Zadnja zima v vojni je bila huda. Dva partizana sta nasekala drv, da bodo otroci na toplem čez zimo. Takrat je bila v naši šoli nemška policijska postojanka. Ker je bil stari oče v partizanih, so se pripeljali policisti s tovornjakom. Naložili so vsa nasekana drva in jih odpeljali. Doma so ostali brez drv. Matjaž Gradišek, 3. r. os. šole Senožeti (Nadaljevanje s 1. str.) Čaj vevškega delavca tako, da je bil pripravljen v letih preizkušnje ob izbruhu II. svetovne vojne in dal mnoge borce za osvobajanje ter žrtvoval iz svojih vrst najboljše člane Napredna miselnost je bila ena od osnov, da je kolektiv začel vedno boljše gospodariti. Gospodarske in druge spremembe ga niso presenetile. Ob svojem visokem jubileju gledajo vevški papirničarji s ponosom na svoje delo in se spominjajo pripovedovanja svojih prednikov, saj izhaja večina današnjih papirničarjev iz tradicionalnih papirniških družin. Velika gospodarska zmaga — zagon stroja za premazova-nje papirja — je rezultat dela vevškega kolektiva in njegovega stremljenja za napredkom v gospodarstvu, gospodarjenju in iskanju novih delovnih rezultatov. Za proslavo visokega jubileja so se Vevčani dobro pripravili. Ze v zgodnjih jutranjih urah 21. junija so prihajali iz vseh krajev Jugoslavije povabljeni gostje, med njimi visoki družbenopolitični delavci, zunanji sodelavci tovarne, poslovni prijatelji, grosisti papirne stroke in drugi. Po kratkem sprejemu so se zbrali pred stavbo stroja za premaz papirja, kjer jim je direktor podjetja Albin Vengust orisal zgodovino in razvoj podjetja, povedal o prizadevanjih vevških papirničarjev za čimvečjo kvaliteto svojih izdelkov, o njihovem stremljenju za razvoj podjetja, katerega rezultat je tudi prvi in edini stroj za premazovanje papirja v Jugoslaviji. Po pozdravih nekaterih udeležencev so si gostje ogledali nove naprave in dali priznanje naporom in uspehom Vevčanov. Naslednji dan so proslavljali zase v letnem vrtu kopališča. Nagovoril jih je direktor podjetja in predsednik občinske skupščine Moste—Polje Leopold Maček. Enaindvajsetim zaslužnim članom kolektiva so dali visoka priznanja. Štirje so bili nagrajeni z redom dela z zlatim vencem, sedem z redom dela s srebrnim vencem, eden z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo, eden z redom republike z bronastim vencem, trije z medaljo zaslug za narod in pet z medaljo dela. Priznanja so podelili za dolgoletno delo v papirništvu, za uspehe v stroki in za družbenopolitično delo v tovarni, oziroma njenem območju. Slovesnost je spremljala likovna razstava del znanih likovnih umetnikov z vevško tematiko. Razstavljal je tudi fo-' toklub Papirnice Vevče in njeni radioamaterji. S promenadnim koncertom je sodelovala tudi papirniška pihalna godba. Tako gostom kot vevškim papirničarjem je ostalo praznovanje visokega jubileja v spominu in zbudilo želje po fe večjem napredku v tovarni in sodelovanju med poslovnimi partnerji. Kurirčkova pošta je nedvomno ena od najpomembnejših oblik prenašanja tradicij NOB na mladi rod. Kar poglejte jih kako resno in posrečeno sc vživljajo v vloge svojih hrabrih vzornikov iz NOB Osnovna šola Vide Pregare: V Kemični tovarni Moste prisilna uprava Občinska skupščina Ljubljana Moste-Poljc je na predzadnji svoji seji sprejela sklep o uvedbi prisilne uprave v Kemični tovarni. O težavah, v katerih se je to podjetje znašlo zaradi poslovnih izgub v obratu Vulon, je javnost seznanjena. V zadnjem času je bilo sicer opaziti pomembne premike na bolje, predvsem kar zadeva izboljšanje tehnologije, kvalitete proizvodnje in prodaje julon-skih vlaken. Ker pa republiški rezervni sklad ni odobril kredita za sanacijo tovarne v višini 2,5 milijard S dinarjev, je svet za gospodarstvo pri občinski skupščini predlagal skupščini uvedbo prisilne uprave. S tem ukrepom soglaša tudi kreditna banka Ljubljana, ki je glavni upnik tovarne. Prav tako se strinja s tem tudi Jugotekstil, ki je doslej mnogo pomagal Vulonu, da se izvleče iz težav. Delovanje komunistov v krajevni samoupravi Naslovna tema je bila predmet razprave na nedavnem sestanku osnovne organizacije terena Moste. Komunisti so z vabilom za sestanek prejeli tudi teze, v katerih so bila nakazana nekatera izhodišča o vlogi osnovne organizacije ZK v razvijanju krajevne samouprave, kot npr.: program dela ZK ne sme biti ločen od programa dela krajevne skupnosti, ampak mora iz njega izhajati; težišče dela komunistov se mora prenesti iz osnovne organizacije v krajevno skupnost; program dela osnovne organizacije naj bo predvsem akcijski, ideološka vzgoja članstva pa naj poteka po programu četrtnega komiteja in sekretariat osnovne organizacije mora za vse svoje člane voditi poimensko evidenco njihovega delovanja v posameznih organizacijah in društvih na območju krajevne skupnosti. Na sestanku so govorili tudi o dosedanjih pomanjkljivostih pri vodenju kadrovske politike. Komunisti so se zavzemali za to, da naj bi namesto dosedanje kadrovske komisije pri občinski konferenci SZDL ustanovili kadrovsko komi ■ sijo za območje krajevne skupnosti. V tej komisiji bi imeli vpliv tudi člani osnovne organizacije. Osnovna organizacija je sprejela sklep, da sekretariat do 1. septembra pripravi predlog za razporeditev in zadolžitev članstva ZK po interesnih dejavnostih v krajevni skupnosti. Osnovna organizacija je prav tako zavzela stališče do uvedbe krajevnega samoprispevka občanov. Menili so namreč, da je uvedba samoprispevka (za sedaj za gradnjo bazena na Kodeljevem) potrebna in za občane s tega območja koristna in da bodo akcijo podprli. Kar zadeva samovoljne izstope nekaterih članov iz ZK, je osnovna organizacija sprejela sklep, da sekretariat vso stvar podrobneje preuči in za naslednji sestanek pripravi ustrezne predloge. Pri tem naj velja načelo, da se mora vsak primer obravnavati individualno na sestanku osnovne organizacije. Enoten program v krajevni skupnosti Tema nedavne letne skupščine občinske zveze za kulturo Ljubljana Moste-Polje je bila vloga delovne organizacije in krajevnih skupnosti pri obči skrbi za kulturtu razvoj. Nobena skrivnost namreč ni, če povemo, da je bil doslej delež svetov krajevnih skupnosti v občini Moste-Polje (in tudi drugih dejavnikov pri razvijanju kulturnih dejavnosti) dokaj skromen. Krajevne skupnosti so morda preveč enostransko skrbele samo za razvoj komunalnih in drugih tekočih dejavnosti, premalo pa so posvečale pozornosti kulturi. Zato tudi drži trditev enega od razpravljavcev, da ni dovolj samo to, da imamo lepo urejene ceste, pločnike, zeleni- Moste: delo z mladimi Nedavna seja četrtne konference Zveze komunistov terena Moste-Kodeljevo je bila posvečena mladinski problematiki. V poročilu komisije, ki je dalj časa preučevala to področje delovanja komunistov, je ugotovljeno, da je bilo zadnje čase v delovnih organizacijah zelo malo mladih sprejetih v ZK. Tako na primer je v petih meščanskih delovnih organizacijah od skupnega števila 172 mladincev, starih manj kot 25 let, samo 5 članov ZK. V Totri od 120 delavk in delavcev, mlajših od 25 let, ni nobenega člana Zveze komunistov. Prav tako je majhno število mladine v organih samoupravljanja. Tudi ti primeri nas opozarjajo na to, da brez konkretnega in vztrajnega dela z mla- dimi ne gre. Konferenca je sprejela ustrezne sklepe, ki naj bi odslej zagotovili intenzivnejše delo z mladimi predvsem v delovnih organizacijah in na meščanski gimnaziji. Člani četrtne konference so soglašali s tem, da bo treba angažirati člgne ZK v tista žarišča, kjer se mladina že zbira (telesno-vzgojne organizacije, mladinski klubi in podobno). Konferenca je nekoliko kritično ocenila dosedanje delo četrtnega komiteja, ki bi moral v bodoče imeti neposrednejši stik s sekretariati osnovnih organizacij in le-te usposabljati, da delujejo kot kolektivna politična telesa. Merilo politične in idejne dejavnosti osnovne organizacije pa naj bo njen vpliv na tekoča družbenopolitična dogajanja v krajevni skupnosti. Pri spomeniku na Urhu so bili sprejeti v mladinsko organizacijo učenci z vseh moščanskih osnovnih šol. Nad 500 mladih sc je zaobljubilo, da hodo nadaljevali svetle tradicije SKOJ in mladinske organizacije. ce, pač pa moramo enako razvijati ustvarjalni odnos občana do kulturnih vrednot, kajti brez tega bi bilo naše življenje zelo osiromašeno. V program kulturnih dejavnosti na območju krajevne skupnosti naj bi se vključili vsi krajevni dejavniki — namesto dosedanje večtirnosti. Krajevni odbori SZDL bi morali biti pobudniki skupnega posvetovanja, svet krajevne skupnosti pa pokrovitelj in usklajevalec vsega tega. V vsaki krajevni skupnosti žive občani, ki imajo dolgoletne izkušnje, voljo in smisel za kulturne dejavnosti. Te »-kulturnike« je treba angažirati in jih po potrebi tudi primerno nagraditi. Mimo tega delujejo pri občinski zvezi štiri strokovne komisije (za gledališko, glasbeno, in klubsko dejavnost), katerih člani so tudi pripravljeni pomagati s strokovnimi nasveti. Predvsem je treba podpreti in razvijati že obstoječe oblike, ki so se ponekod že lepo uveljavile, ne pa pustiti, da zamirajo. Obenem bo treba razvijati tudi nove. V občini Moste-Polje imamo kraje, v katerih je kulturna dejavnost že močno razgibana ali pa se zadnje čase prebuja. Pozdraviti je treba in podpreti pobudo mladih, ki so se začeli uveljavljati prav na kulturnem področju. To je primer mladincev iz Saturnusa, mladinske gledališke skupine iz Zaloga, Slap in še drugod. Pred kratkim so npr. predstavniki Toplarne sami prišli v šolo Ketteja in Murna z željo, da bi šolarji v njihovem podjetju razstavljali svoja likovna dela in dosežke pri tehničnem pouku. To pomeni, da je tudi v delovnih organizacijah izražena želja in pripravljenost po kulturnem delovanju. Take in podobne pobude je treba vsestransko podpirati. Le tako bomo prišli do množičnosti, iz katere pa bo rasla tudi kvaliteta. Rdeči križ Kodeljevo — še en odlično! Kot vsako leto, je krajevna organizacija RK Kodeljevo tudi letos v maju povabila nad 70 let stare občane svojega območja na družabno prireditev v avli osnovne šole Ketteja in Murna. Vabilu se je odzvalo čez 100 povabljencev, 34 bolnih pa so obiskale odbornice RK na domu in jim — kot vsem drugim — zaželele kar največ zdravja in čim-lepše jesenske dni življenja. Pionirji osnovne šole Ketteja in Murna in glasbene šole Moste Polje so pripravili povabljencem prijeten program, nato pa se je ob zakuski in veselih zvokih harmonike razvila prireditev v sproščen družabni večer. Prireditev je uspela in gre vsa m & v zahvala organizatorjem, ki kljub težavam tudi letos niso pozabili naj-starejših Kodeljevčanov. MiimHmiiiiiimiMMiiiiiitiimiiiiMiiiiiMiiiimiiitiimiMiniiiiiiinimiimiimiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiii Ulil* Osnutki zakonov o narodni obrambi, o civilni obrambi in vojaški obveznosti dajejo široko podlago za uveljavitev ustavnega določila o vseljudski organizaciji in pripravi prebivalstva na obrambo dežele. Dosedanji koncept vseljudske obrambne vojne, izražen v starem zakonu, ni izkoriščal vseh možnosti v organizaciji in pripravi predvsem civilnih organov, organizacij in državljanov za obrambo dežele. Dosedanje priprave tudi niso izkoristile vseh izkušenj naše NOB in sodobnih narodnoosvobodilnih gibanj v svetu. Zato komunike predsedstva RK SZDL in predsedstva zveze združenj borcev NOV poudarja, da morajo biti obramba dežele in ukrepi zanjo sestavni del vsakega dela in ustvarjanja. Usposabljanje delovnih organizacij, ustanov, družbenopolitičnih skupnosti in državljanov za vseljudsko obrambo ne sme vzbujati dvomov ali ustvarjati psihoze neposredne nevarnosti. Ves naš dosedanji in bodoči razvoj temelji na boju za mir in naši delovni napori bodo učinkovitejši ob zavesti optimalne pripravljenosti, da se v primeru nevarnosti dvignejo vsi ljudje v obrambo vsakega koščka naše zemlje. Organizirano in sklad- no delovanje vseh ljudskih in materialnih sil dežele v naslonitvi na osnovno oboroženo silo JLA — predstavlja integralno organizacijo obrambe tako cele družbe kot tudi nacionalnega, širšega in ožjega združenja delovnih ljudi zlasti občinskih skupnosti kakor tudi neposrednega interesa vsakega posameznika. Zato so potrebni nadaljnji napori, da bo problematika vseljudske obrambe in zaščite ljudstva prisotna v vseh organih samoupravljanja, v delovnih in družbenopolitičnih organizacijah, v občinskih skupščinah, se pravi pri vseh tistih dejavnikih od katerih je tudi odvisna uspešna obramba dežele. Tej problematiki so posvetili tudi velik del pozornosti na zadnji seji IO občinske konference SZDL Moste-Polje. Glede na trenutno mednarodno politično situacijo, potencialno možnost vojn ali hudih elementarnih nesreč, se vse bolj postavlja zahteva po stalni krepitvi obrambne sposobnosti dežele. Do sedaj smo probleme civilne obrambe reševali v zelo ozkem krogu in predvsem administrativno. V bodoče bodo morale obrambne priprave temeljiti na najširši družbeni osnovi, odgovorni nosilci in iz- vajalci priprav na vseh stopnjah pa morajo biti vsi družbeni dejavniki vključeni na področju, ki jim najbolj ustreza. Da bi obrambne priprave resnično postale sestavni del družbene vzgoje našega občana, jim bo potrebno dati ustavno politično vsebino in zagotoviti take organizacijske oblike, ki bodo zagotovile celovitost, enotnost in potrebno učinkovitost. Medtem ko so zadovoljivo rešene obrambne priprave v organizacijskem in kadrovskem pogledu, pa je glede materialne osnove več težav in nerazumevanja. Delovne organizacije (v Sloveniji) so namenile v preteklem letu minimalna sredstva za potrebe narodne obrambe, ki bo v prihodnjih letih zahtevala več sredstev. Vložena sredstva je potrebno ceniti tudi z vidika, da te priprave v dobršni meri ustrezajo mirnodobnim potrebam v boju proti naravnim in drugim hudim nesrečam. Reševanje vseh navedenih problemov, ki postanejo še aktualnejša v strogo urbaniziranih mestnih naseljih, narekuje potrebo, da se tudi v naši občini formira koordinacijski odbor za narodno obrambo. Volilna in kadrovska komisija bosta do naslednje seje IO SZDL pripravili predlog članov in predlog za organizacijo tega koordinacijskega odbora. Člani so poudarili, da je potrebno prebivalstvo predvsem politično pripraviti ter premostiti nastajoče kadrovske težave. Pri tem so poudarili potrebo, da bi bili občani, ki bodo delovali v koordinacijskem odboru ter drugih organizacijah v sklopu vseljudske obrambe, v primeru mobilizacije oproščeni vojnih dolžnosti, da bi bila tako zagotovljena potrebna efektivnost in koordiniranost dela teh odborov. iiniiiii Zapis s seje občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje V ospredju problem šolstva Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na seji dne 6. 6. 1968 podrobno razpravljala o problematiki temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana. Na podlagi poročil, ki jih je sestavil izvršni odbor TIS Ljubljana, in po razpravi je skupščina sprejela stališča, sklepe, predloge in priporočila, iz katerih povzemamo nekatere ugotovitve: Skupščina ugotavlja, da je delitev proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki vključuje tudi prispevek za financiranje strokovnega šolstva, nepravilna. V strokovnih šolah, ki jih financira TIS Ljubljana, se šola več kot 3.700 učencev iz drugih regij, ki zanje ne prispevajo finančnega sredstva. Zato občinska skup- ščina predlaga izvršnemu svetu SRS spremembo predpisov tako, da bi temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana ostal prispevek za financiranje strokovnega šolstva v višini 0,62 % proračunskega prispevka, oziroma tako, da bodo sredstva za financiranje srednjega strokovnega šolstva zagotovljena z republiškim predpisom in da se ustanovijo posebne izobraževalne skupnosti, ki bi bile tesneje povezane z delovnimi organizacijami v gospodarstvu. Prav tako ni mogoč bistveni poseg v druge postavke občinskega proračuna. Zato naj bi se sredstva iz proračuna, namenjena za investicijsko vzdrževanje vzgojnovarstvenih osnovnošolskih objektov, in dotacij iz rezervnega sklada dodelila TIS Ljubljana za kritje stroškov osnovne dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti. Skupščina se tudi ne strinja s predlogom TIS Ljubljana za dodatno obremenitev delovnih organizacij (še 0,38 % od bruto OD za strokovno šolstvo). Dopušča pa možnost zbiranja dodatnih finančnih sredstev na Zato brez dvoma ne more nikomur biti vseeno, ali se lahko s to zahrbtno boleznijo uspešno spopademo, ali smo za to dovolj dobro izšolani in opremi j ni, ali imamo dovolj kadrov, naprav in prostora, da pravočasno pomagamo vsem, ki so te pomoči potrebni. Važno je namreč to, da moremo in moramo začetno rakavo obolenje čimprej spoznati in tudi čimprej začeti z uspešnim zdravljenjem. Prej ko to storimo, bolje bo in več upanja na uspeh imamo. Razumljivo je, da 200 let stara kasarna, ki je bila vse, le za bolnišnico ne, ne more dati ustrezno streho onkološkemu inštitutu. Zato je bilo prizadevanje kolektiva inštituta in njegovih strokovnjakov že vt-sto let usmerjeno v to, da bi čimprej dobili nekoliko ustreznejše prostore. To jim je tudi uspelo, čeprav samo deloma. Z adaptacijo bivše gluhonemnice so pridobili 130 ležišč, ampak jih je največ po sedem v eni svetli in čisti sobi. V stari stavbi pa so prostori za operacije, obsevanje in vsi laboratoriji. Zlasti je tesno pri obsevalnih napravah raznih vrst. Ne le, da jih je za tolikšno število bolnikov premalo, tudi njihova zmogljivost in uporabnost je prekoračena znatno prek dopustnih meja. Zato so se na inštitutu odločili, da najprej poskušajo zbrati dovolj sredstev za gradnjo najpotrebnejšega prvega objekta — stavbe za zdravljenje raka z obsevanjem. Pred dobrima dvema letoma je zaživel sklad za gradnjo novega onkološkega inštituta, ki je nastal na pobudo ljudi samih: eni so začeli dajati za zdravljenje rakovih obolenj denar, drugi obveznice skopskega posojila, tretji namesto vencev v počastitev spomina pokojnikov — skratka, za celo podlagi prostovoljnih obveznosti teh delovnih organizacij. Občinska skupščina zavezuje TIS Ljubljana, da na območju občine Ljubljana Moste-Polje ne odpira novih oddelkov niti ne razširja dejavnosti v tekočem letu, dokler niso zagotovljena potrebna finančna sredstva. vrsto plemenitih dejanj gre. Uspeh? V dveh letih skoraj 700 milijonov starih dinarjev. Ker pa predračuni za prvo stavbo v sklopu novega inštituta. ki bo stala v naši neposredni bližini (na Poljanah, za bivšo Cukrarno, med Partizansko vojašnico in Ljubljanico), kažejo, da je ta znesek še vedno premajhen, je odbor sklada naprosil našo mladino, pionirje in mladince, da mu pomagajo zbrati za začetek gradnje manjkajoči znesek. Solarji so pričeli pri svojih domačih, sorodniki, znancih in sosedih zbirati prispevke in obveznice skopskega ter drugih posojil. Za vsak darovani novi dinar prejme darovalec kovinsko ploščico, ki jih je za sklad izdelal kot svoj prispevek naš Saturnus, za vsako obveznico pa oštevilčeno potrdilo s sliko makete novega inštituta. Uspehi so že tu. Prvi rezultati so nadvse razveseljivi. Ce pogledamo samo prvih trideset šol, ki so do 10. 6. 1968 poslale zbrani denar in obvezni- ce, znaša na učenca povprečno zbrana vsoto 7,87 N dinarjev. Z razumevanjem in podporo delovnih organizacij, ki so doslej že prispevale nagrade ali pa so jih obljubile, bo odbor sklada, ko bo akcija končana, nagradil najboljše zbiralce s praktičnimi nagradami za šole. Kaj naj k temu porečemo mi? Naj ne bo nikogar, ki ne bi po svojih močeh — čeprav skromno — podprl te plemenite zamisli, saj naš stari narodni pregovor pravi: »Kamen do kamna palača!« Nova likovna gabila v Ljubljani? Zadnje dni maja in prve dni junija je odprta 4. razstava skupine likovnih umetnikov občine Moste-Polje. Privlačna je z dveh strani: osem avtorjev (Jože Centa, Miro Cetin, Vida Fakin, Aleks Horvat, Stane Kumar, Jože Trpin, Janez Lajevec in Aladar Zahari-aš) se ne glede na slogovne razlike že četrtič predstavljajo javnosti, nekateri z j najnovejšimi svojimi deli. ] Druga privlačnost pa je dejstvo, da to pot prvič razstavljajo v prostoru, ki jim bo' odslej stalno omogočal javne nastope: restavrirane Jelovškove freske in še ne povsem obnavljena nekdanja kapela bivšega Kode-lijevega gradu na Kodeljevem je odprla vrata tako likovnikom kot vsej javnosti. Obstaja predlog, da bi se ta novi stalni razstavni prostor prav zato imenoval Jelovškova galerija. Čudovita akustika prostora pa je navdala organizatorja prireditve, likovno komisijo pri Obs ZKPO Ljubljana Moste-Polje, z mislijo, ki jo je uresničil komorni zbor RTV Ljubljana na sam dan otvoritve likovne razstave. Gallusovi, Palestri-novi, Monteverdijev! madrigali in moteti so tako nudili številnim obiskovalcem otvoritve nepozabno, enkratno doživetje. V HANNOVER Skupina 4 moščanskih prosvetnih delavcev si je v juniju ogledala 9. didacto — evropsko razstavo šolstva v Hannovru. Tema razstave je bila: ob čimvečji nazornosti in ob upoštevanju časa dovolj naučiti kar največ učencev. Znanstvena spoznanja stalno vznikajo. Adekvatno temu pa vznika tudi potreba po sodobnejši izobrazbi. zanjo so potrebni moderni pripomočki in oprema — in v Hannovru je to razstavljalo na ok. 40.000 m2 prek 600 razstavljavcev. Pozorni so bili tako na čimvečjo privlačnost vrtcev na predšolskega otroka kot na osnovno — in srednješolskega učenca oz. dijaka. Med eksponati so bili deležni največ pozornosti različni sistemi programiranega pouka, tj. serijsko Pr<' pravljenega gradiva na trakovih, ploščah ali listkih, kar omogoča trdno znanje čimveč učencem s pomočjo strojne kontrole. Začetke programiranega pouka imamo tudi že pri nas, vendar je pri tem d°' datno obremenjen učitelj. Na Far* stavi pa je bilo videti, kako v šoli do neko mere nadomešča učitelja stroj. Seveda so prve investicije za tak pouk drage, vendar prevladuje mnenje, da so rentabilne. V splošnih reformnih pogojih in prizadevanjih za človeka bomo morali slej ko prej prisluhniti temu tudi pri nas. Pomemben mejnik v življenju Štefana Trobiša - Aleša Zadnje dni junija je odšel v zasluženi pokoj ravnatelj osnovne šole Vide Pregare STEFAN TROBIS-ALES. Plodna in hkrati dokaj burna življenjska pot tega skromnega revolucionarja, agilnega družbenopolitičnega delavca in pedagoga nas zavezuje, da ob tej priliki o njem spregovorimo kaj več. Rodil se je 13. decembra 1906 v Gotovljah pri Žalcu. Potem ko je leta 1927 končal učiteljišče v Mariboru, je služboval najprej v Cirkolanah pri Ptuju, nato pa kot upravitelj šole v Komendi pri Kamniku. Se sorazmerno mlad se je vključil v napredno gibanje. Njegova progresivna usmerjenost in aktivnost sta rodili bogate sadove v okolju, kjer je deloval. Kot politično naprednega so ga leta 1936 kazensko premestili v zakotno kočevsko vas Stari log, misleč, da bo tukaj nenevaren. Toda hudo so se zmotili, kajti Aleš je prav v tem gnezdu kočevskega kulturbunda kot zaveden Slovenec in učitelj vztrajno in možato budil pri otrocih in pri starejših ljudeh narodno zavest in jih nenehno opozarjal na rastočo nevarnost nacizma. Že pred vojno je tudi aktivno deloval v učiteljskih sindikalnih društvih in je bil dalj časa predsednik učiteljskega društva za okraj Kočevje. Tudi po vojni je dolga leta delal v republiškem in zveznem sindikatu prosvetnih delavcev. V osvobodilno gibanje se je vključil takoj po okupaciji naše zemlje. Med vojno je opravljal številne in odgovorne naloge, in sicer kot član okrožnega OF odbora in okrožnega komiteja KP za Kočevsko; bil je član SNOS, član agitropa in propagandne komisije pri IOOF Slovenije. Po osvoboditvi je bil najprej sekretar okrajnega komiteja KP Celje-okolica, pozneje pa je delal na ministrstvu za prosveto in v IOOF, nakar se je na lastno željo po nekaj letih aktivističnega dela vrnil na šolo. Več kot 30 let je delal kot šolnik, od tega 15 let na šoli Vida Pregare v Mostah. In prav za napredek te stare šole, ki je po vojni terjala temeljito preureditev, je morda storil največ. O tem pričajo vzorno urejeni šolski vrt, majhen živalski vrt, notranja preureditev šolskega poslopja in modernizacija pouka, predvsem pa velika priljubljenost in zaupanje, ki ga je s takim delom pridobil tako pri učencih kot pri učiteljskem zboru. Aleš je bil med vojno znan kot neutruden agitator, brezkompromisen borec za našo pravično stvar, vnet in prepričljiv govornik, skratka pravi narodni tribun, kakršne je naša revolucija zelo potrebovala. Vsa povojna leta je opravljal — in to dela še danes — vrsto pomebnih funkcij v krajevnem, občinskem in republiškem merilu. Bil je eden pobudnikov za izdajanje Moščanske kronike in njen odgovorni urednik. Dalj časa je bil tudi glavni urednik glasila Moščanska skupnost. Ko sedaj prepušča mesto ravnatelja šole mlajšim močem smo prepričani, da to ne bo tudi slovo od njegovega dosedanjega aktivnega delovanja na raznih toriščih družbenopolitičnega življenja. To tem bolj, ker ga poznamo kot človeka, ki mu ustvarjalno delo pomeni smisel življenja. Naj mu ob tej priliki izrazimo skromno zahvalo za vse, kar je storil v dobro in napredek našega šolstva in kot družbenopolitični delavec nasploh in mu kličemo; še na mnoga, zdrava leta, tovariš Aleš! F. F. Ob otvoritvi razstave moščanskih likovnikov v Jelovškov! galt riji — obnovljeni kapeli Kodelijcvcga gradu — je nastopil pestrim programom tudi komorni zbor HTV Ljubljana. PODPRIMO PLEMENITO AKCIJO Dinar na dinar: Onkološki inštitut V dnevnem časopisju večkrat beremo, kako potrebna je v Sloveniji centralna ustanova, ki se bavi z rakom v vseh njegovih oblikah in z bojem proti njemu. To je onkološki inštitut v Ljubljani, kjer zdravijo prek polovice vseh za rakom obolelih ljudi v Sloveniji. Teh pa ni malo: vsako leto odkrijejo pri nas okoli 3.500 novih obolenj ali 210 na 100.000 prebivalcev. Po tej statistiki bo obolel za rakom v svojem življenju vsak peti novorojenček. 90 let gasilskega društva Slučaj je nanesel, da istočasno s proslavo 125-letnice strojne izdelave papirja na Vevčah praznujejo tudi vevški gasilci 90-lctnico obstoja prostovoljnega industrijskega gasilskega društva. Ustanovljeno je bilo na iniciativo takratne delniške družbe Leykam-Josephsthal, katere sedež je bil na Dunaju. Družbo je k ustanovitvi spodbudilo nižje plačevanje, zavarovalnine. Družba sama je predsednika in poveljnika postavila, druge člane odbora pa so volili na ustavnem občnem zboru. Po zapiskih, ki so ohranjeni še iz leta 1881, je razvidno, da je društvo po prvih treh letih delovanja imelo v svojih vrstah 30 aktivnih članov. Oprema je bila dokaj prteprosta, saj je bilo gašenje obvezno le na področju stanovanjskih zgradb in ožjega stanovanjskega naselja. Po daljšem razdobju se je članstvo iz leta v leto večalo, prav tako pa se je večala dejavnost društva. Po spominu nekaterih še živečih 80-letnikov je stal tedanji gasilski dom na prostoru, kjer je danes zidarska delavnica papirnice. Za prve svetovne vojne je večina članstva odšla v vojsko, takratna delni- ška družba pa se je posluževala za aktivno delo pri elementarnih nezgodah italijanskih in ruskih ujetnikov. Prva motorka je bila nabavljena šele leta 1930, druga pa leta 1937. Med dikigo svetovno vojno društvo domala ni delovalo, ker je bilo skoraj vse članstvo ali po taboriščih ali pa v enotah NOV. Od uprave podjetja so bili tedaj posamezni delavci določeni, da v izmenah tvorijo desetine za varnost. Požarov v tem času je bilo veliko, posebno zaradi sabotaž. Takoj po osvoboditvi je društvo ponovno oživelo ob veliki aktivnosti bivših predvojnih članov in ob vključitvi mlajših. Delalo je na popolnoma prostovoljni podlagi, posamezni člani društva pa so opravljali vidne funkcije v občinski in okrajni gasilski zvezi. Nekateri člani so v teh organizacijah aktivni še danes. Da je gasilska organizacija ohranila kvaliteto in množičnost, gre zahvala predvsem njenemu po- l z ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Ob 10-letnici živilskega kombinata Žito Dobro delo se samo hvali X Delovni kolektiv živil- ♦ skega kombinata Žito je £ konec junija slavil deset- letnico ustanovitve. Leta 1958 je namreč nastal ta kombinat iz 7 manjših področnih enot in se je v zadnjih desetih letih s pomočjo nadaljnjih integracijskih uvajanju sodobne tehnologije dela, uvedbi modernih strojev in naprav ter strokovnemu usposabljanju delavcev, raziskavi tržišča in znanstveni raziskovalni dejavnosti. Stare pekarne so porušili in zgradili nove moderne potrošne j I i : o * Živilski kombinat Žito iz leta v leto povečuje svoje skladiščne zmogljivosti. Na posnetku vidimo v ozadju nov silos. : ! 4 procesov razvil v najmočnejše tovrstno podjetje v Sloveniji. Samoupravni in vodstveni organi kombinata so namreč že ob ustanovitvi sprejeli dolgoročni program razvoja, upoštevajoč predvsem koncentracijo mlinske proizvodnje v velikih mlinskih in skladiščnih obratih kot tudi nadaljnje faze predelave (pekarstvo in testeninarstvo), ki trošita proizvode mlinske industrije. Kombinat je tako postopoma preraščal iz polobrtne proizvodnje v industrijsko, in sicer na vseh treh področjih: mlinarstva, testeninar-stva in pekarstva. Veliko pozornosti so posvečali centre, v katerih je ves proces dela mehaniziran — od predelave surovin do končnega izdelka; to je proizvodnjo občutno pocenilo. V kratkem bodo usposobili še pekarno, v kateri bodo pekli pecivo. Ob desetletnici so odprli tudi nov mlin in silos. Danes v Žitu proizvajajo nad 40 vrst kruha in peciva, kar ne premore noben podoben kombinat v državi. Obstoječi asortiment pa bodo še razširili. Tudi kvaliteta njihovega kruha se je zadnje čase občutno izboljšala. Skoda je le, da vseh vrst kruha še ni moč dobiti v maloprodaji, za kar pa je dolžna skrbeti tudi trgovina. o ♦ ♦ 0 b 1 I ♦ ♦ ♦ 4 ♦ ♦ ♦ ♦ \ ! i >♦♦♦♦♦♦♦♦♦ papirnice Vevče žrtvovalnemu in nesebičnemu delavskemu članstvu, ki je društvo obdržalo na ravni prostovoljnosti. Veliko zaslug imajo pri tem še sedaj živeči starejši člani, ki s svojim delom in zgledom vnašajo polet med mlajše člane. Z delavskim samoupravljanjem tovarne se je društvo preosnovalo v prostovoljno gasilsko društvo tako, da je tudi v organizacijskem pogledu dobilo status in prilagoditev po- stva, predvsem zaradi ostrejših predpisov. Ob praznovanju visokega jubileja — 90-letnice obstoja društva — so povabili na Vevče vse gasilske enote slovenskih tovarn papirja kakor tudi prostovoljna gasilska in druga društva iz območja občine Mo-ste-Polje. Na jubilejni dan dopoldne so bila tekmovanja v raznih tekmovalnih disciplinah, popoldne pa so vsi udeleženci opravili mimohod pred Tekmovalna desetina prostovoljnega gasilskega društva trebam socialističnega družbenega upravljanja. S tem se je društvo ponovno okrepilo, samoupravni organi tovarne pa nudijo vse možnosti za razvoj tega prepotrebnega aktivnega dela na področju požarne preventive. Danes ima društvo ustrezno izvežbane operativne desetine, ki so sposobne v vsakem času poseči v akcijo. Žal pa je še premalo v gasilsko delo vključenih inženirjev in tehnikov, ki bi bili kos zahtevam gasil- Miadina poje in igra Konec maja je bila v sejni dvorani občinske skup. prireditev glasbene šole Moste-Polje pod naslovom Mladina poje in igra. V enournem sporedu so se predstavili različni inštrumen-talisti in pevci. Največ priznanja sta požela vokalni septet in harmonikarski orkester; različne solistične instrumentalne točke pa so bile privlačne zaradi pozornosti do skladb domačih avtorjev. vidnimi funkcionarji slovenskega gasilstva in predstavniki podjetij in družbenopolitičnih organizacij. Podelili so nagrade in priznanja zaslužnim gasilcem društva — jubilanta kakor tudi priznanja drugim društvom oz. desetinam, ki so na gasilskem tekmovanju dosegla vidno mesto. Kopališče na Svet krajevne skupnosti Kodeljevo je pred dnevi sklical tiskovno konferenco, na kateri je prisotne novinarje seznanil s pripravljalnimi deli pri Nov obrat v Izolirki Te dni so v Izolirki začeli izdelovati KOMBI plošče. To so plošče stiropora z ene (ali obeh) strani, oblečene s heraklitom. Po tem izdelku so v gradbeništvu že mnogo povpraševali. Izolirka že več kot 10 let proizvaja stiropor in proizvodnja iz leta v leto nenehno narašča. V zadnjih 3 letih so jo potrojili. Pokazala pa se je potreba po razširitvi asortimenta oziroma izdelave prikladnej-ših oblik izdelkov za nekatere namene. Ta izdelek, enako kot stiropor sam, bodo v gradbeništvu uporabljali za toplotno zaščito. Plast haraklita daje plošči boljše mehanske lastnosti, kot jih ima stiropor. KOMBI plošče so namenjene za toplotno izolacijo: — zidanih in betonskih sten, — za strope v industrijskih dvoranah, — za izolacijo predelnih sten proti hrupu in — za pode. Obrat je mehaniziran in ker je delo lahko, ga opravljajo pretežno ženske. Nasploh posvečajo v tovarni vso pozornost izboljšanju delovnih pogojev. Sedaj je v zaključni fazi gradnja novega bitumenskega obrata, ki bo deloval na sodobnih načelih mehanizacije in avtomatizacije. V njem bo odpadla večina fizičnega dela. Obrat je izdelan po ideji naših strokovnjakov in bo zgrajen iz lastnih sredstev, predvidoma do konca leta 1968. Kodeljevem jama) še nekatere krajevne skupnosti zunaj občine Moste-Polje, katerih občani so tudi izrazili pripravljenost prispevati sredstva. KOPALIŠČE KODELJEVO PIKCANA VSTOPNICA ZA KOPALNO SEZONO mo 30.00 din (tri.i. .,M ,i,iO S POPUSTOM ZA Ml,APtNO OO 16. TETA STAROSTI SKLAD ZA PKOŽBENl STANDARD SOb !.)iD>lj&i»a-Moeto,Polj<.' Predaja ključa je bila tudi letos slovesen dogodek meščanskih gimnazijcev. Tretje-šolci so morali odšteti kar precejšnjo vsoto denarja, da bodo lahko tudi oni nadaljevali s to staro in lepo tradicijo. Vstopnica za mladino pod 18 let starosti gradnji odprtega kopališča na Kodeljevem. Glavni projekt bo dokončno izdelan do novembra letos, z gradnjo pa bodo začeli spomladi naslednjega leta. Stroški gradnje bodo predvidoma znašali okoli 400 milijonov S dinarjev. Ta sredstva bodo zbrana iz sklada za družbeni standard pri občinski skupščini Moste-Polje, v katerega sc stekajo prispevki delovnih organizacij, in s samoprispevki občanov. Sredstva iz samoprispevka bodo zbirali v obliki vstopnic, s katerimi bodo občani imeli prost vstop v kopališče za celo kopalno sezono leto 1970. Kopališče bo namreč do takrat nared. Cena vstopnice je 50 N dinarjev za odrasle in 30 N dinarjev za mladino pod 18 leti starosti. S to akcijo bodo začeli v nekaj dneh. Vanjo bodo vključene poleg štirih inoščanskih krajevnih skupnosti (Moste, Kodeljevo, Nove Jarše in Zelena Zelja organizatorjev je, da bi v to koristno akcijo pritegnili kar največ občanov, kajti vemo, da nam podobnih objektov v Ljubljani zelo primanjkuje. Kopališče na Kodeljevem bo imelo 4 bazene s skupno zmogljivostjo okoli 4.000 kopalcev. Voda v bazenih naj bi bila ogrevana, za kar obstoje dve možnosti: ali speljati cevovode do Zaloške ceste in sc priključiti na Toplarno (kar bi bilo nekoliko dražje) ali pa izkoristiti kotlarne pri Crevarni, ki so v neposredni bližini lokacije, kjer je predvideno kopališče. Ogrevana voda bi namreč podaljšala kopalno sezono najmanj za dva meseca. Kopališče ne bi potrebovalo čistilnih oziroma pretočnih naprav (ki so razmeroma drage), ker bi umazana voda sama odtekala v Grubarjev prekop, ki je znatno nižji od nivoja kopališča. Končno vodovod tudi v Dolskem Neurje v Besnici m Panski reki Besnica, ki jo poznamo kot skromen potoček je 5. junija pokazala, da upravičeno nosi svoje ime. V večdnevnih nalivih, posebno še v noči od 4. na 5. junij, se je napolnila struga z veliko količino vode, ki se je začela razlivati po besniški dolini. Iz stranskih hudournikov, ki napajajo Besnico, je voda prinašala kamenje in zemjo, ki je zasipavala njive in travnike, polnila strugo in mašila mostove. Vsa Spodnja Besnica je v kratkem postala blaten hudournik in najstarejši prebivalci ne pomnijo takega razdejanja. Litijsko cesto je na več mestih zasulo kamenje, zemeljski plaz pa je ustavil ves promet. V dolžini treh kilometrov je bil močno poškodovan gornji ustroj ceste. Najhujše je bila poškodovana cesta iz Besnice v Podgrad. Voda je porušila in odnesla most, na 2/3 ceste pa popolnoma odnesla vso zgornjo plast ceste. Na cesti Zalog — Laze je Grado^eljski potok pri Košku poškodoval most, Lucna pa je s kamenjem zasula propust in cesto. Tudi Gostinški potok ni miroval in popolnoma raztrgal pot v Gostinci. Zaradi udora ceste na Lazah je prekinjena zveza med Jevnico in Lazami. Razdiralno moč je pokazala tudi Panška Reka, ki je poškodovala cesto iz Podlipoglava na Lipoglav. Cesto proti Javoru pa je zasul hudournik tako, da je neprevozna. V tem delu so bili poškodovani trije mostovi, s spomladi urejene ceste pa je odnesena vsa zgornja plast ceste v dolžini dveh kilometrov. Skoda na cestah je bila ocenjena na preko 50 milijonov S din, na kmetijskih površinah pa je škode okrog 8 milijonov S din. Na vseh poškodovanih cestah so že začeli z obnovitvenimi deli, tako da bodo kmalu usposobljene za promet. Iz rezervnega sklada občine je bilo zagotovljenih 14 milijonov S din, s katerimi bo mogoče ob podpori krajevnih skupnosti in občanov usposobiti ceste za normalni promet. V Zajčji Dobravi rekreacijski center Dobrih 7 km iz Ljubljane proti Litiji leži prijazna vas Zadobrova. Samo ime sicer ne pove ničesar, marsikomu pa je znano ime Zajčja Dobrava. Tamkajšnji prebivalci radi ob nedeljah pa tudi sicer ob večerih zahajajo tja. Zajčja Dobrava je velik gozd, poln naravnih lepot. Sredi gozda so uredili veliko ploščad, primerno za kotalkanje, ples in drugo zabavo. Turistični delavci so zelo le- j Kopališče Vevče pred otvoritvijo j Z rekonstrukcijo in razširitvijo kopališča na Vevčah, ki je bilo odprto že v juniju, nastaja tu pomemben športno rekreacijski center ne samo za Vevčane, marveč za širše področje mesta Ljubljana. po poskrbeli za ta še neznani kotiček v neposredni bližini Ljubljane. Odprli so novo okrepčevalnico, uredili bodo tudi park za sprehode. Na ploščadi je ob lepem vremenu vedno dovolj ljubiteljev kotalkanja, žoge itn. Dobro bi bilo, če bi tukaj uredili tudi košarkarsko igrišče in igrišče za rokomet. Kmalu bo v Zajčji Dobravi zaživel mladinski klub, ki ga organizira Društvo prijateljev mladine iz Most. V klubu bo preskrbljeno za vse, kar si mladi želijo. Tako bo sčasoma postal ta kraj zelo primeren za oddih in rekreacijo množice Ljubljančanov in seveda domačinov. L. B. Skupina letošnjih maturantov moščanske gimnazije v veselem razpoloženju na šolskem dvorišču. Ob proslavi 125-letnice obstoja Papirnice Vevče, ki je bila 21. junija, je poleg drugih, gospodarskih objektov odprto tudi rekonstruirano kopališče na Vevčah. Ves rekreacijski objekt je po površini povečan s prejšnjih 4500 na 12.500 m2.Na voljo bodo 3 bazeni, in sicer: plavalni bazen 22 X 50 m, plavalni bazen 12 X 33 m z odsekom za neplavalce in otroški bazen 8 X 5,5 m, kar znaša 1.540 m2 plavalne površine s 2,800 m3 vode. Kopališče bo lahko sprejelo 2500 kopalcev, ne da bi pri tem bila kakršnakoli večja gneča. Tik ob kopališču bo urejen letni vrt z bifejem, ki se bo sčasoma razvil v vrtno restavracijo. Kopališče bo prav tako razpolagalo z bifejem s 100 sedeži. Posebna prednost kopališča bo ogrevana filtrirana voda s stalno temperaturo 23-25° C. Filtrske naprave so bile rekonstruirane, tako da bodo obratovale neprekinjeno in avtomatično. Vsako minuto bo filter prečistil 4,5 m3 vode dotok sveže vode pa bo tudi kontinuiran in se bo gibal od 20 — 100 m3 na uro, tako da bo voda praktično izmenjana 2-krat dnevno. V obeh bazenih bo tudi mehanizem za prezračevanje vode. Ves sistem filtriranja in prezračevanja zagotavlja stoodstotno regeneracijo vode, tako da kopalci ne bodo imeli občutka, da se kopljejo v onesnaženi vodi, čeprav vemo, da higienska vzgoja kopalcev pri nas ni na višku. Mimogrede rečeno, so papirniški kemiki tudi obljubili, da se bodo pri skrbi za higieno na kopališču angažirali toliko, da bodo sčasoma pripravili posebna, za kopalce nešklodljiva kemična indikacij-ska sredstva za odkrivanje tistih, ki opravljajo v bazenih malo potrebo; uprava kopališča bo tedaj seveda poskrbela za izdatna opozorila in še bolj izdatne kazni. Garderobe na kopališču so prav tako povečane in bo na razpolago 1.200 obešalnikov in 14 sla-čilnih kabin. Način odlaganja obleke se torej ne bo spremenil. Tako imenovani »garderobni sistem« odlaganja obleke je pri nas sicer nov in ne preveč v navadi, a v svetu tak način prevladuje. Ta sistem namreč posredno prisiljuje goste, da pridejo na kopanje v čim lažji obleki in s čistim osebnim perilom. Goste z zelo umazanim perilom v takih kopališčih odklanjajo in jih bomo tudi pri nas. Vstopnina za odrasle bo 2,00 N din, za mladino do 14 let 1,00 N din, za skupinske obiske mladine (nad 15 gostov) pod strokovnim vodstvom pa bo cena 0,50 N din. Otroci pod 5 let starosti v spremstvu staršev vstopajo brezplačno. Zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev v letošnji sezoni kopališče še ne bo najbolj zadovoljivo urejeno. Pomanjkljivosti bodo glede garderobiranja, prostorov za razne igre, gotovo bo še premalo ležalnikov, senčnikov in drugih malenkosti, ki lahko zagotove kopalcem maksimalno ugodno počutje, vendar bo skrb vseh prizadetih, da se bodo gostje dobro počutili. Novak Akcija zbiranja rabljenih oblačil Občinski odbor Rdečega križa v Mostah se je vključil v akcijo zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine, ki jo je organiziral mestni štab Rdečega križa. Akcija je bila 30. maja letos izpeljana v dveh urah po vsem mestu. Za tako kratek čas je bilo potrebno veliko število sodelavcev. V Mostah je sodelovalo 100 odraslih članov Rdečega križa, štabov civilne zaščite in svetov krajevni hskupnosti Kodeljevo, Moste, Zelena jama, Jarše in 130 mladih članov Rdečega križa VI. gimnazije in osnovnih šol Ketteja in Murna, Vide Pregare in Jožeta Moškriča. Za razvažanje zbranih oblačil je dala tovarna Saturnus tovornjak, 11 občanov pa osebna vozila. Občani Most so darovali za ok. 7 tovornjakov oblačil, ki jih bo občinski odbor Rdečega križa razdelil socialno ogroženim družinam v občini ali pa bodo odpeljana v skupno skladišče in shranjena za potrebe mesta Ljubljana na morebitne elementarne nesreče. Občinski odbor Rdečega križa Ljubljana Moste—Polje se ob uspeli akciji iskreno zahvaljuje za pomoč vsem darovalcem in vsem zgoraj navedenim sodelavcem. Prenovljena rojstna hiša Jurija Vege V nedeljo 23. VI. 1968 je društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS priredilo slovesnost ob otvoritvi na novo opremljene sobe v rojstni hiši znamenitega matematika Jurija Vege v Zagorici pri Klopcah. NOVI STOLPNICI V Novih Jaršah ob Smar-tinski c. bo Gradis, ki je v tem naselju sezidal že precej stanovanjskih objektov, v kratkem začel kopati temelje za dve stanovanjski stolpnici. Oba nova objekta bosta imela po 14 nadstropij, stanovanja pa bodo vseljiva prihodnje leto. Sredi junija so v Dolskem v navzočnosti predsednika občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje Poldeta Mačka in številnih prebivalcev tega kraja odprli nov vodovod. Pripravljalna dela za ta objekt so potekala od leta 1965 (kemične in bakteriološke raziskave vode itd). Vodovod ima 3 zajetja v Osredkih in dva rezervoarja s kapaciteto 30 in 56 m3 vode. Dolžina cevovodov znaša 6.355 m. Investicijski predračun je znašal 48 milijonov S dinarjev, sredstva pa so prispevali: občinska skupščina Moste-Polje 19 milijonov S dinarjev, krajevna skupnost Dolsko 6 milijonov in občani s samoprij- iPVggl A ^ »s Ekskurzija v Bosno Sindikalna podružnica Javnih skladišč je organizirala ekskurzijo v Bosno, in sicer v Tomino, Hrustovo in Sanski Most. Iz teh krajev je namreč v Javnih skladiščih zaposlenih precej delavcev. Namen te ekskurzije je bil predvsem ta, da se sindikalni delavci, vodilni delavci podjetja in drugi člani kolektiva seznanijo z razmerami v teh krajih, spevkom 14 milijonov. Z racionalnim in pridnim delom so prihranili 9 milijonov S din. Pri organizaciji del so se posebno odlikovali: predsednik in tajnik vodne skupnosti France Drčar in France Prošek, občinski odbornik France Mihelič, nadalje Rudi Zupančič, Peter Zupančič, Blaž Sev-šek, Miro Mali, Miro Jemc, France Janež. Stojan Zupančič in še drugi občani. Posebna zahvala za požrtvo-vano delo pri gradnji vodovoda pa velja Jakobu Kralju in Jakobu Koklju. Ob otvoritvi vodovoda so nastopili Veseli planšarji, za kulturni spored pa so poskrbeli učenci osnovne šole Dolsko. rr* »f r* M ker tu živijo družine mnogih delavcev. Poleg ogleda teh krajev, razgovorov s svojci in poslancem Ljubo Mijičem, ki je seznanil člane sindikalne podružnice zlasti s socialnimi problemi, je kolektiv obiskal tudi šoli v Tomini in Hrustovu. Obema šolama je ob tej priliki kolektiv Javnih skladišč poklonil praktična darila. Krvodajalska akcija v Ljubljana Moste-Polje občini Občinski odbor rde- delovne in družbene or- čega križa Lj. Moste- ganizacijc ter vse občane Polje se pripravlja na Most, da bomo tako za- drugi del krvodajalske dostili potrebam krvi za akcije za letošnje leto. naše območje. V pomladanskem de- Za odvzem krvi so do- lu je akcija v Mostah ločeni dnevi: 23., 24. in zelo slabo uspela. Eden 25. julij 1968, od 7. do izmed vzrokov za neu- 12. ure na Zavodu za spelost akcije je bila epi- transfuzijo krvi, Ljubija- demija gripe, ki je rav- na, Slajmerjeva 6. no takrat razsajala. Sodelujmo vsi v krvo- Upamo, da bomo sc- dajalski akciji pod ge- v juliju bolje uspeli. Zato ponovno prosi- slom: mo za sodelovanje vse ČLOVEK — ČLOVEKU! Nova bencinska črpalka na Sinartinski cesti je pomembna pridobitev za Moste in za Ljubljano, ker se skozi ta predel dnevno odvija zelo živahen tranzitni promet. VODORAVNO: 1. sovjetski veletok, ki se izliva v Kaspijsko jezero, 6. zakonska družica, 10. to, kar naberemo, nabirek, 11. zamisel, 13. laški kostanj, 14. spodnji del noge, 16. član organizacije, 17. kraj v naši občini, 19. ameriško moško ime, 20. oslovski glas, 22. kratica japonske letalske družbe (Japan Airlines), 23. domače hrvaško moško ime, 25. nacija, 28. slavni jugoslovanski izumitelj na področju elektrotehnike, ki je deloval v ZDA (Nikola), 30. kratica za tehnično atmosfero, 31. brezizhodnost, 34. začetnici slavnega francoskega književnika, začetnika naturalizma (Germinal), 36. znana nemška barvna revija, 37. vstopnica, 40. prebivalke evropske države z glavnim mestom Kobenhavn, 42. sukanec, 44. orjaški morski sesalec, 45. glina, 46. gledališki daljnogled, 49. kvartopirski izraz, 50. literarni zapis s potovanja, 53. mesto na avstrijskem Koroškem pod Dobračem, 55. eleganten moški, 56. ognjeni zubelj, 57. veliko sito, rešeto, 58. tropski kuščar, ki živi v Aziji, Afriki in Avstraliji. NAVPIČNO: 1. departma v francoski pokrajini Provansi s središčem Dra-guinan, 2. zunanja valjasta površina koles In podobnih teles, 3. ime filmskega igralca Venture, 4. tekmovalec v go-cartu iz naše občine, državni prvak za leto 1967 v razredu do 100 ccm (Anton), 5. kratica za »ad acta«, 6. prehrambeni kombinat iz naše občine, 7. okrajšano moško ime, 8. znani budimpeštanski stadion, 9. po Homerju otok, na katerem je živela čarovnica Kirka, 10. ime zahodno-nemške filmske igralke Tiller, 12. naslovna junakinja znane Carrolove pravljice »*v čudežni deželi«, 13. pesnik slovenske moderne, po katerem se skupaj s Kettejem imenuje osnovna šola v naši občini, 14. gradbeni element, ki spaja rebra obokov, 15. ovoj, 18. tovarna kovinsko predelovalne industrije, embalaže in avtoopreme v Rebus naši občini, 21. znamenje države, 23. velika stanovanjska stavba, 24. pleme, pasma, 26. mesto v SZ ob reki Ural, 27. dojenček, 29. kemični znak za kositer, 32. avtomobilska oznaka Zenice, 33. trčenje, 34. drugo ime za Ojdipa, 35. kraj s pomembno železniško postajo v naši občini, 38. nasilnik, 39. očka, 41. nekdanji pravniški poklic, 43. učilo v razredu, 46. redkejše ime za Kitajsko, 47. naslovni junak Shakespearove tragedije, 48. industrijsko podjetje v Pokopališki ulici 5, 51. vzklik pri bikoborbah, 52. poseben položaj pri šahu, 54. japonska denarna enota, 56. začetnici umetniškega imena slovenskega pisatelja Lovra Kuharja. Satovnica Besede začnite vpisovati v polju s puščico, naprej pa tečejo v smeri kazalca na uri. 1. zalivek votlega zoba, 2. narodni heroj, ki je živel v Polju in padel leta 1943 kot politični komisar 32. divizije NOV in POJ pri vasi Topolovo (Rudolf), 3. pijača grških bogov na Olimpu, 4. tlaka; težko delo, 5. očitanje, 6. vrsta ženske frizure, 7. zdravnik v delih Conana Doyla, ki pripoveduje dogodivščino Sherlocka Holmesa, 8. dvom, nezaupanje, 9. drugo ime za leoparda. Rešitve ugank iz prejšnje številke KRIŽANKA. Vod.: 1. piano, 6. pisk, 10. Vektor, 11. Eliot, 13. Petrol, 14. Grajzer, 16. Ag, 17. amilum, 19. era, 20. krt, 22. teg, 23. brlog, 25. tiran, 28. kafra, 30. Ru, 31. snovalnica, 34. A(lfred) N (obel), 36. Štern, 37. Nande, 40. Danaa, 42. nit, 44. koc, 45. ara, 46. maketa, 49. J(aroslav) H (ašek), 50. mešetar, 53. Dolsko, 55. Zidar, 56. penale, 57. vata, 58. snaha. PREMEŠANE ČRKE: Karla = Klara. POSETNICA: Otroški dispanzer. REBUS: parada (para D A). OBVESTILA KNJIŽNICA DELOVNI JUBILEJI LJUDSKA KNJIŽNICA MOSTE, Zaloška cesta 35 je odprta vsak delovni dan od 8— 19 ure in ob sobotah od 8—12 ure. Telefon 315-877; LJUDSKA KNJIŽNICA POLJE je odprta vsak dan od 8— 12 in od 14—18 ter v soboto od 8—12 ure. DEVIZE Kreditna banka in hranilnica Ljubljana, ekspozitura Moste, Ljubljana, Proletarska 1, opravlja vse posle s hranilnimi vlogami, stanovanjskim varčevanjem, kmetijskim varčevanjem, prodaja in odkupuje tuje valute, odpira zasebne devizne račune in osebne žiro račune. Vse informacije dobite na telefon 313-969 in 316-133 ali v sami banki med uradnimi urami. SEZNAM POROK OD 16. MAJA DO 15. 6. 1968 18. 5. 1968 Cevc Anton, Lj. Zadružna 8 in Peterlin Veronika. 25. 5. 1968 Fortuna Stanislav, Lj. Moš-kričeva C 4 in Goranski Tama ra, Andolšek Vladimir, Zg. Zadobrova 68 in Mehelič Melita, Povirk Terezija, Polje 272 in Janežič Peter, Primar Anton, Zalog 167 in Erce Marija, Ambrožič Peter Marko Marjan, Polje 12 in Sabec Marija, Kraševec Jožef, Lj. Bavdkova 4 in Ropret Valentina, Primec Marjan Stanislav, Lj. Vodmat-ska 18 in Drnikovič Terezija, Maček Alojzij, Zg. Zadobrova 46 in Rožič Breda, Polje, stolpič 5, Konec Ana, Lj. Pod Ježami 8 in Horvat Stanislav; 1. 6. 1968 Peterle Jože, Lj. Poljska pot VŽB in Potočnik Štefanija; 5. 6. 1968 Urbanci Marija, Lj. Koblarjeva 34 in Debeljak Andrej; 8. 6. 1968 Watzak Jurij Aleksander, Lj. Pugljeva 26 in Toplišek Zvonimira Ana, Zg. Hrušica 4. Retelj Ana, Lj. Šmartno ob Savi 29 in Kunaver Radoslav; 15. 6. 1968 Urankar Magdalena, Križev-ska vas 13 in Skok Franc, Ču-čulovič Biserka, Zadvor 79 in Debeljak Andrej, Česnik Tanja, Lj. Prvomajska 15 in Glu-šič Zvonko, Vidakovič Marjan Mirko, Studenec 43 in Ilc Jožefa, Studenec 43. UMRLI Anžur Rudolf, 6. 6. 1968 Podgrad 2; Ščapulovič Pepca, 29. 5. 1968 Vevče 51; Zorc Jožica, 21. 5. 1968 Rojčeva 3; Černe Cecilija, 23. 5. 1968 Sostro 90; Snoj Blaž, 17. 5. 1968 Sp. Kašelj 52; Barbič Franja, 16. 5. 1968 Zadvor 79; Grum Jožefa, 19. 5. 1968 Bavdkova 3; Horvat Edmund, 13. 5. 1968 Ul. Vide Pregarčeve; Kos neža, 16. 5. 1968 samski dom Križna 23; Lampret Jože, 12. 5. 1968 Fužine 14; Lunar Ivanka, 14. 5. 1968 Bavdkova 2; Novak Ana, 15. 5. 1968 Koblarjeva 34; Ro-sulnik Janko, 20. 5. 1968 Polje; Žnidaršič Marija, 22. 5. 1968 Cilenškova 26; Žnidaršič Matija, 22. 5. 1968 Cilenškova 26; Lubej Marija, 25. 5. 1968 Moš-kričeva 5; Šermazanov Aleksej, 26. 5. 1968 Novi bloki 9-Moste; Verbič Rudolf, 23. 5. 1968 Zvezna ul. 5; Nivak Cvetka, 20. 5. 1968 Ob Ljubljanici 24; Uranič Alojzija, 25. 5. 1968 Koblarjeva 34; Kovač Alojzija, 2. 6. 1968 Jarška 1; Panger-šič Jože, 25. 5. 1968 Zalog 38; Škofič Angela, 7. 6. 1968 Be-zenškova 27; Kastaneto Anton, 28. 5. 1968 Zaloška 87; Kralj Janez, 10. 6. 1968 Dolsko 45; Kokalj Miha, 6. 6. 1968 Koblarjeva 34; Bergant Anton, 6. 6. 1968 Puterlejeva 1. V tovartii kemičnih izdelkov ARBO Podgrad so zaposleni več kot 10 let naslednji delavci: 1. Avsec Ciril 2. Avsec Justin 3. Crnivc Filip 4. Drčar Jože 5. Gale Franc 6. Habič Franc 7. Devičnik Marija 8. Lapuh Frančiška 9. Devičnik Štefan 10. Lotrič Bogo 11. Mahkovic Matija 12. Naler Viktor 13. Novak Jože 14. Prošek Jakob 1,5. Rejc Frančiška 16. Rugelj Marija 17. Urbanc Frančiška 18. Vrbovšek Janez 19. Vode Jernej 20. Zajc Franc 21. Žvab Venceslav KINO KINO »TRIGLAV« I. - 3. »ZA PRGIŠČE DOLARJEV«, italijanski barvni vvestern; 4. - 7. »MAŠČEVANJE V FUERTE CEDROSU«, ital.-španski barvni we-stern; 8. - 10. »BEATLI V POPULARNEM RITMU«, angleški barvni glasbeni film; II. - 12. »NA PAPIRNATIH AVIO-NIH«, slovenski film; 13. - 16. »HEROJI TELEMARKA«, ameriški barvni vojni film; 17. - 19. »NEKEGA LEPEGA JUTRA«, francoski kriminalni film; 20. — 22. »2UTI« (Šut), nemško-ju-goslov. barvni pustolovski film; 23. - 25. »KROGLA V SRCE«, franc, barvni kriminalni film; 26. - 29. »ČLOVEK Z ZAHODA«, ameriški barvni vvestern; 30. — 31. »VAROVANEC«, jugoslovanski film. KINO »VEVČE« 3. - 4. »VČERAJ, DANES, JUTRI«, italijanski barvni film; 5. _ 7. »TANKA RDEČA ČRTA«, ameriški vojni cs film; 10. - 11. »JUNAKI VELIKIH DIRK«, ameriške filmske komedije; 12. - 14. »KROGLA V SRCE«, franc, barvni kriminalni film; 17. — 18. »SREČA«, francoski barvni film; 19. - 22. »WINNETOU IN APAČI«. nemški barvni pustol. film; 24. - 25. »PREMIŠLJENO DEJANJE«, sovjetski barvni film; 26. - 28. »ZLATA PUŠČICA«, ameriški barvni pravlj. film; 31. VII. »HRIB IZGUBLJENIH«, angleška vojna drama. KINO »ZALOG« 4. »ŽIVLJENJE NA DVORCU«, francoski film; 6. - 7. »MARKO POLO«, ital.-ju-goslovanski barvni film; 11. »BEATLI V POPULARNEM RITMU«, angleški barvni glasbeni film; 13. - 14. »VZEMI JO - MOJA JE«, ameriška barvna komedija; 18. »VVINNETOU IN APAČI«, nem-ško-jug. barvni pust. film; 20. - 22. »KLIC TROBENTE«, ameriški barvni vvestern; 25. »ČLOVEK Z ZAHODA«, ameriški barvni vvestern. KINO »ZADOBROVA« 3. ŽIVLJENJE NA DVORCU«, francoski film; 6. - 7. »MOJE PESMI. MOJE SANJE, ameriški barvni musical; 10. »SOBA ŠTEVILKA TRINAJST«, nemška kriminalka; 13. - 14. »ČLOVEK IZ RIA«, franc, barvni pustol. film; 17. »CAR IVAJLO«, bolgarski barvni zgodov. film; 20. - 22. »OSVAJANJE DIVJEGA ZAHODA«, ameriški barvni film v dveh delih; 24. »GOSTIJA ZVERI«, francosko-ro-munski barvni film; 27. - 28. »TRIJE KLOBUKI ZA LIZO«, angleški barvni glasbeni film; 31. »LADJA NORCEV«, ameriški film. V 10-tih dneh skozi 6 držav AMD — MOSTE vabi občane na 10-dnevno potovanje v LONDON! Prijavljene! bodo odpotovali 28. avgusta 1968 iz Ljubljane z udobnimi turističnimi avtobusi znamke Mercedes. Potovali bodo skozi Avstrijo, ZR Nemčija in Francijo do Calaisa, nato s trajektom do Dovra in naprej v London. Med 2-dnevnim bivanjem v Londonu je predviden krožni ogled mesta z avtobusom, ogled posameznih mestnih znamenitosti in ogled dirke v kartingu, v kateri bodo sodelovali tudi naši tekmovalci. Povratna pot bo vodila skozi Pariz (1-dnevni postanek) — Basel — Luzern — St. Gotthard in Milano v domovino — s prihodom v Ljubljano dne 6. septembra 1968. Program potovanja in vse informacije so na voljo pri AMD —Moste (tel. 310-415) in pri SAP-LJUBLJANA, Titova 38 (tel. 314-922). Nove knjige v knjižnici Jožeta Mazovca junij 1968. SPLOŠNO: Enciklopedija Jugoslavije 7. knj., Ko je ko u Jugoslaviji 1. knj. Lekari; DRUŽBENE VEDE: Bojan Accetto — Staranje, starost i starostno varstvo, Branko Horvat — Ekonomska nauka i narodna privreda, Kulturna politika samoupravnog društva i SKJ, Marko Mladenovič — Sociologija porodice, Dragoslav Smiljanič — Milisav Mijuškovič — Zakon in družina v zgodovini, Zlatoje Stajadinovič — Priručnik za rad osnovnih i srednjih škola; MEDICINA-zdravilstvo: Sadik Sadikovič — Narodno zdravlje, Vaclav Koval — Svet naših čutov; UMETNOST: Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, Emilijan Cevc - Gotsko kiparstvo, Štefka Cobelj - Baročni slikarji Straussi, Ertra Goodman — Pedeset godina uspona i pada Holly-vvooda, Ikone, freske, mozaici, David Talbot Rice — Islamska umetnost, Sergej Vrišer — Baročno kiparstvo; ESEJI, retorika: Janko Lavrin — Književnost in duh časa, Fran Vatovec - Retorika ali govorništvo in javno nastopanje; PESNIŠTVO: France Forstnerič - Dolgo poletje, Svetlana Makarovič - Kresna noč, Srečanje zamejskih literatov v Ljubljani, Jože Šmit — Koleselj iz cedilike, Oton Župančič — Zbrano delo 4. knj.; LEPOSLOVJE, spomini: Italo Calvin© — Steza pajkovih gnezd, Ivan Cankar — Izbrano delo 1—7 knj., John le Carree — Vojna v ogledalu, CarsonMc Cullers - Ura brez kazalcev, Marija Dabrovvska — Noči in dnevi 3. knj., Theoaore Dreiser — Stoik, Gunter Grass — Pločevinasti boben 1., 2. knj., Matevž Hace — Zadnji obisk, Dušan Hamšik in Jiri Pražak — Bomba za Heydricha, James Joyce — Ulikses 2. knj., Franček Majcen — Tudi beseda je bila orožje, Karel Pichlik — Iz ruskega ujetništva v boj proti vojni Ivan Pregelj — Izbrana dela 6. knj., Francoise Sagan - Utrip srca, Rudi Šeligo - Kamen, Ivo Zorman - Čez dvajset let bo vse drugače; KNJIGE za otroke: Oskar Hudales — Zlati krompir, Pravljice s podobami; ZEMLJEPIS, ZGODOVINA: Ivan Jerman — Slovenski dramski igralci med II svetovno vojno, Avguštin Lah — Gospodarska geografija, Srečko Vilhar-Albert Klun — Prva in druga prekomorska brigada. Neurje v Besnici in Panski reki Končno vodovod tudi v Dolskem Besnica, ki jo poznamo kot skromen potoček je 5. junija pokazala, da upravičeno nosi svoje ime. V večdnevnih nalivih, posebno še v noči od 4. na 5. junij, se je napolnila struga z veliko količino vode, ki se je začela razlivati po besniški dolini. Iz stranskih hudournikov, ki napajajo Besnico, je voda prinašala kamenje in zemjo, ki je zasipavala njive in travnike, polnila strugo in mašila mostove. Vsa Spodnja Besnica je v kratkem postala blaten hudournik in najstarejši prebivalci ne pomnijo takega razdejanja. Litijsko cesto je na več mestih zasulo kamenje, zemeljski plaz pa je ustavil ves promet. V dolžini trteh kilometrov je bil močno poškodovan gornji ustroj ceste. Najhujše je bila poškodovana cesta iz Besnice v Podgrad. Voda je porušila in odnesla most, na 2/3 ceste pa popolnoma odnesla vso zgornjo plast ceste. Na cesti Zalog — Laze je Grado^eljski potok pri Košku poškodoval most, Lucna pa je s kamenjem zasula propust in cesto. Tudi Gostinški potok ni miroval in popolnoma raztrgal pot v Gostinci. Zaradi udora ceste na Lazah je prekinjena zveza med Jevnico in Lazami. Razdiralno moč je pokazala tudi Panška Reka, ki je poškodovala cesto iz Podlipoglava na Lipoglav. Cesto proti Javoru pa je zasul hudournik tako, da je neprevozna. V tem delu so bili poškodovani trije mostovi, s spomladi urejene ceste pa je odnesena vsa zgornja plast ceste v dolžini dveh kilometrov. Dobrih 7 km iz Ljubljane proti Litiji leži prijazna vas Zadobrova. Samo ime sicer ne pove ničesar, marsikomu pa je znano ime Zajčja Dobrava. Tamkajšnji prebivalci radi ob nedeljah pa tudi sicer ob večerih zahajajo tja. Zajčja Dobrava je velik gozd, poln naravnih lepot. Sredi gozda so uredili veliko ploščad, primerno za kotalkanje, ples in drugo zabavo. Turistični delavci so zelo le- Skoda na cestah je bila ocenjena na preko 50 milijonov S din, na kmetijskih površinah pa je škode okrog 8 milijonov S din. Na vseh poškodovanih cestah so že začeli z obnovitvenimi deli, tako da bodo kmalu usposobljene za promet. Iz rezervnega sklada občine je bilo zagotovljenih 14 milijonov S din, s katerimi bo mogoče ob podpori krajevnih skupnosti in občanov usposobiti ceste za normalni promet. po poskrbeli za ta še neznani kotiček v neposredni bližini Ljubljane. Odprli so novo okrepčevalnico, uredili bodo tudi park za sprehode. Na ploščadi je ob lepem vremenu vedno dovolj ljubiteljev kotalkanja, žoge itn. Dobro bi bilo, če bi tukaj uredili tudi košarkarsko igrišče in igrišče za rokomet. Kmalu bo v Zajčji Dobravi zaživel mladinski klub, ki ga organizira Društvo prijateljev mladine iz Most. V klubu bo preskrbljeno za vse, kar si mladi želijo. Tako bo sčasoma postal ta kraj zelo primeren za oddih in rekreacijo množice Ljubljančanov in seveda domačinov. L. B. l Kopališče Vevče pred otvoritvijo j V Zajčji Dobravi rekreacijski center Z rekonstrukcijo in razširitvijo kopališča na Vevčah, ki je bilo odprto že v juniju, nastaja tu pomemben športno rekreacijski center ne samo za Vevčane, marveč za širše področje mesta Ljubljana. Ob proslavi 125'letnice obstoja Papirnice Vevče, ki je bila 21. junija, je poleg drugih, gospodarskih objektov odprto tudi rekonstruirano kopališče na Vevčah. Ves rekreacijski objekt je po površini povečan s prejšnjih 4500 na 12.500 m2.Na voljo bodo 3 bazeni, in sicer: plavalni bazen 22 X 50 m, plavalni bazen 12 X 33 m z odsekom za neplavalce in otroški bazen 8 X 5,5 m, kar znaša 1.540 m2 plavalne površine s 2,800 m3 vode. Kopališče bo lahko sprejelo 2500 kopalcev, ne da bi pri tem bila kakršnakoli večja gneča. Tik ob kopališču bo urejen letni vrt z bifejem, ki se bo sčasoma razvil v vrtno restavracijo. Kopališče bo prav tako razpolagalo z bifejem s 100 sedeži. Posebna prednost kopališča bo ogrevana filtrirana voda s stalno temperaturo 23-25° C. Filtrske naprave so bile rekonstruirane, tako da bodo obratovale neprekinjeno in avtomatično. Vsako minuto bo filter prečistil 4,5 m3 vode dotok sveže vode pa bo tudi kontinuiran in se bo gibal od 20 — 100 m3 na uro, tako da bo voda praktično izmenjana 2-krat dnevno. V obeh bazenih bo tudi mehanizem za prezračevanje vode. Ves sistem filtriranja in prezračevanja zagotavlja stoodstotno regeneracijo vode, tako da kopalci ne bodo imeli občutka, da se kopljejo v onesnaženi vodi, čeprav vemo, da higienska vzgoja kopalcev pri nas ni na višku. Mimogrede rečeno, so papirniški kemiki tudi obljubili, da se bodo pri skrbi za higieno na kopališču angažirali toliko, da bodo sčasoma pripravili posebna, za kopalce nešklodljiva kemična indikacij-ska sredstva za odkrivanje tistih, ki opravljajo v bazenih malo potrebo; uprava kopališča bo tedaj seveda poskrbela za izdatna opozorila in še bolj izdatne kazni. Garderobe na kopališču so prav tako povečane in bo na razpolago 1.200 obešalnikov in 14 sla-čilnih kabin. Način odlaganja obleke se torej ne bo spremenil. Tako imenovani »garderobni sistem« odlaganja obleke je pri nas sicer nov in ne preveč v navadi, a v svetu tak način prevladuje. Ta sistem namreč posredno prisiljuje goste, da pridejo na kopanje v čim lažji obleki in s čistim osebnim perilom. Goste z zelo umazanim perilom v takih kopališčih odklanjajo in jih bomo tudi pri nas. Vstopnina za odrasle bo 2,00 N din, za mladino do 14 let 1,00 N din, za skupinske obiske mladine (nad 15 gostov) pod strokovnim vodstvom pa bo cena 0,50 N din. Otroci pod 5 let starosti v spremstvu staršev vstopajo brezplačno. Zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev v letošnji sezoni kopališče še ne bo najbolj zadovoljivo urejeno. Pomanjkljivosti bodo glede garderobiranja, prostorov za razne igre, gotovo bo še premalo ležalnikov, senčnikov in drugih malenkosti, ki lahko zagotove kopalcem maksimalno ugodno počutje, vendar bo skrb vseh prizadetih, da se bodo gostje dobro počutili. Novak I I I I I I I I I I I I I I I Akcija zbiranja rabljenih oblačil Občinski odbor Rdečega križa v Mostah se je vključil v akcijo zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine, ki jo je organiziral mestni štab Rdečega križa. Akcija je bila 30. maja letos izpeljana v dveh urah po vsem mestu. Za tako kratek čas je bilo potrebno veliko število sodelavcev. V Mostah je sodelovalo 100 odraslih članov Rdečega križa, štabov civilne zaščite in svetov krajevni hskupnosti Kodeljevo, Moste, Zelena jama, Jarše in 130 mladih članov Rdečega križa VI. gimnazije in osnovnih šol Ketteja in Murna, Vide Pregare in Jožeta Moškriča. Za razvažanje zbranih oblačil je dala tovarna Saturnus tovornjak, 11 občanov pa osebna vozila. Občani Most so darovali za ok. 7 tovornjakov oblačil, ki jih bo občinski odbor Rdečega križa razdelil socialno ogroženim družinam v občini ali pa bodo odpeljana v skupno skladišče in shranjena za potrebe mesta Ljubljana na morebitne elementarne nesreče. Občinski odbor Rdečega križa Ljubljana Moste—Polje se ob uspeli akciji iskreno zahvaljuje za pomoč vsem darovalcem in vsem zgoraj navedenim sodelavcem. Prenovljena rojstna hiša Jurija Vege V nedeljo 23. VI. 1968 je društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS priredilo slovesnost ob otvoritvi na novo opremljene sobe v rojstni hiši znamenitega matematika Jurija Vege v Zagorici pri Klopcah. NOVI STOLPNICI V Novih Jaršah ob Šmar-tinski c. bo Gradis, ki je v tem naselju sezidal že precej stanovanjskih objektov, v kratkem začel kopati temelje za dve stanovanjski stolpnici. Oba nova objekta bosta imela po 14 nadstropij, stanovanja pa bodo vseljiva prihodnje leto. Sredi junija so v Dolskem v navzočnosti predsednika občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje Poldeta Mačka in številnih prebivalcev tega kraja odprli nov vodovod. Pripravljalna dela za ta objekt so potekala od leta 1965 (kemične in bakteriološke raziskave vode itd). Vodovod ima 3 zajetja v Osredkih in dva rezervoarja s kapaciteto 30 in 56 m3 vode. Dolžina cevovodov znaša 6.355 m. Investicijski predračun je znašal 48 milijonov S dinarjev, sredstva pa so prispevali: občinska skupščina Moste-Polje 19 milijonov S dinarjev, krajevna skupnost Dolsko 6 milijonov in občani s samoprij- spevkom 14 milijonov. Z racionalnim in pridnim delom so prihranili 9 milijonov S din. Pri organizaciji del so se posebno odlikovali: predsednik in tajnik vodne skupnosti France Drčar in France Pri>-šek, občinski odbornik France Mihelič, nadalje Rudi Zupančič, Peter Zupančič, Blaž Sev-šek, Miro Mali, Miro Jemc, France Janež. Stojan Zupančič in še drugi občani. Posebna zahvala za požrtvo-vano delo pri gradnji vodovoda pa velja Jakobu Kralju in Jakobu Koki ju. Ob otvoritvi vodovoda so nastopili Veseli planšarji, za kulturni spored pa so poskrbeli učenci osnovne šole Dolsko. Skupina letošnjih maturantov moščanske gimnazije v veselem razpoloženju na šolskem dvorišču. Ekskurzija v Bosno Sindikalna podriižnica Javnih skladišč je organizirala ekskurzijo v Bosno, in sicer v Tomino, Hrustovo in Sanski Most. Iz teh krajev je namreč v Javnih skladiščih zaposlenih precej delavcev. Namen te ekskurzije je bil predvsem ta, da se sindikalni delavci, vodilni delavci podjetja in drugi člani kolektiva seznanijo z razmerami v teh krajih, ker tu živijo družine mnogih delavcev. Poleg ogleda teh krajev, razgovorov s svojci in poslancem Ljubo Mijičem, ki je seznanil člane sindikalne podružnice zlasti s socialnimi problemi, je kolektiv obiskal tudi šoli v Tomini in Hrustovu. Obema šolama je ob tej priliki kolektiv Javnih skladišč poklonil praktična darila. Krvodajalska akcija v Ljubljana Moste-Polje Občinski odbor rdečega križa Lj. Moste-Polje se pripravlja na drugi del krvodajalske akcije za letošnje leto. V pomladanskem delu je akcija v Mostah zelo slabo uspela. Eden izmed vzrokov za neu-spclost akcije je bila epidemija gripe, ki je ravno takrat razsajala. Upamo, da bomo sedaj, v juliju bolje uspeli. Zato ponovno prosimo za sodelovanje vse občini delovne in družbene organizacije ter vse občane Most, da bomo tako zadostili potrebam krvi za naše območje. Za odvzem krvi so določeni dnevi: 23., 24. in 25. julij 1968, od 7. do 12. ure na Zavodu za transfuzijo krvi, Ljubljana, Slajmerjeva 6. Sodelujmo vsi v krvodajalski akciji pod geslom : ČLOVEK — ČLOVEKU! Nova bencinska črpalka na Smartinski cesti je pomembna pridobitev za Moste in za Ljubljano, ker se skozi ta predel dnevno odvija zelo živahen tranzitni promet. VODORAVNO: 1. sovjetski veletok, ki se izliva v Kaspijsko jezero, 6. zakonska družica, 10. to, kar naberemo, nabirek, 11. zamisel, 13. laški kostanj, 14. spodnji del noge, 16. član organizacije, 17. kraj v naši občini, 19. ameriško moško ime, 20. oslovski glas, 22. kratica japonske letalske družbe (Japan Airlines), 23. domače hrvaško moško ime, 25. nacija, 28. slavni jugoslovanski izumitelj na področju elektrotehnike, ki je deloval v ZDA (Nikola), 30. kratica za tehnično atmosfero, 31. brezizhodnost, 34. začetnici slavnega francoskega književnika, začetnika naturalizma (Germinal), 36. znana nemška barvna revija, 37. vstopnica, 40. prebivalke evropske države z glavnim mestom Kdbenhavn, 42. sukanec, 44. orjaški morski sesalec, 45. glina, 46. gledališki daljnogled, 49. kvartopirski izraz, 50. literarni zapis s potovanja, 53. mesto na avstrijskem Koroškem pod Dobračem, 55. eleganten moški, 56. ognjeni zubelj, 57. veliko sito, rešeto, 58. tropski kuščar, ki živi v Aziji, Afriki in Avstraliji. NAVPIČNO: 1. departma v francoski pokrajini Provansi s središčem Dra-guinan, 2. zunanja valjasta površina koles in podobnih teles, 3. ime filmskega igralca Venture, 4. tekmovalec v go-cartu iz naše občine, državni prvak za leto 1967 v razredu do 100 ccm (Anton), 5. kratica za »ad acta«, 6. prehrambeni kombinat iz naše občine, 7. okrajšano moško ime, 8. znani budimpeštanski stadion, 9. po Homerju otok, na katerem je živela čarovnica Kirka, 10. ime zahodno-nemške filmske igralke Tiller, 12. naslovna junakinja znane Carrolove pravljice »v čudežni deželi«, 13. pesnik slovenske moderne, po katerem se skupaj s Kettejem imenuje osnovna šola v naši občini, 14. gradbeni element, ki spaja rebra obokov, 15. ovoj, 18. tovarna kovinsko predelovalne industrije, embalaže in avtoopreme v Rebus naši občini, 21. znamenje države, 23. velika stanovanjska stavba, 24. pleme, pasma, 26. mesto v SZ ob reki Ural, 27. dojenček, 29. kemični znak za kositer, 32. avtomobilska oznaka Zenice, 33. trčenje, 34. drugo ime za Ojdipa, 35. kraj s pomembno železniško postajo v naši občini, 38. nasilnik, 39. očka, 41. nekdanji pravniški poklic, 43. učilo v razredu, 46. redkejše ime za Kitajsko, 47. naslovni junak Shakespearove tragedije, 48. industrijsko podjetje v Pokopališki ulici 5, 51. vzklik pri bikoborbah, 52. poseben položaj pri šahu, 54. japonska denarna enota, 56. začetnici umetniškega imena slovenskega pisatelja Lovra Kuharja. Satovnica Besede začnite vpisovati v polju s puščico, naprej pa tečejo v smeri kazalca na uri. 1. zalivek votlega zoba, 2. narodni heroj, ki je iivel v Polju In padel leta 1943 kot politični komisar 32. divizije NOV in POJ pri vasi Topolovo (Rudolf). 3. pijača grških bogov na Olimpu, 4. tlaka; težko delo, 5. očitanje, 6. vrsta ženske frizure, 7. zdravnik v delih Conana Doyla, ki pripoveduje dogodivščine Sherlocka Holmesa, 8. dvom, nezaupanje, 9. drugo ime za leoparda. Rešitve ugank iz prejšnje številke KRIŽANKA. Vod.: 1. piano, 6. pisk, 10. Vektor, 11. Eliot. 13. Petrol, 14. Grajzer, 16. Ag, 17. amilum, 19. era, 20. krt, 22. teg, 23. brlog, 25. tiran, 28. kafra, 30. Ru, 31. snovalnica, 34. A(lfred) N (obel), 36. Štern, 37. Nande, 40. Danaa, 42. nit, 44. koc, 45. ara, 46. maketa, 49. J(aroslav) H (ašek), 50. mešetar, 53. Dolsko, 55. Zidar, 56. penale, 57. vata, 58. snaha. PREMEŠANE ČRKE: Karla = Klara. POSETNICA: Otroški dispanzer. REBUS: parada (para D A). OBVESTILA 31. VII. »HRIB IZGUBLJENIH«, angleška vojna drama. KINO »ZALOG« KNJIŽNICA LJUDSKA KNJIŽNICA MOSTE, Zaloška cesta 35 je odprta vsak delovni dan od 8— 19 ure in ob sobo ah od 8—12 ure. Telefon 315-877; LJUDSKA KNJIŽNICA POLJE je odprta vsak dan od 8— 12 in od 14—18 ter v soboto od 8—12 ure. DEVIZE Kreditna banka in hranilnica Ljubljana, ekspozitura Moste, Ljubljana, Proletarska 1, opravlja vse posle s hranilnimi vlogami, stanovanjskim varčevanjem, kmetijskim varčevanjem, prodaja in odkupuje tuje valute, odpira zasebne devizne račune in osebne žiro račune. Vse informacije dobite na telefon 313-969 in 316-133 ali v sami banki med uradnimi urami. SEZNAM POROK OD 16. MAJA DO 15. 6. 1968 18. 5. 1968 Cevc Anton, Lj. Zadružna 8 in Peterlin Veronika. 25. 5. 1968 Fortuna Stanislav, Lj. Moš-kričeva C 4 in Goranski Tama ra, Andolšek Vladimir, Zg. Zadobrova 68 in Mehelič Melita, Povirk Terezija, Polje 272 in Janežič Peter, Primar Anton, Zalog 167 in Erce Marija, Ambrožič Peter Marko Marjan, Polje 12 in Sabec Marija, Kraševec Jožef, Lj. Bavdkova 4 in Ropret Valentina, Primec Marjan Stanislav, Lj. Vodmat-ska 18 in Drnikovič Terezija, Maček Alojzij, Zg. Zadobrova 46 in Rožič Breda, Polje, stolpič 5, Konec Ana, Lj. Pod Ježami 8 in Horvat Stanislav; 1. 6. 1968 Peterle Jože, Lj. Poljska pot VŽB in Potočnik Štefanija; 5. 6. 1968 Urbanci Marija, Lj. Koblarjeva 34 in Debeljak Andrej; 8. 6. 1968 Watzak Jurij Aleksander, Lj. Pugljeva 26 in Toplišek Zvonimira Ana, Zg. Hrušica 4. Retelj Ana, Lj. Šmartno ob Savi 29 in Kunaver Radoslav; 15. 6. 1968 Urankar Magdalena, Križev-ska vas 13 in Skok Franc, Cu-čulovič Biserka, Zadvor 79 in Debeljak Andrej, Cesnik Tanja, Lj. Prvomajska 15 in Glu-šič Zvonko, Vidakovič Marjan Mirko, Studenec 43 in Ilc Jožefa, Studenec 43. UMRLI Anžur Rudolf, 6. 6. 1968 Podgrad 2; Ščapulovič Pepca, 29. 5. 1968 Vevče 51; Zorc Jožica, 21. 5. 1968 Rejčeva 3; Černe Cecilija, 23. 5. 1968 Sostro 90; Snoj Blaž, 17. 5. 1968 Sp. Kašelj 52; Barbič Franja, 16. 5. 1968 Zadvor 79; Grum Jožefa, 19. 5. 1968 Bavdkova 3; Horvat Edmund, 13. 5. 1968 UL Vide Pregarčeve; Kos neža, 16. 5. 1968 samski dom Križna 23; Lampret Jože, 12. 5. 1968 Fužine 14; Lunar Ivanka, 14. 5. 1968 Bavdkova 2; Novak Ana, 15. 5. 1968 Koblarjeva 34; Ro-sulnik Janko, 20. 5. 1968 Polje; Žnidaršič Marija, 22. 5. 1968 Cilenškova 26; Žnidaršič Matija, 22. 5. 1968 Cilenškova 26; Lubej Marija, 25. 5. 1968 Moš-kričeva 5; Sermazanov Aleksej, 26. 5. 1968 Novi bloki 9-Moste; Verbič Rudolf, 23. 5. 1968 Zvezna ul. 5; Nivak Cvetka, 20. 5. 1968 Ob Ljubljanici 24; Uranič Alojzija, 25. 5. 1968 Koblarjeva 34; Kovač Alojzija, 2. 6. 1968 Jarška 1; Panger-šič Jože, 25. 5. 1968 Zalog 38; Škofič Angela, 7. 6. 1968 Be-zenškova 27; Kastaneto Anton, 28. 5. 1968 Zaloška 87; Kralj Janez, 10. 6. 1968 Dolsko 45; Kokalj Miha, 6. 6. 1968 Koblarjeva 34; Bergant Anton, 6. 6. 1968 Puterlejeva 1. DELOVNI JUBILEJI V tovartii kemičnih izdelkov ARBO Podgrad so zaposleni več kot 10 let naslednji delavci: 1. Avsec Ciril 2. Avsec Justin 3. Crnivc Filip 4. Drčar Jože 5. Gale Franc 6. Habič Franc 7. Devičnik Marija 8. Lapuh Frančiška 9. Devičnik Stefan 10. Lotrič Bogo 11. Mahkovic Matija 12. Naler Viktor 13. Novak Jože 14. Prošek Jakob 15. Rejc Frančiška 16. Rugelj Marija 17. Urbanc Frančiška 18. Vrbovšek Janez 19. Vode Jernej 20. Zajc Franc 21. Žvab Venceslav KINO KINO »TRIGLAV« I. -3. »ZA PRGIŠČE DOLARJEV«, italijanski barvni vvestern; 4. _ 7. »MAŠČEVANJE V FUERTE CEDROSU«, Ital.-španski barvni vvestern ; 8. - 10. »BEATLI V POPULARNEM RITMU«, angleški barvni glasbeni film; II. - 12. »NA PAPIRNATIH AVIO-NIH«, slovenski film; 13. - 16. »HEROJI TELEMARKA«, ameriški barvni vojni film; 17. - 19. »NEKEGA LEPEGA JUTRA«, francoski kriminalni film; 20. - 22. »2UTI« (Šut), nemško-ju-goslov. barvni pustolovski film; 23. - 25. »KROGLA V SRCE«, franc, barvni kriminalni film; 26. - 29. »ČLOVEK Z ZAHODA«, ameriški barvni vvestern; 30. - 31. »VAROVANEC«, jugoslovanski film. KINO »VEVČE« 3. - 4. »VČERAJ. DANES, JUTRI«, italijanski barvni film; 5. - 7. »TANKA RDEČA ČRTA«, ameriški vojni cs film; 10. - 11. »JUNAKI VELIKIH DIRK«, ameriške filmsKe komedije; 12. - 14. »KROGLA V SRCE«, franc, barvni kriminalni film; 17. — 18. »SREČA«, francoski barvni film; 19. - 22. »WINNETOU IN APAČI«, nemški barvni pustol. film; 24. - 25. »PREMIŠLJENO DEJANJE«, sovjetski barvni film; 26. - 28. »ZLATA PUŠČICA«, ameriški barvni pravlj. film; 4. »ŽIVLJENJE NA DVORCU«, francoski film; 6. - 7. »MARKO POLO«, ital.-ju-goslovanski barvni film; 11. »BEATLI V POPULARNEM RITMU«, angleški barvni glasbeni film; 13. - 14. »VZEMI JO - MOJA JE«, ameriška barvna komedija; 18. »WINNETOU IN APAČI«, nem-ško-jug. barvni pust. film; 20. - 22. »KLIC TROBENTE«, ameriški barvni vvestern; 25. »ČLOVEK Z ZAHODA«, ameriški barvni vvestern. KINO »ZADOBROVA« 3. ŽIVLJENJE NA DVORCU«, francoski film; 6. - 7. »MOJE PESMI, MOJE SANJE, ameriški barvni musical; 10. »SOBA ŠTEVILKA TRINAJST«, nemška kriminalka; 13. - 14. »ČLOVEK IZ RIA«, franc, barvni pustol. film; 17. »CAR IVAJLO«, bolgarski barvni zgodov. film; 20. - 22. »OSVAJANJE DIVJEGA ZAHODA«, ameriški barvni film v dveh delih; 24. »GOSTIJA ZVERI«, francosko-ro-munski barvni film; 27. - 28. »TRIJE KLOBUKI ZA LIZO«, angleški barvni glasbeni film; 31. »LADJA NORCEV«, ameriški film. V 10-tih dneh skozi 6 držav AMD — MOSTE vabi občane na 10-dnevno potovanje v LONDON! Prijavljenci bodo odpotovali 28. avgusta 1968 iz Ljubljane z udobnimi turističnimi avtobusi znamke Mercedes. Potovali bodo skozi Avstrijo, ZR Nemčijo in Francijo do Calaisa, nato s trajektom do Dovra in naprej v London. Med 2-dnevnim bivanjem v Londonu je predviden krožni ogled mesta z avtobusom, ogled posameznih mestnih znamenitosti in ogled dirke v kartingu, v kateri bodo sodelovali tudi naši tekmovalci. Povratna pot bo vodila skozi Pariz (1-dnevni postanek) — Basel — Luzern — St. Gotthard in Milano v domovino — s prihodom v Ljubljano dne 6. septembra 1968. Program potovanja in vse informacije so na voljo pri AMD —Moste (tel. 310-415) in pri SAP-LJUBLJANA, Titova 38 (tel. 314-922). Nove knjige v knjižnici Jožeta Mazovca junij 1968. SPLOŠNO: Enciklopedija Jugoslavije 7. knj., Ko je ko u Jugoslaviji 1. knj. Lekari; DRUŽBENE VEDE: Bojan Accetto — Staranje, starost i starostno varstvo, Branko Horvat - Ekonomska nauka i narodna privreda, Kulturna politika samoupravnog društva i SKJ, Marko Mladenovič — Sociologija porodice, Dragoslav Smiljanič — Milisav Mijuškovič — Zakon in družina v zgodovini, Zlatoje Stajadinovič - Priručnik za rad osnovnih i srednjih škola; MEDICINA-zdravilstvo: Sadik Sadikovič - Narodno zdravlje, Vaclav Koval — Svet naših čutov; UMETNOST: Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, Emilijan Cevc — Gotsko kiparstvo, Štefka Cobelj - Baročni slikarji Straussi, Ertra Goodman — Pedeset godina uspona i pada Holly* wooda, Ikone, freske, mozaici, David Talbot Rice — Islamska umetnost, Sergej Vrišer - Baročno kiparstvo; ESEJI, retorika: Janko Lavrin — Književnost in duh časa, Fran Vatovec - Retorika ali govorništvo in javno nastopanje; PESNIŠTVO: France Forstnerič — Dolgo poletje, Svetlana Makarovič - Kresna noč, Srečanje zamejskih literatov v Ljubljani, Jože Šmit - Koleselj iz cedilike, Oton Župančič - Zbrano delo 4. knj.; LEPOSLOVJE, spomini: Italo Calvino - Steza pajkovih gnezd, Ivan Cankar - Izbrano delo 1-7 knj., John le Carree - Vojna v ogledalu, CarsonMc Cullers — Ura brez kazalcev, Marija Dabrowska — Noči in dnevi 3. knj., Theoaore Dreiser — Stoik, Giinter Grass — Pločevinasti boben 1., 2. knj., Matevž Hace - Zadnji obisk, Dušan Hamšik in Jifi Pražak - Bomba za Heydricha, James Joyce - Ulikses 2. knj., Franček Majcen - Tudi beseda je bila orožje, Karel Pichlik — Iz ruskega ujetništva v boj proti vojni Ivan Pregelj — Izbrana dela 6. knj., Francoise Sagan — Utrip srca, Rudi Šeligo — Kamen, Ivo Zorman — čez dvajset let bo vse drugače; KNJIGE za otroke: Oskar Hudales — Zlati krompir, Pravljice s podobami; ZEMLJEPIS, ZGODOVINA: Ivan Jerman - Slovenski dramski igralci med II svetovno vojno, Avguštin Lah - Gospodarska geografija, Srečko Vilhar-Albert Klun — Prva in druga prekomorska brigada. Akademija TVD Partizan Moste Društvo TVD Partizan Moste, ki ima svoje prostore v prizidku občinske skupščine v Proletarski ulici, je eno od dveh društev TVD Partizan v naši občini. Zal moramo ugotoviti, da so ostala društva s tako vsebino v naši občini že vsa razpadla, tako pred dolgim časom TVD Partizan Stepanja vas, TVD Partizan Polje, TVD Partizan Sneberje in v zadnjem času še društvi v Zalogu in Dolskem. Priznati je treba, da je bilo nekaj časa precej kri- Kot je ob takih prilikah že navada, so največ priznanja dobili prisrčni cicibančki, ki so se pomerili v štafetnem tekmovanju. Za njimi so se potem zvrstili vsi ženski in moški oddelki, ki so prikazali zadovoljiv prikaz znanja, seveda mnogo kvalitetnejši kot zadnja leta. Kvalitetni vrh nastopa pa so bili gostje iz TVD Partizan Bežigrad in pa, tokrat prvič v taki vlogi, domače tekmovalke pionirke. Slednja ugotovitev je nadvse razveseljiva, kaj- O osnovni telesni vzgoji Partizana Moste v Ljubljani ni bilo mnogo slišati. Z akademijo, ki jo je to agilno društvo priredilo v telovadnici svojega doma, pa je pokazalo, da napreduje tako po številu kot po kvaliteti. Na akademiji so nadvse uspešno nastopili vsi oddelki, od številnih cicibanov in pionirjev do članov in članic. Na sliki: pionirji prevračajo kozolce. tično tudi v društvih Zelena jama in Moste, toda prav minula akademija v Mostah nam je dokaz, da so za ti dve društvi ti Časi že davno mimo. Znano je že, da je s svojimi ženskimi oddelki postal zelenojamski Partizan znan že širom po Jugoslaviji, Moščani pa so s tem, da so akademije postale stalna oblika prikaza celotnega dela vseh številnih oddelkov v društvu, dokazali, da je njihov preporod že končan in je društvo zopet trdno-kot takrat, ko so ga z mladostnim entuzi-azmom let po vojni vodili Mira Miklavčič, Vanda Bedenk, Vekoslav Bregant in drugi sodelavci. Morda, morda pa bo zgled teh dveh društev pomagal, da se bo tudi na pogoriščih zgoraj omenjenih »pokojnih« društev TVD Partizan zopet zasvetila iskra nove dejavnosti. Novi upravni odbor pod vodstvom Telesforja Lavriča in zbor vodnikov pod vodstvom načelnika Martina Havvline sta z akademijo konec maja zaključila redno vadbeno delo za to sezono. Zaključek je bil učinkovit, saj so nastopili prav vsi oddelki. ti s temi tekmovalkami stopa sedaj tudi moščanski Partizan uspešno v tekmovalno areno. Kvalitetna telovadba pa je seveda vzpodbuda za vse cicibančke in deco, v katerih se zbuja želja, da bi se tudi oni znali tako postavljati na roke, prevračati po zraku in počenjati še druge privlačne stvari na telovadnem orodju. Ta tekmovalna vrsta vadi pod vodstvom Doljane Košuta, številni gledalci, med katerimi so bili predvsem starši nastopajočih, so vse nastopajoče nagradili z aplavzom. Ta aplavz pa je bil seveda tudi nagrada za delo vaditeljev: Martina in Marija Havvlina, Doljane Košuta, Vasje Hrovata, Majde Rodice in Alenke Srpan, sodelavcev Jožefa Plešnarja in Milene Hrovat ter za delo celotnega upravnega odbora. Še enkrat pa želimo, da bi to prijetno sobotno popoldne vplivalo tudi na občane drugih krajevnih skupnosti v občini, kajti društva TVD Partizan so predvsem društva za množično telesno vzgojo, vezana največ na področja krajevnih skupnosti. Saturnus — prvaki Nogometaši Saturnusa so zasluženo zmagali v sindikalnem nogometnem prvenstvu, ki ga vsako leto vodi nogometna podzveza Ljubljana. Sindikalna moštva so letos tekmovala v enotni 8-članski ligi. Konkurenca je bila zelo močna, saj je v vseh ekipah igralo več do nedavnega aktivnih nogometašev. Kljub temu je moštvo Saturnusa kvalitetno izstopalo in povsem zasluženo osvojilo prvo mesto. Z devetimi zmagami in tremi neodločenimi tekmami so ostali edini neporaženi. Za osvojeno prvenstvo so prejeli lepo darilo, komplet dresov za celotno ekipo. Poleg tega pa saturnuški nogometaši dosegajo tudi lepe uspehe v tekmah s klubi, ki tekmujejo v višjih tekmovanjih. Prav gotovo ti uspehi niso naključje, temveč plod dobrega dela ŠPORTNI DVOBOJ TOMOS : SATURNUS športniki SATURNUSA so se v soboto 1. junija pomerili v Kopru z vrstniki iz TOMOSA v nogometu, streljanju z zračno puško in v šahu. Dvoboj so odločili v svojo korist, saj so zmagali v nogometu in streljanju, tesno pa izgubili v šahu. Novopečeni ljubljanski nogometni prvaki so zmagali z visokim rezultatom 5:2 (2:0). Gole za SATURNUS so dosegli: Jure Vokal dva, Jamšek. Trontelj, Sela-lič pa po enega. Strelci so nastopili v postavi: Zadnikar, Pustavrh, Oražem, Perpar, Krisper in Kobilica. Obe ekipi sta dosegli enako število krogov, 787 od 1000 možnih, zmaga pa je pripadla SATURNOZANOM, ker so imeli 2 centra več. Najboljši v ekipi zmagovalcev je bil Zadnikar s 165 krogi. šahisti so nastopili oslabljeni na 6 deskah in izgubili s tesnim rezultatom 2,5 :3,5. Zmagala sta Pogačnik in Gostinčar, remiziral pa je Polc. Gostinčar nogometne sekcije in zdravega odnosa vodstva kolektiva do športnega delovanja v tovarni. Največ zaslug za uspešno delo nogometne sicije pa imajo seveda člani ekipe sami. šport je v Saturnusu zelo priljubljen, najbolj pa nogomet, ki ima v kolektivu tudi največ privržencev. Tudi mladinci so ustanovili svojo ekipo, ki že uspešno nastopa. Gostinčar Nogometno moštvo Saturnusa. Od leve proti desni stojijo: Vokal, Trontelj, Gvardjančič, Jamšek, Saša Kralj, Strniša, in Zorko; klečijo pa Pasic, Žnidaršič, Švigelj in Selalič. Šola Kette-Murn občinski prvak šolskih športnih društev točkovale: v Igri med dvema og- njema in v partizanskem mnogoboju. Četrti so šolarji Jožeta Moškriča in peti Sostrčani. Na prireditvi ob podelitvi pokalov sta mlade tekmovalce pozdravila podpredsednik ObZTK Albin Galof in predsednik občinskega komiteja ZMS Miloš Mikolič. šolniki vseh petih osnovnih šol naše občine se vsako jesen dogovore o športnih panogah, v katerih bodo tekmovali osnovnošolci naše občine. Letos so tekmovali v rokometu, košarki, namiznem tenisu, smučanju, orodni telovadbi in atletiki. Največ uspeha v teh športnih panogah je imela osnovna šola Ketteja in Murna, ki je tako prejela prehodni pokal občinske zveze za telesno kulturo — plastiko akademskega kiparja Aladarja Zahariaša. šolarji te šole so zmagali ekipno v atletiki, rokometu in v košarki. Drugo mesto so zasedli šolarji iz Polja, ki so osvojili prvo mesto v namiznem tenisu. Tretji so zmagovalci zadnjih let, šolarji Vide Pregare, ki so sicer zmagali v orodni telovadbi in smučanju, poleg tega pa še v vseh disciplinah, ki so bile zunaj dogovorjenega sporeda in se tako torej niso Drobne iz športa V slovensko mladinsko rokometno reprezentanco, ki bo nastopila na državnem prvenstvu v Maglaju (BiH) od 4. do 7. julija, so se uvrstili trije igralci rokometnega kluba Slovan: Marko Šinkovec, Vinko Počrvina in Mitja Penko. V nogometnem klubu Slovan so zopet nastopile spremembe v strokovnem vodstvu kluba; novi trener članov je postal znani bivši igralec Ljubljanske Enotnosti Jože Papež. TELOVADKE ZELENE JAME NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V ORODNI TELOVADBI V minulem mesecu so se drugo za drugim vrstila tekmovanja v orodni telovadbi s končnim ciljem: državnim prvenstvom. Telovadke iz Zelene jame, o katerih smo zaradi njihovih stalnih uspehov prisiljeni pisati skorajda v vsaki številki Naše skupnosti, so najprej osvojile ekipno in posamično prvenstvo Slovenije med mladinkami I. razreda, potem pa so dosegle še uspeh na državnem prvenstvu. Sicer so zasedle 3. mesto v ekipni konkurenci, vendar je treba povedati, da bodo tekmovalke Zelene jame lahko nastopale v tej konkurenci še 2 leti. Vrsta je nastopala v naslednji sestavi: Vida Perišič, Maja Labovič, Bernarda Mul-ler, Breda Končnik, Lučka Jurjec in Anica Lajevic. Osnovni šoli Ketteja-Murna in Polje občinska prvaka v rokometu Zaključeno je občinsko prvenstvo rokometu za osnovne šole. Letos so stopile na zmagovalne stopnice povsem nove ekipe. Pionirke s šole Ketteja in Murna so prevzele naslov občinskih prvakinj od šolark Vide Pregare. Poleg tega naslova pa so jim zapustile še naslove prvakinj Ljubljane in Slovenije. Fante Ketteja in Murna so letos zamenjali na zmagovalni stopnici pionirji iz Polja, ki pa niso prevzeli še ostalih naslovov, ki so jih lani osvojili igralci Ketteja in Murna, in sicer prvakov Ljubljane in Slovenije. OLASILO SZDL LJUBLJANA MOSTfi-POUi* v Na prvenstvu Ljubljane so zasedli »le« drugo mesto in si tako niso priborili pravice nastopa na slovenskem prvenstvu. Za zmagovalcema pa so presenečanja tudi na naslednjih mestih. Dečki šole Jože Moškrič, ki jeseni niso osvojili nobene zmage, so spomladi zmagali kar trikrat in zavzeli tretje mesto za fanti šole Ketteja in Murna, četrta je šola Vide Pregare in peto Sostro. Pri dekletih je druga šola Polje, lanske prvakinje s šole Vide Pregare so tretje, Sostro četrto in Jože Moškrič peti. Kljub malemu neuspehu fantov pa so vseeno šolarji — rokometaši naše občine dokazali, da se igra v naši občini najboljši šolski rokomet v Sloveniji. Biserka Klasič v skoku pred vrati nasprotnic Orodna telovadba Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/11. telefon 315-980 Tek. rač. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Poljc. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka 0,30 N dinarjev. Tisk CZP Kočevski tisk, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovi-vinl. Rokopisov ne vračamo. Na tekmovanju za pokal Zvonka Runka v orodni telovadbi je Partizan Zelena jama odnesel skoraj vsa prva mesta. Zmagali so tako pionirji kot tudi pionirke — ekipno, prav tako pa tudi posamezno: med pionirkami je zmagala Lučka Jurjec, med pionirji pa Miran Ferjančič. Ob tej priliki pa je bilo tudi okrajno prvenstvu v gimnastiki za nižje razrede. V tekmovanju pionirk — nižji razred sta prvo in drugo mesto zasedli vrsti Zelene jame, med posameznicami pa sta bili prvi in druga Nada Fišekovič in Nevenka Zavrl, obe iz Zelene jame. člani TVD Partizan Zelena jama bodo, tako kot lani, odšli na skupni trening na Visoko nad Škofjo Loko. Na treningu bo seveda največ deklet, ki so na tekmovanjih najuspešnejše. ★ Prvič se je dogodilo, da so mladinci rokometnega kluba Slovan osvojili naslov slovenskih mladinskih prvakov. Prav ista ekipa je lani zasedla prvo mesto v Sloveniji med pionirji. Tako lani je bil tudi letos trener ekipe Aco Močnik. ★ Učitelji telesne vzgoje na šoli Ketteja in Murna so takoj po zadnjem dnevu šolskega pouka začeli s tečajem za neplavalce. Tako kot lani, so najprej napravili pregled znanja plavanja vseh učencev 4. razredov. Neplavalci so potem obiskali tečaj In velika večina je tudi splavala. ★ športniki Dolskega, seveda predvsem mladina, z upanjem pričakujejo, da bodo pristojni zmogli še stroške za asfaltiranje igrišča TVD Partizan v Dolskem. V kratkem nameravajo v Dolskem asfaltirati cesto od glavne ceste v vas. ★ V društvu TVD Partizan Dolsko obstaja le sekcija igralcev namiznega tenisa, če ne nameravajo poživiti še drugih sekcij, bi bilo nemara prav, da se sekcija preimenuje v klub za namizni tenis, kajti pod naslovom TVD Partizan je mišljeno obširneje delo. ELEKTRO Ljubljana ČESTITA ZA DAN BORCA 4. JULIJ. ZA DAN BORCA ČESTITA VSEM OBČANOM TOTRA Ljubljana Zg. Hrušica 14 TOVARNA POZAMEN-TERIJE, POZAMENTE-RIJSKIH STROJEV IN IZDELKOV PLASTIKE. SE PRIPOROČA!