PoStnlna platana v gotovini	dm	Cena	Bin	1*-
jinrmskl dum
StOJ. 196
U l|iibl|iinlf v petek, 28. augusta 1936
ffmi
Irun in San Sebastian še nista padla - Bilanca rdeče Justice v Madridu:
V treh dneh 1200 ustreljenih v zaporu
Berlin, 28. avg. o. List »Berliner Nachtaus-gabe« prinaša »d svojega posebnega dopisnika strahovita poročila o krutih in brezobzirnih pobojih ujetnikov v madridskih ježah. Po poročilu tega dopisnika rdeča milica vrši eksekucije v množicah. Madridske ječe so polne ljudi iz vrst Španskega plemstva, industrije ter odličnih opozi-cijonalnih predstavnikov. Vlada je zagotavljala, da bodo vsi ti ujetniki prišli pred izredna sodišča, toda v sredo ponoči je rdeča milica nenadno vdrla v ječe tor začela iz njih izganjati jetnike. Na dvoriščih jctnišnic so jih oddelki milice s strojnicami postrelili. Ko je angleški poslanik v Madridu izvedel za to ravnanje, je vprašal v zunanjem ministrstvu, kako razlagajo ta dejanja vladni krogi. Tu so mu pa odgovorili, da so bili vsi eksekutirani ujetniki obsojeni po izreku posebnega sodišča. To posebno sodišče posluje, kakor je videti, z doslej neznano naglico, saj je bilo od srede do danes obsojenih in ustreljenih nič manj kakor 1200 oseb. Med žrtvami je veliko znanih osebnosti iz političnega, gospodarskega ter zlasti iz kulturnega življenja današnje Španije.
Pred vojaškim sodiščem se vrši proces proti 24 častnikom kolesarskega bataljona iz Henaresa.
»Frente Popular«, ki izhaja v San Sebastjanu, poroča, da je vojaško sodišče v San Sebaslianu obsodilo na smrt p-ed kratkim ujeta častnika ge-nerala Muslerja in podpolkovnika Baselga. Smi rno obsodbo so izvršili dsvi z ustrelitvijo v tamkajšnji
kaznilnici.	,,	.
Isti list poroča iz Madrida, da eo tam ustrelili več oficirjev.
Iz pekla pred Irunom
Hendaye, 28. avg. AA. (DNB.) Včeraj so se ves dan nadaljevali srditi boji na fronti Irun-Seba-stijan. Vršili so se z močnim bočnim napadom na-cijonalistov in v ognju težkih rdečih baterij, ki so zavzele postojanke izmed Fuentaarabijem in Irunom in ki so v sredo začele obstreljevati legijonar-ske postojanke v okolici mesta. Mnogoštevilne bombe iz nacijonalističnih letal na postojanke rdečih so imele ta u-peh, da je ponehalo streljanje nasprotnikov.
Na vrhovih okoli Iruna se je ves dopoldan vršilo živahno pehotno streljanje, zlasti strojnic. Napadi še dopoldne niso mogli nadaljevati. Okoli poldne je le aistvo spet stopilo v akcijo. Nad Beho-vijo so se pojavila tri nacijonalistična letala. Dolgo so križarila nad sovražnimi postojankami in vrgla mnogo bomb.
Nacionalistične čete si trdovratno prizadevajo, da bi dosegle svoj cilj. Fašisti, karlisti in redne čete prodirajo po pobočju in v dolini. Te čete morajo pasirati več sto metrov odprtega terena, kamer ncprt><ano udarjajo granate vladnih čet. Vladne čete so še zmerom za>>opane v jarkih na skrajnih ‘očkah vrhov s st oiniškimi gnezdi na razn:h točkah set la in uspešno z* tvajo, ker jim je v prid konfiguracija tal. Tanki in strojnice nacijonalistov se zdi, da nimajo nobenega učinka. Granate z vladnih posiojank so posebno uničevalne, ker jim je odprt ves sektor, ki ga je sovražnik zasedel. Neka hiša, kjer so se vgnezdili nacijonalisti, je popolnoma uničena. Tudi vladno letalstvo kaže pravtako veliko živahnost. Neka bomba je padla na francoska tla, vendar ni napravila nobene škode. Od snoči ni nobene posebne spremembe fronte. Danes dopoldne ob 10 je pa vladal utis, da so uporniške čete doživele neuspeh. Njihove izgube so zelo velike. Nac. letala so davi letela nad Irunom in vrgla dve ali tri bombe Ob 10 je neko nac. letalo s tremi motorji letelo nad irun',ko pokrajino.
Nacionalisti slavijo vse nade v tujsko legijo.
la „bolj človeško" vojskovanje
London, 28. avgusta. AA. (Havas) Današnji londonski jutranjiki se še zmerom bavijo z dogovorom o nevmešavanju v špansko državljansko vojno in ee posebno ustavljajo pri Portugalski, ki je prepovedala izvoz orožja. Listi ee bavijo tudi z
Sporazum pri TPD
Ljubljana, 28. avgusta
Včeraj popoldne so se zaključila dvodnevna pogajanja med TPD in zastopniki rudarjev, katera je vodil rudarski glavar g. dr. Močnik. TPD je v nekaterih točkah delavskih zahtev popustila, vendar le delno. Na končno besedilo tega sporazuma so zastopniki delavstva sicer pristali, vendar z omejitvijo, da bodo poprej sporazum predložili vsemu delavstvu na javnih zborovanjih, da ga odobri ali odkloni. Na to je bila pogodba v ponedeljek podpisana. Ker so rudarske organizacije šele 1. avgusta odpovedale staTO kolektivno pogodbo, poteče ista šele 1- novembra. Z istim dnom bi stopila v veljavo nova pogodba. Lahko pričakujemo, da delavstvo sicer ne bo izredno navdušeno potrdilo novi pogodbi, vendar bo vzelo na znanje, ker le pomeni v nekaterih točkah izboljšanje njihovega položaja.
Veleturnir v Nottinghamu
Stanje po včerajšnjem kolu je to-le: Capablanca 9 in pol, Botvinik 9 (!)• Aljehin 9, Fine, Reshewsky 8 in pol, Euwe 8 (1)> Flohr 7 (1), Las-ker 6 in pol (1), Vidmar 5 in pol (1)< Bogoljubov 5 (1), Tartakower 5, Tylor 4 in pol, Aleksander 3 in pol, Thomas 2 in pol (1), Winter 2 (1).
Oslo, 28. avgusta AA. (Stefani). Govori se, da je Trocki zapustil Norveško, neve pa se, kam je odpotoval.
inicijativami za akcijo v obeh Španskih taborih, da bi se vojevanje vršilo bolj človeško.
»Times« pravi, da je način, kako se je Franciji posrečilo preprečiti krizo v vprašanju nevtralnosti v španski državljanski vojni, vreden vsega priznanja.
>Daily Telegraph« pa pravi, da je glavno to, da ostanejo vse zainteresirane države na isti črti
zastran svojega stališča do španske državljanske vojne.
»Daily Mail« misli, da se ne sme pustiti, da bi izid španske državljanske vojne pomenil nov triumf za komunizem.
»Manchester Guardian« sodi, da bo dokaj težko kaj doseči z akcijo, ki ji je namen humani-zirati državljansko vojno na Španskem.
Zaradi sodelovanja Francozov in Sovjetov pri rdečih izjavljajo nacionalisti:
„Besedo usmiljenje smo izbrisali iz svojega slovarja"
Lisahona, 28. avgusta General Quiepo de Liano objavlja, da marksističnim tolpam v San Sebaslianu poveljujejo francoski marksisti.
Včeraj so Cadix ponovno bombardirala vladna letala. Ubitih je bilo šest meščanov. Poveljnik Cadixa je objavil, da nasprotniki uporabljajo samo krogle duin-dum. General jo rekel, da bodo uporniki zaradi tega izbrisali iz svojega slovarja besedi usmiljenje in amnestija.
Radiopostaja v Burgosu objavlja, da so na francoski meji pri Behoviji ponovno opazili večji transport orožja iz Francije za marksistične četo v Španiji. Ta novica je tem bolj zanimiva zaradi tega, ker so nacionalistične čete šele v ponedeljek v Tolozi ugotovile izvor večje količine francoskega orožja, ki so ga marksistične čete pustile v skrivališčih, predno so pobegnile pred prodirajočimi nacijonalisti.
General Quiepo de Liano je po radiu objavil, da so marksisti ustrelili voditelja demokratske stranke Melmuideza Alvareza in znanega politika Albinada. Prav tako je general trdil, da je bil v ječi ubit polkovnik Quintano, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo. General je nato protestiral proti bombardiranju odprtih mest. Pri bombardiranju Cordobe je bilo ubitih šest oseb, ranjenih pa jih je bilo 22. Slednjič je general rekel, da so nacijonalisti zavzeli sedaj vso Andaluzijo in E6trema-duro.
Zadnje vesti izpred Iruna
Hendaye, 28. avgusta. Čete Marokancev so vdrle v predmestje Marino pri San Sebaslianu. Snoči so se postojanke legijonarjev nahajale v neposredni bližini Behovije. Še pozno v noč se je slišalo streljanje z bojišč okoli Iruna. Glavno po-
veljstvo upornikov v Valladolidu poroča, da so nacionalistične čete popolnoma obkolile Malago. Neka vest iz Lacourne trdi, da so čete generala Franca prodrle v nekatere ulice Malage in da pozno ponoči še trajajo borbe po ulicah. Na postojankah pred Cordobo je pobegnilo 1000 vojakov od rdečih k nacijonalistom. Vse radiopostaje upornikov demantirajo vest, da bi se bile vladne čete izkrcale v Palmi na Majorki.
Potrjujejo se vesti o tein, da je bil v španskem Maroku uveden zelo strog policijski režim. Vse tiste osebe, ki poslušajo radio Madrid, takoj zapro. V Llarachu sta bila ustreljena dva poročnika, ki sta odklonila zapovedi uporniških oblasti.
Havas: Dejstvo, da so nacijonalisti zavzeil Rio Tinto, je zelo važno, ker imajo sedaj nacijonalisti kontrolo nad vso pokrajino Huelvo.
Havasov posebni poročevalec pri štabu nacijo-nalne junte poroča, d*! je nacijonalistični oddelek, ki operira v Estremaduri proti Toledu, zasedel vasi Barcarato in Arscorcel ter da prodira dalje proti Toledu.
Nacionalisti ne marajo posredovanja
Rim, 27. avgusta. AA. »Messaggero« priobčuje poročilo svojega 'posebnega dopisnika v Burgosu, ki pravi, da mu je neka visoka osebnost iz krogov nacijonalne junte izjavjla, da nacijonalisti ne pristanejo na nobeno posredovanje med sovražnima taboroma na Španskem.
Lisabona, 27. avgusta. AA. Havas. Portugalska vladaje predpisala prepoved izvoza orožja v Španijo. Prepoved je stopila takoj v veljavo. Ta prepoved bi pa bila takoj umaknjena, če bi katerakoli država prelomila obveze pogodbe o nevtralnosti in če bi se kje zbirali prostovoljci za odhod v Španijo.
Odlični izletniki v Ljubljani
med njimi princ iz Kambodže
Ljubljana, 28. avgusta.
Včeraj in danes so se neopaženo mudili v Ljubljani visoki gostje iz Francije. Neka izletniška pisarna iz Nice je organizirala veliko krožno potovanje z avtobusom po Evropi. Odlični udeleženci tega potovanja, ki traja vsega 15 dni, so se odpeljali iz Nice najprej v Italijo in preko Milana v Švico, od tam v Miinchen in Berlin, nato na Češkoslovaško in od tam na Dunaj. Nato so zavili v Madžarsko, obiskali Budimpešto ter se preko Blatnega jezera odpeljali v Jugoslavijo. Madžarsko-ju-goslovansko mejo so pasirali včeraj dopoldne, popoldne pa so prispeli v Ljubljano.
Med izletniki so najodličnejši javni funkcionarji Nice in drugi visoki gostje, ki so bili v Nici na letovišču. Med drugimi se udeležujejo potovanja: generalni guverner Indokine Baudoin, dalje Nj. kraljevska visokost princ Sisovvath iz Kambodže, dalje podprefekt departeinenta Haute Saone Picot, namestnik državnega pravobranilca francoske republike Prevost, poljcijski prefekt iz Nice Hennet z ženo, podpredsednik francoskega avtomobilskega kluba Bonneville z ženo in številni drugi.
Gostje so se vozili v lepem avtobusu, čisto
svojevrstnega tipa. Takoj po prihodu v Ljubljano so se v družbah po dva do tri razšli po mestu ter si ga docela ogledali. Izrazili so se o vsem, kar so v Ljubljani videli, dokaj pohvalno. Zlasti jim je ugajala čistoča mesta, kakor tudi lega in izredno ugodno podnebje. Prenočili so v hotelu »Metropol« in danes zjutraj ob pol devetih so se odpeljali naprej proti Trstu, odkoder krenejo zopet preko Milana nazaj v Nico. Naše bravce bo morda zanimalo, da je vsakdo od udeležencev plačal za poto-. vanje (za vožnjo) 2.600 frankov.
širša Ljubljana prihoda teh odličnikov ni opazila. To pa predvsem radi tega, ker so se razšli po Ljubljani le v skupinicah po dva in tri skupaj ter tako niso vzbujali posebne pozornosti. Kljub temu pa so nekateri pasanti postali pozorni pred malim, temnopoltim, a elegantno opravljenim gospodom, ki je drobil korake po naših ulicah ter se razgledoval okrog po mestu. Bil je to princ iz Kambodže, sin sedanjega vladarja tega velikega ozemlja v francoski Zapadni Indiji, ki je pod francoskim protektoratom. Gotovo je to prvič, da je tak eksotičen gost zašel v naše mesto ,iz katerega je odnesel, kakor upamo — in kakor je v perfektni francoščini sam zatrjeval — gotovo najlepše vtise.
Schacht išče denarja
Pariz, 28. avgusta. Minister rajha dr. Schacht je včeraj po kosilu pri guvernerju francoske Narodne banke konferiral z ministrskim predsednikom Blumom in z nekaterimi drugimi člani francoske vlade. Popoldne je dr. Schacht na nemškem veleposlaništvu sprejel nekaj svojih osebnih prijateljev, po večerji v veleposlaništvu pa je konie-riral z zunanjim ministrom in pa ministroma financ in narodnega gospodarstvo. Tem sestankom sta prisostvovala tudi tajnika zunanjega ministrstva Leger in Bargeton. Ti razgovori najlepše dokazujejo, da so imeli ti sestanki tudi diplomatski pomen. Vendar pa na obeh straneh vlada popolna diskrecija o vsebini teh razgovorov.
Predsedništvo vlade j« zvečer objavilo odgovor Leona Bluma na pismo komunističnega poslanca Thoreza, ki je protestiral proti temu, da ee dr. Schachtu izkazujejo izredne časti kmalu potem, ko je Nemčija znova povišala kadrovski rok vojaške služb«.
Horthy se sestane z Mussolinijem
Dunaj, 28. avgusta. Iz Innsbrucka poročajo, da bo madžarski kraljevski namestnik admiral Horthy jutri zapustil Hinterris, kjer je bil nekaj dni na
leto 1.
Na^novejše iz Španije
, Hendaye, 28. avgusta. Radiopostaja v Burgosu poroča, da so nacionalisti v Asturiji izvojevali nove uspehe in da so ustavili vladni oddelki na njegovem pohodu proti jugu. Včeraj popoldne sta se združili dve nac. koloni, ki sta operirali v Galiciji. Nato poroča radiopostaja, da so nac. letala na Sredozemskem morju prisilila nek španski trgovski
farnik, da je moral odpeljati svoj tovor v Ceuto. am je bilo ugotovljeno, da je ta parnik peljal vojni materijal iz Marseja v Bilbao za vladne čete. Radiopostaja v Valladolidu poroča, da so včeraj nac. letala zopet bombardirala letališče v Madridu,
General Quiepo de Lian je izjavil, da so naci-jonalistične čete sestrelile štiri vladna letala, in sicer pred mestom Badajozom, šest letal pa so sestrelila na Guadarami. General je tudi objavil, da so se redarji v Riu Tmtu vrnili na delo.
Lacoruna, 28. avgusta. AA. Havas poroča: Tukajšnji radio objavlja, da so vladne čete brez uspeha napadle Oviedo. Čete generala Molle so napadale v smeri proti Tolozi. Prve čete generala Molle se nahajajo 60 km preč od Madrida. Havasov dopisnik poroča tudi, da je Antonio Primo de Rivera še živel 23. avgusta. Tisti dan je bil Rivera ranjen in je dobil tri rane, od katerih je bila ena zelo težka. Uradno ne marajo povedati, kje se zdravi Antonio Primo de Rivera.
Madrid, 28. avgusta. AA. (Havas) Madridski telegrafisti so povabili svoje tovariše po celi Španiji, da naj odstopijo eno svojo dnevno nagrado za potrebe vladne vojske.
Burgos, 28. avgusta. A A. Vrhovno poveljstvo nacijonalne junte je odobrilo sklep državnih uradnikov, ki so v krajih, ki jih imajo zasedene nacijonalisti, sklenili, da odstopijo enodnevno plačo za potrebe nacijonalne vojske.
Iz Abesinije
Rim, 28. avgusta. Skupina 250 abesinskih razbojnikov se je včeraj popoldne poskušala približati Addis Abebi. Bila pa je naglo odbita od oddelka eritrejskih vojakov. Razbojniki so skoraj vsi bili pobiti, na italijanski strani pa je bilo ubitih 15 Askarijev, ranjenih pa okoli 30 vojakov.
Politični nemiri
v Romuniji
lovu na divje koze. Odpeljal se bo v Innsbruck, nato pa v Lienz, in sicer po alpski cesti čez Veliki Klek. To, da bo Horthy krenil v Lienz, preden se odpelje v Vrbo na Koroško na obisk k predsedniku avstrijske republike Miklasu, ponovno oživlja glasove, ki jih je v ostalem nemogoče prekontrolirati, i;o katerih naj bi se rdmiral Horihy sestal na italijanskih tleh blizu avstrijske meje s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. Omenjajo v zvezi s tem kraj Toblach, kakšnih 30 km od Lienza, kjer bi se morda oba državniki sestala.
Morilci kralja Aleksandra gredo na Hudičeve otoke
Pariz, 28. avgusta, m. Te dni bo odplula na Hudičeve otoke večja ladja, ki bo prepeljala tja več obsojencev, med katerimi so tudi marsejski atentatorji na blagopokojnega kralja Aleksandra, ki jih je sodišče v Aix en Provence obsodilo na dosmrtno robijo.
Pariz, 28. avgusta AA. Minister in guverner nemške narodne banke dr. Schacht se je včeraj dopoldne zopft 6estal z guvernerjem francoske narodne banke.
Pariz, 27. avgusta. AA. Guverner francoske narodne banke Labeyrie odpotuje v začetku septembra v London.
Bukarešta, 28. avgusta, m. Oborožene desničarske skupine so sinoči izvršile zopet nov.zipčin. S tem, da je več oboroženih članov gogakuzistič-nih oddelkov vrdlo v dvorano, v kateri so zborovali obrtniki in mali trgovci. Člani teh oddelkov so razrušili vse prostore. Policija je prihitela prepozno. Radi vedno bolj napetega odnošaja med desničarskimi in levičarskimi organizacijami, ki ga povzročajo oboroženi člani tako imenovane »železne garde« in gogakuzističnih oddelkov, politični krogi izjavljajo, da bo prišlo že danes do rekonstrukcije vlade in da bo izpadel notranji minister Inkulec in minister Pop,
Fašizem v Bolgariji
Sofija, 28. avgusta, m. Po mestu so se pojavili v velikem številu nepodpisani letaki, s katerim se meščanstvo opozarja, d«a pripravlja Aleksander Cankov vodja bolgarskega fašističnega pokreta za 28. avgust ponoči prevrat Ti letaki pozivajo meščanstvo, da prepreči nameravani prevrat Canki-stov. Vesti o nameravanem prevratu v Bolgariji pa demantira »Zora« pod naslovom »Zlonamerne vesti«. Radi takih vesti je sofijska policija včeraj po vsej Sofiij napravili veliko racijo ter ob tej priliki aretirala večje število sumljivih oseb.
Boren program ZN
Ženeva, 27. avgusta. Švicarska brzojavna agencija sporoča, da je na dnevnem redu 93. zasedanja sveta ZN, ki se začne 18. septembra, samo 24 vprašanj. Med njimi so nekatera interna upravna in proračunska vprašanja DN. Dalje bo svet DN razpravljal tudi o vprašanjih izpopolnitve izpraznjenih mest pri mednarodnem sodišču v Haagu. Svet DN bo tudi odločal o nekem vprašanju, ki se tiče sveta samega, to je o ohranitvi začasnega mesta v svetu, ustanovljenega pred tremi leti.
Ne dnevnem redu so dalje vprašanja, ki so v zvezi z lokamsko pogodbo.
Zmaga „llirije" v plavanju
Dubrovnik, 28. avgusta, m. Predsinočnim in sinoči so bile v tukajšnjem mestnem pristanišču plavalne tekme, ki jih je priredil dubrovniški plavalni klub JUG. Bile so tudi waterpolo tekme. Pri tem tekmovanju je sodelovala tudi ljubljanska Ilirija in zmagala s 64 točkami.
Stroški olimpijskih iger
Belgrad, 28. avgusta, m. Med japonskimi gospodarstveniki in turisti, ki so včeraj prispeli v Belgrad se nahaja tudi znani Japonec Homo Cen-ko, ki je časnikarjem podal tudi izjav0 o olimpijadi v Berlinu ter svoje mnenje o prihodnji olimpijadi v Tokiu. Homo Cenko je izjavil, da je zadnja olimpijada v Berlinu stala Japonce 24 milijonov dinarjev. Na vsakega tekmovalca je prišlo oko*li 80.000 din.
Newyork - Pariz
Pariz, 28. avgusta, m. Francoski zrakoplovni minister Pierre Cot je brzojavno obvestil francoskega delegata pri mednarodni zrakoplovni federaciji Tynschhauexja, da bo določil veliko nagrado za jubilejni polet iz Newyorka v Pariz, ki bo prirejen 21. maja 1937 ob priliki 10 letnice Lindber-govega poleta prek0 Oceana.________________
Kairo, 27. avgusta. AA. Havas. Egiptska vlada je objavila snoči, da se bo dan 26. avgust poslej slavil kot narodni praznik v Egiptu na spomin podpisa pogodbe med Anglijo in Egiptom.
ff
Prva legija" v mariborskem gledališču
Razgovor z režiserjem Petrom Malcem.
Mladi režiser g. Peter Malec, učenec slavnega režiserja Reinhardta, se je ljubljanski publiki že nekajkrat predstavil. Sedaj pa v Mariboru pripravlja »Prvo legijo«. 0 tem je povedal našemu uredniku:
Kakor veste, sem angažiran v mariborskem gledališču. Bom režiral in igral.
»Slišali smo, da pripravljate Saveryjevo jezuitsko dramo »Prva legija«?
Res je. Pripravljam to znamenito in docela svojevrstno delo, ki so ga z velikim uspehom igrali domala po vseh evropskih in ameriških odrih. Ko sem se mudil lanske jeseni na Dunaju, me je opozoril priznani dunajski književnik, profesor dr. Schreyvogel, ki je »Prvo legijo« tudi priredil za evropska gledališča na to delo in mi z navdušenjem pripovedoval o uspehih, ki jih je doživela »Legija« v njegovi predelavi, tako na Angleškem, Holandskem, Češkoslovaškem, Švici Italiji, na Dunaju in drugod. Povsod so kritiki svetovnega slovesa ocenili in prišteli »Prvo legijo« med velika literarna in odrska dela. A nekateri naši kritiki so se ob ljubljanski uprizoritvi resda povsem drugače razpisali. Človek se začuden sprašuje, čemu to plehko namigavanje in nerazumevanje? Nemara
Inž. Maks Strenar, arhitekt:
vendar ne kaže, da bi to dobro in vseskozi priznano delo gledali s predsodki te ali druge nazorske opredeljenosti in ga zato z mržnjo odklanjali. zakaj tako gledanje ostaja na površju in onemogoča pošteno in pravo vrednotenje umetnine, kakor je »Legija«, ki se ji je treba bližati v povsem drugačnem odnosu, da proniknemo v globino dogajanja in človeških usod v samostanu Jezusove družbe. Da vidimo in občutimo to iskreno upodabljanje ljudi v njih duševnih vzponih in prelomih, razglabljanjih in dokončni odrešitvi, je treba globokega in jasnega razumevanja.
Potemtakem je to duhovna igra in morda težko umljiva preprostemu človeku?
Da je umljiva, je stvar režije. Storiti je treba to, kar je teater, prikazati ljudi v vsej njihovi dejavnosti in medsebojnih odnosih, obkratkem: prenesti na oder resničen in topel življenjski utrip in silo, ne pa morda idejnega seciranja in težke, mra-kotne poglobljenosti. — Za uprizoritev tega dela je treba resnih, inteligentnih in dobrih igralcev. Vsi smo to takoj zaznali in se z vso resnostjo lotili študija. Vesel sem, da sem našel mimo drugih za vlogo p. Aherna, ki nosi glavno pezo igre v g. Nakrstu tako dobrega interpreta.
Boste tudi sami igrali?
Da. Igral bom rektorja, ki se bom ž njim predstavil mariborskemu občinstvu. Že danes morda lahko povem, da v to vlogo nisem skušal dati toliko ostrine in razglabljajočega mozganja ko toplote in globokega razumevanja moža, katerega misel se oplaja v srcu.
Preverjen sem, da bo naša predstava dosegla tudi med mariborskim občinstvom svoj odziv in uspeh.
Zaradi 100 Din pred velikim senatom
Pastorček les - les občutljiv
Slabo se godi našemu lesu. Imamo ga naijbrže preveč. Prepoceni je in predober, da bi si znal izbojevati visoko mesto v našem spoštovanju. Tako mesto bi mu po vsej pravici pripadalo zastran zaslug in koristnosti. Dobrota je sirota — še za najbolj groba hišna dela nam je postal prevsak-danji, prenavaden . . .
Prešibke so moje vezi z lesom v industriji, v gospodarstvu sploh, da bi se mogel uspešno zavzeti zanj in pomagati proizvajalcem, oziroma njegovim izkoriščevalcem do velikih gmotnih dobrin. S tem člankom jim ne morem nuditi nikakih materialnih koristi. Nakloniti hočem lesu le nekako moralno podporo in, če se mi posreči vzbuditi v bralcu le trohico razumevanja in spoštovanja do lesa, bom zadovoljen. V ta namen bom našteval s pripombami, predmete iz lesa, ki jih pri nas v majhni množini ali pa sploh ne izdelujemo, pri-čenši z najmanjšimi, a obenem najfinejšimi.
Na klobuikib, zapestjih, čevljih, vratovih, da, na vseh mogočih primernih in nepnikladnih krajih telesa in oblačila naših elegantnih dam vidimo po kavarnah, na promenadi, v salonih in letoviščih — če seveda gledamo tudi na to — vse mogoče izdelke lesne industrije in obrti v obliki: a) zapetih in odpetih, majhnih in velikih, zaresnih in navideznih gumbov; b) dolgih, kratkih, debelih, tankih, "'oblatih, okroglih ogrlic 'in zapestnic; c) tablaistih, kockastih, štorastih, temnih, svetlih, bolj ali manj okusnih obeskov in priveskov in č) vseh mogočih drugih ropotij iz modne orožamice. Niti trakci na ''čeveljčkih niso brez njih. Pa vse to iz lesa, iz finega, dobrega, politiranega, celo grčastega lesa. Ia vse to pride od zunaj iz inozemstva.
Mogoče si kdo izračuna, koliko kubičnih metrov takega salonskega lesa hodi po Ljubljani. Do visokih številk gobovo ne bo prišel in v razmerju do celotnega lenega gospodarstva bo pomenilo to število, kar pomeni množina vzmeti žepnih ur v celotni proizvodnji železa. Torej ne mnogo. Obdelavo pa vendarle ne kaže kar tako zanemariti. V velikem in na vseh poljih se pa ta stvar po-
Videli smo — z žlahtnim kamenjem, s srebrom in zlatom, s slonovino in z jantarjem ter z drugimi snovmi, katerih imena zvok nam priveje dih bogastva in razkošja, s temi se kosa naš les. In uspešno se kosa!
Pa pride človek in naredi mizi noge iz kovine, ploščo pa iz stekla; stol ob njej je zvit iz jeklenih cevi, omare pa odpiTa z ročaji iz vsega mogočega materijala, kar ga je sploh na svetu, le ne iz lesa. Zakaj les je prenavaden, prepoceni. Kako rad bi človek tega človeka nekam sunil. Pri lem pa je lesena mizna ploskev tako mila in mehka, ko se nanjo nasloniš. In, ko odpiraš omaro, čepi gladek lesen primež taiko toplo, okroglo in prijetno v tvoji roki.
Uporabljati za pohištvo drug materijal nego les, razen za tečaje vrat in za ključavnice — na vratih neke nemške počitniške bajte sem videl tudi ključavnico iz lesa — je tak zločin, da bi mu bila smrtna kazen premila sodba. Zaslužno pa je pomagati lesu 'do mesta, ki ga doslej zavzema druga snov. Trenutno imam n. pr. v mislih tapeciranje. Zdi se mi, da tega nekoliko preveč počenjamo. V čem obstoja občutek mehkosti? Da razdelimo pritisk čim enakomerneje po čim večji ploakvi sedala in hrbta. To se nam pa v veliki in zadostni meri že posreči, če oblikujemo les sedeža in naslanjala kolikor mogoče po telesu. Saj na stolih in klopeh lahko sedimo udobno tudi brez tapetniko-vega posredovanja.
Bog ne daj, da bi hote! opnarja prikrajšati. Razumem ga in njegov častitljiv poklic mi je prav tako drag kakor katerikoli drugi. Oškodujem ga ob priliki stem, da mu odkažem del torišča, ki je bilo doslej izključita domena sosednega obrtnika. Temu napravim navidezno krivico na enak način. Gre torej za pomik, ne za »odstrig«.
To reformo terja napredek. Tak pomik je upravičen, potreben in naši obrti, razmeroma mlademu hišanstvu, v korist. Le hišar — naziv arhitekt mi namreč ne pove ničesar — obvlada v zadostni meri vse obrti. To vzvišeno stališče mu
navija, tedaj je občutna, in to bolezen imenujemo I daje pregled in ga pooblasti za sodnika med obrt rakrano našega gospodarstva.	I	niki,	veai kar se tiče odmere območia.
niki, vsaj kar se tiče odmere območja.
Tabor Katoliške prosvete na Jesenicah
Jesenice, 26. avgusta.
Kakor je naš list že poročal, so se slavnostni 'dnevi trojnega jubileja v Krekovem prosvetnem društvu že preteklo nedeljo pričeli s spominom vsfeh pokojnih in še živih društvenih članov ustanoviteljev. Kdor je še dremal, ga je nedeljsko slavje 'dvignilo, besede, podane na slavnostnem sestaji-ku, so zdramile tudi one, ki imajo že nad pet križev na sebi. Takoj v ponedeljek so prijeli za kramp in lopato, da vsak po svojih močeh pomaga olepšati prostor »Orlovsko« za in pred našim velikim Krekovim domom. Velikanski oder za vprizoritev misterija Slehernik je že postavljen, istotako odri za razne godbe, slavoloki, stebri itd. Mlaji se že dvigajo proti nebu, in dom je prepleten z napeljavo za slavnostno razsvetljavo na predvečer glavnega praznika. Spored gorenjskega prosvetnega tabora je tale: V soboto, 29. avgusta ob 7. zvečer koncert godbe, ki praznuje svoj 25-letni obstoj. Dirigiral bo godbi sin prvega predsednika društva g. Jože Bernard. Nato sledi razsvetljava, ob pol 9. pa je pričetek misterija »Slehernik«, katerega vprizori 'dramski odsek KPD.
Ob tričetrt na 6. uro popoldne pa je na kolodvoru sprejem prevzvišenega gospoda nadškofa dr. Jegliča, ki bo v nedeljo ob 10. uri daroval na »Orlovskem« sveto mašo.
Nedelja prične s fanfarami ob pol 6. na Krekovem domu. Nato pa sprejemi gostov na kolodvoru, ki se takoj podajo v urejenih skupinah na zbirališče na Plavžu. Ob 9. se prične pomikati skozi Jesenice slavnostni sprevod, ki sestoji iz dveh delov: I.del: Slovenec, tvoja zemlja je zdrava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija, tebe rede. II, del: Organizacija.
Po sveti maši se prične s taborom, na katerem govorita dr. Basaj in Lojze Ilija. Po taboru koncert. Popoldne ob pol 3. slovesne litanie z ljudskim petjem. Ob 3. pa Proslava s pesmijo, godbo, simboličnimi vajami in pa gimnastični nastop gorenjskih fantov in 'deklet. Tabor gorenjskih fantov in deklet, za tem koncerti sodelujočih godb. Ob pol 8. pa kot zaključek oficijelnega sporeda: alegorija »Slovenska mati«.
Vsi oni, ki prihajajo po progi Ljubljana—Jesenice, naj se poslužijo izletniških vlakov, ki vsi dospejo na Jeseniceže pred 8. uro. Ne čakati na redni osebni vlak, ta je prepozen, ker bo takrat sprevod že v popolnem razmahu. Isto velja za Rateče, Kranjsko goro in Dovje, ki morajo priti s prvim jutranjim vlakom, ker drugi sploh ne prihaja več v poštev. Enako Bohinjci, ki bodo tudi že ob 6. na Jesenicah. Ta dan mora biti na Jesenicah zbrana vsa katoliška Gorenjska, ki naj pokaže in manifestira za slovensko katoliško misel.
Proslava se vrši pod pokroviteljstvom notranjega ministra in našega narodnega voditelja gosp.
dr. Antona Korošca, ki se bo proslave tudi osebno udeležil. Poleg gospoda pokrovitelja bodo obiskali našo proslavo, kot že omenjeno, nadškof dr. Jeglič, minister dr. Krek, ban dr. Natlačen, divizi-jonar general Peter Nedeljkovič in še mnogi drugi odlični naši predstavniki.
Sicer je prijavljenih že več tisoč udeležencev, a to naj nikogar ne moti ter naj pride vsakdo, ki je z nami in z nami misli. Za vse bo dovolj prostora in poskrbljeno za vsakogar.
Zato pa v nedeljo veljaj geslo za vso Gorenjsko: Vsi na Jesenice.
Pripomnimo še, da bo potek glavne proslave, t. j. od pod 10. dalje prenašal tudi Radio Ljubljana
Pravcati sodni dan je danes v dvorani št. 79 na okrožnem sodišču. Hanin in odgovor za svoja, po kazenskih paragrafih nedovoljena dejanja polaga danes kar šest nesrečnikov, med temi je eden obtožen kvalificiranega ropa 100 Din, dva brezposelna pa, ker sta 23. julija v Št. Vidu našla sltibo ponarejen 20-dinarski kovanec in ga skušala spraviti v promet pri gostilničarki Ani Kratky. Tudi prebrisana in poklicna goljufica Rozika Ben-dova iz Mengša je na pestrem programu.
Najprej se je ob 8.30 sestal veliki senat pod predsedstvom s. o. e. g. Ivana Breliha, da obravnava in sodi
nočno razbojništvo
Demon alkohol je prav za prav pripeljal svojo žrtev na zatožno klop.
Državni tožilec g. Branko Goslar je obtožil Antona Kastelica, 39 letnega oženjenega delavca, stanujočega tam v delavski koloniji na Gmajni, ki jo razivljejo Sibirija, zaradi zločinstva razbojni-štva po §8 3‘26 in 328 kaz. zak., ker da je 11. julija okoli 9. zvečer napadel Petra Zidana, ga podrl na tla, tiščal za vrat k tlom in mu šiloma pobral iz levega žepa 40 Din, iz desnega pa 60 Din, dalje nož in cigaretni ustnik.
Iz vinotoča domov
Peter Zidan je omenjenega dne okoli 21 zapustil nekoliko Židane volje vinotoč dobrega Mar-
ti
Jutru" in Rajku Turku
Ljubljana, 28. avgusta. »Odločni odgovor* g. Rajka Turka očividno tudi današnjemu »Jtitru< še ni dovolj odločilen, zato se je moralo kar samo od sebe razkoračiti in dvigniti ščit obrambe za g. Turka. Po svoji preizkušeni praksi — menda je to osnova orjunaške morale — potvori naše poročilo in nato se izmika. Izmika se z -»izmikanjem«:, z »umikom«. Potem se zapelje med petoinajske poslance in jih s silo priti ra na pomoč, čeprav »Slovenski dom« njih sploh ni omejal, še manj pa o njih kaj pripovedoval. Saj jih vendar vsi poznamo! In brez sramu privleče najbolj debelo nad dan, tisto o tajnih in svobodnih volitvah. 0 tem »Jutro« sploh pravice nima govoriti, ker je bilo vedno prvi glasnik pro-slule volilne kramarjevščine in pucljevščine. Takrat je zabijalo dravobansko plemensko glasilo v tla vsak klic po svobodi, dane« pa vpije, češ, da nima svobode. Svoboda je danes tista in taka. kakršno so krojili ljudje, ki jim je blizu. Pa ga takega početja, kakor kaže njegovo pisanje, ni nič preveč sram.Na j bi se »Jutro”: že prej zavzemalo za volilno svobodo in tajnost glasovanja, pa bi bil g. Rajko Turk, ubogi iJutro« varovanec, še bolj prepričevalno zmagal, kakor pa je.
Cestna železnica in čakanje pred zapornicami
Uprava cestne železnice sporoča sledeče: Na progi Vič—St. Vid ovirajo sedaj tramvajski promet najbolj zapornice državne železnice, katero križa tramvajska proga na Celovški cesti. Radi številnih vlakov morajo tramvajski vozovi čakati pred zapornicami in vsakokrat kadar čaka voz pred zapornicami, morajo čakati na vseh križiščih tudi tramvajski vozovi do St. Vida in Viča. Radi tega čakanja so se potniki stalno pritoževali. I)a ne bi bilo nepotrebnega čakanja na križiščih in da se pospeši promet, se je uprava cestne železnice odločila, da razdeli progo Vič-St. Vid v dve progi in to v progo: Vič — glavni kolodvor in v progo: Kavarni Evropa — Št. Vid. S to delitvijo se bo doseglo, da bo promet proti Viču popolnoma neoviran, proti Šiški in St. Vidu pa bo tudi manj čakanja, ker so bo vsaka zakasnitev pri zapornicah hitreje izravnala. Radi hitrejšega prometa se bo čakanje na postajališčih pred magistratom, pošto in kavarno Evropo na medsebojne zveze omejilo samo na primer istočasne navzočnosti obeh vozov različnih prog. S tem bo mogoče vozni red točno vzdrževati, promet pa se bo tudi radi pospešene vožnje hitreje razvijal.
Promet po novem voznem redu se prične s ponedeljkom 31. t. m.
Naval na celjskem kolodvoru
Celje, 27. avgusta Zadnje dni je na celjskem kolodvoru naravnost rekorden promet. Pred vsakim vlakom, posebno pred onimi, ki vozijo proti Mariboru, je poln peron občinstva, v glavnem hmcljsklh obiralk, ki se sedaj po končanem delu dnevno vračajo zopet na svoje domove. — Nekajkrat je bil te dni na , kolodvoru res pravcat naval, taiko, da se je človek
tina Bujasa v Prešernovi ulici, tam na dvorišču nove Perlesove hiše, kamor prav radi zahajajo zaradi dobre in poštene dalmatinske kapljice poštarji in tudi boljši ljudje. Po Prešernovi ulici jo je mahnil Peter Zidan na Stari trg Med potjo se mu je pridružil ropa obtoženi Anton Kastelic in ga spremljal tja na Stari trg do hiše št. 21. Nista dosti govorila med seboj.
Obtožnica navaja, da je obtoženec že spotoma Židanu otipaval žepe. Pred hišo št. 21 na Starem trgu pa ga je s ceste pahnil v vežo, ga podrl na tla in mu pobral denar.
Obtoženec je nato pustil Židana na tleh in z denarjem izginil. Bil pa je zelo nepreviden in neumen. V veži je pustil svoj klobuk in vrečo. Ta okolnost obtoženca močno obremenjuje, kajti on se drugače, priznavajoč, da je res spremljal vinjenega Židana domov, zagovarja, da je iz veže tekel po stražnika, ki naj bi pomagal Židana spraviti v stanovanje. Čudno je to, da se obtožene.c ni vrnil s stražnikom nazaj do Židana, marveč je odjadral naprej v drugo gostilno.
Ves dogodek sta opazovali tudi priči Ivan Pokorn, ki pove, kako sta se v veži oba ruvala in da je obtoženec nato pobegnil, ter Albina Simončičeva, ki je opazovala, kako je obtoženec vi-zitiral Židanove žepe videla je tudi, kako ga je tiščal za vrat k tlom.
Obtoženec je bil zaradi ropa 100 Din obsojen na 1 leto robije.
komaj pretril. Računajo, da je letos obiralo v Savinjski dolini hmelj okrog 8000 hmeljskih obiralcev. Zelo živahno je zadnje dni tudi po celjskih trgovinah, posebno manufakturnih, ko se nekje kar tere hmeljskih obiralk. Če bi pa kakšnega takega trgovca vprašal, kako je, bi pa tožil o slabih časih.
Stroga kazen za tatvino kolesa
Pred ptujskim okrajnim 6odiščem se je zagovarjal 27-letni progovni delavec Anton Ljubša, stanujoč na Hajdini pri Ptuju. Obtožnica mu očita, da je ukradel dne 5. maja t. 1. 800 Din vredno moško dvokolo, last stavbenika Martina Macuna iz Ptuja. Storilca je ptujska policija šele pred kratkim izsledila in pri tem ugotovila, da je ukradeno kolo bilo že v drugih rokah. Nadaljne izpovedbe so vodili orožniki, ki so tatu aretirali in izročili sodišču. Pri sodni razpravi je Ljubša tatvino v polnem obsegu priznal. Z ozirom na okolnost, da je Ljubša radi enakih pregreškov že ]>redkaznovau, ga je sodišče obsodilo na tri mesece strogega zapora in povračilo sodnih stroškov. Obsojenec je Kazen sprejel in jo tudi takoj nastopil. Kazen je sicer stroga, vendar popolnoma opravičena, ker so tatvine koles na dnevnem redu.
Jesenice
Jesenice, 27. avgusta.
Sramotni dogodki v tovarni Westen
Tuji mojster oklofutal domačo delavko
Celje, dne 27. avgusta 1936.
Zaradi incidenta med nekim tovarniškim mojstrom — inozemcem in neko tovarniško delavko, je prišlo danes v Westnovi tovarni do precej razburljivih dogodkov in do izprtja celokupnega delavstva. V sredo popoldne je namreč omenjeni tovarniški mojster oklofutal tekom prerekanja zgoraj imenovano delavko. Vse delavstvo westnove tovarne je bilo zaradi tega precej razburjeno in je danes zjutraj navalilo na mojstra ter ga s silo odstranilo iz tovarne. Ko je lastnik tovarne g. Weslen videl mučen položaj, je ukazal ustaviti ves tovarniški obrat, na vrata tovarne je bil pa nabit, sledeči razglas:
»Današnji dogodek in slični primeri zadnjega časa, kakor tudi slučaj Rebernaka, ki je izjavil, da gre rajši kamenje tolči, kakor da bi ob sedanjih prilikah ostal na svojem novem položaju, nas silijo, da odpovemo celokupnemu delavstvu. V takih raz-
Pobalinstvo. V torek zvečer je neki neznani pobalin pograbil kolo g. kaplana Križmana ter ga vrgel preko visoke ograje na vrt gdč. Ane Klinarjeve nasproti Krekovemu domu. Na vrtu je s tem podlim činom napravil občutno	gdč.
Klinarjevi, ker ji je polomil celo vrsto najlepših cvetlic in sadik. Tudi kolo je močno poškodovano, tako da bo treba precejšnjo vsoto šteti za popravilo. Pa menda niso to že prve posledjc^ vzgoje »Ljudske fronte«?
Razmere na kolodvoru. Pred par dnevi smo čitali 'dopis iz Maribora, v katerem stoji, da bi bil na mariborskem kolodvoru umesten avtomat za izdajanje peronskih listkov. Prav isto bi bilo potrebno tudi na Jesenicah. Prideš na kolodvor, da sprejmeš znanca ali prijatelja, pa ne moreš in ne smeš na peron, ker nimaš belega listka. Čakaš tako dolgo, da vlak že prisopiha in tako navsezadnje celo došleca zgrešiš. Enostaven avtomat pa bi temu nedostatku odpomogel, vsaj v poletnih mesecih, kajti tedaj je na jeseniškem kolodvoru promet velik.
Vlom v mestno blagajno
Ljubljana, 28. avgusta. Danes ponoči je bil izvršen vlom v mestno blagajno, in sicer v blagajno mitniškega urada na Masarykovi cesti. Ta urad hrani manjše vsote gotovine v svoji blagajni, ki jo inia v skladiSču tvrdke Ranzinger v Masarykovi ulici. Danes jx>-noči je bijo vlomljeno v to blagajno in neznanci so odnesli vso gotovino, ki je je bilo okrog 4000 Din. Kako so prišli vlomilci v skladišče, doslej še ni pojasnjeno. Ni namreč nikjer opaziti »ledov kakega nasilstva, le blagajna — ali bolje rečeno omara, v kateri je bil denar — je razbita. Na kraju se mudi ob času poročanja še komisija, ki bo skušala ugotoviti okolnosti, pod kalnimi je bil izvršen vlom.
Vlom v trafiko v Gaberju
Celje, 27. avgusta
merah nikakor ne more več vzdržati obratovanja	V	noči od srede na četrtek je bil izvršen v
in izplačamo mezde za 14 dnevi odpovedni rok trafiko in branjento pri železniiškem prelazu v
onim delavcem, ki se nahajajo izven tovarniškega rajona in gredo mirno domov. Celje, 27. avgusta 1936. A. Westen d. d.«
Ta razglas podjetja, ki ga pa vsekakor ni jemati preveč resno, je še bolj razburil delavstvo. Mnenja smo, da tovarniški mojstri, posebno pa še iuozemci, nimajo prav nikake pravice, da bi klofutali naše delavstvo. Čc ima kdo s kom kake račune, bo že lahko našel pravico zase na drugem mestu in na drug način.
Nekoliko pred 6. uro zvečer so se pri predstoj-ništvu mestne jx)Iicije v Celju zbrali zastopniki podjetja in zastopniki delavstva k informativnemu sestanku, katerega je sklical in vodil predstojnik mestne policije, g. Tornar, jutri dopoldne se bodo pa začela, tudi pri predstojništvu mestne policije, podajanja med obema strankama. Delavstvo se nahaja deloma v tvornici in čaka nadaljnje odločitve.
Grenka usoda mariborskega „wunderdoktorja"
Zasačen je bil pri tatvini ter bo izgnan
Maribor, 27. avgusta. j zdravnik. Prodajal je razna skrivnostna zdravilna »Wunderdoktor« Franc Berden je v Mariboru	]	sredstva, ki so pač najbolj |)omagala njemu, razu-
popularna osebnost. Znan je pravzaprav samo ]X>d	1	inel se je tudi na prerokovanje ter se tako čisto
imenom wunderdoktor«, dočim malokdo ve, kako	!	lepo preživljal. Poznali so ga tudi v okolici ter	stani kazni ga bo pa mariborska policija za vedno
se piše. Mož je že star 63 let ter ima za seboj bur-	celo v Ljubljano je zahajal na velesejem in razne	izgnala iz mesta. Ža Berdena bo to pač najhujša
no preteklost. Opetovano je že sedel v ječi zaradi	večje atrakcije. Tako se je polagoma pozabilo, da	kazen, saj bo izgubil s tem vso mariborsko klien-
tatvin in drugih pregreh. V Mariboru se je pojavil	ima mož za seboj precej pisano življenje in nihče	telo«, pri kateri se je v zadnjih letih tako lepo
pred kakimi desetimi leti ter zaslovel kot »čudežni« ni več mislil, da ga njegovi dolgi prsti še vedno upeljal.
Gaberju, last ge. Ane Mak, drzen vlom. Neznani vlomilec je prišel v trafiko od zadaj, na ta način, da je pri prvi, zunanji leseni steni odstranil desko, ker je bila pa odprtina še nekoliko premajhna, j« sosedno desko nekoliko prirezal, pri notranji leseni steni je pa deske z lahkoto odstranil in se nato splazil v trafiko. Opravil je 6voje delo temeljito ter odnesel raznih cigaret, cigar in tobaka, vžigalic in nekaj sadja v skupni vrednosti 3050 dinarjev, nato pa za enkrat, dokler ne pride v roke pravice, brez sledu izginil.
srbijo. Sinoči pa se je »vvunderdoktor« naenkrat zopet izdal v svoji pravi podobi. Pred hotelom •Orel« je stala na Grajskem trgu lepa limuzina, v kateri se je pripeljal v Maribor trgovec Edmund Lowy iz Egipta ter prenočeval v hotelu. Lowy je pustil nekatere svoje stvari v zaklenjenem avtomobilu. >Wunderdoktorja« je prinesla njegova nočna pot mimo avtomobila,_ žive duše ni bilo na trgu, pa ni mogel premagati izkušnjave. Spretno je odprl okno ter zvlekel iz avtomobila debel plašč, štiri pare čevljev in razne druge predmete. Prav v trenutku, ko je plen basal v svoj nahrbtnik, ga je zasačil stražnik na svojem obhodu in ga pozval na stražnico. Berden je skušal nekaj časa dejanje tajiti, pa ni pomagalo nič. Nazadnje se je udal v usodo. Čez noč so ga prenočili pri Grafu, danes pa je romal v zapore okrožnega sodišča. Po pre-
Ljubljana danes
Koledar
Danes, petek, 28. avgusta: Avguštin,
Jutri, sobota, 29, avgusta: Obgl. J. Krstnika,
*
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv, Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Gartus, Moste.
•
Mestno poglavarstvo obvešča starše, da se
vrnejo otroci iz počitniške kolonije iz Sv. Jakoba — Šiljevica danes 28. avgusta 1936 z večernim vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 20.39 uri. Otroci iz okolice Galjevice in Dolenjske ceste izstopijo na dolenjskem kolodvoru, vsi ostali pa na glavnem kolodvoru.
Na I. drž. mešani meščanski šoli J. Jurčiča v Ljubljani (prej Vič), bo v smislu konferenčnega sklepa vpisovanje učencev(nk) ▼ I< razred le dne
1.	septembra; v ostale razrede pa dne 2. in 3. septembra 1936. — Radi pomanjkanja učnih sob bo sprejeto v L razred le omejeno število ^lčen-cev(nk).
Stanovanjski urad ljubljanskega velesejma
opozarja in vljudno naproša vse, ki bi mogli za čas velesejma, to je v dneh od 31. avgusta do 13. septembra 1936 ali tudi samo za nekaj večerov dati proti plačilu na razpolago prenočišča, da javijo takoj svoj naslov mestnemu odpravništvu, Mestni trg 27-111, soba št. 50, ali pa ravnateljstvu velesejma. Od 31. avgusta 1936 naprej posluje stanovanjski urad na glavnem kolodvoru v sobi zraven pomožne zunanje železniške blagajne pri trafiki ob Masarykovi cesti. Telefon št. 2720.
V nedeljo 30. avgusta se tudi sprejemajo naslovi stanovanj v mestnem odpravništvu od 9. do
12. dopoldne.
Tudi žaganje jc denar, čeprav se tako malo brigamo zanj in ga večina propade. Mnogo ga imamo celo v naših drvarnicah. Lahko ga porabimo v kmetijstvu za steljo in tudi za gnojilo, v gospodinjstvu in industriji pa za kurivo, če kurimo z njim ali pa ga predelamo v brikete. Žaganje pa rabimo tudi za izdelovanje toplotnih in zvočnih- izolacij ter za izdelovanje lesnega tlaka, lesnih zazidov itd., kar bo vse nazorno prikazano na velesejmu.
Cenejše bo letanje po zraku, ker je uprava Aeroputa dovolila obiskovalcem Ljubljanskega velesejma 50 odstotkov popusta za polete v Ljubljano in nazaj, dokler traja velesejem.
Vožnja po morju se poceni, ker je Jadranska plovidba obiskovalcem Ljubljanskega velesejma dovolila za plačano vožnjo v nižjem razredu vožnjo v višjem razredu, in sicer za potovanje v Ljubljano od 20. avgusta do 10. septembra, za povratek po morju pa od 3. do 20. septembra. Prav tako je potovanje v višjem razredu s karto za nižji razred dovolila »Dubrovačka parobrodska plovidba«, in sicer za potovanje v Ljubljano od 30. avgusta do
13. septembra in za povratek domov od 1. do 20. septembra. Vsi ti popusti pa veljajo samo, če imate velesejemsko legitimacijo s seboj.
Prosvetno društvo Ljubljana-mesto ima za vse člane obvezni sestanek -danes ob 8. zvečer v hiši Gospodarske zveze. Prosimo vse člane, da se sestanka gotovo in točno udeleže.
Pred začetkom šolskega leta
Ljubljana, 27. avgusta.
Otroci v šolo!
Tako bodo kmalu izrekali starši vsak dan jutranje bodrilo! Kmalu bo to, kajti že so na drevju prve rumene lise, ki naznanjajo »nesrečno« jesen za šolsko mladino, že se vršijo na srednjih šolah popravni izpiti, na osnovnih šolah pa bo kmalu že šolski pouk. Pri kraju so prelepe počitnice, čajs večtedenskega poležavanja, lenarjenja, sončenja, popotovanja Dijaki že 6 skrbjo zrejo v novo šolsko leto, v nov razred, med nove predmete, pred nove profesorje. Zanimajo se za nove učne knjige in potrebe za pisanje
Starši v skrbeh
Kakor s« mladina trese pred »duhovnim« svetom bodočega leta, tako ali pa še neprimerno bolj se tresejo starši pred materialnimi skrbmi. Ne samo zdaj v zadnji minuti, ko bo treba že skoraj dati iz rak denar za šolske potrebe, ampak že vse počitnice, ki so njihovim otrokom neskaljena radost, kljuje v srcih staršev zahrbtna skrb: Kje dobiti denar za šolo. Medtem ko nadarjeni sin ali nadebudna hčerka uživa raj mladosti in počitnice, delavni oče grbanči čelo in zaskrbljena mamica zbira dinarčke, ne zase, temveč za otroka. Ta predšolska sikrb straži ne samo v mestu, ampak tudi na deželi. Treba bo nabaviti obutev, obleko, knjige, pisalne potrebščine in pripraviti denar za šolnino in takse. V mestu je moral oče v vročih mesecih, ko bogataš odhaja na oddih, podvojeno delati, mati si pritegati od ust in štediti za šolo, na deželi pa je moral v ta namen najmanj kakšen rep iz hleva, ker ima kmečko blago tako nizko ceno. Ko bi se naši otroci vsega tega dovolj zavedali, ne bi tako lahkomišljeno živeli tjavendan, med šolskim letom zapravljali čas po nepotrebnem z igro, ampak bi celo med počitnicami prijeli za kakšno koristno rokodelstvo, ki da duhu o d p o -čitek in otroku še včasih kakšen prepotreben drobiž. Imamo dovolj hvalevrednih zgledov, ko gre
dijak v počitnicah na delo z rudarjem v rov, s kmetom za plugom, ali za pastirja, k rokodelcu na delo, ki je mladi glavi v zabavo in osvežitev. To je tudi edini pravi način socialne vzgoje naše mladine: kaT je med šolskim letom spoznala iz knjige, teoretično, naj v počitnicah dožene na licu mesta, praktično. To bo potem prava šola življenja! Tako se bo mladina tudi izognila vsem napačnim mnenjem, ki še visijo iz preteklosti nad nami, recimo onemu, meščanu vcepljenemu mišljenju, kako je na deželi vse lepo, idealno, brez težav in skrbi, sploh obljubljena dežela, kakor to učenci spoznavajo iz beril in pcsmic v čitankah. Naša današnja vas že davno ni več to, kar je bila! Z žalostjo moramo to ugotoviti, a pred dejstvom ne gre zakrivati oči.
Šola - problem
Ob začetku šolskega leta se bodo sami po sebi siprožili zopet vsi problemi o šoli, ki so nekaj tednov počivali. Minila je počitniška doba, ko so šolska oblastva mogla pretresti vse uganke, ki so jih preteklo šolsko leto časopisi bili polni, pretresti in kaj ukreniti. Minil je čas, ko se je moglo mirno kaj storiti za izboljšanje šole. Vse premestitve, ki med šolskim letom vedno in vedno ogrožajo mirni potek pouka, vse nove postavitve moči, ki jih šole tako željno pričakujejo, popravila šolskih zgradb, ki se v precej primerih tako bridko rogajo pouku in načelom higijene, vse to in še marsikaj se je moglo storiti med počitnicami. No, kot vidimo, se je od tega storilo pičlo malo (tu in tam so morda malo »preštrihali« šolska poslopja) ali pa nič. Zdi se, da pri nas z začetkom počitnic odhaja vse na dopust, da v juliju in v polovici avgusta vsa šolska oblastva počivajo, med šolskim letom pa s svojimi zapoznelimi dekreti povzročajo največje nerednosti. Je res komično, da oni, ki mora skrbeti za red, dela največji nered! Tako ostane in ostala naša šola še nadalje — večen problem.
Popravni izpiti na srednjih šolah
Radio
Programi Radio Ljubljana
n-Jv li. (M?*"’. 2S-	12.no Kme*ke sodbe (pioSfo)
)■?. iti Irt ros'i! a, v romunska naj>oved 13.00 Napoved laiMi, l spored, obvestita 13.15 Slovenske pesmi im slovanska glasba 14.00 Vreme, bor/.ni tcfajl 19.00 Napoved času,
vremenska napoved, poročila, spored, obvestila 19.31) Nac. ura: NaAe srlod-a!iSre (Josip Kulundič) prenos j* Boigrada 13.5(1 Reproduciran orkestralni koncert 30.10 Zenska ura: Žena in tujski promet (ga. Vida l^pajne) J0.30 Operetno pesmi !>ojc gospod Janko Vekoslav, elan Narodnega gledališča — pri klavirju gosp. prof. Marjan Llix>všok 21.20 Instrumentalni dueti. (Klavir in harmonij — gospodična Molita Gnicsda in gos.i>od KaSkarov Dimitriji 22.00 Napoved rasa, vremenska napoved, poročila, »ivored 22.20 Ronny jazz igirn (plošče)
22.30 Angleške ploščo. Konec ob 20.
Drugi programi
PBTEIC, 28. avgusta. Bscprod I: 10.50 Vebrr: Uvertura opore Carofetrelcc (plošče) ‘30.30 Humor 21.30 Lahka glasba ITJ.OO Radio orkostor — fielprnd II: ‘-0.00 Sprehod po Sarajevskem trgu (Haimaa Huimo) 23.15 RaLkan ska glasbena folklora (ploSče) — Zagreb: 20.00 K1 a v i rak i koncert Lole Standuar 20..10 Koncert moškega vokalnega kvarteta 21.00 Violinski koncert Ivana PinKovo
21.30 Koncert hrvatskega tamburaškega orkestra Zajc 22.15 Koncert Radio orkestra — Dunaj: 19.55 Voiaška godba 22.10 Zabavni koncert — l'rao(\: 20.00 Weish': Reka, opereta 21.00 Mozart: Don Juan, opera 22.20 Plošče Var&uvu: 19.00 Filmske melodije (Radio orkester in soliislii) 20.45 Simfonični koncert 22.15 Plesna glasba — UudimpeUa: 21.30 Koncert opernega orkestra 233.05 Ciganska muzika — Rim; 17.15 Vokalni in instrumentalni koncert 30.40 O IM'm ta v 3 .dej. — Milan: 20.40 Klaivtr-ski koncert — Berlin: 20.00 J. Strauss: Cigan baron,
„Nož moramo odpraviti"
Tako je poudaril in končal kazenski sodnik poodinee g. Rajko Lederhas sodbo, s katero je bil Jtseničan Lojze Rupnik, 44 letni tovarniški dela--.ol.ojen zaradi težke telesne poškodbe po S 1JSO/I1 k. z. na ,]va meseca strogega zapora nepogojno, kakor tudi, da ima plačati za bolečine, odhod zaslužka in druge stroške 500 Din poškodovancu, tovarniškemu delavcu Francetu Franku, ki ga je bil 12. junija pred Lasanovo gostilno z nožem močno urezal v desno lakel, da je Franko dobil 6 cm dolgo rano do kosti.
Vzrok/ Navadna^ cigareta, prepir in raztrgan suknjič5 Posledice: spital in kriminal.
Obtoženi Lojze Rupnik je skonstruiral originalen zagovor za g. sodnika, trdeč: »Zaradi odrezanega Sredinca sploh ne morem z desno roko zaHnahniti z nožem. In bežal serii pred njim od gostilne po cesti.«
Priča Franc Franko: »V Lasanovi kuhinji sem ga prosil za cigareto. Ozmerjal me je s smrkavcem«. Pa sva se zato en čas »rofkala«. Lojze mi je strga! suknjič Lasan ga je prijel za vrat in ga posadil na cesto. Šel sem za njim in zahteval: Plačaj mi suknjič! Hrez odgovora in povoda me je z nožem v roko. V bolnišnici sem bil 10 dni. Ne zahtevam veliko odškodnino, satno 500 Din za vse, kor ima družino.« ....
Zdravnik dr. Keržan je izjavil, da bi zaradi te poškodbe nastale lahko zelo težke posledice, celo sepsa. Zato smatra poškodbo za težko.
Lojze je sodbo sprejel in bo pač drugič raje ob nedeljah nož doma spravil.. Nož in alkoholi
Sofija gostuje v Ljubljani
Vodstvo SK Ljubljane nam je pripravilo prijetno rznenadenje, ko je povabilo v Ljubljano bolgarsko nogometaše iz Sofije. Moštvo predstavlja sofijsko reprezentanco, ki je te dni gostovala v Franciji, sedaj se pa vrača nazaj skozi Ljubljano. Tekma se bo vršila v nedeljo na igrišču ASK Primorja Srečanje bo velikega pomena za Ljubljano, ker se čez 14 dni že pričnejo ligine tekme in je treba čas pridno izrabiti, da bo moštvo lahko častno zastopalo slovenski nogomet.
Te dni, to je približno v času od 24. avgusta do 1. septembra, ko se bo začelo vpisovanje, se vršijo na naših srednjih šolah ponavljalni izpiti in razredni izpiti, ki v juniju niso bili prijavljeni. K prvim se prištevajo tudi popravni izpiti višje in nižje mature ter popravni izpiti privatistov. Po <sta-tistiki, ki je bila v juliju na tem mestu objavljena, imamo na šestih ljubljanskih srednjih šolah (štiri državne, dve privatni) od 5333 ocenjenih učencev 1080 popravnih izpitov ali 20.25%. Ta procent je nekoliko nižji od celotnega na vseh srednjih šolah v Jugoslaviji (27.75%).
Kdo ima korist?
Mnogo se je že pisalo o popravnih izpitih v časopisju in strokovnih revijah. Učencu so skvarjene počitnice, doma ga strogo kaznujejo, včasih ima še materialno škodo pri tem, skrb, strah in zopet taksa . . . Zaradi vseh navedenih razlogov se v vročih dnevih težko poglobi v študij, pridobi torej le malo ali nič. Profesor si naikoplje sovraštvo, v vročem avgustu sedi pri komisijah in izprašuje: pravkar ®e je vrnil iz lepih počitnic in se mu prav malo ljubi biti strog. Odpočil se je, ni več nervozen kot ob zaključku šolskega leta, dobro je razpoložen, izprašuje le lažje stvari — in učenci vsevprek izdelajo, le tu in tam kateremu pri strožji komisiji — na podlagi čisto enostavnega glasovanja — izpodleti. Tudi šola sama ima interes, da jih čim več izdela. Učenci to tudi vedo in se temu primerno samo »provizorično« pripravljajo. Upravičeno se torej javnosti in celo trezni
elementi sprašujejo: Kdo ima korist od popravnih izpitov? Ali gre v resnici toliko za strogost in avtoriteto profesorjevo? Če malo preštudiramo naš današnji
Ustroj šolstva
bomo spoznali, da profesor nastopa pri svojem predmetu strogo predvsem zato, ker ima prepoln razred, premalo šolskih dni, preveč proslav, zaradi katerih izgublja učne ure, ker je mnogokrat njegov predmet reduciran v urah, in še zaradi drugih vzrokov, ki jih že vrabci čivkajo na strehah. Kje je torej mogoče doseči v teh razmerah to, kar se na drugi strani od profesorja najstrožje zahteva? Mesto da 9 mesecev intenzivno delamo z vso mladino, polagamo cela dva meseca letno z delom razreda različne izpite: v juniju, v drugi polovici avgusta in še v septembru. Zaradi krpanja med šolskim letom moramo seči po »ptičjem strašilu« — popravnih izpitih, ki se jih nihče več ne boji in od katerih nihče nima pravega haska.
Celoten uspeh na srednjih šolah
Če torej načunamo, da, bo teh 20% popravnih izpitov povo-ljno uspelo, bo celoten uspeh na ljubljanskih srednjih šolah ob koncu šolskega leta 1935-36, ki se te dn.i ravno zaključuje, 69+20%, to je 89 odstoten. 2e taikrat smo pribili, da je to pač idealen uspeh, kaikor je zdravstveni uspeh di-j jaštva žalosten spričo dobe športa, v kateri ži-
Volitve v Zbornico za TOI v Ljubljani
Ljubljana, dne 27 avgusta 1936.
Minister za trgovino in industrijo g. Vrbanič je z odlokom od 22. avg. t. 1. razpisal v smislu člena 41. uredbe o volitvi svetnikov Zbornice za TOI volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na dan 29. novembra t. I. Volilni dan je nedelja in ne bo na ta dan nikakršnih volitev za kako drugo javno zastopstvo. V zvezi s tem odlokom je minister za trgovino in industrijo določil naslednjo razdelitev volilnih okrožij:
Industrijski odsek se razdeli na dve volilni okrožji, v katerih se skupno izvoli 16 članov in 16 namestnikov. Prvo volilno okrožje je sedež Zbornice, torej mesto Ljubljana, ki voli 4 člane in 4 namestnike. Drugo volilno okrožje je ozemlje dravske banovine brez ljubljanskega mesta in voli 12 članov in 12 namestnikov.
Trgovinski odsek se razdeli na dve volilni okrožji, v katerih se skupno izvoli 16 članov in 16 namestnikov. Prvo volilno okrožje je zopet Ljubljana sama, ki voli 2 člana in 2 namestnika Drugo volilno okrožje je ozemlje dravske banovine brez Ljubljane in voli 14 članov in 14 namestnikov.
Obrtni odsek je razdeljen na 19 volilnih okrožij in voli skupno 20 članov in 20 namestnikov. Prvo volilno okrožje jo Ljubljana, ki izvoli 2 člana in 2 namestnika. V ostalem ozemlju dravske banovine, ki se deli na 18 volilnih okrožij, v katerih se izvoli po 1 član in po 1 namestnik, so naslednja volilna okrožja:
Drugo volilno okrožje sla oktaja Radovljica in Škofja Loka.
Tretje volilno okrožje okraj Kranj.
Četrto volil, okrožje okraj Ljubljana okolica.
Peto volilno okrožje dta okraja Kamnik in Litija.
Sosto voliln< okrožje sta okraja Logatec in Kočevje.
Sedmo volilno okrožje sta okraja Novo mesto in Črnomelj.
Osmo volilne okrožje je okraj Krško.
Deveto volilno okrožje je okraj Brežice.
Deseto volilno okrožje sta okraja Laško in Šmarje.
Enajsto volilno okrožje je okraj Celje z mestom Celje.
Dvanajsto volilno okrožje sta okraja Gornji grad in Slovenjprader.
Trinajsto volilno okrožje sta okraja Sl. Konjice in Dravograd.
Štirinajsto volilno okrožje je okraj Maribor levi breg in mesto Maribor.
Petnajsto volilno okrožje je okraj Maribor desni breg.
Šestnajsto volilno f) k rož j e je okraj Ptuj z mestom Ptuj.
Sedemnajsto volil, okrožje je okraj Ljutomer.
Osemnajsto volilno okrožje je okraj Murska Sobota.
Devetnajsto volilno okrožje je okraj Dolnja Lendava.
Gostinski* odsek je razdeljen na 2 volilni okrožji in voh 10 članov in 10 namestnikov. Prvo
volilno okrožje jc mesto Ljubljana, ki voli 2 člana in 2 namestnika. Drugo volilno okrožje je ozemlje dravske banovine brez mesta Ljubljane in voli 8 članov in 8 namestnikov.
Glede na čl. [> uredbe o volitvi svetnikov v Zbornico za TOI je določil minister trgovine in industrije za sedež Zbornice naslednje stroke v omenjene 4 odseke:
V industrijski odsek industrijo za predelava-nje lesa. opekarsko, tiskarsko in premogovno industrijo.
V trgovinski odsek trgovino z deželnimi pridelki in malo trgovino.
V obrtni od*ek gradbeno in živilsko stroko.
V gostinski odsek restavracijsko in hotelirsko st roko.
Za področje zunaj zborničnega sedeža pa obvozna razdelitev mandatov po strokah ni določena.
Volilni odbor
Glede na čl. 11. ministrske uredbe o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic z dne 21. avgusta 1935. je odredil gospod ban dr. Marko Natlačen sledeči glavni volilni odbor za volitve v Zbornico za 101, ki se bo Jo vršile 29. novembra t. 1.
Predsednik glavnega volilnega odbora Šink Fran, banski sekretar v Ljubljani, njegov namestnik Tovornik Jakob, banovinski sekretar v Ljubljani.
Za člane: kol predstavnik industrijskega odseka dr. Božič Mirko, član upravnega sveta tvrdke »Saturnus« d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov, Ljubljana—Moste, njegov namestnik dr. Der-mastija Josip, predsednik upravnega^ sveta, »Store« d. i.. tovarna zaves, Ljubljana—Zapuže;
kot predstavnik trgovskega odseka Lukič Zvonimir, lastnik modne in konfekcijske trgovine v Ljubljani, njegov namestnik Sliligoj Anton, trgovec s pisarniškimi potrebščinami v Ljubljani;
kot predstavnik obrtnega odseka Martinčič Avgust, ključavničarski mojster v Ljubljani, njegov namestnik Perčinlič Fran, elektrotehnični podjetnik v Ljubljani;
kot predstavnik gostinskega odseka Skerlep Janko, ravnatelj Grand hotela »Union« v Ljubljani, njegov namestnik Rozman Franc, gostilničar v Ljubljani;
za delovodjo je imenovan Traven Janko, kon-ceptni uradnik za TOI v Ljubljani, za namestnika pa dr. Koce Jure, tajnik Zbornice za TOf v Ljubljani.
Mlekarica loži na policiji stranko, ki ji je ostala 200 dinarjev dolžna in s neznano kam odj selila.
»Dve sto dinarjev,« se začudi uradnik, »bržkone bo malo manj, kajti mleku je vedno precej vode primešane?«
»Ravno lo me tako zelo peče,« se odreže mlckarica. »kajti siranka je bila šele začetnica in sem ji ves ta čas dobavljala samo pristno mleko.«
Maribor
Nastop SSK Maratona. V nedeljo, 30. t. m. priredi SSK Maraton popoldne ob 15 na svojem igrišču na Livadi svoj nastop, pri katerem bodo sodelovali lahkoatleti, rokoborci, boksači, kolesarji ter vsi ostali člani kluba. Nastop bo pokazal prijateljem in podpornikom kluba pregled športnega dela v klubu. Dolžnost vseh prijateljev kluba je, da prireditev jjosetijo.
Licitacija sadja. V torek, 1. septembra se bo oddala letošnja letina jabolk ob banovinski cesti Maribor-Ptuj-Ormož-Središče-banovinska meja. Licitacija se vrši na sreskem cestnem odboru v Ptuju.
Vrnite nabiralne pole in bloke! Spomeniški odbor v Mariboru naproša vse, ki so prejeli nabiralne pole in bloke, da jih čimprej vrnejo, četudi neprodane in prazne. Potrebno je to v svrho končne evidence ter zaključka nabiralne akcije. Pisarna Spomeniškega odbora se nahaja v Mariboru na mestnem magistratu.
Na dunajski velesejem priredi »Putnik« v Mariboru dva izleta z avtokarom in sicer prvega od 6. do 8., drugega pa od 9. do H. septembra
Litija
Na državni meščanski šoli v Litiji se prično popravni izpiti 31. avgusta ob 8 zjutraj. Vpisovanje v 1. razred bo 2. septembra, v 2. razred pa 3. septembra, vsakokrat od 8—12 in od 15—17. Za vpis so potrebne tele listine: zadnje šolsko izpričevalo, s 5 din kolkovana in pravilno izpolnjena prijava, ter z 20 din kolkovano potrdilo pristojne davčne uprave o višini neposrednega davka, ki ga plačujejo roditelji.
Za vpis v 1. razred je treba predložiti še krlsni list. Pri vpisu je treba plačati 20 din za zdravstveni fond, in šolnino po predpisani razpredelnici, če znaša davek nad 300 din letno. Prijave se dobe na občini v Litiji. Vse ostale podrobnosti so razvidne iz glasa, ki je nabit v veži pre-dilniškega poslopja, v katere r-'~	nasta-
njena meščanska šola.
V torek otvoritev velesejma
Ljubljana, 28 avg.
Le nekaj dni nas še loči od otvoritve Ljubljanskega velesejma. Zadnje priprave so v teku in v torek, dne 1. septembra ob 10 dopoldne bo na razstavišču slavnostna otvoritev. Letošnja jesenska razstavna prireditev se prirejuje pod geslom Za naš les«. Trgovina z lesom spada med naše najvažnejše pridobitne panoge, ki tangira vso Slovenijo. Zato je brez dvoma, da bo obisk velesejma na primerni višini. Ureditev razstave pa nam bo jamstvo, da bodo obiskovalci in interesenti na letošnjem velesejmu res tudi kaj pridobili.
Naši kolesarji na „Tour de Romanie"
Romunska kolesarska zveza bo letos priredila dirko okoli Romunije, na katero je jx>vabila tudi jugoslovanske kolesarje, ki so že v sredo odpotovali iz Zagreba v Bukarešto. Na tej zanimivi tekmi, ki je največja svoje vrste v Srednji in Vzhodni Evropi, bodo sodelovali zastopniki vseh slovanskih držav. Od Jugoslovanov se tekmovanja udeležijo Grgec, Prosenik, Pokupec in Ljubljančan Abulnar. Orgec in Abulnar sta letos v juliju mesecu zastopala Jugoslavijo na «Tour de France«, največji in svetovni dirki okoli Francije; na kateri se vsako leto poskušajo najsposobnejši evropski vozači. Proti koncu dirke je sicer Jugoslavija izpadla od tekmovanja, toda spričo tako velike konkurence je že samo to dejstvo, da se je tekme udeležila in vstrajala toliko časa, ne majhnega pomena za naš mladi kolesarski šport. Ko so Romuni in Avstrijci že davno izpadli, je naš Orgec še vedno vztrajno vozil in da se ni radi karambola poškodoval, bi najbrže tudi vztrajal do konca. Prosenik in Pokupec sta se udeležila berlinske olimpijade in sta tudi zelo uspešno zastopala naše barve, čeprav so se morali naši kolesarji na olimpijadi boriti z velikimi tehničnimi težkočaini, ki jih je zakrivilo brezbrižno vodstvo jugoslovanske ekijje. Dosti žalosten pojav, da naši olimpijci niso mogli dobiti od vodstva potrebnih denarnih sredstev niti za pneumatike, potem ni čuda, da je Jugoslavija dosegla tako »sijajne« uspehe in zasedla »tako« častno mesto med narodi.
»Tour de Romanie« se prične v soboto 29. avgusta in se zaključi 13. septembra v Bukarešti. Proga je razdelejena na 12 etap, ki znašajo skupno 2247 km in je nekaj daljša kakor lansko leto. Dirka se začne in konča v Bukarešti. Posamezne etape vodijo kakor sledi: I. Bukarešta-Foscam 203 km,
II.	Foscani-Jasi 227 km, III. lasi-Bolosani-Cernavti 238 km, IV. Cernavti-Succava-Vatra Dornei 182 km, V. Vatra Dornei-Bistrita-Cluj 206 km, Vt: Cluj-Oradea Mare 157 km, VII. Oradea Mare-Arad-Timisoara 175 km. VIII. Timisoara-Caravbes-Ttirn Severin 232 km, IX. Turn Severin Craiova 150 km, X. Craiova-Sibin 216 km. XI. Sibin-Brašov 144 km, XII. Brašov-Bukarešta 167 km.
Vojaška tekmovanja Male Zveze
Vsakoletna vojaška tekmovanja Male zveze bodo letos v naši državi pod pokroviteljstvom našega kralja Petra II. za pokal romunskega kralja Karla IV. Ta f>okal je kralj Karel poklonil ob priliki prvih tekmovanj leta 1834.
Prve tekme so bile 1934. leta, lahkoatletske v Bukarešti, plavalne pa v Foriji pri Kostanci. Kljub temu, ao so ga naši polomili v nogometu, je vendar radi največjega število točk, dobljenih v drugih disciplinah, pokal prišel v naše roke.
Leta 1935. so se zaradi smrti kralja Aleksandra 1. Osvoboditelja vršila le smučarska tekmovanja.
Letos pa so tekme pričele prav za prav že meseca februarja, s smučanjem na Pokljuki, kjer je zmagala naša vojaška ekipa z največjim številom točk, t. j. 8. Sedanja tekmovanja v lahki atletiki so torej le nadaljevanje. Ne bodo pa vse panoge tekmovanja v istih krajih. Plavanje bo v Splitu, jahanje preko ovir z Zemunu .vojaški tek v Bel-gradu in sabljanje v Zagrebu.
Ndli zastopniki se za ta srečanja prav dobro pripravljajo. Plavači trenirajo že od meseca junija, |K)d vodstvom »Jadranaša« Uroša Maroviča. V tej
Panogi bodo nastopili naslednji ]>lavači-mornarji: etrone, Fritsch, Divkaj Vujasinovič, Napolič, Sa-mardžič, Brainovič in Hufnus.
Čeprav so nasprotniki, posebno Cehoslovaki, zelo močni in nevarni, upamo, da bodo naši zdržali hudo konkurenco in jx>kal obdržali doma.
Romunsko ekijx> vodi kraljev odposlanec polkovnik Polandžani, Šef češkoslovaške reprezentance pa je načelnik V. generalštaba Sander. Mogoče se bo tega tekmovanja letos prvič udeležila tudi Poljska.
Tekmovanja se prično 2. septembra v Sj^litu-
Kako živali merijo čas
Kako občutijo živali čas, kako rastline, kako se fiziologično razlaga ta pojav in kje ima svoj anatomski sedež, vse to so problemi, ki jih znanstveniki še dolgo ne bodo rešili kljub neštevilnim poizkusom in rezultatom, ki so bili celo mnogokrat ugodni.
So ljudje, ko se ponoči prebudijo iz spanja in vam vedo vedno točno povedati kolikp je ura, največ z 15 minut razlike. So pa tudi tal«, ki se točno zbudtjo ob uri — in to se jim večinoma posreči — katero so si zvečer, ko so legli, določili.
Še bolj pa presenečejo v fiziologičnem občutku in merjenju časa zmožnosti nekaterih živali. Znan je na primer slučaj, ki je postal naravnost klasičen — neke vrste lastovica — ptiča, ki prihaja v gotove pokrajine v Nemčiji 1. maja in ki odhaja v bolj tople kraje 1. avgusta brez ozira na to ali vlada ob prihodu odnosno ob odhodu mrzlo ali toplo, lepo ali slabo vreme. Prav tako je znana presenetljiva zmožnost kanarčka, ki se prebudi ob določeni uri, da more začeti s svojim običajnim »dnevnim programom< in to celo takrat, če se ga zapre za več dni v popolnoma temen prostor.
Smisel za čas
Nekateri naravoslovci so delali poizkuse kakšno zmožnost in občutek za čas imajo rastline. Tudi oni so ugotovili, da v gotovih primerih, kakor na primer pri neki vrsti fižola, listje jemlje dan za dnem svojo pozicijo za spanje in to celo v pokrajinah, kjer dan v poletju traja nekaj mesecev. Brezštevilno poizkusov so napravili v istem smislu z insekti posebno z Čebelami, mravljami, osami itd. Večina teh poizkusov je dokazala, da pri veliki večini živali nižjih vrst merjenje časa nikakor ni odvisno od zunanjih pojavov (svetloba itd.), ampak od notranjih fizioloških centrov.
Nastalo je vprašanje, če fiziologični »regulator«, ki ga imajo gotove živali za merjenje časa, leži v živčnem sistemu. In poizkušali so, da bi odkrili mehanizem, z eksperimentalnimi poizkusi, ki v principu temelje na draženju živcev. Z drugimi besedami, šli so od predpostavke, da mora zvečanje živčne živahnosti in delavnosti imeti na zmožnost merjenja časa pospešujoč vpliv in nasprotno temu, da mora zmanjšanje te delivnosti imeti nasproten učinek. Poslužili so se torej kafre, ki draži živce in kloroforma odnosno clora, ki uspava živčni sistem.
Kinin za pozabljivost
Vendar pa poizkusi, ki so jih delali po tem načelu, niso mogli ugotoviti nobenih rezultatov. Nobene spremembe niso mogli ugotoviti v občutku in merjenju časa pri živalih, ki so z njimi na ta način postopali. Treba je bilo torej iskati drugod in znanstveniki eo prišli do zaključka, da mora imeti občutek za čas svoj sedež v samih sta-nicah, to se pravi, da je v zvezi z procesom pre-novljenja protoplazme pri živalih.
Sedaj so začeli s protoplazmo. Vzeli eo kinin, kot sredstvo, ki zavlačuje presnavljanje in thyro-idin kot sredstvo, ki pospešuje proces staničnega presnavljanja. Dali so torej najprej kinin, potem pa tbyroidin čebelam in mravljam, ki so jih spe-
cialno dresirali za ta primer. Rezultat je bil presenetljiv: čebele in mravlje, ki so bile navajene prihajati po hrano v določenih in pravilnih razdobjih, so se sedaj motile v urah. V periodi, ko so dobivale kinin, so prihajale mnogo bolj pozno kot običajno; v dobi pa, ko so prejemale thyroidin, so prihajale nasprotno mnogo prej, kot so imele navado.
Te rezultate pa so potrdili tudi s tem, da so dajali živalim druge snovi, ki imajo analogen vpliv na proces presnavljanja stanic; na primer dodavanje hrani salicilne kisline ovira proces presnavljanja, med tem ko ga fosfor poepešuje.
Prav tako pa so tudi delali poizkuse v inalih količinah z arzenom. Najprej so dali živalim srednjo količino arzena, ki ni prav nič vplivala na občutek in merjenje časa, potem pa so poizkusili enkrat z večjimi, drugič z manjšimi dozami. V prvem slučaju so prihajale mravlje prezgodaj, v drugem pa prepozno po svojo hrano.
To se pravi, da 6e proces presnavljanja vrši mnogo hitreje, če se v organizem vbrizgajo pod-stati, ki pospešujejo oksidacijo staničja. Bitje, ki je dobilo to podstat, ima vtis, da čas teče hitreje: radi tega ta bitja prehitevajo. V drugem primeru pa, ko se vrši proces presnavljanja mnogo bolj počasi — radi vbrizganja substanc v organizem, ki ovira proces — imajo živali nasproten vtis, t. j., da teče ča6 mnogo bolj počasi; one radi tega zamujajo.
Mrzličnost - počasnost
Takoj so znanstveniki sklepali iz opazovanj, da ima mrzlica, ki pri ljudeh izziva zmedo v občutku za čas zveze s tem pojavom in da leži tudi pri človeku odločujoč činitelj za merjenje časa (seveda je treba abstrahirati vse elemente zunanjega in socialnega življenja) v procesu staničnega presnavljanja.
Že znanstvenik Franjois je v tej smerj napravil številne eksperimente, ki so dovedli že do gotovih zaključkov. Fran^ois je umetno zvišal temperaturo pri gotovem številu ljudi, ki jih je predhodno izuril, da so s palico udarjali v pravilnih intervalih. Ugotovil je, da so ljudje, ki so imeli umetno zvišano temperaturo, tolkli s palico v mnogo hitrejšem tempu, kakor ostali.
Poizkuse znanstvenika Franfoisa pa so potrdili pozneje tudi drugi, ki so kakor čebelam in mravljam dajali ljudem enkrat kinin, drugič pa thyroxin (aktiven element od tyroidina). Tako so ugotovili, da strojepiske tipkajo mnogo hitreje oziroma mnogo počasneje, kakor običajno — odgovarjajoče temu, kaj so jim vbrizgali; kinin ali thyroxin.
Čisto gotovo je, da so faktorji, ki vplivajo pri človeku na občutek in merjenje časa mnogo bolj komplicirani in da je živčni sistem mnogo bolj zamotan kakor pa pri živalih in da vse to zelo vpliva na hitrost odnosno počasnost t. j. na subjektiven občutek pri merjenju časovnih razdobij. Tako vplivajo gotova narkotična sredstva na človeka, da ima občutek, da čas teče mnogo bolj počasi, medtem ko ima čaj, ki pomirja živce, ravno na-1 sproten učinek t. j. čas teče mnogo hitreje. Zani-
Na Toledo so začele padati bombe, ki so povzročile velik požar na vseh koncih mesta. Uporniška letala napovedujejo svoji*n pristašem, ki branijo mesto pred rdečimi, skoiajsnjo rešitev.
mivo pa je, da nima čaj na mravlje nobenega vpliva, kar se tiče njihovega občutka za čas.
Seveda pa je treba poudariti, kar se tiče pri-mornega občutka za čas, da notranji mehanizem prenaša znake Časovnih razdobij v procesu staničnega presnavljanja na različna središča v možganih, kjer je seveda nujno, da obstoji posebna naprava, ki omogoča merjenje časa. Kje pa je mesto, kjer so zbrani živčni elementi za določevanje in merjenje časa, ki je v zvezi z doznavami zunanjega sveta, na to pa znanost za sedaj še ni mogla odgovoriti.
Pes vodi slepca
Russell Darbo, slepi pravnik s kalifornijskega vseučilišča, se je dne 5. julija odpravil s svojo zvesto psico Mio na veliko celinsko potovanje. S približno dvema tisočema dinarjev v žepu in prenosnim radijem v nahrbtniku se je imenovanega dne napotil s pacifiške obale. Slepi mladenič je hotel dokazati, da slepota ni ovira za potnika, ki ima trdno voljo in zvestega psa za vodnika. Kljub temu, da so mu vsi prijatelji prigovarjali, naj ne tvega tega, je le krenil z doma in često prepotoval peš po 30 milj na dan. Ko so podjetnega potnika vprašali, kako se je spoznal na križiščih, je odvrnil: »Največkrat s pomočjo ušes. Poslušal sem signale pri postajah za črpanje bencina in tam sem vselej naletel na ljudi, ki so mi pokazali smer in pot naprej. Prvo velemesto, ki ga je obiskal, je bilo Čikago. Pametna Mia je izborno vodila slepega gospodarja skozi velemestni promet tako v Čikagu kakor tudi pozneje v Nju-jorku. Nikoli nista zašla v kako nevarnost. Darbo ima zdaj 27 let in je slep že od svojega petnajstega leta dalje, ko je oslepel pri neki eksploziji. Mia pa ima štiri leta in je izredno pametne alzaške pasme. Trenirala se je pri organizaciji »Videče oko« v Novem Jerseyu, kjer se vzgajajo splošno znani psi vodniki za slepce. Darbo je prepotoval tako 3400 milj, deloma peš, deloma na motornih vozeh, ki so ga spotoma sprejeli.
Zmeden zemljevid
Geografsko društvo v Rio de janciru je s posebno spomenico naprosilo vlado, da bi konč-noveljavno dotočila imena brazilskih mest ter prepovedala sedanje neprestane prekrstive. Slednje so postale prava deželska nadloga in povzročijo občutne neprilike. V zadnjih letih imajo v 5raziliii navado imenovati kraje, trge in utice >po posameznih zaslužnih sodobnikih. Ta moda je nedvomno sovjetskega izvora: po izgonu Trockega K bilo črtano njegovo ime tudi na zemljevidu. A v firaziliii pod južnim soncem se je spremenila v nesrečo. Geografsko društvo omenja manjše mesto Fidelio v državi Amazonki, ki se počenši od leta 1924 prekrsti vsako leto na novo! Brazilski mestni župani se voJijo za leto dni. Mehčani so se navadili vsakoletno prekrstiti mesto na čast lanskemu županuob njegovi upokojitvi. Zadnji župan je bil vnet za godbo in je prosil, da bi dobilo mesto ime po njegovi priljubljeni operi »Fidelio«. Občinski svet mu je takoj ustregel in prijavil novo ime noti. ministrstvu. Pošte, železnice in trgovci so obupani nad temi razmerami.
Naporna služba
Angleško pristanišče Winchelsea je nastavilo še v srednjem vetku paznika, ki je moral gledati, ali ne poskuaao francoske ladje izkrcati sovražno vojaštvo. Napoleon, ki je zbiral veliko mornarico za napad na Anglijo, je zopet obnovil to staro izročilo. Občinski svet v Winchelseu je takrat sklenil, da »bo stal paznik na obali dokler traja Angleška«. Ta sklep velja tudi danes. Sedanji čuvaj Chammv Baden ima sicer majhno plačo, ki znaša samo en in pol funta sterlingov letno. A zato je izjavil londonskim poročevalcem, da mu ne povzroči njegova služba »skoraj nobenega napora«.
Zbirka prašičjih repov
Čudaški nabiralec Baskcr, ki je dobro prodal svojo trgovino v Chicagu in ima zdaj dosti časa, že več let dnevno obiskuje velikanske mestne klavnice. Kupuje pri mesarjih prašičje repe, ki jih skrbno pregleda in uvrsti^ v svojo zbirko. — Slednja zavzema več sob in šteje 296.211 deloma posušenih, deloma pa v vinskem cvetu vloženih repov. Srečen lastnik je posebno ponosen na dva edinstvena repa: eden je 80 cm dolg in drugi I je tako debel, kakor roka odraslega moža.
ik^ >< ?v\ : j
Krasen skok Amerikanca Graberja s palico.
Zlata trdnjava
Petdeset oklopnih vlakov, ki so v teku zadnjih dveh meeecev prevažali zlat zaklad Zedinjenih držav, eo zaključili svoja potovanja. Spravili so v celem nad 6 milijard zlata v kovancih in palicah v malo trdnjavo Fort Nox v Kentuckyu. Kraj leži v centru Zedinjenih držav in je določen za zakladnico, ker je po svoji legj najbolj varen pred sovražniki. Vlaki so odhajali v največji skrivnosti. Šteli so po pet oklopnih vagonov, in je vseboval sleherni voz zlata v vrednosti 25 milijonov dolarjev. Seveda so bili vlaki dobro zavarovani. Razen tega so jih spremljali na posebno primernih krajih za napade vojaški oklopni avtomobili z brzetrelnimi topovi. Sredi trdnjave iz betona in jekla zgrajena dvonadstropna zakladnica je obdana e 6 m širokim jarkom, kamor je napeljana 1 m široka vodovodna cev. Na željo takoj poplavi okolico in spremeni zakladnico v otok. Poleg je nastanjena stalna posadka, ki šteje več konjeniških in topničarskih oddelkov.
Snaiikl naočnikov
NewYorški revni otroci so si izmislili nov^ zaslužek. Čim zagledajo dobro oblečenega moža z naočniki, se polastijo njegovih naočal in jh sijajno obrišejo s krpico iz jelenove kože. Navadno plačilo za to uslugo znaša 10 centov. Če je dečkom naklonjeno vreme, lahko dobro zaslužijo, ščino guvernerju ambarske pokrajine.
A: »Vidti, prijatelj, navsezadnje sem se tudi jaz naveličal samotarstva in si poiskal lavorV šico.«
B: »Kaj, oženil si se? Čestitam!«
A: »To ne, ampak nabavil sem si
Foto amaterji pozor!
Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige.
Bogata zaloga Konkurenčne cene
Prodajalna H. Ničman
Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2
38
Zeleni pekel
Neštete vrste mnogih visokih, v pravilnih razdaljah zasajenih palm, kakor da rasto po božjem načrtu, je dvigalo iz narosene ravni svoje kronane glave. Kakor peresno okrasje zulujskih bojevnikov so molele njihove pahljajoče krone v bledosinje nebo. Rosno zelena zemlja se je lesketala kakor dragulji v jutranji svežini. Dve dolgi uri smo jahali skozi ta osvežujoče drhteči raj.
Polagoma se je pa pozorišče spremenilo.
Široke jase so se stekale okrog nas. Palme so izginjale, sonce je izgubljalo jutranjo svežost in je gorelo ognjeno, kakor gozdni požar.
Stopili smo na indijansko stezo, ki je bila ozka in obokana kakor predor. Bila je vprav dovolj široka, da je puščala tovorno žival skozi. Visoki zeleni zidovi so nas oklepali in so temnili svetlobo. Džungle so izdihavale svojski zamolkel vonj. Z drevja so tropski za-jedalci stezali svoje roke. Orhideje in ovijalke in kakteje so grabile po nas, ko smo hodili mimo. Orjaški arasi, modri in rumeni, rdeči in sinji, ki so merili od kljuna do konca repa štiri čevlje, so brezobzirno krožili in vreščali nad našimi glavami. S tem so dajali manjšim papigam, katerih perje se je lesketalo skozi zeleni opaž, slab vzgled. Kuščarji vseh barv so švigali z naglimi #nakomernimi gibi ob
vznožju drevja. Začudeno smo se spraševali, \ ali smo jih sploh zagledali, zakaj ob obeh straneh steze je človek mogel videti komaj nekaj čevljev daleč.
Dan smo prebili brez vode. To je bila naša lastna krivda, ter smo zjutraj ob 9. jezdili mimo potoka in smo ga pustili v upanju, da bomo opoldne spet zadeli na katerega. Toda nismo našli nobenega in smo se zdaj morali pokoriti za svojo lahkomiselnost. Proti večeru pa smo pozabili žejo zaradi čudne prikazni, katero smo pozneje še dostikrat srečali, ki nam pa je bila do tedaj docela tuja.
Še zmeraj smo hodili skozi predor v džungli in gledali, kjer se bo iztekel. Tam za izhodom je padalo sonce kot velika ognjena krogla. Tedaj se je dvignil čuden hrušč. Nenadno se je s kovinskim zvenkom dvignilo brnenje.	j
Urrio, ki je bil v sedlu zakimal, je prestrašeno planil pokoncu. Čudno zvenenje je začelo valoviti in spet umrlo, potem pa se je pričelo znova, kakor da bi se kdo leno igral okrog dinama.
»Kaj za boga mora tole biti?« sem vprašal tigrovca.
»Komarji,« je odvrnil z izsušenimi usti.
Da bi se pogovarjali, smo bili preveč žejni. Zato sem se naslonil na svojega mezga in si prizadeval, da bi razumel, kaj brne v svoji zazibalki komarji. Ko sem napeto prisluškoval, sem v divji zmedi glasov razlikoval najmanj 8 različnih. Kakor razloči;glasbenik v or-
kestru oboo in klarinet in rog od cimbale, tako sem poskušal jaz ločiti šume, ki so sestavljali ta žalostni koncert. Takoj sem odkril visoko brnenje, potem vlak, ki drvi po soteski in tovarniško sireno. Ti instrumenti so namreč dajali takt, nad njimi, pod njimi pa so kakor boben ali trikot vpadali drugi komarji, ki so posnemali majhen električni zvonec, dečka, ki vleče palico čez plot iz latev, moža, ki navija uro, kitajski gong in kuro, ki leže jajca. Ves predor se je tresel od zvokov. Ne da bi pretiraval, lahko zatrjujem, da je bilo nemogoče, da bi človek razumel besede tovariša, ki je tik poleg njega kaj na ves glas zaklical, kadar je bil val brnenja na višku. Ta predstava je trajala kako uro dolgo. Mnogo tednov smo jo slišali vsak dan ob večerni uri.
Noč smo prebili v Santo Corazon, stari jezuitski trdnjavi.
IX. poglavje.
Vsakemu bralcu romanov je znana pisava moža, ki hira, ker nima nikogar, za katerega bi živel. Telesno mu ne manjka nič. Rebra mu hitro ozdrave, noge so mu zdrave, toda smili se sam sebi in ihti v svojih blazinah. Opomore si šele, kadar se dvojica določenih rok približa njegovemu čelu.
V tem položaju je, da povem na kratko, vzhodna Bolivija.
1767 ni bilo med Ognjeno zemljo in med Panamo nobene bogatejše pokrajine, kakor Chiquitos. Bogata je bila v poljedelskem smi-
slu. Koruza in sladkorni trs, banane in sladek krompir, vse to je razkošno uspevalo po poljih. Po gozdovih so tu in tam rasli divji bombaževi kosmi s svojimi belimi snežinkami. Po visokih vitkih deblih je visela rastlinska svila v debelih kosmih. Po parkih na severu so pohajale orjaške goveje črede.
Po poročilu slavnega naravoslovca d’Or-bignja so bili možje veseli, živahni, preprosti, družabni in izredno gostoljubni. Ljubili so ples in tigre. Ves dan so delali po svojih poljih in so se ponoči vračali v svoje nizke koče.
Žene so bile slavne zaradi lepih zob in zaradi svoje sproščenosti, Mlele so koruzo, trebile bombaž, dojile otroke in nosile vodo iz naglih mrzlih potokov.
Življenje tukaj se je tako zelo bližalo zlati dobi, kakor si človek to stran groba more le želeti. Za to zemeljsko srečo so morali biti prebivalci nedvomno hvaležni jezuitom.
Ti plemeniti prosvetljeni možje so se ločili od svojih sorodnikov in posvetili svoje življenje pouku in spreobračanju Indijancev. V vsakem mestu fta liUa dva duhovnika. Medtem ko je p. Domingo poučeval otroke v španščini, v pisanja in v branju, je p. Miguel kazal možem, kako bodo lahko dosegli najboljšo žetev.
Žrtev, ki so jo jemali nase ti možje, ni bila majhna. Kajti jezuit je duhovno usmerjen človek. Zatrdno so vsi grenko pogrešali duhovitih razgovorov, katerih so bili vajeni v Evropi.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 »blovensm aom u.	Telefon	2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K.
Din. DredniStvo: Kopitarjeva a lica 6/IH Telefon 2994 In 29%. Uprava. Kopitarjeva 6. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: J ože Košioek.