* * *ESTNIK*** PROSVETNE ZVEZE V LJUBLJANI Izhaja mesečno. — Celoletna naročnina s prilogo »Prosvetni oder« znaša 20 din. — Naroča se: Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. ŠTEV. 6-7 JUN1J-JLILIJ 1941-XIX LETO XX. Važna beseda Dne 23. maja je prosvetni minister Eks. Botaj v univerzitetni zbornici v Ljubljani v odgovoru na rektorjev pozdrav zagotovil, da bo imela Slovenska kultura v okviru italijanskega imperija svojo posebno vlogo, ki bo prišla v novi državni skupnosti še bolj do veljave. Ljubljansko univerzo pa hoče italijanska kraljeva oblast še izpopolniti. Ta izjava ponovno potrjuje globoko razumevanje kraljevine Italije za kulturne vrednote našega naroda, zato jih slednji sprejema z odkritim veseljem in zadovoljstvom. Tako naj tudi prosvetna društva razvijajo svoj kulturni program med našim narodom, kakor doslej in tudi v bodoče. Društva naj goje ljudske predstave, odpirajo pot narodni pesmi in glasbi, prirejajo predavanja in se bore proti ljudskim razvadam, kot so pijančevanje, bogokletstvo in oskru-njevanje nedelj in praznikov. Zvezde žarijo* (Nekaj besed iz predavanja, ki ga je imel prof. Fr. Šušteršič na prosvetnem večeru) -S preprosto, vsem umljivo besedo, vas hočem popeljati na daljno vožnjo. Živa domišljija iin krilata misel nas poneseta liz tesne zemeljske domačije skoz roje svetlih sonc tja do zadnjih bregov 'vsemirskega oceana, tja, kjer obnemore nalša iživa misel in odpove največji daljnogled. Brez vsakršnih računov in ipirirodoslovnilh utemeljevanj, na katerih sloni današnje zvezdosilovje, bodi to naše kramljanje. Ne znanstvena razprava, ampak le bežen privid vsem irski h ubranosti, lepote in veličaistva. Človeška beseda je preplitva, da bi mogla zajeti ve-noljistvo. preslabotna, da bi mogla izzveneli v harmoniji nebesnih sfer. Nobena stika ne more prikazati umetnin, ki jih je v čudovitem zaporedju razstavili sam Božji umetnik. Privezani na zemljo, kamor nas kakor kamenje, rastline in živali priklepa lastna teža, blodimo v 100 km globokem zračnem morju, nad katerim noč in dan utripajo zvezdne luči. Skrb za ■skorjo kruha, košček zemlje in žarek toploto, iborlba s prirodnimi silami in tnepr i rodnimi nasilji nami zastira pogled navzgor, kjer se ipo večnih zakonih dogajajo čudne prikazni, kjer tiho plavajo mogočni svetovi, proti kaiterim je človek z zemljo vred prav i pritlikavčck-inočellka v kapljici vode. Nauk o zvezdah je nauk o vesoljstvu, o soncu in luni. o človeku in mrtvi materiji. Začetek im konec — vse je zajeto v mjieim. Ta •vizvišema veda o neštev Umih svetovih, o nepojmljivih razdaljah, o ned ornimi h velikostih, o neslniteni lepoti in soglasju božjega stvar jem j a: nas dviga ,'vZ majhne vsakdanjosti, budi v nas zavest in ponos. ko za obronki gora umrje večerna zarja in mrka noč pregrne nebo z bniljantinim plaščem, se človeški popom i k uisltiaivi in zast.rmi v nebo. Naj misli o življenju in posmrtnositi, kar hoče. nebo mu je iin ostane kraj večno lepote in blaženosti. Skrivnostma sila ga vleče v zvezdne dalje, ne morda kaka tvarn.a vez ali čarobna zavist n ost, amipalk neko neiizrazno hrepenenje po lepoti, po luči in nesmrtnosti. V samoti in miru se zatopi človek v zvezdnato neibo. ki se mu v jasni noči približa kakor božja dlan. Takrat mu v duši vstajajo globoka, morda nezaželjena vprašanja: kje, odkod in kam!' Iz trudne omame ga vzdrami bleščeči utrinek, ki v mogočnem loku premeri nebeški isvod. Prav kalkor drobec sem«, misli, ko bi vsaj enkrat mogel pregledati vsa ta zvezdna krdela, samo za hip videti v sivo preteklost in svetlo enostransko glorijo! Pa kaj! Zvezde so predaleč. daleč tem bol j. ker o njih le .misli in čustvuje, a jih premalo pozna. Z zvezdami posuto nebo je najlepšo. če iga gledaš s prostim očesom. Saj se ti vse bleščeče zvezdno morje izlije v eno samo veliko sliko prekrasnih vencev, diadeniov, ogrlic in gruč. Mogočno iin prelesitno vpliva nebo na človeka dvajsetega stoletja, prav kakor v sivi davnini na nekulturno jamsko biitje, ki je odeto v debele živalske kožuhe strmelo iz brloga in sekalo v kamen slike Sonca, Lune in nekaterih ozvezdij. Prav tako kot stare Indijce in kitajoč, ki so jim bili že stoletja pred prvim božičem Sonce, Luna iin planeti dobri znanci, kakor na poganske svečenike ali mage. ki so z ne.bo-tičnega babilonskega Stolpa Občudovali z zvezdami ožarjeno nočno nebo ter ga upodabljali v mehke glinaste tablice. Vendarle nebo človeškemu pogledu skriva mnogo lepot in ugank. Oživljajoči nesmrtni duh je premagal slabosti človeškega telesa, dopolnil je oko. s tem. da je v početku 1". stoletja ustvaril daljnogled. Iz vsemirskih globin so vstali novi. nesluteni svetovi. Hrepenenje po resnici in spoznanju je napotilo človeka, da jo za težke gmotne žrtve postavil okoli "000 zvezdam. Na visokih gorah kraljujejo ta svetišča znanosti, da ne zadeva ob nje nižinska megla, da jih ne moli glu-šeči hrup in ubijajoči sij velemesitne-ga mravljišča. Med vsemi stavbami zvezd ilirskega naselja je na j važne jiša ogromna kuipolasta stavba, pod katero dremlje ciklopsko oko modernega teleskopa. Rahlo se dotakneš gumba, s tremi prsti premakneš ročico, li ti že se za-euče gigantski, okrog I()().()()() kg težki svod samotnega svetišča. Mogočna odprtina zazija in skozi njo pogleda z biseri obsuta krpa jasnega neba. Mrzlo, skoro tesno je laiku ob mrtvem velikanu, ki ima sto do petsto-tisoflkrat 'boljše oko. Vendar je nemi kolos povsem pokoren. Dviga se, nagiba in vrti, kakor hoče on, ki mu je po telesni meri neznaten. Celo tla se dvigajo in pogrezajo, kadar želi. Več kot I m široko oko je zbralo raztresene žarke daljne, prostemu očesni nevidne zvezdice in jih poslalo skozi priočno lečo (okular) v človeško oko. lak je lečiiii daljnogled ali refraktor. še večji in uporabnejši so moderni reflektorji ali zrcalni daljnogledi. Svetlobni žarki ise odbijajo na zrcalnem dnu \ še manjše zrcalo in odtod skozi talbular v oko. Največje daljnoglede ima Amerika — dežela neomejenih niožnritoti. kmalu bo na gori Pu-lomar pogledal v čisto kalifornijsko nebo poslednji orjak, ki mu je ob krstu botrovala mogočna tehnika ameriških inženirjev in izredna darežlji-vost dolarskih maigmatov. Milijonlkrat več kot prosto oko bo videl ta velikan in gotovo bo razrešil marsikatero vsemirslko uganko in lako upravičil velikanske žrtve, iz katerih je vstal. Čudno prečudno je veisoljstvo. kdaj bomo bradi iin doumeli vsemirsiko knjigo, ki ima neskončno strani? Drzna misel in svetlobni žarek pomagala, račun zmaguje in jamči. Bujna domišljija in poetično gledanje sta se že davno sprli z astronomijo. Davna tisočletja pred Kristusovim rojstvom so dala svetu prvo mesto naši Zemlji. Sonce, Luna. planeti in zvezda stalnice so le božje luči, ki naj ljudem iu bogovom svetijo nad zemeljsko ploščo. Babi lonci, verni opazovalci zvezdnatega neba, so menili, da se nad svetovnim morjem boči zemeljski lok, v katerih je posmrtni doni rajnkih. Sonce se .vzpenja nad zemljo in vsak večer tone v morju, pa ga do jutra spet preplava. Zemljo Obdaja ozračje, nad Ikalterim počiva plast nebeške 'vode. Še lepša je bila silika 'starih Crkov. Nad zemeljsko ploščo, plavajočo na neizmernem oceanu, je poveznjena kristalna polkrog I a, v katero so vtisnjeni zlati žebljički. Bogovi prebivajo na najvišjem vrhu sveta, na Olimpu. Cilk Ptolomej, veliki astronom starega veka, še ni doživel sramote ponižanja. ki so iga nakopali Zemlji novodobni astronomi. Iztrgali iso jo iz mirujočega središča sveta, pahnili jo na dolgočasno pol okrog Sonca, njo, ki je bila tisočletja srce vesoljstva in pokojni doni ičloveka-lkralja. Za kaj bi modrovali, tožili in obujali mrtvo preteklost? Iloče nam se resničnih podob in veljavnih besed. V naprej si že povejmo, da Zemlja ni ploščata tvorba v središču sv eta, ampak da je rahlo sploščena krogla, ki se neugnaino peha okrog Sonca. Zdaj ipa na pot! Najboljše lovisko letalo nas po treh tednih pripeli je na vse m irski otoček, na zvezdo pesnikov in zaljubljencev, na fantovsko sonce ali našo Luno. Pusti. kainieiniti mrlič, ki je brez kapljice vode in življenjske klice, v vsakem mesecu obkroži našo Zemljo. Brez ozračja je in brez lastne svetlobe. Le kadar ga oplazi sončna luč, nam sveti po zmanilh svetlobnih oblikah ali fazah kol: prvi krajec, ščip ali zadnji s tip. Svetle in itemine površinske lise, v katerih v idi ljudska domišljija razna bilja in stvari, 11. pr. kovača, zajčka, orla in podobno, nam razkrinka že manjši alsitronomiiski daljnogled. Črnikaste igllaidke llise so sorazmerno ravne pokrajine, ki. jih je v davni preteklosti zalila lava. Danes jih .imenujemo morje. N. pr. morje jasmin, morje tišin, morje rodovitnosti. oblakov, sopar itd. Še zanimivejša so itakozvana žrella. Mogočne, d o 2000 km široke vdrl i ne so ba je nastale kot žrela ugaslih ognjenikov. ker je teli žrel preveč, mislijo nekateri, da so jih vtisnili v Lu- llino površje iizpodt lebniki ali meteorji, ki so padali nekoč na Luno. Žrela nosi jo imena po velikih možeh vseh časov, n. pr. Kopernik, C ezar, Ptolo-mej, Gauss, Kant, Gutenlberg, Linne. Celo naš veliki matematik baron Jurij Vega je posodil svoje ime enemu takemu kraterju. Morja iin kraterje oklepajo strma, ponekod do 6000 m visoka gorovja, ki so jih imenovali po večjih zemiskilh gorovjih, n. pr. Alpe, P i rane j i, Ape-niini, Kavikaz iitcl. Pa pustimo ta drobec, ki je petdesetkrat manjši od naše zemlje. Pri odhodu z Lune se ozrimo še navzgor. od koder nam prijazno sveti mogočna zvezda, ožarjeno zajetno telo — naša Zemlja. Za nadaljnjo pot je letalo prepočasno v mislih na topovsko granato, da ne .bomo predolgo hodili na prvo in najbližjo zvezdo stalnico, t. j. naši1 Sonce. S hitrostjo 400 ni na sekundo drvi naša granata, vendar bo šele čez 9 let udarila ob razbeljenega orjaka, iz katerega bi mogel vsemogočni kipar zgnesti 1.500 tisoč naših Zeinelj. 60krat bolj vroče kol krop je sončno površje, na katerem skozi daljnogled zaznavamo v belozroatii podlagi temne lise, talko z varne sončne pege. Vsakih enajst let so pege najbolj goste. So ito silni vrtinci bruhajočih plinov, s katerimi je v posredni zvezi tudi vreme iin prekrasni polarni sij. Skozi sončno ozračje ali Ikromosfero švigajo do pol milijona km visoki žareči zublji ali protuberance. Ko ob sončnem mrku neprozorno lunino telo navidezno prekrije sončno ploščo, opazimo okrog sonca nežen, nepravilno oblikovan sij — sončni venec ali krono. Sonce, naša prva luč, ki daje svetlobo in toploto Zemlji in vsem svojimi otrokom, to je planetom. lunam, planetoidom in kometom, je nujno potreben, čeprav ne še zadosten pogoj za 'življenje. Zato so ga opevali iin slavili narodi vseli časov in jezikov. Že pogani so mu dali prvo mesto mod bogovi. Sonce je Ibilo iin bo simbol in vir življenja, lepote in moči. Središče sveta ni zemlja, ampak Sonce, je dejal nesmrtni Poljak Nikolaj Kopernik. Kako naj se vsa velikanska nebesna krogla s tisoči svetlih teles vsakih 24 ur enkrat zavrti okrog Zemlje? Katko nerodno je razlagal tek planetov, stari, dobri Pto-lomej! \ svetu je večja enostavnost in eleganca. Ne kroži Sonce okrog Zemlje, ampak narobe. Sonce žili na mestu in radodarno razsipa svojo svetlobo 9 planetom in njihovim 29 lunam, ki se kakor kresnice lov i jo okrog kraljevske zvezde. Ta nauk je bil preveč prevraten, da bi ga moglo sprejeti človeštvo. Da Zemlja ni središče sveta? Zakaj naj bi bilo središče Sonce? Kje je tista sila. s katero naj bi Sonce držalo vse planete z Zemljo vred na suženjskih krogih? In vendar je to res! Soncu najbližji planet jo Merkur. nato Venera. Zemlja z eno luno. Mars ima dve luni. Jupiter II. obro-časti Saturn 10. I ran 4. Neptun 1. Leta 1950. odkriti planot Pluton najbrž nima nobene lune. Nepozaben pogled bi se nudil človeku. ki bi iz primerne razdalje opazoval. kako iitripije in se poigrava vsa sončna družina. Planoti, ki so umirajočemu Soncu najbližji, so manjši pa zato bolj svetli in bolj živahni. Merkur preteče svojo krožno pot v 88 dneh, Venera — naša Večernien ali Danica — v 224 dneh. Zemlja v enem letu. Jupiter v 12 letih. Uran pa šele v 248 letih. Zaman so bile slutnje in boječe t rdi t ve K ope rii i ko v ili p red h od n iko v, starolkopitnii nazori niso pustili Zem-je iz svetovnega središča. Resnici je pomagal na zmagov ito pot šolo skromni padovamski profesor Galileo Gali-loi. Ko je slišal, da so Holamdoi iznašli daljnogled, si je bistra glava v kratkem zgradila neko čudo, ki jo bilo stokrat močnejše od človeškega očesa. \ mrzli januarski noči 1. 1610. je nameril svoj daljnogled na kraljevski planet Jupiter. Sani sebi ni mogel verjeti, meti si je oči iin brisal daljnogled. Ali je to ros? Okrog Jupitra so bilo sprva tri. kasneje celo štiri svetle pike. Zvezde stalnice niso mogle biti, ker loži' skoraj v ravni črti in so — premikajo. Noč za nočjo ji' oprezovat ob daljnogledu, opazoval in risal gibanje štirih itiralbaiutov. Navdušen je svetli oznanil izredno odkritje in jasen dokaz, tla lo obstojajo osrednja telesa. Okrog 'katerih krožijo druga manjša telesa. Zemlja, okrog katere kroži ena sama Luna. je morala prepustiti prvo mesto Jupitru, iki ima kar štiri spremljevalce. Vise je hotelo videli vsemlrslko senzacijo. Noč za nočjo je bdeli sivolasi astronom ob daljnogledu, učil in razkazoval radovednim odličniikom svoje odkritje. Nekateri so navdušeni sprejeli no\o resnico, drugi so za,mišljeno majali z glavo, troji so se rogali. čtlš da je vse le sleparija, da so štiri svetle pike le ma jhne stalnice ali morila celo itapalke v dal jnogledu. Resnica je morala zmagati, trdovratno nazadnjaški svet le tiii mogel dolgo več tiščati glave v pesek. K ako t1 se okrog Jupitra sučejo njegove lune, pran talko se okrog mirujočega Sonca premikajo vsi planeti — tudi naša Zemlja. Še so ugovarjali GaliHeju. Če je tvoja trditev pravilna, bi po fizikalnih zakonih nu jno morali na Veneri zaznati svetlobne meno kakor na luni. Nikdar prej ni Galilei talko svečano in hrepeneče čakal bliščeče Danice, zvezde ljubezni iu lepot:, kot takrat. In res niti je zasijala v daljnogledu samo z enim krajcem. Talko je bil dopriine-sem nov dlokaz za novo svetovno na-ziranje, ki pomen i pravcati prelom med staro iti novo miselnostjo. Mogočni Jupiter, ki jo s svojimi lunami prinesel Gallileju nesmrtno slavo pa tudi mnogo zavisti in sovraštva, je več kot tOOOkrat večji kakor naša Zemlja. Prečne sive progo kažejo njegovo ozračje, sestoječe iz plinov, ki se zlepa ne zgoščajo — kajiti na Jupitru vilada mraz do 150 stopinj pod ničlo, Najlepši izmed vseli planetov je nedvomno s svitkoin ipropasani Sa-tmrn. Z osrednjo kroglo se vrti tudi njen "0.0000 km široki obroč, ki je od nje povsem ločen, kakor je prvi pravilno trdil veliki astronom in fizik Huyghens. Saturn je s svojim obro- čem. ki ga sestaivljajo sami drobci — od najmanjših zrtic do več kilonieitr-skih skal — edinstvena vsemitrska prikazen. 700krat je večji kakor naša Zemlja, ima K) lun iu je poldrugo milijardo k nt oddali jen od Sonca. Ne llačimo se iz sončnega sistema, dokler se nismo ustavili na rdečkastem Marsu. Če je Zeml ja za nas najvažnejši, Jupiter največji in Saturn najlepši planet, je Mars najskrivnost-nejši med svojimi devitimi brati. Mars, ki je precej manjši od Zemlje, ima dve luni. Razmere na tem skrivnostnem planetu so v marsičem podobne zemeljskim. Mars ima svoje ozračje, ne preveč hudih toplotnih razlik, v podobnem ritmu se mu menjavata dan in noč, njegovo telo pa je dvakrat večje od našega. Na podlagi vseh teh ugotovitev se smemo le previdno izraziti, da življenje na tej — »drugi zemlji« ne bi bilo nemogoče. Vendar vsem dobro zamišljenim romanom o Marsu in marsovcih nakljub ugotovimo, da astronomija do danes nima. niti ni mogla imeti nobenih podatkov ali razlogov, da bi upala napovedati življenje. Bojeviti marsovci, ki so baje že večkrat hoteli zavoje-viiti našo Zemljo, duhoviti inženirji, ki naj bi zgradili ogromne kanale, ta-jinstvemi svetlobni signali iz I. 1894. — vise. prav vse je izrodek bujne domišljije in brezplodnega ugibanja. Večna škoda za vse Človeštvo bi bila smrt slabotnega dečka, ki ga je v angleški vasici VVoolsthorp krstil pastor na ime Isaak Nevvton. Pa saj ni smelo omagati nemočno telesce, ki je oklepalo najmočnejšega duha tedanje dobe. Bog ve, koliko časa bi človeštvo še ugibalo in tavalo v negotovosti, da ni ta veliki sin britanskega naroda razbral in zapisal večnih zakonov nebesne mehanike. Kamen ne pade slučajno na Zeml jo, Luna iin planeti ne krožijo s slučajnimi hitrostmi po eliptičnih poteh. Na Zemlji, v sončni državi, v vsem vesoljnem svetu vlada pravilnost in red. ki ga je zapisal Nevvton v svojih zakonih. Vse gmote, vsa telesa se privlačijo po istih načelih. Hitrosti in pota, mase in razdalje teles — vse je zvezano z železno dosled- n ostjo. Ko hi so le za trenutek pota-jila privlačna ali gravitacijska sila, bi Zemlja zaradi velike vrtilne in kro-žilne hitrosti na tnah pometala s svojega površja človeka, živali, rastline, rudnine in zračne plasti. Sončna fa-liiilija bi se (nesmotrno razbežala v širno vesoljstvo. Dolgo je bil Saturn skrajni mejnik sončne drižave. Leta 1781. pa je angleški astronom Wiliam Herschel slučajno ujel v daljnogled mirno se bliščečo ploščico — bil je to novi planet Uran. Mimogrede bodi povedano, da planeti, ki so po sebi temna telesa, svetijo v daljnogledu z mirno, od Sonca dobljeno in odbito svetlobo, (ločim zvezde stalnice, ki so prava sonca, v teleskopu nemirno žare. Uran je postal visoka astronomska moda. vse ga je lovilo in preračunavalo. Hitro so ugotovili, (In trmasti novinec bodi samosvojo pot, ki se ne sklada z New-tonovimi zakoni. Že so padali ugovori proti Nevvtonu. dokler se leta 1846. ni zgodil pravcati čudež. Tridesetletni Francoz Urbani Leverrier je na podlagi dolgotrajnih računov napovedal točno mesto, kjer mora biti še nov planet, krivec Uranovih ovinkov. Kdo hi verjel tem besedam? In vendar je nemški astronom Galle našel prav na istem mestu novi planet, ki so ga krstili za Neptuna. Bilo je takrat veselja in zmagoslavja ponosite mladine, saj so odkrili novo nebesno telo z računom — ne z daljnogledom. Takrat je moral Leverrier deliti svojo slavo z nesmrtnim, a že mrtvim velikanom Nevv tonom. Zanosito in lepo se spominja naš Župančič tega velikega dogodka v Dumi: Videl sem misleca, pisal je zakone, ljudstvu ne zemskemu — zvezdam je kazal pot. Pa nesoglasje v vsemirju zasledil je. Novih svetov je zahteval njegov račun. Bodi — dejal je — in noč mu je dala nov svet. Podobno so odkrili zadnji, do danes poznani planet — Pluton. Napovedal ga je ameriški astronom Lovci!, odkril pa ga je šele leta 1930. pomožni laborant arizonske zvezd a me — I om-bough. Redko kdaj se priplazijo v sončno bližino preoudnc in grozo vzbujajoče prikazni, ki so v svoji lepoti in ve-lečini edinstvene in veličastne — pa naši Zemlji in človeku povsem nenevarne. Po daljnih, močno splošeenih elipsah in parabolah polže kometi ali repatice. Nič čudnega, če so jih proglasili za znanilke svetovnih in človeških nesreč: kuge. vojske, lakote in potresa. Saj se je prikazen naglo bližala. grozila z bliščečo glavo in mogočnim repom, \eliki, bližnji kometi so redke prikazni v obojnem pomenu besede. Po dolgih dobah se vračajo v sončno soseščino. I ako se bo n. pr. znani llallevev komet, ki se je pokazal zadnjič leta 1910.. v rnil šele leta 1986. Komete sestavlja izredno tenka plinska snov. ki ne more prekriti niti manj svetlih stalnic. Prav iz tega razloga se ni bati. da bi nas komet kedaj ugonobil s svojo gibalno silo ali \s strupenimi plini, ki so jih odkrili v njegovem repu. Astronomi zasledijo vsako leto več repatic. ki pa so tako majhne ali tako daleč, da za nas ne prihajajo v poštev. Kako obljudeno je sončno območje. Med Marsom in Jupitrom ugotavljamo z velikimi daljnogledi množice li-liputanskih teles, ki jim pravimo pla-netoidi ali asteroidi. Prav tako nahajamo izven planetov svitkasto raztresene drobce, ki se v trenutku, ko se jim zemlja na svoji letni poti preveč približa, za že no proti njej. pa se zaradi silnih hitrosti v zračnih plasteh vžgo in razpadejo. Najbolj znani so roji avgustovih kresnic — Perseidi ali Solze sv. Lovrenca in pa novembrski utrinki — Leonidi. Sodijo, da so utrinki ruševine davno razpadlih kometov. \ časih prilete na zemljo celi kosi — podnevi jih spremlja dim. ponoči pa plameni. To so tako zvani izpodnebniki ali tmete-ori. Sodijo, da so istega izvora kakor utrinki, vendar se zdi. da so nekateri doma celo izven sončnega prositora. Meteori utegnejo biti nevarni, zdasti če padajo v velikem številu kakor leta 1908.. ko so dobesedno sesekali dlobr-šeiii gozdni kompleks sibirske tiajge. Znan meteor je kaba. črna molname-danska svetinja v Meki. dalje og rom- ni meteor, ki je treščil v Saharo, in veliki mehiški meteor. Dovolj smo se že zadržali v sončni domačiji. Pred nami se vzpenja strma. daljna pot med zvezde stalnice, ki neenakomerno posejane migljajo na črnomodrem nebu. Mogočna čreda šteje dobrih 5000 sonc. Če pa jih štejemo skozi daljnogled, njihovo število zelo raste. Zvezdna polja niso povsod enako bogata. Najgostejši je pas. ki se v jasnih nočeh vidno boči od juga proti severu, to je Rimska cesta. Vse do Galileja je veljala za medlo, s svetlimi drobci posuto pot. Znanstveno ji pravimo še sedaj \ ia lactea, to je mlečna pot. Danes vemo, da je Rimska cesta ogromen zvezdni sestav, ki ima obliko leče, da šteje okrog 50 milijard sonc — med njimi tudi naše Sonce z neznatnim drobcem, ki je naša domovina. Če dlje časa opazujemo večerno nebo, vidimo, da zvezde — razen planetov, o katerih smo že rekli, da krožijo okrog Sonca, sploh ne spreminjajo medsebojne lege — prav zalo jim pravimo stalnice. Pač pa hitro spoznamo, da se vsa nebesna polkro-gla navidezno suče okrog mirujoče osi. ki jo v mislih potegnemo skozi zvezdo Severnico in naše opazovali-šče. Je to le vidna prevara. Kakor se otroku na vrtiljaku zdi. da vrtiljak miruje in da se okolica vrli okrog njega. tako se zdi tudi nam. ki sedimo na velikem zemeljskem vrtiljaku, da mirujemo in da okrog nas krožijo zvezde. Da bi laže spoznavali nebo. je človek že davno pred Kristusovim rojstvom združeval zvezde v zaokrožene skupine ali ozvezdja, ki jih je imenoval po živalih, orodju in bajeslovnih osebah. Na primer: Veliki voz. Labod. Lev, Oven, Perzej, Ondrome-da itd. Na nebu se najlaže znajdemo s pomočjo znanega ozvezdja: Veliki voz ali Veliki medved. Če v podaljšani smeri lianesemo petkratno razdaljo krajnih zvezd (Dubhe in Merak). za-(lene.mo na svetlo Severnico ali Polar-nico, ki nam v jasni noči nezmotljivo kaže severno smer. »Zvezda vodnica. tvoji mornarji, daleč na drugi jadramo breg...« \ eliki voz spada med tako zvana obtečajna ozvezdja, ki nikdar ne zaidejo pod obzorje. Zato so ga poznali že stari Kitajci. Hitro smo prišli med zvezdna krdela, ker nas je ponesla naša misel. Pa ne pozabimo, da so zvezde stalnice silno daleč od nas. Izven sončnega sestava zijajo strašne praznine. Najbližja zvezda stalnica je oddaljena od nas dobra štiri svetlobna leta. Najbližja, v naših krajih vidna zvezda pa je prekrasno sonce Sirius, ki magično utriplje in mežika v ozvezdju Velikega psa. Kaj to pomeni: S svetlobnih let? Malo se boste okoristili, če vam pojasnim: 72 bilijonov kilometrov! V mislih si zapišimo število: sedem, dve pa še 12 ničel zadaj! Človeški razum skratka ne prenese teh številk. Poskusimo drugače! Obod naše zemeljske krogle meri 40.000 km. No, to še gre. Lovsko letalo bi ga preletelo v treh dneh. Pa si zamislimo nit. ki bi vezala našo Zemljo s Siri jem! Navijajmo to nit okrog zemeljskega klobčiča, ki — kakor rečeno — tneri 40.000 km v obodu. S to nitjo bi mogli obkrožiti Zemljo: eno milijardo in osemsto m i I ijorik rat. Če bi rabili za vsak ovoj samo eno sekundo, bi navijali to nit celih 58 let. Ne moremo se izmotati iz groznih, začaranih številk. ki nas silijo v obup. Zato vzemimo na pomoč najhitrejše sredstvo, to je svetlobni žarek! Danski fizik Olaf Rbmcr je opazoval zakasnitve Jupitrovih lun. ki po določenem časti zahajajo za Jupitrom ali kakor pravimo — mrknejo. Kadar je bila Zemlja najdl je od Jupitra, se je mrk zakasnil za 17 minut. Odtod je sklepal, da rabi svetloba za razdaljo od Sonca do Zemlje — 8 minut in pol. Svetlobni žarek torej brzi s hitrostjo 300.000 km na sekundo. Svetloba, ki bi obkrožila našo Zemljo 7krat v eni sekundi. bi potrebovala, da pride od Sirija do nas, dobrih osem let. Z boljšimi daljnogledi opažamo, da nekatere zvezde niso enojne, temveč da so često sestav dveh, treh ali celo večkratnih zvezd, ki so, povezane s težnostjo, premikajo okrog ravnotežne lege. Včasih odkrijemo okrog stalnic svetle meglice, ki so ogromna polja svetlih plinov. Svetle meglice ločimo po obliki v: svitkaste ali planetarske, koprenaste in nepravilne. Najbolj znana plane-tarska meglica je v ozvezdju Lira. Planetarske meglice so dobile tako ime, ker jih vidimo v daljnogledu kot medlosvetle ploščice. Poznamo jih le ok rog 150. Kakor nežen pajčolan se razpenjajo v nekaterih ozvezdjih, na primer v Labudu, prekrasne koprenaste meglice in nam zastirajo tisoče svetlih stalnic Rimske ccste. V Orionu, najlepšem ozvezdju zimskega neba, je ogromna, deset svetlobnih let, to je nad 90 bilijonov km široka, nepravilna meglica, ki jo res dobro oko opazi kot motno ploskvico. Ista slika nam pokaže izredno le)) kontrast med svetlo in temno meglico. Konjski glavi podobna temna meglica se zajeda z neprozorninii plinskimi plastmi v svetla plinska polja. Mislijo, da se iz svetlih meglic porajajo v teku desettisočletij nove zvezde. Vsa do sedaj našteta vsemirska telesa in prikazni spadajo po Hersehlo- vi razlagi v ogromen, dvojno izbočeni leči podoben, svetovni sistem, ki ga imenujemo Rimska cesta. Lepo zaokroženim zvezdnim skupinam, ki leže že izven naše Rimske ceste pravimo kroglaste kopice. Znana kroglasta kopica v ozvezdju Herkula pa vsebuje okrog -40.000 sonc in je oddaljena od nas 35.000 svetlobnih let. Poznamo že okrog 90 kroglastih kopic. Iz velikanske dalje nad 850.000 svetlobnih let. daleč, daleč izven Rimske ceste in kroglastih kopic nas nemo pozdravljajo zvezdni sestavi najvišjega reda, to so spiralne meglice. Komaj vidna liska v ozvezdju Andromeda je žar, prihajajoč od 2 milijard svetlih sonc. Navidezna oblika špiralne meglice zavisi od smeri, iz katere jo motrimo. Če jo gledamo v smeri osi, se nam kaže kot spirala. Ako Spiralno meglico opazujemo pravokotno na os, se nam očituje v obliki bikonveksne leče. Kako lepe in mogočne so špiralne meglice, ki sploh niso meglice, ampak nekaki vsemirski otoki, orjaški zvezdni kompleksi, nedosežno lepi in veličastni mozaiki, ki jih je sestavil vsemogočni I voree! Z ciklopskimi, novodobnimi daljnogledi so odkrili že več milijonov spiralnih meglic! Spiralna meglica je do danes najvišji in zadnji astronomski pojem. Iz dejstva, da so natančna opazovanja razkrila špiralne meglice v različnih razvojnih dobah, se je razvila sledeča teorija: Neznansko velika plinasta krogla se zaradi vrtenja sploščuje, se končno razcepi v dve spiralni veji in na robovih zgošča v trdne snovne kapljice. ki jim pravimo — zvezde. Zvezde se spet združujejo v nove manjše sisteme, rimske ceste in kroglaste kopice. Vsi ti sistemi pa se gibljejo. V vsem vsemirju ni niti ene mirne točke. Nehote prihajajo človeku na misel Gregorčičeve besede: \ delavnico sem Tvojo zrl. ki bitij si rodil brez broja. Skrivnostno snuje roka Tvoja: nikjer je stalne ni stvari, a prah noben se ne zgubi. V delavnico sem l v ojo zrl in videl večno sem vrtenje, prelivajoče se življenje .. . Vem, da vas dušijo divomi. Kdo neki je zvezdoslovcem vse to povedal? Ali ne varajo sebe in nas? Na kratko vam odgovorim: Če kdo, astronom ljubi resnico nad vse. Odločno se otepa vsega, kar skuša prispevati domišljija, pesniško gledanje ali prozaična želja; astronom verjame le računu in tisočkrat preizkušenim zakonom. Vsa moderna fizika izdatno podpira svojo plemenito posestrimo. Najbolj zgovoren pa je svetlobni žarek, ki astronomu zanesljivo razodeva vse-mirske resnice, ko se ujame v okular gigantskega teleskopa ali na občutljivo fotografsko ploščo. Kadar pa ga astronom prižene v spektroskopski aparat, mu skesano in brez zadržka pripoveduje stvari, ki se laiku zde popolnoma nemogoče: kako daleč so zvezde, kako se sučejo in krožijo, s kakšno hitrostjo drvijo po vsemirslkih globinah, koliko so stare, koliko tieh- tajo, kolika je toplina njihovega površja in kakšna je vsebina njihove notranjosti. Do kra ja smo prišli, četudi bi mogli kramljati ure in ure. Ker pa je po Goethejevih besedah človek človeku najzanimivejši, poglejmo, kaj pravi astronom o njem. Navadno nerad ka j reče. Če ga le pripravite do besede, bo dejal: V spiralnih meglicah se gnetejo rimske ceste in kroglaste kopice. V Rimski cesti so mi- lijarde sonc. Sonca bi mogla — kakor na primer naše Sonce — imeti trumo manjših spremljevalcev. Na enem takem planetu, ki je materialno sploh brezpomemben, živiš ti in jaz in še dve milijardi ljudi. Ne trdimo, da bi življenje ne bilo nikjer več mogoče, vendar ga do danes nikjer nismo zasledili. Zato se nam zdi 'življenje nekaj redkega, edinstvenega iu vzvišenega nad mrtvo snov. Umetnost in morala v filmu I/ Avvenire d'Italia« objavlja članek z gornjim naslovom izpod peresa m«g. Luigija Civardija, ki pravi med drugim: Ali je morala res sestavni del umet-nosit i ? lako je bilo večkrat slišati tudi glede kinematografske predstave. Morala, ki je v duši umetnika, mora vplivati na duha. na živčevje An na čustvovanje, torej je morala, tisto, kar širi potleig umetniškega duha, da povemo z običajnimi besedami. Samo morala utegne predpisati meje in načrt kakega umetniškega dela in vse, kar 110 vsebuje morale, ne more bili prisilna umetnina. Umetnik se mora zaradi te bistvene sestavine umetnine, zaradi morale, ozirati na vse, kar koli tvori sestavino njegovega dela in kar je gubno vpliva pijančevanje na redno družinsko življenje. Žene pijancev so naravnost mnčenice. otroci pa so prave sirote, ki imajo na lastnem očetu sllalb zgled. Ogromna je Škoda. Iki jo trpi naš narod, im prav ta škoda nam mora iti k srcu. V mali Sloveniji je šlo v enem letu eno milijardo dinarjev za alkohol. Na vsako glavo je prišlo 1000 dinarjev. Kako malo pa je prišlo denarja v blagajne prosvetnih društev za, prosvetne namene. Prosvetna zveza je lansko leto iizdala posebno brošuro pod naslovom: »Za inaroda rast in za zdravje družin«. V omenjeni knjižici je dr. Ivo Pire s številkami dokazal, koliko bolezni povzroči alkohol med nalšim narodom. Koliko krepkih mož in mladeničev položi alkoholizem v prezgodnji grob. Skoraj vsak deveti moški umre zaradi alkohola, še hujše so posledice pijančevanja, ki se pokažejo zlasti na potomstvu. Kako človeka boli. ko stopa skozi slovensko vas in sreča človeka pohabljenega ali nerazvitega zaradi pijanosti očeta ali matere. \ Ljubljani na primeir je "iO odstotkov otrok obremenjenih. Na pomožni šoli pa celo 84 odstotkov. Koliko nerednosti povzroča pijača ob priliki raznih sejmov in verskih svečanosti. Na dan. ko se zbira župnija okrog svojega farnega zavetnika, večkrat govori nož ali pretep in s tem osJkrunja najlepše dneve v župniji. Kjer koli je kaka nerednost, tam je pijača v bližini. Najhujša posledica pijančevanja pa je nagla in nesrečna smrt. klanje in uboj v pijanstvu. Že to je dovolj važen vzrok, da mora tudi članstvo prosvetnih društev. dekliških krožkov in fantovskih odsekov dvigniti svoj glas in iti v boj za treznostino gibanje. Skupno 'in vzajemno je treba nastopiti za strez-njenje našega naroda. Bolj kakor množica lačnih se nam mora smiliti množica pijancev, ki derejo pred našimi očmi v pogubo. Prav vsak. — pa naj bo fant ali dekle, mož ali žena, delavec ali kmet — vsakdo je dolžan storiti vise, da se to zlo prepreči in da se naš narod zopet ozdravi. Sveto pismo pravi, da je Bog ustvaril narode ozdravljive. Mi smo poklicani. da to bolezen ozdrav imo. Ne puščajmo torej našega naroda v njegovih bolečinah. Zdravljenje bo sicer težavno, a ne brezuspešno, če se le začne smotrno organiziranje dela.. Če so moglii drugi narodi, Finci. Švedii iin Norvežani, pregnali pijansko razvade s svoje zemlje, zakaj ne bi mogli mi katoliški Slovenci izruvati ,to Ijuil-ko. ki poganja lako bohotno na naši narodni njivi. Zato vsi na delo za iz-treznjenje našega naroda. Kako ilw>nio ozdravili to bolezen? Hvale vredno je. da je sodobna oblast prepovedala točenje žganja. Hvaležni isimo zato italijanski postavodaji i n tistim, ki vodijo sedaj našo provinco, da iso takoj spoznali, kje je treba zastaviti delo za streznjcnjo našega ljudstva. Brez pomoči svetne oblasti bi 'bilo naše delo težavno in slkoro brezuspešno. Svetna oblast skrbi za javni red in za mil1, a tudi za materialni in deloma tudi moralni blagor ljudstva. Zato smo prepričani, da bo sedanja oblast storila vise, kar je 'v njenem področju in njeni moči glede treznosti in dostojnosti. \ Ljubl jani se je osnovalo Društvo treznosti. Po društvo želi stopiti v stik z našimi prosvetnimi društvi, v katerih na j se ustanovijo treznostni krožki ali odseki. Ti odseki naj skrbe za tozadeven pouk. 1 reba je večkrat govorili. predavati o treznostnem gibanju in o strašnih posledicah pijančevanja. Ob raznih prilikah, kakor pri krstu, birmi, poroki, ob žegmamju. ob godovinih dneh. je treba svariti ljudi pred neizmerni ni uživanjem allkoh olla. Starši iičij nikdar ne dajejo mladini aillkohola. Povedati je treba zlaisti mati ram. kako kvarno vpliva alkohol na otroka pred in po porodu Da se ideja za treznost, čim bolj živa ohrani, naj treznostni krožek vsa-ko leto med tiho in cvetno nedelljo vpelje tako imenovani treznostni teden. \ treznostnem tednu naj bo proti alkohol no predavanje. Naloga naših prosvetnih društev ni samo vzgajati civilizirane ljudi, temveč trezne in dostojne značaje človeške družbe. Penili namenu morajo služiti naša predavanja iu tudi igre, zato zlasti odri segajte po dobrih igrali. Zelo se priporoča, da naj imajo društva brezalkoholno gostilmico ali zajtrkov alnico. A društvenem domu naj bo isoba prijetno opremljena, kjer ljudje Iahlko kaj užijejo, berejo, pojejo, igrajo. Tu na j se fant je pošteno zabavajo, da ne bodo hodili v gostilne. Tu na j se obirajo dekleta iz daljnih vasi ter naj čakajo na popoldansko službo božjo. Če bomo vsi lako delali, se bodo gotovo časi v tem oziru spremenili in naš narod bo ozdravljen težke bolezni, naša društva pa bodo storila narodu ogromno delo. Pravila Družbe treznosti f. Namen. Družba treznosti ima namen voditi boj zoper alkoholizem in vzgajati ljudstvo ik treznosti ter reševati boln ilke-allkoholilke. 2. Član lahko postane vsak vernik od 14. leta starosti dalje. člani so: popolni zdržniki, ki ne pijejo nobene opojne pijače (I. stopnja): oni. ki ne pijejo žganja, druge pijače pa vodno zmerno (II. stopnja). Po obljubijo vsa j za eno leto. 4. Dolžnosti članov: a) nedoraslim vsaj do 14. leta ne dajejo nilkalke opojne pijače; b) nikdar nikomur pijače ne (vsiljujejo; o) odločno nastopajo proti temu. če bi kdo pijačo vsiljeval: č) nikoli ne dajejo prilike za čezmerno pitje; d) po možnosti tudi pri drugih za-branjujejo vsako nezinernost in vse razvade, ki so povod pijančevanju in izgredom; e) sadja ne pretvarjajo v žganje, pač pa pospešujejo in tudi drugim priporočaj o brezalkoholno uporabo sadja in grozdja; f) pazijo, da se bodo postu v ne določbe glede pitja, policijske ure in plesov iv olkolici spolnjevale: g) slkušajo tudi druge za treznost in družbo pridobivati, predvsem tiste, ki so pijači vdani, in jim priporoča jo popolno zd.ržnosit, ki jim je edina rešitev. 5. Razen tega naj se člani borijo zoper vse, kar je s pijančevanjem v zvezi: zoper nedostojnost in nenrav-nost, surovost in preklinjanje, javno nagoto in nespodobno nošo ter naj zoper viso 'razuzdanost nastopajo s krščanskim pogumom. 6. Osrednje vodstvo je v Ljubljani. Škofijskega voditelja imenuje škof. Voditelj si izbere tajnika, blagajnika in potrebno število odbornikov, ki jih mora potrditi škof. 7. Družba naj se vpelje v vsaki župniji, iker je mravinii prerod povsod potreben, pijančevanja in izgredov, surovosti iin nem ravnost i pa povsod mnogo, in ker se more kaj doseči le z vzajemnim delom in z združenimi močmi po viseli župnijah . 8. Članarine mi, pač pa se sprejemajo darovi za podporo treznostuega gibanja; saj člani s treznostjo in z zmernostjo mnogo prihranijo. Za .'prejemnico plačajo pri vpisu eno liro. 9. Družbo vodi odbor. Predsednik mu je župnik ali kak drug duhovnik, ki si po potrebi privzame pri vodstv u v pomoč sposobne laike. Odbor naj se sestavi zlasti iz članov v župniji Obstoječih družb in društev. Sejo naj ima vsak mesec. 10. Družba naj ima shod vsaj štirikrat na leto: vsako kvatrno nedeljo: če je to nedeljo zadržek, pa v nedeljo prej ali potem. Shod se prične z molitvijo. Potem naj bo primeren govor. nato naj bo resen razgovor o razmerah v župniji glede pijančevanja. inedostojiiiosti, razuzdanosti vsake vršite in kako to preprečiti, katere alkoholike in kako za treznost pridobiti in kako bi se moglo versiko-nravno stanje v župniji dvigniti. Nazadnje se zapoje primerna pesem. 11. Vsako leto od tihe do ovetne nedelje je treznost n i teden. Prvi dam tega tedna, na tiho nedeljo, je občni zbor družbe, pri katerem se spreje- majo novi člani, se zaveza skupno ponovi in pobirajo prostovoljni darovi, iz katerih se opravi ena sveta maša, preostanek se porabi v |x>dporo trez-nostnemu gibanju. Med tednom se pa pošlje škofijskemu ordinariatu poročilo o številu članov (I. in II. stopnje) in darovi. 12. Zavetnik družbe je sv. Janez Krstmilk. Priporoča se. da se na njegov god ali v nedeljo potem opravi za družbo sveta maša; članom pa se priporoča, naj prejmejo svete zakramente, ker dobe popolni odpustek, kakor tudi ob kvatrnih nedeljah. 15. V namen družbe naj tudi molijo. Družbena molitev je vsak dan en očenaš; vendar to ne veže pod grehom. Odpustki za člane Družbe treznosti. 1. Popolni (pod navadnimi pogoji): a) na dan sprejema: b) na god sv. Janeza krstmika ali v nedeljo po njem: c) na štiri kvatrme nedelje: č) enkrat na mesec, kdor moli molitev za zdržnost vsak dam. 2. N e p o p o I n i : a) 7 let in 7 kvadragen na kivatrne nedelje dobijo tisi ti, ki obiščejo cerkev. molijo po papeževem namenu din obnove sklep zadržati se opojnih pijač; b) 500 dmii dobijo listi, ki se prizadevajo. da bi se pijančevanju vdani spreobrnili ali se v družbo treznosti vpisali ali se udeležili družbenega shoda. 5. \ se svete maše za kakega uinir-leiga člana imajo odpustek oltarnega privilegija (Pij X.. 21. maja 1914). Očetovska beseda Na praznik apostolov sv. Petra in Pavla je imel ob 12.50 svetli oče papež Pij XIII. radijski nagovor na vse katoličane sveta. Papež je rekel, da se vsi sinovi svete katoliške Cerkve vesele tega praznika in obračajo svo- je misli k Rimu, ker vidijo v nje?m znak univerzalnosti svoje vere. lirkce! je, da je cesarski Rim že 19 stolettij sedež Kristusove Cerkve. Papež se je nato spominjal preganjanih prv ih vernikov in omenjal besede tolažbe iin zagotovila, ki jih jo nanjo naslovil Liiius, naslednik sv. Petra, poiem pa rekel. da so tudi njemu krči srce ob skrbi in ob mislli na trpljenje, ki danes piritisika svet. I oda navzlic vsej tonii iin (tegobam pa ne zmanjka tola-žiliniih prizorov, ki navdajajo srce obrambe temeljev krščanske civilizacije in verno zaupanje v njeno zmagoslavje. najtrdnejša domovinska ljubezen, junaška dejanja plemenitosti, številne izbrane dušo. ki iso pripravljene na vsako žrtev, dalje globoka vera in usniiil jenost. čeprav po drugi strani greh iin zlo vdirata v življenje posameznikov, v svetišče družin in v socialno ureditev. Papež je nato govoril o škodi, ki jo je naredila vojna, in o pregan.jan.jili, katerih priče so številni duhovniki iin verniki, ki trpe zaradi svoje vere. Y vseh lakih nesrečah pa je treba ohraniti zmerom zaupanje v Boga. ki dogodkov ne presoja s časovnimi morili, temveč jih meri po njihovih daljnosežnih posledicah. Božji previdnosti nič ne uide. Bog lahko dopusti, da za kratek čas zagospodujeta ibrezbožnost in verska mlačnost, da nastopita tudi mučenje nedolžnih ljudi in bolestna olkrnitev čuta pravičnosti. Toda zlo ne bo dolgo triumfirailo. Prišla bo ura božja. Prišla bo ura svetega veselja, ura, v kateri bodo narodi spet zaživeli v Pravici. Miru in Redu. Ne smemo gledati samo na trnje, ki prizadeva bolečine, temveč tudi na zasluženje, ki poganja iz trpljenja. Tako ise dobi pogum in hrabrost za krščansko junaštvo, ki jo obenem žrtev in odpoved in znak zmage. Junaštvo vseh vernikov mora biti v iteh težkih zgodovinskih urah enako trdno kakor vera. Mislimo na to, o ljubljeni Rim, naša dvakratna domoviina, ki si navajen nositi s tako ivisoko zavestjo največje dolžnosti vr življenju svete Cerkve, in te blagoslavljamo. S teboj blagoslavljamo ves italijanski narod, ki uživa to prednost, da ima v svoji sredi sedež katoliške Cerkve. In Itudi ivisemu svetu, kjer koli žive naši sinovi, ki so nami vsi brez izjeme enako dragi, pošiljamo svoj blagoslov, medtem ko se nam srce krči ob misli na narode, ki največ trpe v tej strašni in krvavi nesreči, ki je po vizročil a že toliko titige in solza na tej zemlji. Pri teh svojih prošnjah in molitvah pa ne izključujemo tudi listih, ki so še daleč od okrilja naše svete Cerkve, tla bi tudi oni občutili materinsko skrb in nujnost in da bi pod njenim okril jem našli svoj miir. Papež je končno podelil svoj papeišlki blagoslov. V okviru Ljubljanske province je ostalo šc 128 društev, ki lahko nemoteno vrše svojo nalogo, to je kulturni apostolat K A. To vriše s tem, da prirejajo neoporečne dramatično predstave, goje petje in glasbo, prirejajo predavanja s slikami in filmi. Skrbe za dobre knjige. Pospešujejo naj zlasti treznostno gibanje, so bore proti bogokletstv u in skrbe, da so bo povsod spoštovala nedelja in praznik. Veliko zanimanje za knjige Resni časi, ki jih 'doživljamo, bi utegnili dati komu misliti, da je človeku sedaj edina in glavna briga le kruh in nujno potrebni živež ter da so ljudje otopeli za ivse drugo, zlasti pa za duševno razvedrilo. Resnica jo prav obratna. Le malokdaj poprej je bilo na primer med občinstvom fcoilli-kor toliko ugodnega odziva na umetniške razstave, za gledališče iin za podobne prireditve. V teli časih se zdi. kakor da je občinstvo šole pričelo cenili pravo vrednost duhovne kulture, ki more dati resnično tolažbo za stisko \ drugih zadevah. Ljubljančani očitno prav nič ne žalujejo zaradi prepovedi plesnih prireditev in najbrž tudi no bi tako prireditve, ako bi bile tudi na dnevnem redu, uspevalo, ker so se ljudje sami zresnili. Razveseljivo pa je, cla v teh časih ljudje mnogo bolj kakor kdaj poprej segajo po dobrih knjigah. Za mesec julij, ki je bil v tem oziru vedno bolj mlačen, je kar čudno, koliko ljudi sleherni dan zahaja v javne knjižni- ce in koliko ljudje radi berejo. Razlag za to je več. Prvič je 'knjiga sedaj resnično še vedno najcenejša zabava in najbolj razvedri človeka, drugič pa je sedaj v Ljubljani število ljudi, žejnih branja večje, kakor kdaj prej in konično tudi letos mii takega odliva mostnega prebivalstva na deželo, oziroma v letovišča Vsak zato rajši sega po dobri knjigi. I udi na knjižnem trgu je za knjigami še vedno dovolj zanimanja in Ibi bilo nedvomno še večje, alko bi bili zaslužki višji. Zaradi porasita cen drugim potrebščinam, zlasti pa živilom, si more le man jši del občinstva 'privoščiti lastno knjigo. Zato pa cvete zasebno izposojanje dobrih knjig, poleg izposojanja v javnih kn jižnicah, kjer so nekateri' bolj iskane knjige rezervirane kar za tedne in tedne vnaprej. Povprečno se je izboljšal tudi okus občinstva. kriminalnih romanov ljudje bero manj, najbrž že zato, ker so ti- Ostanimo na Nedavno še je časopisje polnilo svoje stol|K'e s tožbo o naraščajočem begu z dežele v mesta in predmestja. In je imelo prav. le da tožbe niso mnogo zalegle, kmet je ostajal v senci starega sveta, zapravili so mu njegovo čast in mu jemali veselje do dela na zemlji. Šele v zadnjem času jo — tudi |M) državnih odredbah, ki za-branjujejo beg z dežele — dotok v mesta In predmestja pričel pojemati in je v nekaterih krajih docela izostal. \ zdravem podeželskem ljudstvu so vrši nekak miselni prevrat, ki je v svojih koreninah zdrav in koristen. Ljudstvo spoznava solidnost kmetovanja na zemlji. Biti kmet je pač najsolidnejšii in tudi najvarnejši go-s|H)darski posel, hkrati pa najlepši življenjski poklic za tistega, ki je kmetovanje doživel kdaj tudi iz njegove bogate vsebino. Rokodelstvo iti obrt sta časti v redna poklica in imata še vedno trden fundament. Rokodelci in obrtniki sicer običajno ne obogatijo — vsaj ne rednim potom — a s sli. ki so te knjige ljubili, najbrž že vse prebrali, novosti na knjižnem trgu pa sedaj skoraj ni. Pač pa se je znatno dvignilo zanimanje za potopise, zgodovinska tlela, dela iz narodnega gospodarstva, pa tudi za klasike. Izredno 1111x1110 je zanimanje za knjige v italijanskem jeziku, to pa zaradi tega. ker je sedaj že mnogo takih, ki že znajo italijanski jezik ter za radi izpopolnitve segajo po italijanskih knjigah. Moramo reči. da ljubljanske javne knjižnice obsegajo pretežno res kvalitetne italijanske knjige. V slovenščini pa se je zopet dvignilo zanimanje za naše klasike: Cankarja, Finžgarja, Moška. Jurčiča. Irdino in Kersnika, od novejših pa zlasti mnogo bero ljudje Bevka. Ljudska knjižnica v Ljubljani je v juniju izposodila 600 knjig več kot lansko leto v istem mesecu. I a pojav, ljubezen do dobre knjige, je razveseljiv pojav v sedanjih časih. svoji grudi svojo pridnostjo in vestnostjo si ustv arijo mirno in varno življenje v znosnih razmerah. Vendar je njegovo delo precej enostransko in v nekaterih panogah niti lahko niti lepo. kaj šele delo v industriji! Tod je še več emo-stranosti, mehanike in šablone in zato industrijski delavci nikdar niso v resnici srečni ljudje. Ni slučaj, da so prav tovarne često izhodišče raznih prevratov in nemirov. Delo v trgovini je često pestro in morila celo prijetno, a notranje človeka ne zadovolji. Pisarna je suhoparna in mladega človeka prerada le ubija in muči. Najnara vnejši poklic je kmet. kmečko delo je polno sprememb, vedno je v zvezi z življenjem in je samo življenje, zahteva krepkih rok in zdravega duha. a pušča ljudem njihovo vedrino in notranje zadovoljstvo. Sove. tudi kmet in vprav kmet mora biti trd in vztrajen, a duh 11111 ostaja zdrav in svež. Pravemu kmetu je njegovo delo vedno hkrati razvedrilo in četudi mu maže roke in obraz. Sredi božje narave je njegova delavnica, vsako leto prinaša brstje in cvetje in sadje, vsak gib ima svojo vsebino, vsak opravek, in bodisi še tako skromen, je v neposredni zvezi z žitjem in bitjem narave. Za lepote željno oko ima kmečko delo nebroj utehe in radosti, ker je narava pravi mojster lepotičenja in krasote. Včeraj bi bili vsak slavospev kmečkega poklica zavračali z nevoljo, ker nam je bil pogled uprt v veliki svet in je naš sluh le predobro sledil vabljivim klicem zapeljivega mesta in predmestja. Danes gledamo na delo in predvsem na kmetovo delo z dru- Sv. Ciril Dne 5. julija se je ves krščanski svet spominjal z globoko pobožnostjo in hvaležnostjo svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta se kot sinova bogatih in uglednih staršev v Solunu odpovedala razkošju in blesku cesarskih dvorov ter se umaknila v samoto in tišino samostanske družine na Olimpu, kjer sta se tudi za vedno zaobljubila službi Bogu in širjenju Njegove slave na zemlji. Klicu svojega notranjega ognja sledeč sta si" podala oznanjat nauke sv. vere med divje Saracene, Kozake in nazadnje med Slovane. Med njimi sta se tudi najdalje zadržala. Predvsem sv. Metod, ki je po prezgodnji smrti svojega brata Konstantina, Cirila, med Slovani nadaljeval njegovo delo. Tudi med Slovenci, našimi davnimi predniki, sta bila ter sta tudi njim prinesla luč svete vere in jih za vse čase združila s sveto Cerkvijo v Rimu. Zato se moramo tudi mi Slovenci zahvaliti nadnaravni usmil jenosti njunega apostolskega dela in njuni gorečnosti za zveličanje duš za svojo krščansko kulturo in književnost, ki sta nami omogočili ohranitev naroda na prostoru. na katerem še danes živi in izpolnjuje svoje kulturno poslanstvo. Sveta brata Ciril in Metod sta po apostolskem pismu sv. očeta Pija XI. z dne 1"5. februarja 1929 še danes in bosta to ostala za vse večne čase, vzornika učeči se mladini vseh šol in pro- gimi očmi, ker se nam odpirajo za njegovo bogato vsebino in še. ker vemo ceniti sigurnost kmečkega gospodarstva. Zato, podeželska mladina, ostani na grudi svojih očetov! Kmetovanje te bo notranje zadovoljilo, ohranjalo ti bo zdravje telesa in duha, množilo bo tvoje veselje nad življenjem. Sredi žive narave in ustvarjajočega dela boš ohranjala otroško vero v Stvarnika in Gospodarja in iz te vere boš lahko verovala, da je svet velik in le]) in da so ljudje dobri in pošteni. \ tej veri boš zmagovala! in Metod svetnih ustanov, vzornika duhovščini in vsem redovoim, predvsem pa še učitelja krščanskega družinskega življenja in končno zgled in spodbuda vernikov vseh ostalih stanov in slojev. Učeča se mladina pač lepših vzornikov ne more imeti. Sveta brata Ciril in Metod sta imela domu vsega dovolj. Imela sta dostop na dvor. Toda ves ta blesk in razkošje posvetnega življenja ju ni premamil in pomeh-kužil. Neumorno sta se posvečala študiju vseh znanosti in se nato ponižna in skromna zatekla v samostan na Olimpu in se posvetila za vedno službi samo Rogu ter sta s poučevanjem nevednih in divjih narodov v nauku sv. vere med nje nosila tudi kulturo. Kakor sta sveta blagoveslnika darovala svoje življenje samo Bogu, tako naj tudi duhovščina in vsi- rodovi po besedah sv. očeta služijo samo Bogu in naj imajo pri širjenju slave božje za zgled sv. Cirila in Metoda. Posebno pa opozarja sveti oče krščanske družine ua sveta brata, ki sta povisod neustrašeno pobijala med narodi razne zmote, ki so rušile in razjedale krščanske zakone. Zato jih sive-li oče z vso ljubeznijo poziva, da naj se od svetih bratov uče čuvati postave o nerazdruižnosti krščanskega zakona ter pravilne vzgoje in pouka otrok, kakor sta to vedno delala velika blagovestniku v svoji borbi za čistost družinskega življenja. lil slednjič postavlja še božji namestnik na zemlji sveta brata za vzornika vseh ostalih stanov ter jim z očetovsko skrbjo kliče: »Vsi verniki katerega koli stanu, kmetje in delavci, veljaki in državniki, učenjaki in učitelji, oblastniki, ki skrbe za občo blaginjo, naj se uče od svetih bratov služili resnici, pravici in ljubezni, če hočejo, da se vrne mir med narode in drža vljane. Že to dejstvo, da je sveti oče postavil sv. C irila in Metoda za vzornika tako številnim in različnim slojem, pač najbolj jasno kaže izredno notranje bogastvo njunih svetniških osebnosti in dejavnosti ter stoletja in stoletja presegajočo vrednost njunega apostolskega in kulturnega dela med narodi, ki so jima bili posebno dragi in ljubi. Ob 50 letnici »Rerum novarum" Ob binkoštnih praznikih je spregovoril sv. oče Pi j XII. po radiu ter prebral poslanico, v kateri se je spomnil toliko slavne in važne okrožnice Leona XIII. o delavskem vprašanju. Omenil je, da so prav binkoštni prazniki najlepša prilika, da se spomni okrožnice velikega papeža, saj so to prazniki ljubezni, tipanja in tolažbe. Ni sicer naloga Cerkve, da bi se bavila s čisto gospodarskimi in socialnimi vprašanji, ker je to zadeva javne oblasti, gradi družba ves svoj red, biti v soglasju z božjimi zakoni, ki jih oznanja in razlaga Cerkev. In v tem pomenu je spregovoril Leon XIII. o delavskem in socialnem vprašanju. Z veliko ljubeznijo se je zavzel za delovno ljudstvo. N jegov klic je šel premnogim do srca, in nič čudnega, če so se ,inu mnoge države odzvale in s primerno zakonodajo ustvarile delovnim stanovom boljiše življenje. Ob teh mislih na veliko okrožnico je Pij XII. pristavil še svoje misli ter spomnil na temeljne vrednote: na uporabo snovnih dobrin, delo in družino. Glede snovnih dobrin je treba pač vedeti, da jih je Bog ustvaril za vse. Razdelijo naj se torej po načelih pravičnosti in ljubezni, da se bo iz te razdelitve rodil koristen mir in znosno življenje. S tem pa je tesno združeno delavsko vprašanje. Dolžnost in pravica, organizirati delo. pripada predvsem tistim, ki se z delom bavijo, to je delavcem in podjetnikom. Ako ti ne bi mogli izpolniti svoje dolžnosti zaradi posebnih razmer, je prav, da poseže vmes tudi država ter s svojo močjo uredi to, kar zasebnik ne more. Zlasti pa je s pravico lasti združen obstoj in razvoj družine. \ družini ima vsak narod naravno in rodovitno korenino svoje veličine iu moči. Vse državne odredbe, ki urejajo privatno last. naj imajo ta cilj. da bodo zbolj-šale in dvignile družinsko življenje. Društveni obzornik Št. Vid pri Stični. Dne 6. julija so šentviški dijaki in dijakinje uprizorili igro »Deseti brat« na prostem. Igra je v vsakem pogledu dobro uspela. zakaj prostor v naravi je bil kakor nalašč zanjo. Pa tudi igralci so se zelo potrudili. Na Blokah se pripravlja Prosvetno društvo, da uprizori vedno primerno igro pisatelja Finžgarja Našo kri'-. Semič. Naši vrli dijaki so začeli s pripravami zti Finžgar je vo igro Razvalina življenja«. Vsebina: Važna beseda. — Umetnost in morala v filmu. — Naše sodobne naloge. — Očetovska beseda. — Veliko zanimanje za knjige. — Ostanimo na svoji grudi. — Sv. Ciril in Metod. — Ob 50letnici „Rerum novarum". — Društveni obzornik. JUNIJ-JULIJ 1941'XIX Igrski seznam za prihodnjo sezono Zaradi precejšnjega zanimanja za igranje iu velikega povpraševanja po primernih igrah za poletje in zgodnjo jeseni, vam v tej številki Prosvetnega odra prinašamo malo večji seznam iger, izmed katerih ho gotovo vsako društvo moglo izbrati vsaj eno, !ki jo bo tudi uprizorilo. Vse dobite pri Prosvetni zvezi. Ah ram Josip: Zlatorog. Igra v petih dejanjih. 10 moških. 5 ženskih. Noša sodobna ali malo odmaknjena v preteklost. Prizorišče večidel vse na prostem. Bajuk Marko: Miklova Zala. Igra v petih dejanjih po Sketovi povesti. 22 moških, "5 ženske. Noša: kmečka in turška. Prizorišče večidel na prostem. Bevk France: Bedak Pavlek. Otroška igra v treh dejanjih. 8 moških, 4 ženske, škratje, vile, dvorjani. Noša pravljična. Prizorišče: soba, gozd, dvorana. Česnik Ivo: Domen. Narodna iigra s petjem v petih dejanjih. 16 imoških, 3 ženske. Noša kmečka. Prizorišče soba. Česnilk Ivo: Pogodba. Kmečka komedija s petjem v treh dejanjih. 10 moških, 3 ženske. Noša kmečka. Prizorišče na prostem in na sodni j,i. Fimžgar Franc S.: Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. 17 moških, 6 žensikih. Noša kmečka. Prizorišče večidel na prostem. Finžgar Franc S.: Nova zapoved. Igra v treh deianiih. 4 moških, 5 ženskih. Noša sodobna. Prizorišče v baraki i.n pred njo. Iinžgar Franc S.: Vse naše. Bunka v enem dejanju. 5 moških. Noša kmečka. Prizorišče gostilna. Govekar Fran: Martin Krpan. Dramska pripovedka v petih dejanjih. 21 moških, 6 ženskih. Noša dvorna, kmečka, turška. Prizorišče večidel na prostem. Jalen Janez: Bratje. Drama v štirih dejanjih. 7 moških, 5 ženskih. Noša meščanska. Prizorišče soba. Jalen Janez: Dom. Drama v štirili dejanjih. 10 moških, 5 ženskih. Noša kmečka. Prizorišče v sobi in na prostem. Jalen Janez: Lesena peč. Norčava burka v treh dejanjih. 7 moških, 2 ženski-Noša meščanska. Prizorišče v sobi in na prostem. Jalen Janez: Srenja. Drama v štirili dejanjih. 5 moških, 3 ženske. Noša meščanska. Prizorišče soba. Krek Janez Ev.: Tri sestre. Igra v treh dejanjih. 5 moških, 5 ženskih. Noša Ikmečka. Prizorišče na prostem in v sObi. Krek Janez Ev.: Turški križ. Igra v štirih dejanjih. 12 imoških. 5 ženskih. Noša kmečka in turška. Prizorišče večidel na prostem. Kunčič Mirko: Triglavska roža. Pravljična igra s petjem v štirih dejanjih. It moških, 10 ženskih, 7 otrok. Noša kmečka iin pravljična. Prizorišče na prostem. Kuret Niko: Jurij Kozjak. Narodna igra v dveh delili in desetih slikah po Jurčičevi povesti. 20 moških in spremstvo. Noša kmečka, viteška in turška. Prizorišče ma prostem. leskovcc Anton: Vera in nevera. Drama v treh dejanjih. 12 moških. 2 ženski. Noša meščanska. Prizorišče večidel na prostem. Linhart Anton: Županova Micka. Komedija v dveh dejanjih. 6 moških. 3 ženske. Noša meščanska in kmečka. Prizorišče soba in dvorišče. Linhart Anion: Veseli dan ali Matiček se ženi. Komedija v petih dejani jih. 8 moških, 3 ženske. Noša meščanska. Prizorišče na prostem in v sobi. Lipah Frainc: Glavni dobitek. Komedija v treh dejanjih, t) moških, 5 žensk. Noša sodobna. Prizorišče soba. Medved Anton: Stari in mladi. Ljudska igra v štirih dejanjih. 8 moških, 3 ženske. Noša kmečka. Prizorišče na prostem in v sobi. Meško Ksaver: Mati. Igra v treh dejanjih. 3 moških, 4 ženske. Noša meščanska. Prizorišče soba. Milčinski Franc: Kjer ljubezen, tam Bog. Iigra v enem dejanju. 5 moških. 1 ženska. Noša meščanska. Prizorišče soba. Mlakar Jauiko: Nevesta iz Amerike. Igra v treh slikali. 10 ženskih. Noša meščanska. Prizorišče soba. Petančič Davorin: Deseti brat. Vaška igra pod milim nebom v štirih dejanjih. 20 ■moških, 7 ženskih. Noša kmečka in gosposka. Prizorišče na prostem. Petančič Davorin: Guz.aj. Igra v petih ■dejanjih. 13 moških, 3 ženske. Noša kmečka. Prizorišče večidel na prostem. Petančič Davorin: Miklova Zala. Farna igra pod milim nebom v 18 slikah. 1? moških, 5 ženskih. Noša kmečka in turška ter gosposka. Prizorišče na prostem. Remec Alojzij: Užitkarji. Kmečka žalo-igra v treh dejanjih. 7 moških, 6 ženskih. Noša kmečka in gosposka. Prizorišče soba. Spi ca r Jakob: Drabosenjak. Narodna igra v petih dejanjih, 16 moških, 5 ženskih. Noša kmečka. Prizorišče na prostem in v sobi. Šuster Dralbosnjak Andrej: Igra o izgubljenem sinu. V iprologu in sedmih nastopih. 13 moških, 2 ženski. Noša kmečka iin gosposka. Prizorišče na prostem. Vombengar Jožu: Voda. Kmečka komedija v treh dejanjih. 15 moških. 4 ženske. Noša kmečka. Prizorišče večidel na prostem. Wamibrechtsamer Ana: Za staro pravdo. Zgodovinska igra v šestih slikah iz časa kmečkih bojev. Zigon Joka: Kadar se utrga oblak. Drama v treh dejanjih. 5 moških, 2 ženski. Noša meščanska. Prizorišče soba. Milčimski: Cigani. Šaloigra v treh dejanjih. Noša kmečka. Prizorišče soba. Korže Vinko: Čigav je grunt. Kmečka komedija v treh dejanjih. Noša kmečka. Prizorišče soba. Korže Vinko: Micki je treba moža. Narodna veseloigra v štirih dejanjih. 9 moških, 9 ženskih. Noša kmečka. Prizorišče soba. Medved Amton: Crnošolec. Kmečka drama v petih dejanjih. 6 moških, 6 ženskih. Noša kmečka. Prizorišče večidel na prostem. Mlakar Janko: Garjeva ovca. Igra v treh dejanjih. 11 ženskih. Noša gosposka. Prizorišče soba. Mlakar Janko: Gluha teta. Igra v dveh ■slikah. 9 ženskih. Noša gosposka. Prizorišče soba. Vovik Joža: Grunt. Ljudska igra v štirih dejanjih, 10 moških, 3 ženske. Noša kmečka. Prizorišče soba. Kuret Niko: Kisle gobe. Zabavna zgodba v štirih slikali. 4 moški, 5 ženske. Noše kmečke. Prizorišče soba. Kokalj: Mlinarjev Janez. Ljudska igra pod milim 'nebom v petih dejanjih. 24 moških, 2 ženski. Noša kmečka. Prizorišče na prostem. Medved Anton: Na ogledih. Veseloigra v treh dejanjih. ? moških, 5 ženske. Noše kmečke. Prizorišče večidel na prostem. Murniik Rado: Napoleonov saniovar. Veseloigra v enem dejanju. 5 moških. 2 ženski. Noša gosposka. Prizorišče soba. KI i nar France: Plavž. Narodna igra v treh dejanjih. 10 moških. 4 ženske. Noša gosposka. Prizorišče plavž. Mlakai Janko: Povest o izgubljeni Marti. Igra v petih slikah. 12 ženskih. Noše gosposke. Prizorišče večidel v sobi. Zakrajšek Kazimir: Pri kapelici. Igra v treh dejanjih. 7 moških. 4 ženske. Noše kmečke. Prizorišče na prostem. Detela Fran: Učenjak. Veseloigra v treh dejanjih. 8 moških, 5 ženske. Noša gosposka. Prizorišče soba. Finžgar Franc S.: Veriga. Ljudska zgodba v treh dejanjih. 10 moških, 5 ženske. Noša kmečka. Prizorišče na prostem m v sobi. Finžgar Franc S.: Razvalina življenja. Ljudska drama \ treh dejanjih. 4 moške, 5 ženske. Noše kmečke. Prizorišče na prostem in v sobi. Medved Anton: Za pravdo in srce. Tragedija v petih dejanjih. 12 moških. 2 ženski. Noše kmečke in viteške. Prizorišče na prostem in v sobi. Cankar Ivan: Hlapec Jernej in njegova pravica. Drama v devetih slikali, priredil Skrbinšek Milan. 8 moških. Noša kmečka in meščanska. Prizorišče v ■sobi. Davorin Petančič, Guzaj. Igra v petih dejanjih. Maribor 1955. Tisk in zaloga tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Ce hi imel Guzaj nekoliko več umetniške sile, bi biil lahko zgledna ljudska igra. Izrazno je prešibak; dasi se; igra nagiiblje k vzoru, da bi namreč mimo zgodbe ljudem kaj dailat preveč ostaja sredi pota. Ropar, kii meri samo na bogate, revnim pa pomaga, je znana odrska postava. Razbojnik iiz stiske, me iiz prepričanja — to je Guzaj. Zašel je na kriva ipota po nedolžnem, zaradi nedolžnosti. In da se maščuje nad žensko, ki je tega kriva, je njegov edini cilj. To doseže* a srce ne najde utehe. Maiti mu je bila rekla »Kajn!«, to ga peče. Pobegniti hoče v Ameriko in tam začeti novo. boljše živ- Ijenje. Ko je zadnjikrat pri materi iin ji obljubi. da se bo naučil moliti, mati pade od strela, ki je bil namenjen injemiu. Tik pred beg:;m v Ameriko pade tudi Guzaj saim. Brez dvoma zgodiba, ki je vredina odr- V Ljubljani Calderon: Veliki oder sveta. Že pred leti so nekateri odri po Slovenskem uprizorili znameniti misterij slavnega španskega dramatika. Zdaj |>a smo dobili nov prevod v slovenščini, ki bo prosvetnim odrom na razpolago v knjižnici Prosvetne zveze, v Ljubljani. Ljubljanski Prosvetni oder se že pripravlja, da bo letošnje polet je uprizoril Veliki oder sveta na prostem, na Ika.r že zdaj opozarjamo vse. ki jih zanima igranje na prostem, posebno pa še uprizoritev tako znamenite igre. Kaj več va.111 bomo naznanili v prihodnji številki Prosvetnega odra, z.a zdaj pa vam le postrežemo s kratkim odlomkom iz igre, 'ko pravkar nebeški Mojster razdeljuje Zemljanom vloge. Mojster: O, če človek sam bi smel si izbrati svojo vlogo kdo pač zase bi ubogo in .trpečo, slabo vizel! Vsak bi itako rad imel, da bi le ukazoval in 'brez slkrbi piroval. Ne pomislil bi, nihče, da, čeprav le igra je. zgled bi iza življenje dal. Jaz, ki mojster sem te drame, vem,, Ika j bo premogel kdo, naj zatorej vsak voljno vlogo, ki jo (lam mu, vzame. Ti boš kralj! k ral j: O slave zame! Mojster: Ti lepoto zaigrala boš človeško! Lepota: Hvala, hvala! Mojster: Ti boš bogatim mogočen! Bogatin: Sreče dar mi je odločen; sončna luč imi bo sijala! Mojster: li boš kmeta zaigral! Kmet: Je to delo ali jelo? Mojster: sike obdelave. Pomanjkljivosti, ki so, ne motijo toliko, da, bi igre ne priporočali. Oseb je razen ljudstva 13 moških iin 3 ženske. Režiser bo imel s seenerijami in grupiranjem nastopajoči,h precej opravka, a ne težkega.. bomo igrali Kmet: Slab bom delavec postal. Ne, Gospod, sem se. skesal! Daisi Adam ded je moj, bo vendar težko z menoj, pa čeprav mi daš posesti. Če presodim se ipo vesti, naveličam se takoj. Takšen sem že ijx) naravi in novinec v teh stvareh; brskali Iboin slabo ipo tleli, kimet ne bom k al j prida pravi. Rad bi .se odrdkel slavi kmečki tej, a trepeta mi glas že kar ob .misli sami, da ne boš željam ustregel. Ker si torej .me zaprogel, bom igral, kar duša da mi. Po sposobnostih seve modro si odibral mi delo; če bo kaj mi spodletelo, boš odpustili mi dolge, ki preštel si mi lase. L(i čem ti se pritožil jem, saj za trdno pričakujem, da v pomoč mi boš povsod. Vlogo brž mi daj, Gospod, iker prevep že zavlačujem! Mojster: Ti modrost nam zaigraj! Mod rost: Sreče, dan mi je napočil! Mojste r: l i boš revež, sem odločil! Revež: Jo-j, te vloge mi ne daj! Mojster: Ti pred rojstvom pojdeš v .raj! Otrok: Brez trpljenja bom uvenil. Mojster: Modro sem tako precenil: vsakdo naj igra, kdor živ je. Po sposobnostih dolbil je vlogo vsak, kot sem namenil. Revež: Če bi vlogo smel vrniti, bi jo vrnil brelz odloga, saj v življenju le nadloga čaka ime iin trud očiti. A ne morem spremeniti, česar ne bi rad okušal. Upam pa, da 'boš poslušal ga, ki naj igra berača; »krušen k tetbi se obrača, ne da bi upor poskušal. Počemii naj jaz saimo revež v igri ibom veseli? Drugi bodo se imeli dobro iin le meni bo hudo. In zakaj za vlogo to si prav tako dušo dal. kot si kralju jo odbral, dal prav tako si mišljenje, dal si isto mi življenje — a bo le on više stal! Da iz drugega sem iia. da si dušo dal različno in življenje bolj mi nično, da je pamet mi gasnila, bi verjel, da višja sila je bila iin drug naimen; rad trpel bi zapuščen. Ne zameri mi sodbe: večje vloge so, to že. s tem pa večji mi noben! Mojster: Prav enako, glej, olba v igri spolu i ta zahteve: ta, ki v revi šteje dneve, toda z vrnemo izaigra, kakor kralj, ki vse ima. Ko pustita oder, svet, sta oba enaka spet. Dobro zaigraj in vedi, da boš ti, ki bil sii v bedi, v isti plašč kot on odeit. Žalost naj te me prevzema, ker si revež. Za oba isti zakon, glej, velja: igro naj krasi ti vinema, saj poplačali bom obema. Kot zasluži kdo, dobi vsak po igri, kralj im ti. Vloge cenim vse enako, iker živi jem je so mi i vsako kakor kratka, igra zdi. Ko bo igra dokončaina, bom pojediino pripravil vsakemiu, ki prav opravil vlogo bo, ki mu je dana. Kot bo vloga odigrana, takšen stal bo pred meno j! Lepota: Razodemi. Mojster moj, kakšen igri tej naslov je, ki na j gleda jo svetov je! Mojste r: Delaj dobro, Bog s teboj! Kralj: Marsikaj bomo zgrešili v igri čudmi, kakor kaže. Bogatim: A kako bi to storili, ko še nimamo oči. duše, ne, ko smo mrtvi, preden iigra se prične? Revež: Kje brez skušenj igra je? Kdo jo le uprizori? Kmet: Tale človek dobro sodi. Pravšen se mi zdi nasvet, naj drži z beračem kmet, ker sta si nekako v rodi. Še pri stari igri hodi vse narobe kaj rado, če breiz skušenj jo dado, in čeprav je ponovitev. To pa inova je stvaritev; kje bo tu brez skušenj šlo! Mojster: Saj napotek vam je dan. da v nebesih jo sodnik, ki bo varen vam vodnik od zibeli v grob teman. Lepota: In vendar je vse tjavdan, ko me vem, ne kje ne kdaj pridem in odidem naj. Mojster: Skrito vam bo tudi to. a vendar vsak našel bo rojstvo im življenja kraj. Posvetite skrbi eni visi se za odhod vsak čas. ko moj glas ipokliče vas! Revež: Kaj za glas bi pogrešeni že bili na vek zgubljeni? Mojster: Glejte, za igralce vse tu odprta knjiga je. da tega mi. ki se zmede, spet na pravo 'pot privede. Milost božja vam začne šepetati prav skrbno, kaj naj kdo in kdaj stori. Nič več ne tožite mi! Vsak nastopi naj prosto, vse je že pripravljeno. Naj življenja si takoj visak premeri košček svoj, ki je dan mu. Modrost: Kaj stojimo? Vsi na oder brž! Vsi: Pojdimo! Delaj dobro, Bog s teboj! Z uprizoritvijo Calderonovega Velikega odra sveta se nam spet obeta uspela predstava na prostem, ki so v Ljubljani postale že kar tradicionalne. Upajmo, da t udi letošnje poletje ne bomo brez nje!