Posamezna štev. stane 25 stotink
Letnik lil.
У._. Ito*. 19.
Ш
trota
h .
tai la pasta ■.

4 -7.
Trst — eorlea, dne 13. maja 1926.
p л
4, A).
I-
'>ort yi'
.racoj, Tisk Ti? v't nočnina za celo k
j ti&roemna za ceio u u.;	; /c
j pol leta 5 L; posamezna štet. 2- stot. |
I
TEDENSKI PREGLED
VICE
za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm. višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. l-20, oglase denarnih zavodov L 2’— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 5'—
Italija. Za vojsko je vlada dobro poskrbela. To nam kažejo razprave o proračunih za vojsko, mornarico in zrakoplovstvo, o katerih je te dni razpravljala zbornica.
Za vojsko bo država izdala skoro 2 milijardi in pol lir, kar je precejšnja svota. Poslanec Greco pa je povedal, da je to še vse premalo, ker moramo vsak trenutek računati z vojno. Rekel je, da se druge države še bolj pripravljajo in oborožujejo, pa tudi Italija ne sme držati rok križem. Njemu je tudi bivši vojni minister Di Giorgio, ki se na take stvari razume, napovedal, da mora tekom desetih let priti do vojne, ker se vse države oborožujejo, kakor še nikoli; ali pa do vojne sploh več ne pride.
Tudi za vojno mornarico bo treba poskrbeti, pravijo, ker je sedanja italijanska mornarica za polovico manjša od francoske, kar ni prav, pa tudi varno ni. V bodočih vojnah bodo letala in zrakoplovi igrali veliko vlogo, zato bo tudi zračna vojska pomnožena.
Človek res ne ve kaj bi rekel. Družba narodov pripravlja konferenco za razorožitev, vse države pa se oborožujejo, kakor zatrjuje poslanec Greco.
Jugoslavija. Povedali smo v zadnji številki «Novic», da je bila koalicija med radikali in radičevci obnovljena, da se je položaj v radikalnem klubu razčistil in da je bil za predsednika kluba izvoljen Nikola Pašič. Nevarnost razkola v radikalni stranki, nevarnost, katera je nastala spričo znanega spora med Pašičem in Ljubo Jovanovičem, je bila s tem odstranjena. Do razkola v stranki ni prišlo — in tako je bilo gotovo, da bo nova vlada imela v narodni skupščini zadostno večino. Te dni se je Pašič pobotal tudi z notranjim ministrom Maksimovičem.
Jutri, 14. t. m-, pride na dnevni red narodne skupščine razprava o interpelacijah glede korupcije, ki sta jih predložila poslanca Grisogono in L. Davidovič. Vsa politična javnost se sedaj najbolj zanima za to razpravo. Poročali bomo o njej v prihodnji številki.
Narodna skupščina je te dni razpravljala predvsem o trgovinski pogodbi z Avstrijo, in jo tudi sprejela. Tekom razprave je govoril tudi posl. dr. Pivko
o koroških Slovencih.
Povedal je, da so koroški Slovenci prišli z dežja pod kap, kajti avstrijske oblasti nadaljujejo politiko raznarodovanja, ki jo je med slovenskim življem na Koroškem pričela izvajati cesarska Avstrija. Izrazil pa je upanje, da bodo tudi za te jugoslovenske brate napočili lepši dnevi.
Jugoslavija je tudi uredila z Ameriko "vprašanje odplačevanja vojnega dolga. Dobila je, kakor pravijo poro-
bil informiran, da ima ta akcija namen p1-" 'obiti Slovaško nazaj k Ogr-
ski, kar se pa ne da deseci z orožjem, ampak le z denarjem. Priznal je, da je vodil vso zadevo grof Teleky in bin odkriti* petrolej in izrabljanje nekaj oseb, ki stoje blizü vladnih	sjl pa gta zmanjšala potre-
ti ru gib držav zelo drag, je angleško blago za druge države predrago in zato ga ni mogoče mnogo izvoziti. Tudi se je spremenil način izdelovanja raznega blaga, tako da premog ni več tako hudo potreben kot je bil v prejšnjih časih.
Drugi ogromni premogovniki so
krogov. Zvedel je pozneje, da ve za
afero tudi ministrski predsednik I bo premoga. Poleg tega so poseb-Bethlen. Glede izpovedi o škofu Za-j ne komisije ugotovile, da se dravcu je potrdil vse, kar je izpove-: nahaja izrabljanje premogovnikov dal pri preiskavi- Nato je princ Win- j v Angliji na zelo primitivnem, sla-dischgraetz izjavil, da prevzame od-; bem v stališču. Tako so napočili govornost za vsa dejanja svojega taj- i hudi časj ravno za industrijo pre-mka. Na vprašanje, ah jejlada ™ moga> /a industrij0) ki je tvorila
kak način podpirala to hotel Windisc h gr a e t z ničesar povedati.
podlago angleške moči in bogastva. Zato je ta kriza v uremogov-
Razpečevalci so izjavili, da niso nikih imela za posledico splošno mogli spraviti bankovce v promet,! gospodarsko krizo v vsej deželi, ker je stvar prišla prej na dan.
Razprava se nadaljuje in bomo prihodnjič poročali o njenem poteku.
Poljska. Ker socijalisti niso odobravali obnovitvenih finančnih načrtov ministrstva Zdyedchiowskega, se izstopili iz vladne koalicije. Vlada ni več imela v parlamentu zadostne večine in je zato podala ostavko. Novo vlado je sedaj sestavil poslanec Wi-tosz sporazumno z dr. Globinskim, predstavite!jem štirih desničarskih strank.
Nova vlada se bo predstavila sejmu
Že iz tega raz vidimo, kako težke narave je ta stavka. Res je sicer,
da se tu borita med seboj dva sveta; kapitalistični in delavski; a res je tudi,da je toliko ena kolikor druga stran vporabila vso najboljšo voljo, da bi prišlo do mirne rešitve tega spora; toda, četudi bi ena in druga stranka popustili, kar največ moreta, — toliko ne more nobena stranka popustiti, da bi bil s tem ogrožen njen obstoj: sporazum ni bil mogoč. In četudi se stavka konča tako ali tako, gospodarska kriza na Angleškem s tem ne bo še rešena.
Politične posledice stavke pa bodo velike in važne za Anglijo in za ostali svet, kakorkoli že stavka izpade.
V zadnjem trenutku prihaja iz Anglije vest, da so štrajkujoči odnehali, da so se povrnili na delo in da so se začela pogajanja med delavci in gospodarji.
Novice iz vsega sveta
SEVERNI TEČAJ.
Trije raziskovalci so se letos namenili na severni tečaj: Norvežan Amundsen z italijansko zračno 19. t. m. in ministrski predsednik bo iadjo «Norge», in dva Amerikanca, ob tej priliki obrazložil njen program- gvrd jn Wilkins, v letalih. Vnela Nemčija. Položaj vlade je zelo orna- ^ -e huda tekma, kdo da bo prvi jan. Hotela je namreč spet uvesti ra-	, , H1- x jboli g.ibgen ;e
bo nemške cesarske zastave poleg PIlletel do cll-ia- ^аР)011 š1Dcen Jt sedanje, republikanske. Monarhisti bil
in nacijonalisti so ta korak vlade j	kapetan Byrd,
odobravali, druge stranke pa so za-
gnale velik hrup, češ da tako postopanje vlade krši weimarsko ustavo in da je odredba glede zastave naperjena proti republiki. Vlada sc jc-morala za sedaj udati; izjavila je, da bo omenjena odredba vstopila v veljavo šele meseca avgusta.
ki je vse prekosil; komaj se je pokazalo lepo vreme, pa je kar na tihem odfrčal. Prišel je do severnega tečaja, si ga ogledal, spustil na tla amerikansko zastavo in Skrinjico z dokumenti ter se povrnil na Spitzbergen, kjer je svoj
to zgodilo, bodo najbrž razpisane nove volitve, ker je sedanji položaj v državnem zboru tak, da bi bilo težko sestaviti novo vlado in edini izhod iz krize bi bil razpust zbornice.
50 dni; po zračni poti bi pa prišli tja v treh dneh in pol!
Optimisti že napovedujejo, ^ da bodo zrakoplovi v doglednem času redno vozili preko severnega tečaja. Tajinstveni košček nale zemlje bo postal na ta način važno križišče zračnih prometnih prog.
Dva mlada roparja obsojena na smrt.
Porotniki v Bordeauxu na Francoskem so te dni obsodili na smrt dva osemnajstletna zločinca, ki sta bila obdolžena, da s.ta meseca septembra lanskega leta umorila nekega šoferja. Najela sta avtomobil in se dala od-peljti na samoten kraj. Nesrečni šofer je imel pri sebi kakih 800 frankov, od katerih sta tolovaja vzela samo 40 frankov, ker sta se bala, da bi ju denar ne spravil v nesrečo. Izvršila sta zločin, ker sta se hotela polastiti avtomobila, a ko se jima ni posrečilo spraviti motor v tek, sta morala opustiti svojo namero.
Za zločin bi ne bila izvedela živa duša, če bi tolovaja ne bila izvršila pozneje še mnogo drugih tatvin. Ko sta v Trombi lu hotela ukrasti nek avtomobil, sta padla v roke policiji. Pa tudi v ječi nista izgubila korajže. Izkoristila sta ugodno priliko in pobegnila. Čeprav sta uživala spet nadebudna mlade-
Generalni štrajk
eaa Angleškem
je največje delavsko gibanje, kar jih je doslej doživel svet. Razteza se po vsej Angliji, ni torej omejen le na kakšno mesto ali pokrajino; obsega pa tudi vse delavce vseh podjetij, brez razlike, in ni omejen morda na delavce ene ali druge obrti. Zato se zove «generalni» to je splošni štrajk, ki obsega vse de-
čila, še bolj ugodne pogoje kot druge lavstvo države. Ceni ^a а**®Џ*а države, ki so se glede dolgov tudi do-! nad pet milijonov delavcev. Diza
menile z Ameriko.	jva mora izdati nad en miljon tun-	__________
Madžarska: I. maja se je začela v tov šterlingov, kar znaša v itali-J	zjutraj odplul s svo-lnu.» Drugi krojač je mislil, da bo
Budimpešti razprava proti ponareje- ;janski valuti 120 do 130 miljonov le v	^jutrnj oupmi s |
valcem frankov Windischgraetzu, Na- j Lir na dan za vzdrževanje najpo- w ziaLno ld(ll° Nore:e motl 5
in -1 ii -k* -i	i-in F zxxr rt IM o/VVV-l \7 C Л Г1 I	*	.	.	_
je Byrd kar tako na lepem prehitel. No, pa mu je kljub temu korajžno segel v roko in mu čestital.
Sicer pa je bil sedanji Byrdov polet bolj podoben izletu, čeprav za raziskovalca ta izlet ni imel prijetnih posledic. Kakor pravijo, so mu namreč
zmrznili prsti in nos
radi hudega mraza, s katerim se- z\dto svobodo, se verni «4 *• od nekdaj odganja ljudi. Byrd pravi, da na tečaju m i parskih napadov. Roka pravice se je suhe zemlje. To so pa ljudje, ki se Spet iztegnila proti zločinski dvojici, za tiste kraje zanimajo, že prej i prišla sta spet v mračno jetniško ce-znali. Povedal ni torej nič novega. | lico, v pondeljek pa so jima sodniki Podrobnejših raziskovanj pa ni odmerili zasluženo kazen, mogel izvesti, ker ni mogel pri-j	• Konkurenca
stati s svojim letalom.	| V Piccadillyju, ki je ena izmed
To pa namerava storili stari glavnih ulic velikega Londona, so se norveški raziskovalec	I nastanili štirje krojači. Prvi krojač
j si je za svojo delavnico izmislil ta-Ie Amundsen,	j naslov:	«Najboljši krojač v Londo-
tlossiju in njegovim tovarišem. Vseh ebtožencev je 28. Kot vodja in povzročitelj te afere je obtožen princ Win-dischgraetz. Prvi je bil zaslišan policijski ravnatelj Nadossy, ki je govoril precej razburjeno. Priznal je, da je kriv, vendar ga je k temu napotil princ Windischgraetz prepričujoč ga, da gre le za to, da se pomaga Madžarski in to da se da doseči le s finančnimi sredstvi. Gospodje so poskrbeli tudi za razpečavanje ponarejenih bankovcev ter si v ta namen nabavili romunske potne liste za potovanje v inozemstvo. Princ Windischgraetz se je izgovarjal, da se ne čuti krivega in da bi bil pri tem njegov namen, pomagati v boju proti zatiranju Madjarstva. Windischgraetz pravi, da je bilo natisnjenih 29.S70 bankovcev. S ponarejenimi bankovci bi bile oškodovane samo francoske firme. Razpečavale! bankovcev so dobivali nagrade. Win-
trebnejših obratov ter miru in reda. Odkar je začel štrajk, in tega je že deset dni, počiva popolnoma vsako delo.
Že iz teh podatkov je razvidno, da je boj ogromen. Na eni strani je združeno delavstvo cele države, organizirano v takozvani «Labour Party» to je «Delavski stranki», na drugi strani so lastniki premogovnikov, industrijalci, kapitalisti, ki
jo zračno ladjo «Norge» proti se-1 več ljudi priromalo v njegovo delav-vernemu tečaju. Kakor pravijo	Жктш *
poročila, je «Norge» priplula na severni tečaj v sredo zjutraj ob
dveh.
Kaj iščejo na severnem tečaju?
Na tečaju pravzaprav — nič! Nekateri sicer res pravijo, da je na otokih okrog tečaja mnogo izvrstnega premoga, vendar pa so to samo domneve. Ljudje silijo na severni tečaj, ker bi radi leteli
večinoma pripadajo konservativni preko njega. V zadnjih letih se je
stranki, to je najmogočnejši angleški stranki, katera ima danes v rokah vlado.
Kako je prišlo do te ogromne stavke ? Prvi razlog leži v spremenjenih gospodarskih razmerah. Angleške tvornice, katerih število se je tekom vojne in po vojni po-
dischgraetzov tajnik Raba — se izgo- množilo pridelujejo mnogo blaga varja, kakor ostali. Pravi, da je zve- j za izvoz iz države; ker je pa angle-del za ponarejanje leta 1924. in je'ški denar v primeri z
valutami
zračni promet
močno razvil; ljudje in pošta romajo iz kraja v kraj z letali in zrakoplovi, ker je zračna pot najkrajša in so zračna prometna sredstva naj hitrejša. Najkrajša pot iz Severne Evrope v Severno Ameriko in Sibirijo ter na Japonsko vodi čez severni tečaj. Iz Londona v Tokijo rabi parnik 40 do
sledečim napisom: «Najboljši krojač v Angliji.» Tretji ni bil dolgo v skrbeh; napisal je nad vhod v delavnico:	«Najboljši krojač na svetu.»
Mnogo preglavic pa je imel četrti krojač; saj so mu konkurenti že vse odnesli: London, Anglijo in celo —-svet. Dolgo je razmišljal in marsikatero noč je žrtvoval. Končno se mu je porodila imenitna misel, ki jo je dal z ogromnimi črkami napisati na veliko tablo-: «John Smith, najboljši krojač v tej ulici.»
Njegovi konkurenti so se baje hudo jezili. London se pa iznajdljivemu krojaču prav od srca smeje.
Velik vlom v Zagrebu.
V veliko prodajalno draguljev «Bijoux de Paris» na Ilici, na enem najprometnejših krajev, so ponoči vlomili neznani vlomilci ter odnesli za pol milijona raznih draguljev in drugih dragocenosti. Vlomilci so pustili nedotaknjeni dve veliki blagajni, kjer so bili shranjeni najdragocenejši predmeti.
Po slovanskem svetu
Kongres jugoslovanskih esperantistov.
Kongres jugoslovenskih esperantistov se bo vršil na binkoštne praznike dne 23. in 24. maja v Mariboru. Do sedaj so se priglasili delegati iz iz vseh krajev Jugoslavije in celo iz sosednih držav. Udeleženci bodo imeli znižano vožnjo.
Strašno neurje na Ruskem.
Iz Rusije prihajajo hude vesti. I retekli teden so po prostrani ruski zemlji divjali silni viharji, snežni meteži in nalivi. Reke so močno narasle in voda je poplavila obširne planjave. Ni prizanašala naselbinam in vasem, podrla je hiše, odplavila ogromno lesa in drugega blaga. Nesreča je pa tudi zahtevala mnogo človeških žrtev.
Mogočna Volga je radi silnega deževja narasla za celih štirinajst metrov nad navadno mero. Iz Astra-hana poročajo, da je reka nanesla v Kaspiško morje mnogo človeških trupel. Nalivi so sedaj ponehali, a po vsej severni Rusiji je zapadel obilen sneg.
Grozno delo bolgarskih komitašev.
V mestu Strumici, ki leži v Makedoniji ob bolgarski meji, so na prvi dan maja bolgarski komitaši izvršili strašen bombni atentat. V kavarno «Srbska krona», katere lastnik je neki Ilija Kazarević, ognjevit preganjalec četašev, so vrgli bombo, ki je eksplodirala in ranila 12 oseb, 2 pa ubila. Napadalci so pobegnili in streljali na orožnike, ki so jih zasledovali. Vrgli so tudi bombo, ki je ranila več orožnikov, enega vojaka so pa ustrelili.
Ko so v Beograd prispele podrobnosti o atentatu, je v mestu zavladalo veliko ogorčenje proti zločin-
skim komitašem. Tudi po drugih krajih so se vršila številna zborovanja, na katerih je ljudstvo zahtevalo, naj jugoslovenska vlada energično nastopi v Sofiji. Jugoslovenska vlada je poslala bolgarski vladi noto, v kateri zahteva, da mora bolgarska vlada dopustiti, da jugoslovenski orožniki zasledujejo zločince na bolgarskem ozemlju, kamor so bili pobegnili. Zahteva tudi, da se kon-čnoveljavno razžene makedonski odbor, ki že dolgo ogroža mir na Balkanu. Bolgarska bo morala plačati tudi odškodnino za ubite in ranjene.
Nota je bila izročena v Sofiji pretekli pondeljek. Kakor pravijo listi, je precej ostro pisana. Jugoslovenska vlada zahteva tudi, da prenehajo izhajati vsi listi makedonstvujuščih, ki se sedaj tiskajo v Sofiji.
Najtežji zvon na svetu
se nahaja v Moskvi. Tehta 240.000 kg in meri v premeru sedem metrov.
Prevratneži pred sodiščem.
Kakor poročajo listi, se je te dni pričela v Varšavi, glavnem mestu Poljske, obravnava proti nekaterim višjim glavam, ki so pripravljale državni preobrat ter hotele strmoglaviti republiko in vzpostaviti diktaturo, kar je velik greh v današnjih demokratičnih časih. Ta greh kaznuje posvetna gosposka na Poljskem s težko ječo do 10 let. Na zatožni klopi sedi, poleg drugih imenitnih glav, tudi bivši vojni minister Wroczynski.
Slepi trojčki.
V okolici Mostarja jc te dni žena seljaka Antiča povila trojčke. Vsi trije so prišli slepi na svet.
DNEVNE NOVICE
Ivan Cankar 1876-1918
(Ob petdesetletnici rojstva)
V nedeljo dne 9. maja je minulo 50 let, odkar se je rodil na Vrhniki pri Ljubljani eden izmed naših največjih umetnikov, Ivan Cankar, najplodovitejši pisatelj svoje dobe. —
Sam trpin, ljubi trpine, zagovornik je siromakov, brezdomovincev in potepuhov; njih pravice zagovarja, njih trpljenje nam slika, zdaj jih boža z očetovsko ljubeznijo te svoje otroke-starce, prezgodnjega spoznanja bolne, zdaj biča z ostro in trpko besedo gnilo človeško družbo. Pa se napoti s svojim hlapcem Jernejem pravice iskat, a pravice ne najde; ali pa trosi kot grešnik Lenart zlate cekine dobrote in ljubezni širom sveta.
Tudi domovine ne pozabi! A ko sc ozre na njo, na to svojo domovino, se mu oko zasolzi in bridke so njegove besede.Vidi jo vso v nadlogah in grehih, to «Dolino šentflorjansko», katere prebivalci so «Hlapci». Pa oko se mu zopet zjasni in sanja tej domovini nove čase, ko se bo Peter Klepec (a ne oni mevžasti Peter Klepec, ki je zato izdrl orjaško bukev, da razkaže svojo moč, ampak drugi, vse bolj junaški, ki je raz Rakitovca iztrebil cel gozd orjaških hrastov, da si nadležno muho odpodi), zbudil in bodo zavladali na zemlji Matjaževi časi blagostanja in sreče, svobode in lepote, in se bo obraz Petra Klepca svetil veselja in radosti, tako da bo vse bolj podoben dobremu carju Janezu, ki bo beli kruhek delil revežem in siromakom.
Izmed vseh najlepša pa mu je podoba matere, simbol dobrote in požrtvovalnosti, ki težko breme nosi na slabotnih plečih, brez vzdiha, voljno in ponižno. Najlepšo pesem ji je zapel v svoji knjigi: «Moje življenje».
Zadnje in najpomembnejše njegovo delo pa so «Podobe iz sanj», spisane v dneh groze in trpljenja,
je njegov duh dozorel in vse to, kar je bila prej le slutnja, je sedaj jasno in razločno pred njegovimi
da dobro vedo, da med nami ni nikjer nobenega framasona, s takimi ljudmi, ki so se posluževali takih sredstev, da nas spravijo v nesrečo in se nas tako iznebijo, s takimi ni mogoče nobeno sodelovanje. Taki zločinci ne spadajo v Narodni Svet, ampak — v zapor ali v blaznico. Spravite te ljudi kamor spadajo, in dajte nam ljudi, s katerimi bomo lahko sodelovali, ker bomo imeli vanje zaupanje, in — Narodni Svet bo tu!
To je moški odgovor, ki ga ves narod odobrava. Saj smo tak Svet že imeli, pa ni moglo nič iz njega biti, ker je bila goriška struja poslala v njega kot svoje zastopnike ljudi, ki smo jih gori omenili. Več poštenja in možatosti je treba, pa ne bo nobene ovire za skupno delo! Pomanjkanje tega jc pa glavna in edina, je nepremostljiva ovira!
f Vladimir Golob
iz Sv. Ivana, učenec šentjakobske slov. šole je moral komaj 14 let star zapustiti po kratki in mučni bolezni to solzno dolino. Pokojni Vladko je bil zlat otrok, dober, prijazen dečko, poln humorja in izboren pevec. Imel je pogreb, ka-koršncga je revček zaslužil. Mir in pokoj njegovi angeljski duši! Potrti družini iskreno sožalje!
Tržaški Lloyd.
Tržaška	paro pl ovna	družba
«Lloyd Triestino» je na svojem zadnjem občnem zboru sklenila zrisati glavnico od 100 na 150 milijonov lir ter najeti posojilo v znesku 1,000.000 angleških funtov šterlingov, kar znaša približno 120 milijonov lir. Tržaški Lloyd rabi to ogromno svoto, ker hoče izboljšati svoje brodovje in ker hoče zgraditi velike motorne ladje za. službo na Sredozemskem morju.
kov organiziranih društev iz vseh delov Jul. Krajine. Po pozdraAÄiem nagovoru predsednika g. dr. Per-tota, sta prečitala tajnika g. dr. Čenaelj in g. Mihorilorić (za istrski odsek) zelo lepi in obsežni poročili iz katerih je bilo razvidno uspešno in požrtvovalno delovanje odbora. Obe poročili sta bili z navdušenjem odobreni Višek navdušenja je vzbudil pir zborovalcih g. dr. Trošt kot zastopnik «Zveze prosvetnih društev v Gorici», ki je zaključil svoj lepi pozdravni govor z besedami: Z nami je Bog in pravica! G. dr. Povh je podal blagajniško poročilo. G. Bratuž — član nadzorstva — je predlagal, naj se poročilo odobri, ker so bile knjige in računi večkrat pregledani in so bili vedno v redu!
Sledila je volitev novega odbora. Za predsednika je bil spet izvoljen g. zdravnik dr Pertot. Po sprejetju nekaterih važnih predlogov se je g. Mohororičič v imenu kongresa zahvalil g. predsedniku dr. Pertotu za njegovo neumorno delovanje in je v jcdernatih besedah orisal njegove zasluge na kulturnem polju. Potem ko se jo g. predsednik vidno ginjen zahvalil za lene besede ter pozival zlasti mladino, da se pridruži «Prosveti», kjer bo našla vedno hvaležnega dela, je zaključil to krasno zborovanje.
Nevčlanjena društva, kaj pa še vedno od daleč opazujete, kaj čakate še s pristopom k «Prosveti»? Ne odlašajte! Z vsakim takim odlašanjem škodujete sebi in narodu!
Krajevna imena.
Prejeli smo: Znano je, da so se vsi naši kraji od prvega do zadnjega prekrstili. Nekateri so dobili taka imena, da se mora človek čuditi, od-I kod so prav za prav vzeta- Tako sem bil pred dnevi
, ~~ pred dnevi priča na državnem odstotkov popusta na cenosio- kolodvoru v Trstu, kjer je istrska vaških železnicah.	\ ženica zahtevala listek do Škofij.
jasno mroznuinu (neu n,eguvmu	domovino, I Toda uboga starka ni našla milosti,
očmi; našel je pot do «izčiščenja» j ^	£ SP noda t kako čehoslo-i kaiti uradnik ni hotel poznati tega
— do Boga.	-	j vsaJtao, ki se poaa v како cenosto-i .rnonn 7nalQ io r1a ^
Cankar je predstavnik in probu-17§k,°	kjf ostanc vsa^jprokTstilfTnek^čudno ime^toda'ni
Je preastavniK in pioou , deset dm. Ce stvar koga zanima, ; u ргШо na misel. Nu, konečno -
Njegova dela s#o že vse pomembnejše jezike, med temi v zadnjem času mnoga tudi v
lahko podrobnejše poizve na čeho- j vendar
Trstu.
ditelj slovenske modeme in prvi
slovenski simbolist Snisal m nam slovaškem ГопгиШи v je preko trideset del. Obogatil je slovenski besedni zaklad, pokazal je na lepoto in blagozvočnost slovenskega jezika ter si stekel za naš jezik nevenljirih zaslug.
revedena v
italijanščino, tako da stopamo ž jencev, vodil ga je g. učitelj Venturini ; drugi tečaj je obiskovalo
njimi
turo.
Slovenci v svetovno litera-
Narodni svet
V zadnjem času se zopet bavijo razni naši časopisi z vprašanjem ustanovitve «Narodnega Sveta». Predlaga g"a sedaj takozvana kr-ščansko-socijalna struja iz Gorice. S tem predlogom sama sebe najbolj tolče po zobeh, ker s tem priznava potrebo skupnega delovanja, katero zahteva politično društvo «Edinost» v Trstu, odkar obstoja. S tem predlogom goriški strujarji tudi obsojajo svojo politiko razdora med narodom, ki noče razdora, ampak hoče edinost. Slabi smo že sami na sebi, od vseh strani nas pritiskajo, pa naj se še med sabo delimo na struje in stranke? Tako se vprašuje naš narod.
Politično društvo «Edinost» v Trstu je na predlog goriških stru-jarjev odgovorilo: da, tudi mi smo za narodni svet, kakor smo bili zmeraj za skupno delo. Tudi z vašo strujo, če mislite, da morate hoditi ločeno od nas, smo pripravljeni sodelovati za narodov blagor; toda s tistimi ljudmi, ki vašo strujo danes vodijo, in ki so doslej pokazali, da jim ni nobena stvar sveta, s tistimi, ki so nas denuncirali kot framasone pred Labi, v trenotku, ko se so framasonom po Italiji zažigale hiše in se jim je v vojni dobi, v letih 1914-1918. Tu žugalo s smrtjo, in to vkljub temu,
spomni in vpraša naglo:
Biglieto per Tabaro de Vescovo (mesto Albaro Vescova). E, Škofije so Škofije.
Vreme
Več tednov smo imeli slabo vreme. Neprestan dež, v mnogih krajih sodro in točo. Na polju je napravilo neugodno vreme mnogo škode. Nad ubogega kmeta prihajajo vse šibe in nadloge. Zadnjih par dni se je zopet nekoliko 28 g0jrT1(Lel	,ga. je,g:..?r0f' I zjasnilo. Da bi nam za naprej Bog
za" I obvaroval vsaj to, kar je še ostalo!
Zaključek pevovodskega tečaja.
«Prosveta» in «Glasbena Matica» sta priredili tudi letos pevovodski tečaj, ki je trajal od 6. decembra do 9. maja. Poučevalo se je glasbeno teorijo, zborovodstvo in klavir. Prvi tečaj je obiskovalo 12 go-
Šonc. Uspeh tečaja je nadvse za- i dovolj iv. Nekateri gojenci se že udejstvujejo pri domačih zborih, nekateri celo opravljajo organi-stovsko službo.
Velika slavnost v Postojnski jami.
Na binkoštno nedeljo, 23. maja, se bo vršila v svetovnoznani Postojnski jami svečana otvoritev nove podzemske koncertne dvorane, ki ima prostora za nad 8000 oseb. Na ta dan bo izbrana godba izvajala v dvorani razne komade slavnih skladateljev. V plesni dvorani pa bo svirala goriška godba stare in moderne plesne komade. Isti dan bo tudi o tvor j ena za obiskovalce nova, najlepša jama na svetli, imenovana «Rajska jama» radi bajne lepote njenih blestečih se snežnobelih kapnikov. Razsvetljena bo prvikrat z električno razsvetljavo.
Prometno ministrstvo je dovolilo za to priliko, in sicer od 13. do 23. maja, 50% popusta im vozni ceni iz vseh postaj treh Benečij. Razen tega bo vozilo v Postojno na binkoštno nedeljo osem posebnih vlakov, po isti znižani ceni, iz Trsta (dva), iz Gorice, Benetk, Vidma, Pule, Reke in Rovinja.-
IV. redni občni zbor društva «Presveta» v Trstu
se je vršil preteklo nedeljo. V dvorani D. K . D. pri Sv. Jakobu se je ob 19. uri zbralo mnogo zastopni-
Izgubil se je. — Kdo ga je videl?
Župni uradi in pošteni rodoljubi, ki bi kaj vedeli o fantu Jožefu Cergoj, so naprošeni, da javijo to njegovemu očetu Jožefu Cergoj, Planina-Dolenje hšt, 23, Ajdovščina.
Fant ima sedaj 17 let. Lansko leto je služil pri g. Leopoldu Oz-bičti v Štjaku, pozneje pa nekaj časa v Divači, odkoder je pobegnil neznano kam. Oče je v velikih skrbeh, in zato bo vsakdo, ki o fantu kaj ve, storil dobro delo, če bo to sporočil očetu.
Splovitev motorne ladje.
V ladjedelnici S. Rocco so včeraj zjutraj spustili v morje motorno ladjo «Hilda», ki je bila zgrajena za paroplovno družbo «Lussino». Ku-mica novi ladji je bila gospa Hilda Brunner. Ladja bo služila izključno za prevažanje tovorov; dolga je 123.40 m, široka 16.45 m in 10.70 m in 10.70. m visoka; nosila bo 8350 ton in polno natovorjena se bo pogrezala 7’34 m. Namesto z navadnimi parnimi stroji, je ladja opremljana z motorji «Diesel», ki jo bodo gnali z brzino 10.5 vozlov na uro.
Tržaška kmetijska dražba v Trsta sklicuje za jutri v petek ob S. mri zvečer važno odberovo sejo.
Valentin Vodnik
Prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik se je rodil 3. februarja 1758 pri Žibertu v Zgornji šiški iz zdrave, šegave rodbine. Ko je imel devet let, je popustil «igre, luže in drsanje na jemenskih mlakah in šel voljan v šolo». V Ljubljani je dovršil šest latinskih šol in je nato vstopil v frančiškanski red z imenom Mareelijan. L. 1782 pa je bil posvečen za maš-nika.
Že v mladih letih, ko je še obiskoval šolo, se jo Valentin navdušil za lepi, slovenski jezik in za 'poezijo. Kmalu je pričel skladati svojo prve pesmi, ki so jih objavljale «Pisanice». Pesmi njegove seveda niso bile še pisane v lepem slogu; jezik mu je bil še okoren. Pozneje pa, ko je zajel snov za svoje pesnitve iz lastne, prirojene šegavosti in iz življenja svojega naroda, tedaj je misel sama v lobi la. pravo obliko, preprosto, a lepo in umetniško.
L. 1784 so ga poslali v Soro «duše past». Čez devet let pa ga najdemo v Gorjušah v Bohinju. Tam se je seznanil z baronom Zojsom, učenim možem, ki je mnogo vplival na Vodnika. Pričel je izdajati «Veliko Pratiko», ki je bila namenjena ljudstvu v pouk. V teh pratikah je Vodnik objavljal razne pesmi, med katerimi je tudi dobro znana:
«Kranjc, tvoja dežela je zdrava,
Za pridne nje lega najprava...
...Išče te sreča, um ti je dan;
Našel jo bodeš, če nisi zaspan!»
Tudi pozneje je Vodnik še mnogo pisal in urejeval razne knjige in tudi prvi slovenski časnik: «Ljubljanske Novice», ki so izhajale štiri leta (1797 1799). Poleg pesmi je Vodnik pisal tudi koristne knjige, kakor «Kuharske bukve» in slovensko-nem-ško-framoški abecednik. Zbiral pa je tudi narodne pesmi.
L. 1798 je postal profesor na ljubljanski gimnaziji. Ko so prišli Francozi v deželo in ustanovili provinco Ilirijo, so tudi slovenščini dovolili vstop v šole, gradili so nove ceste, popravljali stare, pazili s strogimi odredbami za javni mir in red. Položaj v deželi se je znatno zboljšal. Pri šolski reformi je sodeloval tudi Vodnik, ki je postal nadzornik ljudskih šol.
Ko so se pa povrnili spet Avstrijci, so pričeli Vodnika preganjati radi njegovega prijateljstva do Francozov. L. 1815 so ga s tretjino plače vpokojili. Umrl je za kapjo 8. januarja 1819.
Mala pesniška doba prosvetlje-nosti je dosegla svoj pesniški višek v Vodnikovih pesmih. Njegova prijazna, vesela, brezskrbna poezija je pravi izraz pesnikove osebnosti, njegovega vedrega značaja.
Prešeren ga je tako-le karakterizirah
«Prebrisan sem menišič bil
In rad sem pel — še rajši pil »
Vodnik je po času prvi slovenski pesnik.
Obzidje mesta Udžde v severni Afriki, kjer so se vršila pogajanja med francosko-špansko delegacijo» in med zastopniki Abd-El-Krima. V mestu se nahaja baje grob sv. Janeza Krstnika, ki ga tudi Mohamedanci časte kot svetnika. (Qlej tudi sliko Abd-El-Krima na IV. strani!)
Močvirska cipresa na nekem pokopališču v» državi Mehiki v severni Ameriki je stara že več tisoč let. Naj debelejše drevo na svetu je visoko le 46 m, v obsegu pa meri 54 m.
Ivana Markusova
se je pred petdesetimi leti junaško borila na strani vstašev proti Turkom v Bosni in Hercegovini. Turki so takrat gospodovali na Balkanu; zatirali so domači živelj, ropali in morili ter sploh oblastno postopali. Junakinja je bila po rodu Hol an d ka z velikega otoka Jave v Aziji. Ko je prišla v Bosno, se ji je tlačeno ljudstvo zasmililo in sklenila je, da ne zapusti več tiste kraje. Navdušila se je za pogumne vstaše ter se je kot nova, «Devica Orleanska» borila z njimi proti krvoločnim Turkom. Nekoč je z drugimi vstaškimi voditelji prekoračila avstrijsko mejo; avstrijske oblasti so poveljnike aretirali, Markusovo pa so internirali v Linču na Gornjem Avstrijskem. Z zvijačo se ji je posrečilo pobegniti iz Linča
v Beograd, kjer so ji priredili slavnosten sprejem in bakljado, pri kateri je ona navdušila Srbe za vojno Proti Turkom. Koncem aprila 1876 leta je med Turki in vstaši prišlo do velike bitke ob prelazu Duga, kjer je bil turški paša Ahmed Muktar s svojo vojsko popolnoma poražen. Naslednjega leta se je tudi Rusija zavzela za tlačeno krščansko «rajo» ter je Turčiji napovedala vojno. Rusiji so se pridružile tudi Srbija, Črna gora in ' pozneje Romunska. Tur Ji a v isiv» je bila poražena in !. 1.878 so morali Turki na berlinskem kongresu pripoznati Srbijo, Črno goro in Romunsko kot svobodne države. Upravljanje Bosne in Hercegovine pa je bilo «začasno» poverjeno Avstriji.
Kristusov Vnebohod.
Glava konja plemenite angleške pasme.
Stara ženska narodna noša iz vzhodne Francije
Bik iz Kanade v Severni Ameriki.
Stroj namesto vprežne živine. V svetovni vojni so se Nemci Umaknili šele, ko so Francozi in Angleži šli nad nje s tanki. Te strašne pošasti so bile majhne, jeklene trdnjavice z vojaki, strojnicami in malimi topovi, ki so se pomikale čez močvirja, strelske jarke in žične ovire kot velikanske, ogenj bruhajoče gosenice. Pod kolesa težkega voza, ki so se zajedla v blato, podkladajo deske in kamne, da voz izvlečejo; te pod k lade pa nosi tank kar s seboj in -se po njih tudi premika dalje, kakor če bi vlak nosil tračnice s seboj in bi se vile čez kolesa lokomotive. Tem tankom so podobni moderni stroji, ki nadomeščajo vprežno živino; imenujejo jih traktorje ali vlačilce. Tak stroj je posebno za poljedelstvo zelo pripraven, ker ne rabi ceste in poti; pomika se naprej tudi po razdrapanem in strmem svetu.
ABD-EL-KRIM
se bori že dve leti za samostojnost Kabilov in njih države Rif v severo-
zapadnem delu Afrike. Zbral je močno vojsko in najprej udaril po Špancih, ki so .samovoljno gospodarili v deželi, nato pa se je spravil še nad Francoze. Abd-El-Krimova vojska je dobro oborožena in razpolaga tudi z modernimi strojnicami in topovi. Pravijo, da podpirajo vstaše tudi Nemci, ki imajo že od nekdaj Francoze na želodcu. Pred par meseci se je širil glas, da se je Abd-El-Krim naveličal dolge vojne, in da bi rad sklenil mir; še rajši bi pa to dosegli Francozi in Španci. Zato so se pred par tedni pričela v Udždi pogajanja med francosko in angleško delegacijo na eni, in med rilskimi zastopniki na drugi strani. Francozi in Spanci so pa stavili pretirane zahteve; hoteli so predvsem, da Rifovei zapodijo svojega vodjo Ahd-El-Krima. Zato je takoj izgledalo, da s pogajanji ne bo nič. In res so (i. t. m. rifovei odgovorili, da takih pogojev ne sprejmejo. Tako se je vojna pričela znova; puške in topovi so spet pričeli pokati, nova kri se pretaka po Maroku.
Öjokä Jovanovič: TUGA
Iz belega marmorja izklesani kip nam predstavlja žalostno* ženo, ki si je obraz zakrila s pajčolanom. Kako umetno je to napravil kipar, da vidimo vse poteze obraza, čeprav je pajčolan
iz kamena.
strašna družinska tragedija Drobne vesti z dežele
Škofijah
AJDOVŠČINA.
Dogodek, ki se je dogodil pretekli teden na Sred. škofijah, je našim čitateljem več ali manj že znan. Mi smo dobili obvestilo prepozno, da bi ga zamogli v zadnjih «Novicah» priobčiti. Slučaj je tako žalosten, da je presunil vso bližnjo in daljno okolico.
Pavel Furlanič, mož 39. let, je imel na Sred. škofijah trgovino. V zakonu z Ivano Maurič je imel 6 sinov: Pavla, Petra, Hermina, Lihem, Vladka in Adama. Vsi so krepki, zdravi in vzgojeni v narodnem duhu.
Pavel Furlanič
Bočim je šlo Furlaniču s trgovino pred leti dobro, se je zadnja leta zadolžil. Govori se, da znašajo dolgovi okrog 130.000 lir. Ni čuda, če ga je to gnalo v obup in če je ubogi mož iskal včasih utehe pri kozarcu vina. Sploh pa je imel Furlanič čudno preteklost. V mladih letih je zgubil očeta. Premoženje je bilo prepuščeno njemu in njegovemu bratu. Zdelo se mu je, da se mu godi krivica, zato je sklenil, da se bo maščeval nad svojim bratom, katerega je tudi res ubil. Ta čas je imel Pavel Furlanič komaj 16 let. Pred sodnijo je bil oproščen. Upoštevali so mladolet-aost in ga proglasili umobolnim.
Begve, kaj se j s od tistega časa kuhalo v njegovem srcu. Vest ga je gotovo pekla, očitala mu je, da je umoril brata, in revež skoraj gotovo ni našel nikjer miru. Od ene strani gospodarski polom, cd druge strani bratov umor, to ga je gnalo v obup. V sredo popoldne je v razburjenju in v prerekanju s svojo ženo zagrabil za samokrts, s katerim je najprej ustrelil proti njej; ranil jo je težko v laket desne roke, z drugim strelom pa v lopatico pod ramo, kjer je krogla prodrla do pljuč. Sam pa si je iz-prožil strel v usta, v smeri proti možganom. Nesrečni Pavel je bil takoj mrtev. Banj eno ženo so nemudoma odpeljali v tržaško bolnišnico. Operacija bo precej težka, kajti obe krogli sta obtičali v telesu.
Pokojni Furlanič je užival v svoji in v sosednih vaseh splošno zaupanje in spoštovanje. Bil je dober, usmiljenega srca; revežem je rad pomagal. Zato so vsi objokovali ta nesrečni in pretresu j oči dogodek. Pogreb se je vršil v petek popoldne ob velikanski udeležbi občinstva. Prišla je tudi godba iz Spod. Škofij in pevski zbor iz Dekanov.
Furlanič Pavel naj uživa mir in pokoj, ki ga je tukaj zaman iskal. Nesrečni vdovi iskreno želimo, da bi kmalu okrevala ter da bi bila .še dolgo let skrbna mati svojim vrlim sinovom!
Širite Novice!
Obstojajo sicer predpisi in paragrafi, ki pravijo, da morajo avtomobili po vaseh in trgih voziti bolj počasi. Vendar se pa premnogokrat dogaja, da se razni gospodje za te predpise prav malo zmenijo; in tako se spravlja v nevarnost življenje mnogih ljudi in dogajajo se nesreče.
Tako se je preteklo nedeljo tudi v našem trgu dogodila strašna nesreča. Skozi trg je dirjal avtomobil nekega odvetnika iz Trsta, in je podrl na tla 11-letnega Simčiča Srečka. Revež je prišel z obema nogama pod kolesa, ki so mu eno nogo zlomila, drugo pa zdrobila. Zdravnik je povedal, da bo moral ubogi dečko ležati kake tri mesece.
ZGONIK.
Vedno in vedno se ponavljajo v oficijelnem glasilu strujarjev na Tržaškem napadi na naše društvo, na posamezne osebe, a v eni zadnjih številk prav imenoma na Miliča, krojača.
Dobro vemo, gospod župnik, odkod vse to. Dobro poznamo Vaše delo pri razbitju pevskega cerkvenega zbora, slišali smo neštetokrat s prižnice reči, ki bi spadale v «Mali list» — «list za pouk in novice». Mirno prenašamo in, odkrito povedano, nam že preseda praviti javnosti po listih kako se koljejo bratje Jugosloveni v Zgoniku med seboj. Očitate nam hinavščino. Ne poznamo je. Očitate nam italijansko šolo in narodnjakar-stvo brez zavesti. Na to Vam ne bomo odgovarjali, ker se je vsak ob začetku šolskega leta lahko prepričal o nasprotnem. To in še drugo bi lahko pisali, a ne bomo, ker se nam studi nositi našo obojestransko revščino po listih. Čas bi pač bil, da bi segli po drugih sredstvih, s katerimi bi povzdignili zavest jugoslovensko in pa medsebojno spoštovanje in bratstvo kljub mogočim malenkostnim osebnim prepričanjem. O tem, gospod župnik, razmišljajte in zgo-niška fara in občina bodo napredovale.
Za danes in za vedno dosti.
Pevsko in bralno društvo «Zgonik» v Zgoniku priredi v nedeljo 16. maja spomladansko veselico z bogatim sporedom, na katerem so razne pevske točke in tudi veseloigra «Mutasti muzikant». — V nedeljo vsi v Zgonik!
PRVAČINA.
Prihodnjo nedeljo, dne 16. maja vprizori naše prosvetno društvo ljudsko igro «Mladi gozdar», prosto dramatizirano po znanem romanu, ki ga je spisal Soški črnošolec z istim naslovom. Radi nepredvidenih ovir se ho vršila igra mesto v četrtek t. j. na Vnebohod, prihodnjo nedeljo IG. t. m. Med dejanji in odmori bodo pela razna pevska društva in bo svirala domača godba. — Po veselici prosta zabava. — Za obilno udeležbo se pri-poroča — odbor.
VRHPOLJE.
Naše društvo «Veliko Gradišče» priredi v nedeljo 23. maja veselico s petjem, igro — trodejanko in godbo. Sodelovala bodo bratska društva iz Kozine, Hrpelj, Klanca, Drage, Gro-čane in Bazovice. Pridite v velikem številu 23. t. m. v Vrhpolje, pa se prav gotovo ne boste kesali!
BORŠT.
Umrl je Matija Brajnik, lastnik gostilne «Villa Professor». Rodom iz Standreža pri Gorici se je že pred kakimi 25 leti preselil v našo vas. Bil j c mož poštenjak, mirnega značaja, ki ni nikdar zatajil svojega naroda. Pokoj njegovi duši!
Zavarovalnica za govejo živino priredi na binkoštno nedeljo tombolo ■/. mnogimi lepimi in vrednostnimi dobitki. Med tombolo in po tomboli bo igrala naša domača godba. 1 Pridite, ker vam bo mogoče sreča mila, pa boste gnali junico domov !
KOMEN.
V Preserjah h. št. 16 je nenadoma umrl na svojem domu, po kratki in mučni bolezni, ponoči ob УЛ uri dne 5. t. m. naš zadnji župan g. Josip Pipan, v starosti 57 let. Pogrebni sprevod, prvi največji v povojni dobi na Krasu, s petimi venci in dvema šopoma svežih cvetlic, je bil kljub dežju jasna priča, kako spoštovanje in zaupljivost je užival pokojnik med nami. Bridek udarec, ki je zadel naše ljudstvo s smrtjo pokojnika, se še povečuje ob misli, da 'bo težko najti vrednega mu naslednika, ki bi nam bil to, kar nam je bil on po svojem značaju in delovanju. In
malo časa je» ki nas še loči od imenovanja poteštata, tako da skoro lahko trdimo, da smo izgubili v pokojniku tudi zadnjega slovenskega župana naše občine.
Pokojni naš župan je bil član pol. «Edinosti» in' «Novic», ter je deloval «Edinost» in «Novic», ter je deloval v raznih gosopdarskih in prosvetnih društvih. Celo vrsto let je zastopal ljudstvo v obč- odborih, kot odbornik, podžupan in končno tudi kot župan. Kjub svojemu odločnemu političnemu prepričanju ni imel osebnih sovražnikov v nasprotnih polit, taborih, kajti radi njegove splošne delavnosti, miroljubnosti in značajnosti ga je spoštovalo vse. Stremel je za čim večjo duševno izobrazbo, v kolikor mu je dopuščal čas, in radi tega je napredoval v kmetijstvu in si uredil za kupčijo vzorno urejeno gojenje trt in sadnih dreves. Zato ni čuda, da ni žalovala za pokojnikom samo njegova domača vas, temveč vsi, ki so ga poznali, kar se je posebno opazilo ob priliki slovesnega pogreba, ko so izražala celo izdelana lica naših Kraševcev težko bol, ki je prevevala njih srca.
Komenski pevci so mu zapeli 3 ža-lostinke v slovo. Po vasi so bile 3 dni razobešene žalne zastave v znak žalosti nad preminulim županom. Pogreba so se udeležile tudi korporacije. Pokojnik zapušča vdovo, dva odrastla in tri mladoletne otroke. Njegovim sorodnikom in njega zvestim prijateljem naše sožalje! Večna ja pamjat!
PROSEK.
Dva blaga moža-
14. maja bo preteklo šest let, odkar je umrl v Ljubljani g. Jožef Koren, bivši nadučitelj in voditelj v naši vasi. Na Proseku je služil sedemintrideset let.
Ravnotoliko časa je služboval v naši vasi tudi pokojni župnik gosp. Ivan Martelanc, ki je umrl na Proseku baš takrat, ko je Italija vstopila v svetovno vojno.
Obadva, Martelanc in Koren, sta bila blagi duši, kremenita značaja in iskrena rodoljuba, ki sta neumorno delala za korist mladine in naroda. Vsi smo ju radi imeli; nikoli nista dala povoda za kako nespora-zumljenje ali nevšečnost. — Ko je
Hran. in posojilnica e Polinnen
reg. zadruga z neomejeno zavezo vabi na
IH mliiili iloi
ki se bo vršil
dne 30. maja 1926 ob 3. uri popol. v prostorih „Stare šole“.
Dnevni red:
1.	Čiianje in odobrenje zapisnika o zadnjem rednem občnem zboru.
2.	Poročilo načelništva.
3.	Poročilo nadzornišlva.
4.	Odobrenje rač. zaključka za leto 1925. j 5. Volitev načelništva.
! 6. Volitev nadzornišlva.
7. Slučajnosti.
NB. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Občina loterija
V smislu sejnega sklepa z dne 27. decembra 1924., potrjen po pristojnih oblasteh ustanavlja se v Materiji začenši z majem 1926.
mesečni semenj
za živino in druge predmete in sicer na 14. vsakega meseca.
Ako pride ta dan na praznik, tedaj se semenj prenese na naslednji dan.
Zupan:
Rihard bar. Marenzi.

Zobozdravnik
D= D. Sardoč
špecijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijonlran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU
Via Imbriani 16/J. (prej Via S. Giovanni) od 9—12 In od 3—7 ure

tt
%%
»♦
o
! ♦ I ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
J. ŠTOKA
Trst, Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrt nikom, trgovcem in zasebnikom.
Lastna knjigoveznica
Založba VEDEŽA, Kleinmayerje-vega italijansko - slovenskega in slovensko - italijan. SLOVARJA.
Ima v zalogi vse najnovejše
slovenske knjige.
Haročila po pošti se izvršijo točno in hitro
i
h ♦♦
♦
*
♦
o
<►
»
♦
mrtvaški predmeti, 1 ■	fotografije na por.
Čelanu, pogrebna oprema, cene nizke-pri Šentjakobski cerkvi v via deli’ Istria:
ГиШмИв8д
OnUOCD
ŠEPETflVEC MARIJA
IDRIJA
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pristnega vipavskega in istrskega vina. Dobra domača kuhinja.
Razpolaga z dvoriščem za shrambo vozov In s hlevom za 30 glav živine.
Točna postrežba.	Točna postrežba.

G.PIKEL
POSTOJNA
Trgovina z mešanim blagom železnino in steklom na drobno in debelo.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ » ♦
-t- •>	<•	>;• •> *;• •: im *;•	•;*	*> -t-	-i-s- ^
<• *
»
* v * 4 4 4 <• 4 4 4 4 4 4
L. DIETRICH
POSTOJMA
t t
4 4
❖
4 4 4
š
4 4 4 4 4 4 4 4
44444444444441414444444444444
II
na drobno in debelo
Zastopstvo Portland Cementa itd.
Toöna postrežba.
MILAN KUTIN
trgovina jestvin in kolonljalnega blagu na debelo in drobno
POSTOJNA
Prva parna pekarna. — Porcelan. ш z-eleznina. — Zastopstvo petroleja, kvasa ter Porland-cementa itd.
Novi dohodi tu- in inozemskega blaga. Obleke po meri, površniki, prvovrstna izdelava po naj-zmernejših cenah. - Delo solidno. - Najtočnejša postrežba.
Krolačnka Mario Zanardo
Trsi — Corso Vittorio Emanuele lil. itev. 26/1 — Trst
pokojni g. župnik vzel slovo od svojih faranov, je rekel: «Dragi moji! Danes jemljem slovo od Vas; 37 let sem delal med Vami, nikdar me niste razžalili. Ce sem pa jaz kedaj komxi kaj žalega storil, ga prosim tukaj odpuščanja, da me ne bo težilo v večnosti. Hvaležnost me veže wo vas, ker ste potrpeli z mano.» Marsikatero oko se je orosilo ob teh besedah, marsikateremu se je stisnilo srce.
Enajst let bo, odkar nam je smrt ugrabila g- Martelanca; g. Koren pa nas je zapustil še prej; — Dolgo je že od tega in marsikaj se je izpre-menilo. Oba pa zaslužita, da ju ohranimo v trajnem spominu!
SV. KRIŽ PRI TRSTU,
Predavanje, ki ga je imel zdravnik di*. Sardoč v soboto v prostorih Kons. društva, je privabilo mnogo poslušalcev. Dvorana je bila polna. 6. zdravnik nam je predaval o zdravstvu (higijeni). Vladalo je veliko zanimanje in splošna želja je, da bi se taka predavanja vršila bolj nogostoma.
BEKA PRI KLANCU.
Pri nas smo imeli pred vojno bralno-pev. društvo «Lilija», ki se je prav lepo razvijalo. Zlasti je pevski zbor dosegel lepe uspehe. Vojna je tudi nas — kakor povsod drugod — razgnala po širnem svetu. Žal, do sedaj ni bilo mogoče zopet spraviti našega društva k življenju- Sedaj pa smo se odločili, da «Lilijo» zopet obudimo. Upamo, da nas bodo pri tem podpirali domači in drugi pri-iatelji!
MAREZIGE.
Dobili smo tudi mi podeštada iz Kopra. S tem je tedaj občina rešena. Novega podeštada so sprejeli v vas šolski otroci z učiteljstvom in domača godba. Gospodje so se tako naučili, da vabijo godbo ob vsaki priliki, ker itak malo stane, saj igrajo brezplačno. Kaj pa pravi k temu bivši komisar Babič? Saj ni dolgo temu, ko je pravil, da je on gospodar Marezig in da kar on reče, to se mora zgoditi. Mislil je, da je občinski stol iz trdega lesa, pa se je revež motil- Stol je bil iz ila. Ko bi potrosil za svoj domači stol to kar je potrosil za občinskega, bi sedel sedaj na mehkem. Tako se godi takim, ki gredo za koritom.
MAČKOLJE.
Nekdo se je v predzadnjih «Novicah» oglasil in omenil, da imamo mačkoljani prvo nedeljo maja cerkven praznik, ter da bomo peli Venturini-jevo mašo, katero nas uči g. Korošec iz Ocizle. Dopis moramo nekaj popraviti. Bes je, da smo imeli prvo nedeljo cerkven praznik, toda tiiašo nas je naučil naš domačin g. Olenik in ne g. Korošec. Toliko tedaj v. pojasnilo, ker nočemo delati nobenemu krivice.
OCIZLA.
Kakor smo že javili priredi prihodnjo nedeljo 16. maja naše Izobraževalno društvo «Zveza» veselico na prostem. Sodelovala bodo bratska društva: «Zvezda» iz Hrpelj, «Venec» iz Kozine, «Slavnik» iz Klanca, «Zora» iz Prešnice, «Slavec» iz Ric-manj, «Cvetoči Slavnik» iz Podgorij in «Primorsko» iz Mačkolj. Med posameznimi točkami bo igrala domača godba. V nedeljo vsi v Ocizlo!
Odgovorni urednik: JANKO RUNTIČ.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Rafiineria štev. 7 in
Torebianca 19 ima v zalogi:
Semena: vsakovrstna poljska, vrtna in cvetlična.
Deteljna semena: domačo ali triletno deteljo in lucerno ali večno deteljo.
Modro galico angleško v vrečah in sodih.
Žveplo ventilirane in superventili-rano, ter isto s 3% modre galice.
Prah Kafaro. Azol, zeleno galico.
Kose znamke «Merkur». Danes smo prijeli tudi nove vrste Diamantnih kos «Himalaya», katere jamčimo za vsako posebej.
Brusilne kamne bd navadnih do najfinejših vrst po ceni od 3 Lir do 14 Lir komad.
Kosišča (kosje) javorjeva in bukova.
Grablje lesene, oselnike, «birje» itd.
Škropilnice raznih znamk, ter žveplalnike nahrbtne in ročne.
Kmetijske stroje:	pluge, brane,
plužne glave, slamoreznice itd.
One kmetijske stroje, katerih nimamo v zalogi lahko naročimo po želji vsakega, ker imamo vzorce in cene najboljših domačih in inozemskih tovarn.
riglitronna rstiiijga « cmejsnim psrašteem
uraduje v svoji lastni hiši
ulica lorre bianca 19, I. nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema Dinarje na tekoči račun in jih obrestuje jpo dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Ha razpolago varnostne telice (safesj ♦♦♦♦
№2одем tokeoč8V,-13,16-18
Ob nedeljah je urad zaprt
Telefon štv. 25-67.
fidjsMši slom denarni zavod
OnnnnDnnnonnnmDnaDDDDDaDDDD
ZOBOZDRAVNIK
§ Dr. LOJZ KRAIGHER
specialist za zobe in usta sprejema
s eGorlclnnTraunlKuštZO
v AJDOVlČIM (Banu!! gniiHiiti)
оппппаппазоашааоасооапоаппа
аппапоаоапаппапповастсшпаЕШО til	'
D D П □
D
a n c o
D O
P priporoča cenjenemu oocinstvu q O	sledeče specijalitete:	a
0	o
D Elizir China. Jako okusen - Vzbuja O d tečnost in je najboljše zdravilo proti a C želodčnim šibkostim in za rekonvale- 9 g scenco. Steklenica L 6.—.	=
b Voda proti izpadanju lasi. Ste- q
Q klenic* 3 L 6--.	a
g Sredstvo proti revmatizmu. Za- g
B jamčen vspeh. Popolno zunanje in no- q D tranje zdravljenje L 40. - Enomesečno Ö § zdravljenje. _________________ |
1	Živinozdravniška sredstva, g
El Lekarna je preskrbljena z vsemi sred- b ^ st vi proti živalskim boleznim. j|
П.
саапааоапааавВаапааааааааааа
ynDÖD'O'Ö.Qn'QOQlDODÖOO'ODOQ'QO;
BESI
Zobozdravniški ambulatorij v Trstu
yllca Seite Fontane 6
I posluje ob delavnikih od 9—12 in od 15—19 ure.
ljudske cene.
□□□пааропопра|п|ррррп0пппопрп
Josip Klun
trgovina porcelanaitih predmetov
TRST, ul. Mazzini 40, prej ul. jiaova
SKLADIŠČA:
Piazza Scorcola št. 1 in v prosti luki skladišče št. 6, L - Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, stekla emajliranih in aluminijastih ku-hinjskih posod in bogata izbira ::: predmetov za poročna darila :::
Izključna prodaja cilindrov za luči št. 3,
3, 8, 11 na debelo za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iz najčistejšega kristaliziranega stekla. Cilindri ovili v kartonastih škatljah mesto v slami.
Cene brez vsake UonZrmrence !! □hüQDUQDDPPQDDDOiüPÜQQDODCDP
Cevliamlca Forcessin
• Odliiioeena na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma dl era n premio"
TRST -2 Via Giuseppe Caprln štev. 3 pri Sv. Jakobu ■ TRST
Kdor išče obuvalo сеиб a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ac kupil kar na slepo I
In šel bo k „FORCESSINU“, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. .
teviji za čilo
L 48*-
Шш..
mm:
Ш
bili za čeie
L 48--

BUFET PRIMC
Trst, telica ЖЖЖ Ottobre 19, nasproti kavarne Commerclo
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran. — Vedno sveže Ore-herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine ild. — POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se priporoča
Lastnik IVAN PRIMC.
t
*
I
i
i
*
v

JAKOB BEVC - TRST
urama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvičjih cenah KRONE plačuje više kot vsi drugi ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine
POSTOJNA ®
❖♦♦♦
Hofranje bolezni in operacije.
ŽARKI X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.
Specijalist
i ustne g g In zobne bolezni, g
I Ordinira | I g6BRI£inaTminIku5.1l. |
g od 9. do 12. in od 3. do 5. g
a	o
сшпсшппвЕшпааоасшооппопаапао
Spomnite se „Šol. društva“!
I. ,MUNDL0S‘ šivalni stroji
■I	„Görlcke“
Ц m	dvoRolesa, moforini „FlflH" in
Ig!	belgijske Duška se utiobe le Dri
ll Josipu Kerševaniju
Ц GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA
S
m
I
a®ü i
Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva
Timlka astmvljEia 1. 1898. ПО, Gž O Г j S k © ГТ"! Tvrdka ustanoilj na 1.1898.
Gorica, iiL (Micci 14 (pr. Gosposka Bilca)
50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov.
UNION BREŠČAK
GORICA, Via Carducot 14 CPreJ Gosposka ul.}