Ni ga bilo treba odrezati niti več kot za 20 odstotkov, pa je že dosegel stabilnost... PREKIPELO MLEKO ALI KAKO SE ZASEBNI PROIZVAJALCI MLEKA V SAVINJSKI DOLINI VKLJUČUJEJO V GIBANJE, DA BI BIL NJIHOV GLAS BOLJ ODMEVEN IN UPOŠTEVAN Slovencedm je prekipelo mleko. Takoimeno- vana mlečna kriza je segla med potrošnike tega pomembnega potrošnega artikla s strahom pred nenormalnim skokom cen, hkrati pa tudi med proizvajalce, ki zatrjujejo in dokazujejo, da s pri- znano odkupno ceno tičijo pod proizvodnimi stroški. Javnost je bila polglasno že obveščena o tem, da se proizvajalci mleka v Sloveniji začenjajo organizirati, da bi bil tudi njihov glas bolj slišen. Tako je ljubljanski sestanek v gostišču Slamič odjeknil tudi na naše območje, najprej v Gornji Savinjski dolini, v nedeljo pa tudi v Spodnji Sa- vinjski dolini, v Šempetru. Medtem, ko so se marši- k.je v Sloveniji proizvajalci .mleka zbirali na pol legalen način, so v Savinjski dolini izbrali legalno, javno obliko. Vlogo sklicatel.ja je prevzel živinorejski odl>or kmetov kooperantov pri kmetijskem kombinatu. Povabili so pro- izvajalce mleka iz vseh pro- izvodnih okolišev žalskega kombinata. Obisk je prese- netil organizatorje same. saj je dobra četrtina' udele- žencev zbora morala ostati na nogah, ker ni bilo pro- stora v mali dvorani doma šempeterske »Svobode«. Ostanimo pri besedi zbo- rovanje, čeprav jo bilo urad- no sicer progla.šcno za raz- širjeno sejo živinorejskega odbora, po namenu pa naj bi bil ustanovni občni zbor novega društva ali organiza- ci,je zasebnih proizvajalcev mleka, (Dal,je na 6. strani) Celje ,dne 28. .januarja 1971--Številka 3 — Leto XXV — Cena (JO par Glasi O občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec EMO DOBIL POKAL V TRAJNO LAST - Na sliki je predsednik sindikalne organizacije v EMO Tone Bornšek, ki je iz rok predsednika Občinskega sindikalnega sveta Ivana Kt^amerja prejel pokal v trajno last za tri zmage v zadnjih letih v konkurenci članov. EMO je zmagal tudi med starejšimi člani in je v vsakih sindikalnih športnih igrah med najboljšimi. Torej resnično dobro organizit^ano osnovno športno in rekreacijsko življenje. Foto: H. PREMZL ODGOVOR (SPODBUDA) BRALCEM Nu )ia.>o organizacijo je prispelo te dni med drugo pošto tudi pismo Jakoba Le- skovsoka iz I.esičnega. V pi- snui izraža svoje nezadovolj- stvo nad nezadostno vezjo uredništva do bralca, do pri- ložnostnega dopisnika, ki je »že preko 20 let naročnik in po malem dopisnik, ... še vedno imam veselje za pro- pagando in prav zadnje dni sem pridobil štiri nove na- ročnike « Potem, ko v pismu navede vse primere nezado- voljstva, sklene pismo z iz- povedjo, da je »vse opisal odkrito, po domače in res- nično v ui-anju, da se bodo stvari izboljšale.« »a, spoštovani bralec, tu- di mi želimo, da bo naš čas- nik boljši. Ko pra\imo »naš« potem, ne mislimo na usta- novitelja, na forum, temveč na nas bralce, na člane SZDL. Teh pa ,h' miU)go več kot je trenutno naročnikov. Za to nam gre. da razširimo krog naročnikov in bralcev. In ne samo za to; želimo predvsem to, da postane ta medij tudi sreristvo. s katerim bo član- stvo SZDL uveljaljalo svoje samoupravne pravice. Zakaj bi morali, na primer, vselej posedati na sestankih, ki so slabo obiskani (pustimo vzro- ke ob strani) in se seznanjati s problemi in dogovarjati le na tak način. Uporabimo NAŠE sredstvo javnega komuniciranja, po- vejmo v njem javno, kaj me- nimo o tej ali oni stvari; po- karajmo, če stvari ne gredo tako, kot bi bilo prav in uporabimo časuik zase, prek njega se organizirajmo v vsakodnevnih akcijah diužbe- no ekonomskega življenja. In seveda, povejmo vse »odkri- to, po domače in resnično«. Potem tudi ne bo zamere! Ko prav te dni v občinskih organizacijah SZDL, ki so u- stanoviteljice tega časnika (morda bi bilo prav, da hI bila med njimi tudi vaša ob- čina) razmišljamo kaj ukre- nili, da bo časnik tak, kot si ga želite, sta dve stvari že sedaj na dlani: okrepiti dopisniško mrežo in pridobiti nove naročnike, nove bralce. Kno je povezano z drugim: okrepitev dopisniške mreže bo naredilo časnik zanimiv in aktualen, to pa bo priteg- nilo bralce. Seveda pa ta na- loga ne bo lahka. Na vrata uredniške hiše vstopajo po- dražitve papiija in tiskanja, druga viata pa mora uredni- štvo odpreti novim novinar- jem, ker je teh že sedaj pre- malo; zato tudi časnik še ni dovolj aktualen in zanimiv. Nismo nerealni. Vemo. da nam to ne bo uspelo čez noč, niti ne jutri. Toda, ko- likor bolj se bomo strnili okrog časnika, kolikor bomo vsi nekaj malega prispevali k urejanju teh odprtih vpra- šanj — toliko večje zagoto- vilo bomo imeli. Kajti, kot nam je pred meseci pisal neki bralec, je »časnik naš in ne premišljam ali bi ga lahko pogrešal«. Tak vaš odnos do časnika, bralcev, ki so »že 30 let naročniki« nas navdaja z obvezo, da ga naredimo po vašem okusu. Vaš okus pa, če ga prav razlagamo, je tak kot menimo, da lahko po- stane Novi tednik: naj nas sproti informira o družbenih, ekonomskih in političnili vprašanjih, v njem moramo zagotoviti odmevnost, odprt mora biti članom SZDL, da lahko v njem izražajo mne- nja in predloge na vsem pod- ročju družbenega življenja in, da bi bU zanimiv še marsikaj drugega. In še to, kar meni neki bralec »pišite manj o poteku sej, zato pa več o tem, kar je med nami nove- ga, spodbujajte nas k orga- niziranim akcijam, da uredi- mo to, česar morda v okolju ne vidimo sami.« Dragi bralci, menimo, da vsi želimo eno, tako vi, kot tisti, ki jim je zaupano ure- .janje časnika. Se\eda pa je na slednjih večja odgovor- nost. Na vodstvih organizacij SZDL pa je, da zavzeto in prizadevno podprejo napore enih in drugih. Potem bo ob letu pismo iz f.esičnega dru- gače začenjalo. OBČINSKA KONFERENCA SZDL CELJE I ..DIRECT COSTING" V ŠTORAH |> Za uvedbo te trenutno naj- P sodobnejše metode obraču- j navanja stroškov so se odlo- I ločili predvsem zato, da bi P imeli čimprej vpogled v gi- t banje stroškov proizvodnje I! in zaradi tega tudi olajšan P položaj pri poslovnih odloči- \ Trenutno stanje je na- ^ mrec tako, da imajo natan- f vpogled v gibanje stroš- ,kov sele po zaključnem ra- čunu. Zaradi tega je spreje- poslovnih odločitev seveda precej otežkočeno. Po novi metodi pa lahko ugotavljajno direktne stro- vodnji določenega artikla, v ß^^kih: vsak mesec, teden celo vsak dan g Poleg štorskih železarjev so se za to sodobno metodo od- ločili tudi v piteostalili dveh tovarnah Združenega podje- tja slovenske železarne. V pripravah na uvedbo DC (»Direct Costing«) metode sodelujejo tudi tuji strokov- njaki, ki sodelujejo ob po- moči Mednarodne organizaci- jeje za gospodarsko sodelo- vanje in raTsvoj (OECD). To so eksperti »Industriekonsu- lent N. S.« iz Osla, firme, bolj znane pod imenom IKO Grupa. Uvajanje nove sodi med prizadevanja, da bi v štorski železarni uvedli kar najso- dobnejše poslovanje, s čimer bi ustvarili boljše pogoje za večji poslovni uspeh tovar- ne. - ji SREČANJE Z DVOJČKI IN NAJBOLJŠIMI ŠPORTNIKI Naše uredništvo ponovno pripravlja javno radijsko od- dajo, ki bo tokrat v nedeljo, 7. februarja ob 11. uri dopol- dne v dvorani Narodnega do- ma. Prireditev bo imela dva de- la: v prvem bomo slovesno zaključili lanskoletno akcijo Novega tednika, ki je iskal najbolj podobne dvojčke. Od- ziv je bil velik in rezultati so znani. V uredništvu i>a smo se odločili, da bomo na na- šo oddajo, ki jo bo direktno prenašal Radio Celje, povabi- li vse sodelujoče dvojčke, jih obdarovali — tudi vse! — pr- vih pet, po izbiri in oceni naših cenjenih bralcev naj- bolj p>odobnih parov dvojčkov pa bonx) še posebej obdaro- vali in nagradili. Drugi del bo posvečen dru- gi naši akciji, ki traja že tre- tje leto: izbiri oziroma pro- glasitvi najboljšega celjskega športnika in športnice za lan- sko leto. V vsaki kategoriji bomo desetim najboljšim iz- branim preko ankete izročili plakete ter zanje pripravili tudi nagrade. Za veselo razpoloženje bo- do poskrbeli razni ansambli, kateri pa naj zaenkrat ostane še skrivnost in privlačnost na- še prireditve. Seveda pa tudi tokrat ne bomo pozabili na gledalce v dvorani in tiste, ki so sodelovali pri izbiri dvojč- kov. tv NEZNANEC PODRL PEŠCA FRANC MURI, 59, iz Svllwia pri Radečah je hodil po desni strani ceste prati Sopoti. Za njim je pripe- ljal neesiani voznik osebnega avtomobila, ki je oplazil pešca in ga zbil po cestišču. Neznanec je nadaJjewal vožnjo, ne da bi se pozanimal 20 ponesrečenca, kate- rega So morali odipeljatj v,celjsko bolnišnico. ZADEL JE VOZIČEK IN OTROKA Desetletni BOJAN FALNOGA iz Teipanja je za seboj vlekel ročni voziček in hodM po d^ni strani ceste proti domu. Za njim je pripeljal voznik osebnega avto- mobila ERICH MAUCHER, 37. z Dunaja, ki je zaradi neprimerne hitrosti kljub zaviranju zadel voziček. Pri ttm je dečka in voziček zbilo v obcestni jarek. Fanta so odpel.iali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovi li, da 6l je poškodoval gHaw». HOTEL JE PREHITEVATI ERNEST ŽEL iz Maribora je vozil proti Celju, ko ga je v Grajski vasi hotel prehiteti z osebnim avtomo- bilom FRANC HUDOMALJ. 48, iz Celja. Hudomalj se je zaradi prometa iz nasprotne smeri umaiknil nazaj na desno in pn tem zadel želov osebni avtomobil. Tega je pričelo zanašati. Zapeljal je na travnik. Vozilo se je nekajkrat prevrnilo in obstalo na kolesih. Lažje po- škodbe je dobila sopotnica JOŽICA ŽEL. škodo na vo- zilih so ocenili na 10.000 dinarjev. MOPEDIST JE POBEGNIL IVANA JARMŠEK, 59, z Zbelovske gore je hodila po cesti I. reda približno d/'.''a metra od roba cestišča. Za njo je pripeljal neznan mopedist in jo zadel. Zlo- mila si je nogo Po trčenju .-nopedi5.t ni počsikai na kraju nesreče, ampak je odpeljal naprej proti Mari- boru. OMAHNIL JE FRANC PLEVNIK, 24, z Ložnice se je peljal z oseb- nim avtomobilom proti Žalcu. Na Velenjski cesti je zaradi snega na robovih vozišča vozil po sredini ceste. Pred njim je hodil po levi strani KAREL PUKL, .55, iz Gotovelj. Ko sta bila vzporedno je pešcu spodrsnilo. Omahnil je na le/a avtomobilska vrata in padel na ce- fito. Zlomil se je ključnico. KOLESAR JE UMRL BOJAN KOROŠEC, 21, iz Lokrovca je vozil po Ljub- ljanski cesti v Celju proti križišču s Slandrovim trgom. Tik pred zoženjem ceste in mostom čez Sušnico je po- noči in v gosti megli prehiteval avtobus. Pri tem je na levi strani zadel toodesarja IVANA VRBOVŠKA, 44, iz C«lja, ki je pripeljal nasproti. Zaradi hudih poškodb je Vrbovšek v celjski bolnišnici podlegel Osebni avto- mobil je zaneslo še v aivtobus. Voznik Korošec je dobil iažje poškodbe. NENADNO PREČKANJE JANKO VRABIC, 19, iz Lepe njive pri Mozirju se je peljal po Primorski cesti v Šoštanju. Na križišču je nenadoma prečkal cesto šestletni ALOJZ HUDALES iz L'okovice pri Velenju. Mopedist je dečka zadel s krmi- lom. Zaradi lažjih telesnih poškodb so fantka prepe- ljali v celjsko bolnišnico. 1 TRČENJE NA LEVI MARTIN POŽUN, 25, iz Senov^a je vozil proti domu pravilno po desni strani vozišča. Nasproti mu je po levi pripyeljal PETER GABRIC iz Armenskega. Osebna avtomobila sta trčila. Pri tem so bili poškodo- vani voCTiik Gabrič, ERNEST BREZNIKAR, VLADO KADIVNIK in JOŽE ŠERBEC iz Armenskega. Škodo uo ooendli na 12.000 dinatrjev. f LETOS ŠTIRJE MRTVI 22. januarja letos so büi na celjskih cestah že štirje mrtvi. Lani jüi je bdio toliko v vsem januarju. Kaže, da hočemo na začet-fcu leta dokazati, da bomo tudi v 71. močno prekoračili žalostne številke prejšnjega leta. Žal, vse prepogost prizor s slovenskih cest. Res Je, da 90 slabe, ne moremo po njih voziti prav ' tako kot, da bi bile dobre. Zato, prilagodimo pri- tiskanje na plin realnim razmeram. Stane Velek, 24, Druškovec, poškodoval si je desni gle- žen; Leopold Valant, 27. Ce- lje, poškodoval si je desno koleno; Vili Piiih, 16, Celje, poškodoval si je levo zape- stje; Jože Ferčec, 52, Trlično pri Rogatcu; poškodoval si je levi gleženj; Mira Beve, 18, Celje, poškodovala si je le- vo roko; Fanika Lončarič, 36, Store, poškodovala si je des- no koleno; Fanika Požun, 28, Dobrava, poškodovala si je desni komolec; Miha Jan, 53, Šoštanj, poškodoval si je le^ vo koleno; Janez Beve, 35, Kasaze pri Petrovčah, poško. doval si je levo koleno; Fra- njo Luc, 17, Celje, poškodo- val si je levi komolec; Av- gust Novak, 39, Velenje po- škodoval si je desno roko; Tone Sotlar, 49, Jelovo pri Zidanem mostu, poškodoval si je desno stran prsnega ko- ša; Božidar Jeršič, 20, Loka pri Zidanem mostu, poškodo- val si je prste leve roke; Ivan Debelak, 18, Podčetrtek, poškodoval si je prste desne roke; Ivan Goloub, 49, Zavrh pri Dobrni, poškodoval si je hrbtišče desnega stopala; Jožefa Ledinek, 20, Šoštanj, poškodovala si je prste desne roke; Alojz Jančič, 33. Vel. Gorelce pri Laškem, poško- doval si je levo podleht; Eli- zabeta Slemenšek, 45, Rade- gunda pri Mozirju, poškodo. vala si je levi gleženj; Vik- torija Pukmajster, 51, Šem- peter, poškodovala si je desni gleženj; Milan šoter, 34, Pol. zela, poškodoval si je desno zapestje; Rade Božič, 20. Te harje, poškodoval si je desno ramo; Ivan Rihter, 36, Vele- nje, poškodoval si je levo ro. ko; Sretan Rajkovič, 34, Ve- lenje, poškodoval si je levi kazalec; Franc Topličanec, Celje, poškodoval si je desno koleno; Ivana Rogoz, 33, Ce. Ije, poškodoval si je prste desne noge; Ana Razboršek, 31, Laško, proškodovala si je prste desne roke; Branko Merčnik, 21, Zreče, poškodo- val si je desni prstanec; Marjan Kenda, 19, Celje, pa škodoval si je levo roko; Ju- rij Kolar, Šmarje, poškodo- vai si je prste desne roke; Marjan Vodeb, 22, Cmolica pri Šentjurju, poškodoval si je desni komolec; Franc Gor- njak, 24, Sentrupert, poško- doval si je desno roko CELJE Poročili scj se štirje pori HRASTNIK Jožef Drgan. tapetnik. Mar no iin Eva Plahuta, delavka, Hrastnik. LAŠKO Alojz Lapornik, tesar, Vo- diško in Roza Klepej, polje- delka, Skofce; Engelbert De- želak, elektroinštalater ter Ana Zal^ar, delavka, oba iz Harij. ŽALEC Milan Dečman, 23, Osenca in Danica Lorger, 18, Prelska; Pavel Vozelj, 26, Vransko in Anica Podpečan, 18, Galicija; Ferdinand Železnik, 26, Do- brič in Slavica Zalar, 19, An- draž; Kari Kos, 27, Prekopa in Nadica Dimjanovic, 19, Cabdin pri Jastrebarskem ter Anton Cjzelj, 24, Poljače in Jožica Rovšnik, 19, Letuš. CEIJE 28 dečkov in 29 deklic LAŠKO 13 deklic ŠENTJUR PRI CELJU 1 deklica in 2ALEC 1 dekilca hrastnik 1 deklica 13 deklic CELJE Marija Ojstrež, 75, Zavrb; Jožef Pešak, 54, Teharje; Ja- nez Križnič, 79, Slov. Konji- ce; Anton Jesenek, 58, Mari- ja Dobje; Marija Novak, 68, Stražnica; Jožef Drnjač, 70, Poljska pot; Stanko Kolarič, 28, Maribor; Blaž Crepinšek, ! 83, Celje; Marija Ana Zang- I ger, 70, Strmec; Koza Feli- I cijan, 84, Lemberg; Zvonka : Fistric, 32, Imensko; Marija : Krevzel, 77, Podgora; Maksi- i iniljan Toplak, 43, Kačji'dol; ' Kari Kumar, 72, Tolsti vrh. I HKASTNIK Marija Marolt, 77, soc, pod- piranka, Podkraj; Ana So- minčič, roj. Koritnik, 85, upo- kojenka, Hrastnik; Alojzjja Kurent, roj Ajdnik, 80, upo- kojenka, Hrastnik in Karel Kupec, 67, upolcojenec, Hra- stnik. LAŠKO Jože Mevreč, 60, upokoje- nec, Radeče; Franc Tovor- nik, 70, upokojenec, Lipni dol; Franc Podbreznik, 68, u- pokojenec, Ojstro; Marija Hohivraut. 89, druž. upoko- jenka, Brstnik; .'liojz Jovan, 69, kmetovalec, üdmat; Alojz Lavrinc, '53, upjkojenec. Re- čica in Terezija Verk, 85, preužitkarica. Laško. sEiMJLK FKl CELJU Franc šaiekar, 77, kmeto- valec, Hrastje; Anton i'ant- ner, 73, upokojenec. Loka pri 2;usmu; Albin Šaiamon, 49, kmet. Krivica; Ivan Žibret, 79, upokojenec. Vodice pri Kalooju; Marija Zupane, 70, gospodinja, Boletina; Anton MasLnak, 72, preužitkar, Pod- gaj; Jožeta Leban, 72, gospo- dinja, rolga gora. ŠMAHJE FKl JELŠAH Johana Cretnik, roj. Anto- Imc, 88, Lemberg pri Šmarju; Avgust Kokot, 59, Pijovci; Kristina Kožar, roj. Povalej, 70, Zadrže; Katarina Žabu- košek, roj. Ring, 80, Zadrže; Marija Polenek, roj. Rošer, 57, Zadrže; .-^nton Teiclune- ister, 72, Zadrže in Antonija Narat, roj. Smole, 75, Dek- manoa. 2ALEC Danica Bervar, roj. Lisac, 60, upokojenka, Dobriša vas; Jožeta Gojzn)ker, 75, gospo- dmja. Griže; Anton Dolinšek, 59, kmet, Ločica pri Vran- skem; Ludvik Tergiav, 82, kmet, šešče pri Preboldu; Jožel Pančur, 40, upokojenec, Drešinja vas; Marija Žibret, roj. Ojsteršeit, 75, preužitka- rica, Železno; Terezija Kre- vel, 90j upokojenka, Ojstriška vas; Franc Kramberger, 7i, upokojenec, Radohoiva pn Lenartu; Alojz Kronošek, 76, upokojenec, Parižlje; Lucija Razboršek, roj. Kuder, 85, gospodmja. Leveč; Marija Mernik, 80, soc. podpiranka, Smatevž; Marija Zagoričnik, roj. Mernik, 76, upokojenka, Smatevž; Jožefa Goršek, 74, kmetovalka, Pongrac; Terezi- ja Ropotar, roj. šuster, 88, upokojenka, Šempeter in Maks Oblak, 65, upokojenec. Griže, PROSTE KAPACITETE Prostor je v zdraviliščih Rogaška Slatina, Dobrna in Laško, v hotelih v Celju, Ve- lenju, Mozirju, v gostiščih in pri zasebnikih v Logarski do- lini, Solčavi, Lučah, na Ljub- nem, v Gornjem gradu (ra^ zen privatnega jjensiona Mer- mal in Presečnik, ki sta za- sedena do 25. januarja) ter v planinskih posfcojankali. PLANINSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA ki redno obratujejo na celjskem turističnem pod- ročju so: dom v Podolševl, Moeirska koča, hoted na Gol- teüi, dom na Gori Oljki, Celj- ska koča, dom na Svetini, Andrejev dom n^ Slemenu ' nad Šoštanjem, planinski dom v Logarski dolini, izle- tišče Star J grad nad Celjem. PRIREDITVE v hotelu Celeia v Celju in Paka v Velenju je vsak dan razen nedelje oziroma pone- deljka barski program s ple- som. V Rogaški Slatini je vsako soboto Ples v Zdravi- liškem domu. na Dobmj pa v hotelu Triglav. 6. marca bo v Celju tradicionalni Valčkov večer. V Kajuhovem domu v Šoštanju je vsak petek, so- boto in nedeljo ples -— igra- jo Veseli dolinci. ŽIČNICE IN VLEČNICE Golte: vse žičnice, vlečnice in gondola obratujejo, prav tako vse vlečnice in žičnice na ostalih smučiščih: Celiska koča, Svetina, Mozirje, Ljub- no ob Savinji, Gornji grad in Liboje. Ko to poročamo, je povsod precej jtižno. LIKOVNI SALON v celjskem Likovnem salo- nu bo do 30. januarja odprta razstava kiparskih del Petra Čemeta. I nov::ti s POLIC ŠTUDIJSKE i KNJIŽNICE Braškovič V.: Putovanje Karla Velikog u Jerusalim i Carigrad. Beograd 1965. S. 34661. Mladenovič A.. O narod- nom Jeziku Jovana Rajiča. Novi Sad 1964 S. 34663. Dvaüe&et godina radničkog I samoupravljanja u Jugoslavi- ji 1950—1970. Beograd 1970. S. 34665. Mirkovič M., Z. Dordevič, G. Emjakovič: Piocenjivanje delatnosti škole i rada na- : stavnika, Beograd 1967. S. \ ; 37861/16. Pavlin M.: Jeseniško-bohinj- 4 ski odred. Ljubljana 1970 S. 28295/26/1. Backes M., R. Dolling: Roj- stvo Evrope. Ljubljana 1970. I S. 32020/6. Du Ry C J.: Ljudstva sta- rega vzhoda. Ljubljana 1970. S. 32020/13. Petrič J.: Mrežno planira- nje 1 upravljanje. Zagreb 1970. S. 33339/13 14-15. 85 LET F^ECETOVE MME Te dui praznuje Freceiova mama iz Gosposvetske ulice v Celju svoj 85. rojstni dan. Trdo življenje žene, ki je pre- živela moža in bolečino ma- tere, ki je jokala ob grobovih svojih otrok, sta ji upognila telo, ne pa tudi poguma in živahnosti, ki sta ji zvesta spremljevalca že vse dolgo, polno življenje Tako je Fre- cetova mami še danes v ve- selje svoji številni družini, ki so jo zdaj pomnožili že vnu- ki in njih otroci, je pa tudd — kot mnogo drugih partizan- skih mater — simbol boleči- ne, ki jo rodi nasilje, krivica in zatiranje. Frecetovi mamici je stekla zibelka v Šentjurju. Minila sta otroštvo in prva mladost, postala je žena in mati. Svojo družino je z veliko ljubeznijo uspela povezati v celoto, ki je to še danes. Kadar-koli kate- ri manjka, njihovo veselje ni popolno, njihov družinski praznik ne dovolj lep. Pa je» prišla vojna m Fre- cetova hiša se je odprla lju- dem — kasnejšim herojem, pa tudi številnim kurirjem, aktivistom .. . Okupator se je znesel tudi nad Frecetovo d ni- žino. Otroke so zaprli, sina Milana ustrelili kot talca, ma- mico in najmlajšo hčer pa so izselili. Ko so se po osvo- boditvi spet zbrali okrog .ma- mice, jih je bilo manj. Ni bi- lo očeta — umrl je med tran- sportom v taborišče smrti, pa tudi sin Viktor je padel kot partizan leta 1942. Mnogo, mnogo let kasneje je mamica jokala ob odprtem grobu še enega svojih sinov — Frenka, ki ji ga je v cvetu let ugra- bila zahrbtna bolezen. Kaj naj bi ob tej bolečini, ki jo je spremljala skozi živ- ljenje tako kot pesem, reče- mo Frecetovi mami ob njeni 85-letnici?! Da bi jo še dolgo grelo toplo sonce in da bi bila njena jesen manj boleča kot je bilo poletje ničnega življenja! I. B. NOV GOSTINSKI LOKAL Kolektiv Ljudske restav- racije bo uredil na Tomši- čevem trgu blizu lekarne ozi- roma Merxove trgovine nov lokal, ki ga misli tudi pri- merno urediti in opremiti. V bistvu gre za snack bar oziroma za dve dejavnosti pod eno streho. Tu bo lična sla- ščičarna, hkrati pa bife, v katerem bodo točili samo iz- brane pijače. V lokalu bo prostora pri mizah za okoli 50 gostov, prav toliko obiskovalcev pa bo lahko sprejel tudi vrt ki ga bodo uredili na ploč- niku Tomšičevega trga. Pravijo, da bo nov gostin- ski prostor odprt od 9. do 24. ure. Zanimiv je tudi načrt, po katreem nameravajo urediti ogrevanje zunanjih prosto- rov. V tej zvezi bodo paČ izkoristili prednost pUna in tako podaljšali sezono zs dober mesec ali dva. Ce bo šlo vse tako, kot predvidevajo, bodo lokal od- prli proti koncu junija le tos. M. B MLADOLETNIKI KRADLI DELAVCI ÜJV IZ CELJA SO ZOPCT ODKRI- LI VEČJO SKUPINO, GRE ZA 12 LJUDI, KI SO ORGANIZIRANO KRADLI IN PREPRO- DAJALI UKRADENE PREDMETE Pred dnevi so delavci UJV v Celju obravnavali in prija- vili sodišču skupino 12 oseb, ki so osumljeni cele vrste ta- tvin in drugih kaznivih de- janj. Gre za 46 deliktov, ki bi jih naj zagrešila skupina mla- doletnikov, v kateri so bili A.' B., L. J., S. F. in K. S. ter Branko Sluga iz Kotunj pri Ponikvi, Stanko Piki iz Celja, Štefan Crešnjer iz Starega lo- ga, Stjepan Brčinovič iz Ko- lovrata pri Tuzli, Slavko Cig- ler iz Celja, Martin Oset iz Crnolice, Franc Salobir iz .Ja- koba pri Šentjurju ter Miran Ipšek s Ponikve. Osumljeni so, da so v sku- pini ali posamič v zadnjih mesecih lanskega leta izvršili več vlomov, tatvin ter odtuje- vali avtomobile na območ, Maribora, Šentjurja, Prebol« in Celja. Po dosedanjih ug tovitvah so povzročili za p: bližno 20.000 škode. Pri te so kradli predvsem mladol^ niki, starejši pa j« od nj za drobiž odkupovali n-aki dene predmete in jih pozne prodajali. Crešnjer je svc pajdaše celo z avtomobile vozil do raznih lokalov, ki . je določil za obisk. Freiske je v teku. zi Nataša Urbančič je v Melbournu, kjer trenutno živi, dosegla nov državni rekord v metu kopja, ki ga je v^rnla ßO 18 metra! - Tako je presegla za ženske magično mejo šestdesetih metrov, postavila najboljši LtoLii rezultat na svetu in se povsem približala svetovnemu rekordu sovjetske tekmovalke Goršako- ki ie 62 40 metra - Urbančičeva je na devetem mestu najboljših svetovnih metalk kopja vseh ča- sov" - Junija bo že doma in prvi njen večji domači nastop na Skokovem memorialu, kjer prav za Natašo pripravljajo najmočnejšo udeležbo - vse najboljše evropske metalke kopja! Ena najboljših jugoslovan- skih atletinj Nataš.i Urban- čič, članica ND Kladivar, je pripravila novo preseneče- nje: na večjem in povsem regularnem tekmovanju v Melbournu v Avstraliji je do- segla nov fantastični državru rekord v metu kopja. Prvič ji je drobna siva palica pole- tela dalj kot šestdeset me- trov, kar je magična meja za metalke kopja. Tako se je dokončno uvrstila v najožji krog najboljših me- talk na svetu. šestindvajsetletno dekle, ki že dalj časa živi v Melbour- nu. v zadnjih letih dosega neverjeten napredek. Pq od- ličnili nastopih na olimpij- skih igrah v Me^cicu (6. me- sto in evropskem pr/enstvu v Antenah (4. mesto) je do- segla rezailtat, ki Je letos naj- boljši na svetu in ki Jo uvr- šča na deveto mesto najbolj- ših metalk na svetu vseh ča- sov — 60,18 metra! Veselo novico nam je spo- ročil njen oče Adolf Urban- čič in nam pokazal telegram, ki ?ra je prejel 10. januarja zvečer, takoj po končanem tekmovanju. Nataša je na omenjenem tekmovanju zma- gala, rekordni zapisnik pa so poslali v Sydney, od tam na,pre j pa na osrednjo jugo- slovansko atletsko zvezo v Beograd. 21. januarja zjutraj ob 8.45 sta z Nataši telefonično go- vorila njena mama in brat Andrej. Nataša je ob tej pri- ložnosti povedala, da se od- lično počuti, da je na teikmo- vanju bila dobro razpoložena in da ima občutek, da bi ji kopje lahko letelo vsaj še pet metrov dalj! V Jugoslavijo se bom vrni- la junija, prvič pa nastopila na večjem domačem tekmo- vanju »Skokovem memoria- lu«, kjer ji organizatorji pri- pravljajo odlično konkurenco vseh najboljših evropskCi metalk kopja — Madžark, Poljakinj, Avstrijk, Romunk in drugih. S tem rezultatom Je Nata- ša dokončno postala tudi ena izmed treh jugoslovanskih atletinj, ki so v samem sve- tovnem vrhu: prej sta to do. segli Vera Nikolič s svetov- nim rekordom na 800 metrov — 2:00,5 in Snežana Hrepev- niik s tretjim najboljšim re- zultatom v skoku v višino — 186 cm, prva pa je tudi uradno naskakovala svetovni rekord 192 cm (zdaj ga ima Romimka Balas s 191. cm), zdaj pa se Jima Je pridružila še Celjanka Nataša Urban- čič z resnično odličnim rezul- tatom v metu kopja — 60,18 metra, že na začetku leta od- lični obeti za nastop na le- tošnjih najpomembnejših te- kmovanjih v evropskem pr- venstvu v Helsinkih in Bal- kanskih igrah v Zagrebu ter v prihodnjem letu — nastop na olimpijskih igrah v Miin- ämu. TONE VRABL VIVOD: DRŽAVNI REKORD v POKRITIH PROSTORIH 210 CENTIMETROV v dvorani AD Kladivar je bil meddruštveni miting z udeležbo atletov iz Suboti- ce, ki so na pripravah v Celju, Maribora, Velenja in Celja. Tekmovali so tu^ pi- onirji, ki obiskujejo pionir- sko atletsko šolo. Najboljši rezultat Je do- segel Branko Vivod v skoku v višino — preskočil je 210 cm. kar je nov držani ^ rekord v pokritih prosto- rih. Prejšnji Je bil 209 cm. Vivod je vse višine od 195 cm do rekordne višine preska- koval^ v prvem poskusu. Vi- šino 212 cm Je trikrat za malenkost podrl. Izkazala se je tudi nova članica Kladivarja Nataša Dermol iz Velenja, ki je zmagala v skoku v višino med članicami — preskoči- la je l.SO cm. Zaradi ugodnih vremen- skih razmer atleti Kladivar- ja že trenirajo tudi na tar tanu. saj so očistili progo v dolžini 60-tih metrov. teve Državno prvenstvo v ho- keju na ledu se bliža koncu. Do zaključka finalnega dela tekmovanja imajo vsa mošt- va samo še po eno tekmo. Celjani so v soboto gosto- vali v Beogradu in se tam- kaj srečali z istoimenskim moštvom članom A skupine zvezne lige. Zmagali so do mačini z rezultatom 4:0 (1:0, 1:0, 2:0), Tudi ta tekma je dokazala, da so celjski' ho- kejisti napredovali in da tu- di moštva spodnjega dela lestvice prve zvezne lige za- nje niso take ekipe, pred katerimi je položiti orožje že v naprej. Celjski hokejisti so v zveznem tekmovanju doseg- li tisto, na kar so sicer po tihem računali, niso si pa upali povedati na glas. Dru- go mesto v B skupini ter osmo mesto na državni ja- kostni lestvici je uspeh, ki I>otrjuje, da je celjski hokej na pravilni poti in da si je izbral postopno kvalitetno rast, četudi letos ob pomoči treh bivših igralcev Kranj- ske gore. Toda, ob dejstvu, da je kar sedem igralcev na služenju rednega kadrov- skega roka, druge poti ni bilo Okrepitev ekipe je bila nujna. Kot vse kaže pa bo- sta vsaj dva hokejista iz Kranjske gore po-stala Celja- na. v soboto čaka domače moštvo zadnja preizkušnja. Tokrat pride v goste ekipa beograjskega Partizana, ki je velika zagonetka v tem delu tekmovanja, zlasti še, odkar so člani prvega mošt- va dobili prepoved nastopa- nja. Kljub temu, da so si Beograjčani že pridobili po- novno mesto v A skupini n-ezne lige, bodo Celjani zaigrali na vso moč in tudi za konec letošnjega prven- stvenega boja skušali poka- zati, kaj znajo in zmorejo. Tekma bo tokrat ob 19. uri na drsališču v celjskem me- stnem p>arku. v mladinskem delu repub- liškega prvenstva je nastal majhen zastoj. Četudi mo- rajo celjski mladinci odigra- ti še tri tekme, je več ali manj na dlani, da so si pri- borili častno četrto mesto za Jesenicami, Kranjsko go- ro, Olimpijo ter pred vev- ško Slavijo. Ne glede na uvrstitev je dejstvo, -da imajo celjski hokejisti izredno zaledje mladih in da so zlasti ob- činska prvenstva osnovnih šol v hokeju na ledu rezer- voar bodočih igralcev. Tako je že v sedanjem mladin- skem moštvu več kot pjolo- vica tistih hokejistov, ki so še lani branili barve svoje osnovne šole. Celjski hokej je torej na najboljši poti, da ob mno- žičnosti doseže tudi primer- no kvaliteto. K vsemu temu bo dodati le še kvalitetne strokovne moči, vaditelje in trenerje. Skrb za vzgojo do- mačih kadrov je tu na pr- vem mestu. ŠEST EKIP NA PRVENSTVU CELJSKIH OSNOVNIH ŠOL v organizaciji HDK Celje bo letos že tretje prvenstvo celjskih osnovnih šol v ha keju na ledu. Medtem ko je na dosedanjih tekmovanjih nastopalo po pet ekip, ho letošnje združilo šest mo- štev. Organizatorju so se prijavile ekipe prve, druge, tretje in četrte osnovne šole zatem vrsti hokejistov s hu- dinjske in polulske osnovne šole. Prve tekme bodo v sobo- to, 6, februarja. Zbor vseh tekmovalcev bo ob 8. zjut- raj na drsališču. Po slav- nostni otvoritvi bodo prvi dvoboji. Vse tekme bodo ob sobotah, torej ob dnevih ko ni pouka. JANEZ KOKALJ Premlad, veliko premlad se je poslovil od življenja, staršev, brata in drugih, od svojih športnih prijate- ljev in sošolcev. Namesto, da bi se v ne- deljo zjutraj vrnil s svoji- mi športnimi prijatelji s hokejske tekme v Beogra- du domov, je ostal mrtev blizu Vinkovcev."^ Ponoči, še ves zaspan, je iskal stranišče, vtem pa nepre- vidno odprl glavna vrata železniškega vagona in že ga je zračni sunek poteg- nil v temno noč. Obležal je ob železniški progi. — Mrtev. Janez Kokalj je bil od- ličen član celjske hokej- ske ekipe. Izvrsten in na- darjen hokejist. Zaradi kvalitet je že nekajkrat nastopil v mladinski dr- žavni hokejski reprezen- tanci. v vrstah hokejske- ga moštva HDK Celje je bil nepogrešljiv branilec. Zdaj bo njegovo mesto prazno. 1'ogrešali ga bodo vsi. Na zadnji poti, v sredo, 27. januarja, so ga na celj- skem pokopališču spremi- li ne le hokejisti, marveč tudi njegovi tovariši iz celjske in velenjske gim- nazije. lAPONCI UČIJO CELJANE SAiVlOOeRAlVIBE Celjski karateisti so v zadnjem času pripravili celo vrsto presenečenj. Poleg sUlnih tekmovanj, kjer nor- malno ■ dosegajo dobre rezul- tate, se stalno udeležujejo tudi raznih seminarjev, kjer se učijo samoobrambne ka- rate tehnike. Tako so se stirje člani celjskega karate kluba Jakhel, Can^ek, Spil- jak m Kolar v prejšnjem ^anu v Zagrebu udeležili je vodü predsednik svetovne karate prof. C. Tani. Predstavnikom Hrvatske in Slovenije je prikazal osnov- ne borilne Shukokai tehni- ke, ki jo sicer borci Budo- kai zveze uporabljajo. v petek, 29. januarja pa bo v telovadnici I. osnovne šole gostoval eden izmed najbolj znanih japonskih ka- rate borcev Sensei Hiss^take (nosilec 6. dan) s soprogo (nosilka 3. dan). Med 13. in 14,30 uro bo demonstriral tehniko uporabnega karateja ali samoobrambe. Sensei Hisatake je trenutno naj- boljlši poznavalec samoob- rambne karate tehnike na svetu, ob svojem obisku pa bo članom celjskega karate kluba prikazal nekaj svojih osnovnih tehnik. Demonstra- cijo znanega japonskega ka- rate mojstra si lahko ogle- dajo vsi ljubitelji te borilne samoobrambne zvrsti. OLIMPIJA BREZPLAČNO POMAGA KLADIVARJU Celjski nogometni klub Ce- IJe-Kladivar, posebno pa nje- gov predsednik Franjo Ko- čar imata te dni velike prob lerne. Celjsko moštvo vadi brez trenerja. Josip Mihelčič je zapustil Celje, njegov pre- dvideni namestnik in trener prvega moštva Branko Pavi- ša pa je moral zaradi bolezni povleči svoj pristanek. Tako vadi prvo moštvo, ig- ralec Franc Hribemik. Preko dvajset igralcev sicer ni oš- kodovanih, toda problem tre- nerja bo vsekakor potrebno rešiti. Zato se je Franjo Ko- čar obrnil na samo Olimpijo. Sekretar Olimpije Peter Ža- gar in dr. Aco Obradovič sta obljubila Kladivarju vso po- moč. Dokler pa ne pride novi trener, bo celjsko moštvo redno vadil eden od trener- jev Olimpije in to brezplač- no. To pa je vsekakor velika športna poteza Olimpije. Več o tem pa v prihodnji številki novega tednika. J. KUZiVlA smučanje ŠTORSKI ŽELEZARJl NA SMUČEH Smučarska seKcija TVD Partizan — Kovmar štore je tudi letos pristopila K orgaiiizacij-i smučarske šole, v katero so ali pa še bodo skušali pritegniti Kar največ mlajših in starejših članov m drugih, ki jih privablja Dela opojnost. Pred tednom dn; so končala s smučarsko šolo za cicibane. Dala je osnove smučanja vsem tistim dvajsetun cicibanom, ki so prvič stopiii na smuči. Prav sedaj pa Je pričela z delom smu. čarska šola za šoiaije in starejše pri Svetml. Posebno pozornost so posvetili starejšim članom rvu zan oziroma kolektiva Železarne Store - pn organizaciji soc.e. luje Komisija za rekreacijo tovarniškega odbora Zveze sindi- katov 2e.ezame — štore - saj unajo ob sobotah in nedeljah na Svetini na razpolago smučarske vaditelje, ki jim pokažejo posamezne smučarske veščine in dajejo osnove premikanja n« smučeh. Kljub temu, da posvečajo toliko poMjriioati rekreativnemu smučanju, pa nikakor ne morejo organizirati turnega smučanja. Večina članov ima namreč novo smučarsko opremo, le-ta pa ima fiksime vezi, medtem ko zahteva turna smuka dovolj gibčne vezi. Dvojnih smuči si i>a večina ne more privoščiti. j* streljanje HORVAT PRED ROIARJEM IN GACNIKOM strelska družina podjetja »Avto Celje« je pripravUa strelsko tekmovanje za »ziato puščico« 7 zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo dvanajst strelcev, normo za občinsko prvenstvo pa je doseglo sedem strelcev. Najboljši so bili: 1. Alojz Hor\at 251 krogov, 2. Jože Rotar 247 , 3. Zvonko Gačnik 245 krogov, itd. S. PODPLATAN CELJSKI STRELCI POD ENO ZASTAVO v petek so imeli občni zbor strelci »Branka Ivaniiša«. Ob tej priložnosti so podrobneje pregledali stanje tega športa pri nas in opozorili na kritično finančno stanje, v katerem se naha- jajo naši strelci. Ce upoštevamo, da imajo Celjani v tem športu bogato tradicijo in celo državne prvake, potem je to spoznanje več kot porazno. V zaključku uspešnega občnega zbora pa je bilo dogovorjeno, da se takoj pristopi k reševanju tega problema. Predlagano je, da bi se vse celjske strelske družine (z izjemo Tempa) združila v enoten strelski klub ali družino Celje. S tem bi bdli dani po- goji, da celjski strelci ponovno prodro v sam vrh jugoslovan- skega strelskega športa. jk TRETJI V HRASTNIKU Strelca »Branka Ivanuša-( in »Kovinarja« so v nedeljo sode- lovali v Hrastniku na tradicionalnem tekmovanju za Rudarsko svetilko. Tokrat niso bili uspešni. Celjani so s 1280 krogi osvo- jili tretje mesto. Kovinar pa s 1278 kro^ četrto mesto. Med posamezniki je Marjan Dobovičnik osvojil šesto mesto z 262. krogi, Jager pa sedmo z 261 krogi. Tekmovali so z zračno puško. jk rokomet ' DVE ZMAGI CEWANK v B-skupini zimskega prvenstva r^ublike v Ljubljani so zelo uspešno nastopile tudi rokometaSice Celja. Odigrale so dve srečanji in obe zmagali. Najprej so premagale Gorenje B ia Velenja s 6:1, nato pa še Renče s 5:2. Gole so dosegle; Pavlovič 1, Lupše 7 In Hudnik 3. Najboljšo igro so prikazale Obu, Hudnik in Lupše. šah PONOVNO REMI Z AVSTRIJSKO EKIPO v okviru II. kola Interlige so celjski šahisti doma gostili eno najboljših avstrijskih ekip Styrio iz Graza v Avstriji. Ponov- no so igrali neodločeno 4:4. Za domačine so bili uspešni Pešec, Jazbec, polovico točke pa so osvojili Bervar, Strajher, Ojstrež in Pertinač. Izgubila sta Draksler in Ilič. V III. kolu igrajo Celjani v Grazaj proti tretji avstrijski ekipi Gemadnde. S. PERTIN AO smučarski skoki ZMAGA MLADEGA PETKA v Velenju so bile meddruštvene tekme v smučarskih skokih, kjer so nastopih tudi skakalci SD Izletnik iz Celja Med pionirji je zmagal Petek (Izletnik) s 147,9 točke, med mladinci pa je bil Murko (Izletnik) drugi s 176,6 točke. OBČINSKO PRVENSTVO PIONIRJEV Na manjši skakalnici v Mestnem parku so imeli občinsko prvenstvo osnovnih šol v smučarskih skokih rnladinoi in pio- nirji. Med mlajšimi mladinci je zmagal Videnšek 178,9 točke pred Mimikom (oba Hudinja) 158,2 točke, med starejšimi pio- nirji je bil najboljši Petek (III. Oš) s 190,7 točke pred Pavliho (II. OŠ) 158,4 točke, med mlajšimi pionirji pa je zmagal Jako- pič (Rim. Toplice) 154,0 točke, sledi šeško (II OŠ) 106 točke itd. judo »IVO REYA« MINIRAL BRANIK Celjski judoisti »Ivo Reya« so pripravili največje presenečenj» prvenstva. V zadnjem kolu republiškega prvenstva v I. ligi so premagali odlično, do sedaj vodeče moštvo Branika. S tem so gostje iz Maribora izgubili naslov republiškega prvaka. Ekipa Branika ima v svojih vrstah kar tri nosilce čmes^a pasu — mojstre. Toda tudi to ni pomagalo. Celjani so srečanje vzeli resno in odpravili favorite s 3:2 (24:20). Zmagali so Pešpc Tanko in Jazbec; neodločeno pa sta se borila proti nosilcem črnega pasu Maruša in Vasiljevič. V prvem srečanju proti Impolu so Celjani izgubili 1:4 (10:35). Edino točko je priboril Maruša. Neodločer» sta se borila Tanko proti mojstru Vidmajerju in Petelinšek proti Riferu. Na -azpre- delnici so- Celjani sedmi in ostanejo v I. republiški ligi. Zanimivo je, da se je vrnil Henrik Seles, ki je bil aidi tokrat ob blazini odlični svetovalec Ti uspehi in prikazane borbe dajejo Celjanom v prihodnji sezoni veCje možnosti za uspeh kot letos. jH odbojka ZDENKA GRUiM PRI UUBLJANI V^ kaze, da bo celjska žeaska odbojka izgubila eno svojih najboljših igralk. Zdenka Gnim, ki sedaj še vadi pri matičnem klubu Partizanu Celje, namerava že v marcu prestopiti k Lji')>- jani. Vzrok je v tem, da sedaj redno študira v gla-v-nem mestu In si tam tudi misli ustvariti dom. jk hokej na ledu OLIMPIJA B : VELENJE 12:1 v nadaljevanju republiškega prvenstva v hokeju na ledu je bila v nedeljo zvečer na celjskem drsališču tekma med drugim moštvom ljubljanske Olimpije ter Velenjem. Zmagali so Ljub- ljančani z rezultatom 12:1 (4:1. 5:0, 4:0). Pri vsem tem pa je tret^ povedati, da igra drugo moštvo Olimpije v tem tekmo- vanju izven konkurence. Edini gol za Velenje je v sedmi minuti prve tretjine dosegel zev art. SZDL - TUDI DELOVNO PODROČJE KOMUNISTOV Minuli teden je bil v Ce- lju zelo zanimiv razgovor med predstavniki centralne- ga komiteja Zveze komuni- stov Slovenije, republiške konference Socialistične zve- ze in predstavniki občin- skih vodstev obeh organiza- cij širšega celjskega območ- ja—o deležu članov Zveze komunistov pri delu Soci- alistične zfveze. Razgovor je vodil sekretar sekretariata CK ZKS ing. Andrej Marine, ki je v svojem uvodnem izvajanju govoril o nujnosti večje aktivnosti komunistov v Socialistični zvezi, prav tako pa tudi o potrebi nji- hovega organizirane j šega so- delovanja in nastopa. Tovariš Marine je jned drugim omenil, da je na iz- med temeljnih nalog organi- zacije Zveze komunistov — omasovljenje njenega dela. Ta cilj je moč doseči tüdi z delom v Socialistični zve- zi, ki bi se morala v resni- ci razviti v najširšo tribuno, preko katerega naj bi ob- čani uveljavljali svoje naj- različnejše interese. Pri tako zastavljenem delu bo nuj- no prihajalo do izmenjave mnenj, komunisti pa imajo lahko v takih trenutkih od- ločilno vlogo — če bodo na- stopali organizirano in ar- gumentirano. Socialistična zveza naj postane združenje organiizäranih subjektivnih sil, torej osnova, y kateri lahko tudi druge organiza- cije primerjajo in oblikuje jo stališča v zvezi s po- membnimi odločitvami v družbenopolitičnem odgaja- nju. Čeprav se je aktivnost ko- munistov v Socialistični zve- zi v zadnjem obdobju pre- cej izboljšala, to še vedno velja predvsem za krajevne organizacije v izvenmesfcnih krajevnih skupnostih. Prav tako je značilno, da je bila doslej Socialistična zveza premalo učinkovita v svojem političnem delovanju in da je bilo celo v občinskem merilu premalo povezanega sodelovanja. Tu čakajo veli- ke naloge tako Socialistično zvezo kot Zvezo komunistov, ki ji delo Socialistične zve- ze odpira številne možnosti tesnejše povezave z njenim lastnim članstvom in tere- nom nasploh. I. B. PRI INGRADU NOVA PROIZVODNJA Tokrat je bila trgovina tista, ki je povezala dva proizvajalca in spodbudila domače gradbeno podjetje Ingrad, da se je lotilo nove proizvodnje betonskih oken. Kolektiv trgovskega pod- jetja Kovinotehne je bil ti- sti, ki je spoznal prednosti betonskih oken, ki jih izde- lujejo pri firmi Assmann v Lipnici (Avstrija) Ui ki"* je priporočil Ingradu, da osvo- ji to proizvodnjo po licenci avstrijskega proizvajalca. Tako je bila v sredo, 20. t. m. slavnostna otvoritev novega Ingradovega obrata v Medlogu, ki je šele začetek osvajanj novih izdelkov in nove proizvodnje. Po licenci avstrijskega pro- izvajalci Asmanna izdelujejo pri Ingradu tri velikosti be- tonskih oken. Proizvodni postopek ima več faz, od betonaže, zorenja betona, ki mu posvečajo izredno f>o- zomost, zatem zasteklitvi in montaži okovja ter emba- liranju kompletnega okna v lično kartonsko škatlo. Po tem postopku bodo pri Ingradu izdelali v osmih urah po okoli 120 oken — prej le štiri do pet —. V celotnem proizvodnem pro- cesu pa sodeluje osem de- lavcev. Nova betonska okna so BETONSKIH OKEN primerna zlasti za industrij- ske objekte, gospodarska poslopja, skladišča, hleve in podobno. Ta okna ne koro- dirajo, njihova vgraditev je zelo enostavna, so trdna in Ix>dobno. Na slavnosti sta o pome- nu proizvodnje govorila ge- neralni direktor Ingrada, inž. Henrik Cmak ter vodja obrata inž. Leon Crepinšek, o uspehih sodelovanja pa sta spregovorila tudi direk- tor Kovinotehne Beno Kri- vec ter lastnik avstrijske firme dr. Assmann. M. B. Med slavnostno otvoritvijo novesa Ingraaovega obrata za proizvodn.io betonskih oken po Assmannovi licenci. Na desni: generalni direktor Ingrada inž. Henrik Cmak, na levi lastnik avstrijske firme, dr. Assmann. (Foto: MB) RAZPRAVA O DAVČNI POLITIKI NA PETKOVI SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE Večino materiala za 25. skupno sejo članov obeh zborov skupščine občine Ce- lje, v petek, 29. januarja, sta pripravila svet za druž- beni plan in finance ter svet za socialno varstvo. To bo hkrati druga seja celjske občinske skupščine v letoš- njem letu. Na predlog sveta za druž- beni plan in finance bodo razpravljali o izvajanju davčne politike lani, o stop- nji prispevkov za otroško varstvo v letošnjem letu, o spremembi odloka o odstot- kih sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin v lanskem letu, pa tudi o po- roštveni izjavi za najem kredita za gradnjo jKvsebne šole v Celju. Svet za socialno varstvo pa bo posredoval predvsem tisti material, ki se tiče lan- skega in letošnjega progra- ma temeljne skupnosti otro- škega varstva. V tej zvezi bodo odločali tudi o fin^č- nem načrtu sklada otroške- ga varstva za letošnje leto. S svojimi predlogi bo pri- šla komisija za volitve in imenovanja, na pobudo sve- ta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve pa bodo odločali o vodovodnem redu za območ- je celjske občine. Gre za iz- redno pomemben odlok, ki zajema vse vodovode v ob- čini in tako predpisuje nar čin oskrbe s pitno vodo iz vodovodov, pravice in ob- veznosti upravljalcev vodo- vodov ter pravice in obvez- nosti uporabnikov. Iz predloga dnevnega reda tudi tokrat niso izostala vprašanja in odgovori od- bornikov. KAJ KULTURNIM SKUPNOSTIM Y ŠMARJU BODO PORABILI NAJVEČ ZA CESTE Na jutrišnji seji bo ob- činska skupščina v Šmarju med drugim razpravljala tu- di o dotacijah krajevnim skupnostim o programu ko- munalnih del, ki bi jih naj te opravile v letošnjem letu. Podatki kažejo, da bo ime- lo 24 krajevnih skupnosti v občini na voljo 280 tisoč din, kar seveda niti zdaleč ne ziadošča. Od tega naj bi zja ureditev cest porabili 143.300 din. Ta denar bodo pred\'idoma razdelili glede na dolžino, obremenitev in oddaljenost od nahajališč gramoza. Ugotavljajo, da bo- do z njim spričo vedno več- jega prometa lahko ceste le krp>ali. Poseben problem so ceste, po katerih vozijo šolski av- tobiisi. Ker so speljane po mehkem terenu in niso utr- jene, že malo večji naliv od- nese ves nasipni material. To pa seveda povečuje, pro- metno nevarnost. Gre za 14 kilometrov cest in to od Podčetrtka od Olimja, od Stojnega sela do Tlake, Me- stinja do Lemberga in od Lemberga do Sladke gore. Menijo, da bi morali, če bi hoteli zagotoviti prometno mmoat, aa popraviio oest na teh relacijah zagotoviti dodatna sredstva v višini 280.720 dm. V primerjavi z vsemi dotacijami je vsota seveda precejšnja, vendar z njo problema še vedno ne bi rešili, saj bi nasuta plast gramoza dosegla le 8 cen- timetrov. Menijo tudi, da bi morala tu sodelovati te- meljna izobraževalna skup- nost, ker bo sicer treba pre- povedati šolski avtobusni promet. Vprašanje je seve da, od kod izobraževalna skupnost lahko vzame ta denar. V okviru komunalnega programa predvidevajo ure- ditev novih vodovodov v vrednosti 290 tisoč din, v kar so seveda všteti samo- prispevki občanov. Razen te- ga naj bi elektrificirali še nekaj odročnih zaselkov, za kar bi potrebovali 500 tisoč din. Spričo tega, da bodo sred- stva kot dotacije krajevnim skupnostim tudi letos zelo omejena, se bodo morali od- borniki občinske skupščine pač odločiti, česa se bodo lahko sploh lotili in čemu naj bi v komunalni dejav- nosti v občini veljala pred- nost, dlvr NARODNA OBRAMBA IN POŽARNA VARNOST Danes dopoldne je v 2al- cu redna geja občinske skup- ščine, prva v letošnjem le- tu. Kot na vseh dosedanjih sejah je tudi na te j, sej i te- ža na dveh osrednjih toč- kali: problematiki s področ- ja narodne obrambe in po- ročilo o problemih požar- nega varstva v lanskem letu ter o poslovanju sklada za požarno varnost. V lanskem letu so opravili 233 požamovarstvenih pre- gledov v objektih družbene- ga in zasebnega sektorja, v celotni občini pa so bili med 22 požari trije večji — dva v tekstilni tovarni Juteks v Žalcu in eden v Opekarni Ložnica. Pri vseh treh poža^ rih je nastala škoda v višini 608 tisoč din. Največ poža- rov je nastalo zaradi nepaz- ljivosti, gradbene pomanjk- ljivosti in požigov in to pred- vsem na stanovanjskih ter gospodarskih zgradbah. Pri gašenju pomaga 35 prostovoljnih in 6 tovarni- ških gasilskih društev, ob večjih požarih pa tudi po- klicni gaslici iz Celja. Za preventivo so v lanskem letu v opremljenost gasil- skih društev vložili več sred- stev, kar nameravajo storiti tudi letos, predvsem pri na- bavi novih sodobnih črpalk. cevi in avtomobilov. Na današnji seji še raz- pravljajo o razveljavitvi od- loka o občinskem promet- nem davku od nepremičnin in pravic, o stopnji prispev- ka za otroško varstvo v le- tošnjem, letu ter o obveznem izločanju sredstev za delno nadomestitev stanarine. Obdelali bodo tudi pro- gram dela skupščine in nje- nih organov za letošnje le- to, Tako bodo n. pr. v fe- bruarju razpravljali o prob- lematiki s področja prome- ta, javnega reda in miru, v marcu pa o proračunu za leto 1971, gospodarskem raz- voju ter o resoluciji gospo- darskega in družbenega raz- . voja v občini. tv TEDNIKOVI PARI - TEDNIKOVI PARI v vsakem kolu bo žreb med srečne dobitnike razde lil naslednje nagrade: 1. nagrada 100.000 starih dinarjev. 2. nagrada 50.000 starih di- narjev. 3. nagrada 30.000 starih di- narjev. 4. nagracla 15.000 starih di- narjev. 5. nagrada 5000 starih di- narjev. v žrebanju za nagrade bo vključen vsak star naročnik, ki bo v ENEM KOLU PRI- DOBIL VSAJ ENEGA NA- ROČNIKA. Naročnika, ki bo v okviru te akcije pridobil najve< no- vih naročnikov NOVEGA TE- DNIKA bomo ob zaključku akcije posebej nagradili. Med sosedi, sorodniki, pri- jatelji in znanci boste prav gotovo z lahkoto našli nove naročnike NOVEGA TEDNI- ka. Uredništvo si pridržuje pravico, da akcijo po številu kol skrči ali pa razširi. V predvidenih šestih kolih bo- mo med st^ire naročnike RAZDELILI PREKO MILI- JON STARIH DIN NAGRAD. Sodelujte tudi vi, morda bo sreča pri žrebanju naklonje- na prav vam! Danes objavljamo naročil- nico in kupon tretjega ko- la. Hitro pridobite novega naročnika NOVEGA TEDNI- KA, izrežite naročilnico, jo čitljivo izpolnite ter nalepite na dopisnico (ali pa i>ošljite v kuverti) in jo pošljete na naslov: UREDNIŠTVO NO- VEGA TEDNIKA, CELJE, Gregorčičeva 5. Pod naslov OBVEZNO PRIPIŠITE »TED- NIKOVI PARI«. Želimo vam obilo uspeha pri izbiranju novih naročni- kov in še več sreče pri žre- banju, kajti denarne nagra- de so lepe. ŽE EN PRIDOBLJEN NA- ROČNIK NOVEGA TEDNI- KA VAM LAHKO PRINESE STO TISOČAKOV NAGRA- DE. USPEH V NEUSPEHU Čeprav so celjska indu- strijska podjetja lani dosegla v fizičnem obsegu proizvod- nje in iz\'02aa skupaj slabše rezultate kot v 1969. letu, po- ložaj vendarle ni tak, da bi mu lahko pripisali črno piko. V fizičnem obsegu proizvod- nje so bili lanski rezultati 1« za 0.3 odst. slabši od tistih v 1969. letu, izvoz pa za 6.4 odstotka. To so skupni p>okazatelji, ki veljajo za vsa industrij- ska podjetja v celjski občini. Pri vsem tem pa je treba napisati, da je v to povpreč- je vključena tudi cinkarna, ki pa je lani živela in delala v specifičnih pogojih. V Cin- karni so namreč skozi vse lansko leto zlasti pa v po- slednjih mesecih zmanjševa- li proizvodnjo v nekaterih obratih in tako se je zgodi- lo, da je cinkarna izpolnila le 78.1 odst. proizvodnih ob- veznosti, medtem ko je v iz- vozu dosegla še slabše rezul- tate. Ta izpad v cinkarni i>a je imel velik vpliv na skupne pokazatelje. Ce bi namreč iz teli primerjalnih podatkov iz- ločili cinkarno, bi ugotovili, da so vsa druga industrij- ska podjetja v občini prese- gla proizvodne uspehe iž 1969. leta za 7.9 odst., izvoz pa kar za 30 odst. In tako so zlasti slednje številke ti- ste, ki dajejo priznanje celj- ski industriji! OBJEKTI POD GOLOVCEM - PO ETAPAH PF m izafjija podjetja - ociledaix) sposob- S^WTf IN skupnih hotenj celjanov i /Pravilo zoper zaspanost v našem mestu I VFČ Poä.ovnosti, več rekreacije, več KTirTllRE več razvedrila, več športa 5 PRVI korivii bo veljal l5,000.000 dinarjev Tema kot je sejmišče in rekreacijski center najbrž ne potrebuje posebnega uvoda Zanjo vemo, da je več kot aktualna, da smo brez več- jih izjem vsi zelo zavzeti za realizacijo projekta, ki bi vzdramil celjsko monoto- nost in dal mestu novih mo- žnosti uveljavljanja v poslo- vnem. kulturnem in šport- nem svetu. Izmed dveh predlaganih variant za izgradnjo sejem- skih prostorov na osnovi za- dnje razprave v svetu za pri- marno gospodarstvo v Celju obveljala tista, ki predvide- va izgradnjo sejmišča skup- no z objekti za širšo rekre- acijo in druge dejavnosti južno pod Golovcem. Predsed- nik upravnega odbora poslo- vnega združenja AGENS v Celju Fedor Gradišnik je ob tej priložnosti, ko je razla- gal osnutek projekta sicer poudaril, da je za investitor- ja slednja varianta dražja od tiste, ki je predvidevala se- jemske naprave na Lavi, da pa ima varianta Golovec iz- redno družbeno iX)anto. Sejemski prostori pod Go- lovcem naj bi hkrati služili tudi za prirejanje številnih kultumiii, družabnih iri špor- tnih srečanj in s tem zapol- nili vrzeli, ki/jih skoro sle- herni Celjan sedaj čuti. Ure- sničitev projekta POd Golov- cem bo sicer veljala več kot 35 milijonov dinarjev, toda gre za enkratne objekte z iz- redno širokim spektrom upo- rabe in uporabnosti za naj- širše sloje Celjanov. Gre za objekte, ki bodo v pravem pomenu besede služili Ce- ljanom, njihovemu bogatej- šemu življenju, razvedrilu ... Podrobni, načrti za sejmi- šče z rekreacijskim centrom bodo izdelani do" začetka marca letos. Zelo se mudd. Ne gre namreč prezreti te- ga, da v primeru, če ne bo letos nove dvorane, v Celju ne bodo mogli prirediti obr- tnega sejma. Izgubiti to mo- žnost, pa bi pomenilo za Ce- lje izredno škodo. Cki tod tudi resna odločitev inicia- tivnega odbora, da se z rea- lizacijo projekta začne takoj. Načrtu velja v poslovnem svetu in tudi sicer vsa pod- pora. Center pod Golovcem bo imel dve prireditveni dvo- rani: manjšo z 2.000 kva- dratnimi metri, kjer bi bile različne sejemske prireditve, Pa tudi drugi kulturni, špor- tni in družabni shodi. Poleg dveh dvoran bo tu še zimski plavalni bazen, ke- gljišče ter gostinski objekt. Prednost slehernega projek- ta je zlasti v možnosti, da so objekti uporabni skozi vse leto, saj bodo pozimi kurjeni prav vsi prostori. Kaj to pomeni za rekreacijo in družabnost ni potrebno posebej poudarjati. Skoro bi lahko dejali, da je že veli- ko zamujenega in da smo sokrivi za dolgočasnost, mo- notonost in za zaton neka- terih dejavnosti. Mesto na- mreč zaradi vsega tega izgu- blja na ugledu, na poslovno- sti in postaja za same ob- čane dolgočasno. Le s skraj- no zavzetostjo in enotno ak- cijo prek gospodarskih in družbenih dejavnikov je moč novi projekt uresničiti in s tem popraviti vsaj nekaj zamujenega. Ce se / za hip pomudimo samo ob sejmu obrti, lahko spoznamo, da druga mesta čakajo na možnost, da Celje ne bi bUo sposobno več pri- rejati tega sejma. Zaradi sti- ske s prostorom je začasno »odšla« iz Celja dobro vpe- ljana razstava trgovinske in gostinske opreme JUTRO itd. že preveč je bilo zamu- jenega. Ko bo nared dvorana za sejme, bo v Celju moč prirejati vsako leto mimo omenjenih dveh specializira^ nih prireditev tudi specializi- rano jugoslovansko razstaivo zlatarstva. Spričo zahtevnosti projek- ta po finančni plati je več kot jasno, da z realizacijo ni moč račimati v enem za- logaju. Zaradi tega je osvo- jen princip, da bi center gradili po etapah. Letos je tako na vrsti manjša dvora- na, kegljišče z gostinskim objektom in kotlovnica. Ra- čunajo, da bo to veljalo sku- paj 15 milijonov dinarjev. Hkrati bo potrebno okolje komvmalno urediti, saj so tiu predvideni med drugim tudi parkirni prostori za 500 oseb- nih avtomobilov. Združenje Agens bo ime- novalo podjetje v izgradnji, ki bo kmalu začelo zbirati denar kot polog za najetje kreditov. Tu med drugim ra- čvmajo na oročitve s strani nekaterih delovnih organiza- cij, ki trenutno ne gredo v po- sebne investicijske posege, razen tega bodo del denarja zbrale tudi obrtne gospodar- ske organizacije (skupno za start 4,000.000 do 6,000.000 dinarjev). Tudi gradbeno po- djetje je pripravljeno s svo- jo naložbo pomagati do čim- prejšnje realizacije prve eta- pe projekta, časa je samo še osem mesecev! K. NAŠIH DEVET NA SEJMU MODE 71 Visoko priznanje na sejmu MODA '71 za usnjeni komplet iz tovarne KONUS Slovenske Konjice. »Moda se nam je tokrat že šestnajstič predstavila na ljubljanskem gospodarskem razstavišču. Seveda je letos zopvet čisto nova in kot se za pravo modo spodobi, nas v zimskih dneh spominja na pomladansko modo in na modele, ki sodijo v počitni- ške dni. Obenem moda po stari tradiciji tudi prehiteva tiste imenitne modne revije rimske in pariške visoke mode. Revija se namreč isto- časno začenja v Rimu in po- vedo svojo odločujočo be- sedo več kot teden dni ka- sneje v Parizu.« Tako med drugim piše o letošnjem sejmu MODA '71 Daša v pisanem petku. Toda tudi sami smo stopili i>o- gledat pod kupolo ljubljan- skega razstavišča, vendar je tu bil po sredi še drug opra- vičen razlog. Na letošnjem sejmu mode v Ljubljani je razstavljalo svoje proizvode ® predelovalne dosežke s področja tekstila in mode 9 delovnih organizacij širšega celjskega območja. Našli smo jih v dveh velikih paviljonü) vštric z drugimi jugoslovanskimi proizvajalci, nekatere pa spričo njihovih dosežkov na F>odročju kvali- t)ete celo daleč spredaj. Že sami razstavni paviljoni so v nekaterih primerih — To- varna nogavic Polzela, »To- per«, KONUS, Tekstilna to- varna Prebold — več kot pre- pričljivo opozarjali nase. Pa začnimo Pri konjiškem velikanu »Konus«. Le-ta je imel na sejmu razsežen pavi- ljon in to niti ni čudno spričo izdelkov, ki jih sedaj že lahko nudi domačemu tr- žišču. Najbrž ni bilo kosa usnjenih oblačil in krzna, ki Si ga ne bi želele ženske imeti v svoji garderobi. Če- prav stane kvadratni meter prostora na sejmu kar 250 dinarjev, si KONUS spričo izbora ni mogel kaj, da ne bi pKJStregel ženskim očem z izredno bogato kolekcijo. Požel je tudi priznanje — najvišje, ki so ga uvedli le- tos v Ljubljani — ljubljan- skega zmaja — in sicer za usnjeni ženski komplet v modnem »ruskem« stilu. S trgovskimi posli so se po- hvalili Prebodlska tekstilna indu- strija je znova presenetila s svojim slikarskim stilom. Njihove tkanine za naslednjo sezoaio so kreirali trije slo- venski slikarji — sama veli- ka imena — Bemik, Jemec in Jaki. Razumljivo, da so obleke iz novüi tkanin vzbu- dile precej pozornosti na vseh modnih revijah. Vseka- kor svojski in hvalevreden korak preboldskega kolekti- va. Za razliko od lani je to- varna za letošnjo modo pri- tegnila k sodelovanju dva nova ustvarjalca — umetni- ka, to je Bernika in Jemca. Izbor je tako še pestrejši. Bližnja soseda — Tovarna nogavic na Poleell — se je zelo odločno postavila s svo jimi izvirnimi modeli na bok drugim jugoslovanskim noga- vičarjem. Polzelski paviljon je vzbujal pozornost. Ko smo že pri polzelskem paviljonu, naj omenimo še izvirnost, s katero je prese- netil- celjski »Toper«. Ne- kateri celo trdijo, da je bil ta paviljon pod kupolo naj- lepši. Imel je pariški nadih. Tudi v vitrinah so obisko- valce vabile nove kreacije ženske in moške mode. Celo za mlade je poskrbela U>- varna in sicer z mladinskim stilom. Fant in punca, ki sta v trenutku našega obiska sti- kala glave k vitrini s šali in kravatami P. Cardina, sta if»- razila skepso. češ, kdaj pe bomo lahko to kupili v tr- govinali. To 'bosta v nasled- njih dneh presenečena! V paviljonu celjske tekstil- ne tovarne »Metka« so bili nadsve zadovoljni med dru- gim tudi s trgovskimi za- ključki. Bili So rekordni. Največje povpraševanje je po dražjih žakardskih damastüi. Prodali bi jüi lahko vsaj dva- krat toliko. Tudi interes za konfekoionirano posteljno perilo se povečuje. Z rastjo standarda narašča tudi pov- vpraševanje po kvalitetnih izdelkih. Temu cilju velja bi- ti kar se da zvest. — Novost, s katero je nastopila v Lju- bljani »Volna« Laško, so ti- skalni volneni tvidi, razen te- ga pa micro mohadre iz 100 odstotne nmske volne. Tu So potem bila še tri manjša proizvodna podjetja — KORA iz Radeč z novimi modeli otroške, še zlasti de- kliške konfekcije, KORS iz Rogaške Slatine (konfekcija) in Tovarna volnenih odej škof j a vas. Po pogovorih z razstavljalci se je dalo skle- pati, da so z letošnjo udel^- bo na sejmu v Ljubljani več kot zadovoljni. K. TKANINA IN UPOKOJENCI Upokojenci Tkanme .smo mi ponovno njeni gostj« ob končanem poslovnem leui. Povabili so nas v ma o dvorano hotela Evropa v Celju. Ob PfJ^^nem sre^u nam je direktor tov. Mlinarič pojasnil delovne iispehe. Seznanil na^ je z boljšo organizacijo poslovnosti v te- in veseljem smo spremljali informacija samoupravnih organov o rentabilnem nega tolektiva, ki je zelo pnzade^/en. Hva.ez.^ smo spSeU podeljeno nam priznanje ui okusno pripra-v- ^"'TztSSm^^om delovne skupnositi v novem spodarskem letu vso srečo. ^^^^^ k. IX ODGOVOR NA ČLANEK O CELJSKI ANKETI Tovariš Seničar je v Novem tedniku z dne 23. de- cembra dn povno 21. januarja pisal o anketi, ki jo ja pripravilo predsedstvo ObK ZMS - Celje o pouku obrambe in zaščite na celjskih srednjih šolah. V člaai- ku očita, da so učitelji zadržali anketo, ker se bojijo ocene, ki bi jo o njih dald dijaki, saj se je eno vpra- šanje glasilo: »Kaj misliš o profesorjih, ki poučujejo predvojaško vzgojo?« V Delu z dne 9. t. m. je bil objavljen odgovor na vrsto člankov, ki smo jih o an- keti lahko braü v Delu, Večeru, Mladini, Novem ted. niku in Informacijah. V njem je büo jasno povedano, da vzrok za zadržanje ankete ni bil strah učiteljev pred javno oceno, ki bi jo daU dijaki (čeprav zakon o delov- nem razmerju drugače ureja ocenjevanje delavca na delovnem mestu), marveč nepripravljenost anketarja na akcijo, ki jo je poskušal izvesti. Ta m vedel niti kakšna je vsebina programa, po katerem se danes poučuje obrambni pouk na srednjih šolah, kaj šele, da bi strokovno pripravil vprašalnik o tem. Anketar tudi ni iskal dovoljenja za izvajanje ankete, čeprav z njo posega v delovni proces šolskih zavodov, za kar bi moral imeti ustrezno dovoljenje zavoda za šolstvo SRS. Da ne bi bilo opet nepotrebne polemike o tean vprašanju, navajam delno vsebino akta, na osnovi katerega je bila anketa zadržana. »... V šole prihajajo predstavniki različnih zavodov pa tudi posamezniki a namenom testirati učence ali učitelje ter tako zbiratd podatke za njihove analize ali raziskave... Zato spo- ročamo, da brez soglasja zavoda za šolstvo SRS ni upravičeno kakršnokoli samovoljno poseganje v delo vzgojnoizobraževalnih zavodov. Za zbiranje prouče- valnega gradiva v šolah je raziskovalec dolžan predlo- žiti zavodu za šolstvo projekt z vprašalniki, ki jih bo ustrezna strokovna komisija pregledala in predlagala bodisi soglasje ali pa zavrnitev«. Ko je že bila anketa zavrnjena je predsedstvo mladine zaprosilo zavod za šolstvo za strokovno oceno vprašalnika in za mnenje o zadržanju ankete. Zavod je odgovoril: »... če je neka vsebina dela vezana le na člane ZMS neposredno, je tudi obveznost in odgovornost le stvar ZMS, kadar pa terja izvedba sodelovanje in tudi neposredno delo vodstev šol ter učiteljev, takrat pade tudi odgovomo.st nanje in s tem tudi potreba po presoji ustreznostd. V danem primeru sodi v pristojnost zavoda za šolstvo SRS, ker, kakor vidite, iz priložene ankete, zadeva na zelo pomembno in zelo občutljivo področje šolskega dela, to je na obrambno vzgojo«. Zavod je dal tudi strokovno oceno ankete, ki se glasi: »... Prvo vpra- šanje je provokativno za učitelja in učenca. S stro- kovnega vidika taka vprašanja niso dovoljena. Tudi drugo vprašanje je provokativno, ker vsebina nujno zadeva odnos učitelj—učenec in terja ocenjevalni od- govor. Vprašanja 5, 6 in 7 so dobra. Vprašanji 8 in 9 sta prezahtevni... Vprašanje 10 pa je zopet emocio- nalno saturirano ter zato neustrezno«. Tako oceno ankete je dala strokovna komisija zavoda za šolstvo SRS in ne posameznik, kot to pravi tovariš Seničar v svojem članku v Novem tedniku z dne 21. t. m. On tudi napačno interpretira prej citirand akt zavoda za šolstvo saj pravi, da se je vodstvo ZMS prepričalo, da lahko tako akcijo izvede preko svojih članov brea vodstva šol, ne zaveda se pa, da taka akcija nujno posega v delo šolskih zavodov. Kako bd bilo, če bi mladinsko vodstvo sredi dela poklicalo, denirno mla- dince — delavce Cinkarne, naj ustavijo stroje, 'da bi odgovorili na anketo. Seničar, kot tudi mladinsko vod- stvo, ne loči pojma mladinec od pojma delavec niti pojma mladinska organizacija od pojma delovna orga- nizacija. Večina državljanov so čland razndh družibeno političnih organizacij pa se še ni zgodüo da bi naa neka organizacija, čigar člani smo, anketirala o delov- nem procesu na delovnem mestu brez dovoljenja vod- stva delovne organizacije. i^an Sambo! PRIPIS PISCA Na enako aH podobno akcijo glede predvojašk® vzgoje se pripravlja vsa slovenska mladina, Celjani so pač nekoliko pohiteli. To i>omem, da ima vse zadeva mnogo širši okvir in zasnovo. PonoAmo poudarjam osebno prepričanje, da se mi ne dd mogoče, da mora politična organizacija imeti dovoljenje strokovnega or^ gana za izvedbo ankete med svojimi čland. To, da j« Zavod za šolstvo SRS omejil ali prepovedal »samovolj- no poseganje v delo« je zelo utemeljeno, vendar ali niso dijaki nekaterih celjskih srednjih šol i2^bili mnogo več časa, ko so še nedavno tega ure in ure ter tedne in tedne zbirali naročnike za nekatere osrednje slovenske tednike. Za anketo bd porabili manj časa. To, da bd nekdo zaustavil stroje v Cinkarni in zahteval od mlar dih, da izpolnijo anketo, bi lahko naredil samo tistd, ki nima pojma o delu in sistemu delovanja mladinska organizacije. Menim, da bd ob točnem branju mojega članka odpadli nekateri očitki. Glede očitka nerazu-- mevanja pojmov mladinec — delavec in mladinska organizacija — delovna organizacija pa samo to, da je prav tako smešen, kot da bi nekdo očital tov. Sam- bol« kot predavatelju predvojaške vzgoje, da ne razli- kuje med revolverjem jn pudko. Milan Seničar Nadaljevanje s L strani JEDRO PROBLEMOV Kakršna koli je že bila predstava udeležencev o tem, kaj naj ta zbor prinese in uredi, eno je jasno, da je veliko večino družila želja po čim boljši in čim hitrej- ši ureditvi problema mlečne proizvodnje, predelave in prodaje. Težnje velikega šte- vila prisotnih po ustanovit- vi društva, po organizacijski povezanosti proizvajalcev mleka je v bistvu posledica neurejenih razmer z dodat- kom dokaj upravičenega ob- čutka prizadetih, da njiho- vega mnenja v slovenski družbeni skupnosti ni do- volj močno slišati. Sodeč po razpravi o obliki taka organizacije, po dolgotraj- nem natezanju o imenu, lah- ko zaključimo, da prisotnim ni šlo toliko za oblike in na- čine, marveč za učinek, za vsebinski premik problema. Predsedujoči IVAN KUDER, kmet iz Griž ni imel la^ike naloge, da je ohranil glavno smer razprave v jedru pro- blema. kj pa je dokaj jasen in očiten. »Peticija« predstavnika iz Orle vasi, v bistvu troje pis- menih prispevkov v imenu cele vasi, je bila po vsebini in konkretnosti veliko manj odmevna kot pa razprava na zboru. Kaj so povedali za- sebni proizvajalci mleka. Po- vedali so, da je nerealno umetno zadrževati odkupne cene mleka pod raAmijo pro- izvodnih stroškov, ker pre- ostane proizvajalcem, zlasti sipecializiiramim samo eno, .preusmeritev. To pa ne po- meni samo pomanjkanje mleka na trži^u, marveč Za leta nepopravljivo škodo, če bodo molznice šle pod nož. Vprašujejo se. ali za- hteve (rekli so sindikatov) proti podražitvi mleka in mlečnih proizvodov dosega- jo cilj, če hkrati ne upošte- vajo podražitve reprodukcij- skih sredstev kot so močna krmila in podobno. Nadalje so imeli pripK>mbe na račun kontrole mleka (higijena, zdravje, maščoba), pri čemer želijo sodelovati kot kontro- la kontrole. Niso se strinja- li o obstoju »črnega« in »belega« mleka, torej o raz- lični odkupni ceni mleka iz zasebnih in družbenih hle- vov. Zahtevali so večjo var- nost v primeru prekomerne proizvodnje, da bi v takem primeru družba ne videla samo probleme družbenega sektorja, zlasti še ker druž- ba vzifKKlbuja zasebne pro- izvajalce k speoializiciji. To bi bili bistveni proble- mi in jedro razprave v Šem- petru. ZGODOVINSKE INTERPRETACIJE Ko je tekla razprava o so- 'časju, se ni mogla otresti preteklosti. K razpravi iz- vani direktor mlekarne, to- variš Hnisovar, je recimo povedal, da je celjska kama pred desetimi leti od- kupila 5.000 litrov mleka dnevno na vsem območju, medtem ko danes samo od privatnih proizvajalcev od- kupi okoli 10 000 litrov. Po- udaril je, da si takrat pre- skrbe brpz k'^pni'-ye dnižbe- rifh mlečnih farm ne bi mo- gli zamisljaLi. Krivdo za. se- danjo knzo pripisujejo ne- normalnim skokom čez več stopnic hkrati. Leta stagnira cena mleku, potem pa ne- nadni skoki žanjejo razbur- janja. Pred desetimi leti je mleko predstavljalo okoli 9 odstotkov družinskih izdat- kov za preživljanje, danes 3 odstotke, kljub povečani potrošnji. Strinjal se je, da proizvajalci zahtevajo stimu- lativne j šo odkupno ceno, vendar pa je svaril pred pre- nagljenostjo, pred nerealno- stjo, ki laliko povzroči padec prodaje Ivan Novak, kmet iz Do brteške vasi, ki je v nedeljo Ix>gosto posegal v razpravo, z zgodovinsko interpretacijo direktorja Hrušovarja m bil zadovljen. Zlasti ni bil za- dovoljen s pojasnilom, da bodo posestva dosegla večjo ceno že zato, ker ob veliki količini hkrati dosegajo manjše prevozne stroške. Par del je očitek, da se pozablja, kako ta posestva združujejo zaokrožene velike komple- kse najboljše plodne zemlje. Trdil je, da bi s sredstvi, usmerjenimi v razvoj dmž- benih posestev, zasebni kme- tje dosegli večji učinek, zra- ven Pa precej kategorično zahteval, da bi povišanje cen naj ne vsebovalo stimulacijo v prihodnje, marveč tudi na- Temu očitku si dovolim pristaviti še našega. Kako bi bilo, če bi ne bilo tako, kot je bilo? Tudi to je predmet zgodovine Tendenca razvoja kmetijstva po vsem svetu pozna le premik k veliki, specializirani, tržni proizvod- nji. Tud: v deželah, kjer sta sveta zasebna lastnina in iniciativa, se kmetje delijo v dve skupini, malih ogrože- nih in velikih, ki žro male. Dve zelo različni ravni gle- dišč, mRT ne? OGRETI ZA REPU- BLIŠ<<0 RAVEN Težko je predvidevati kako se bo razvila pobuda za or- ganizacijsko povezanost pro- izvajalcev mleka. Prepričani smo, da je šlo večini za vsebino, za učinkovitost, ne toliko za reformo in način. Med zborom je krožil med prisotnimi zvezek, v katerega so se vpisovali vsi, ki si že- lijo tako organizacijo. Eno drži, da je število prisotnih presegalo število vpisanili. Toda to ni bistveno. Na svo- je breme so opozorili. Naše poročanje je že eden od re- zultatov. SKLEPI? Zdi se pomembno p>ouda- riti sklep, da se bodo trudi- li doseči to, da bi malopro- dajno ceno mleku določili na ravni republike, ker se jim zdi neracionalno poga- janje z vsako od dvanajstih občin, ki jüi celjsko proiz- vodno področje z mlečnimi proizvodi napaja. Da mleko prekipeva je dokaz, da Ljub- ljana pristaja na premijo 20 par pri litru, da pa celjska mlekarna ne ve ka,j storiti, niti vsi tisti, ki so na našem področju povezani z proiz- vodnjo, predelavo in proda- jo mleka ter mlečnih proiz- vodov. Zbor sam pK>trjuje odločenost kmetov, da mle- ka ne bo za trg, če se raz- mere ne spremenijo v korist proizvajalcev, seveda v real- nih okvirjih. To je bilo treba povedati. Vse drugo je še precej ne- jasno. Toda nečesa pa le ni mogoče razumeti. Zakaj bi tako živa in tvorna razprava ne bi bila mogoča v že usta- ljenih organizacijskih obli- kah kot So zbori zadružni- kov, kooperantov, kot so sekcije za kmetijstvo «pri SZDL? Vprašujemo. Vsak prispe- vek na to temo, nam bo do- brodošel. JURiL KRASOVEC JOŽE LUBEJ NjeguDu imt je bilo že velikokrat v časopisih in drugih javnih sredstvih. Ze vrsto let ;e znan šport- nik. poleg tega pa tudi redno te vet let sodeluje kot športni dopisnik pri našem uredništvu. Od tu tudi to. da lahko njegovo ime večkrat srečamo na straneh časnikov. Jože Lubej je zaposlen pri Gradbeno — obrtnem podjetju Obnova, pred tem pa je delal v Rogaški Slatini. Poleg odgovorno- sti na delovnem mestu, je računovodja, še vedno naj- de dovolj časa, da se po- sveti športu. »Do leta 1954 sem igral nogomet pri Kladivarju, potem pa sem se posvetil kegljanju. Po potrebi, zla- sti v okviru občinskih sin- dikalnih igrah, pa sem se bavil tudi z ostalimi špor- tu.« Tore] športnik oa glave do peta. Dober športnik, ki je bil pred tremi leti tretji na državnem prven- stvu v dvojicah, pred e- najstimi leti pa je osvojil na državnem vrvenstvu če- trto mesto med posamez niki. Vsako leto — razen letos' — je nastopal na republiških in državnih r>r venstvih. kjer se je vedno uvrščal med desetim in dvajsetim mestom. »Pri nas je »špica« naj- boljših kegljačev tako hu- da, da se težko prebiješ v njo.« Potem je z največjo vo- ljo govoril o potrebi avto- matskega kegljišča v Ce lju. »Nujno ga potrebujemo. Pravkar končujejo dela na kegljišču v fiforah. dn 22. januarja pa bodo uredili avtomate tudi pri Ingra- du. Kljub temu da to še ni dovolj, ker se je keglja- nje v zadnjem času izred- no razširilo, pa bo vseeno bolje, kot je bilo do se- daj. V zadnjih treh letih nismo niti enkrat treni- rali na tistih stezah, kjer so bila najpomembnejša tekmovanja, da bi se tako vsaj malo navadili in do- segli boljše rezultate. Tudi doma nismo imeli težjih tekmovanj, kjer bi si lah- ko nabirali rutino in us- pehe. Vedeti pa moramo, da se zanimanje za keg- ljanje iz leta v leto pove- čuje. Zakaj? S tem špor- tom se lahko uktmrja vsak. tudi po tistem, ko preneha aktivno tekmova- ti v druai športni panogi Kea^iavie ip ^nhrn rekre- acija. Ijiii^ie - organizacijo nekaterih služb. Medtem ko sta bili obe knjižnici pred leti že tako rekoč tik pred združitvijo in je to tudi edini primer, kjer osebni interesi niso odigra- li nikakršne vloge, ampak do združitve ni prišlo zaradi pomislekov od zunaj, da ne rečemo, od zgoraj, pa to bržkone ne velja za dija^šk^ domove. Ko je namreč tu že kazalo, da bo stvar zelo preprosta in so imenovali devetčlansko komisijo (po 3 predstavnike iz vsakega do- ma), ki naj bi pripravila elaborat, So se dvignili gla- sovi proti, tako d^ komisi- ja enostavno ni bila kos svo- ji nalogi. Namesto da bi ime- li trije, skupaj 33 članski kolektivi enega direktorja, so raje ostali pri dveli. ker I>a je tretji tedaj odšel v pokoj, so poiskali še tretje- ga, honorarnega. Domovi" imajo razen tega tudi nekaj drugih honorarnih moči. Ka- kršnikoli so že bili razlogi, ki So govorili proti združit- vi, Po vsej verjetnosti niso mogli biti toliko tehtni, da jim ne bi mogli oporekati. Zdi se prav, kot je bilo sklenjeno tudi na seji med- občinskega odbora, da bi o vprašanjih integracij razmiš- ljali vsaj ustanovitelji. D. H. KONCERT ZBORA RTV v počastitev slovenskega kulturnega praznika 8. feb- ruarja pripravlja svet za kulturo in znanost občinske skupščine skupaj s koncert- no poslovalnico pri glasbe- ni šoli koncert komornega zbora RTV Ljubljana pod vodstvom Lojzeta Lebiča. Zbor, ki šteje 40 članov, se z uspehom loteva naj- zahtevnejših skladb od re- nesanse do sodobnih avtor- jev in je z velikim uspehom gostoval na Poljskem in v Belgiji. V programu bodo skladbe Brahmsa, Schuman- na, Woha, od slovenskih skladateljev pa bodo zasto- pani Lajovic, Amič, Krek in Jež. Drugi del programa bo zbor F>osvetil sodobnim tujim avtorjem, med njimi Johanssonu (Norveška), Pen- derreckemu (Poljsika), Fišer- ju (Češka). Nastop komornega zbora RTV s solistom Jožetom Stabejem (bas) bo vsekakor pomenil prvovrsten kultur- ni dogodek, nadvse prime- ren ob počastitvi slovenske- ga kulturnega praznika. Zato je pričakovati, da bodo (Ce- ljani pokazali dovolj zani- manja. Koncert bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 19.30 v veli- ki dvorani Narodnega do- ma, vstopnice pa prodajo v glasbeni šoli. V OBČINAH NAJ BI ČIMPREJ USTANOVILI KULTURNE SKUPNOSTI Medobčinski odbor sindi- kata delavcev družbenih de- javnosti v Celju je na zad- nji seji razpravljal tudi o ustanavljaniti kulturnih sku- posti v občinah, ki so v tem organu zastopane. Pri tem je pohvalil priprave, ki jih je opravil iniciatiimi odbor ustanovitev celjske kul- turne skiipnosti. vtem ko po- datkov. kako daleč so v dru- gih občinali. ni bilo. Ne glede na to fin ker je medobčinski odbor posredo- va.l iniria^-iTmim odborom us- trezne akte) so na seji me- nili. da bi morali v občinah z ustanavljanjem kulturnih skii.rmosti oohitet.i ali vsaj ne n^etirano dolgo odlašati, kaj- ti vsakršno zavlačevanje bi se utegnilo ma.<5Čevati. Gre namreč za to, da je odstop- ljena stopnja republiškega prometnega davka vezana na srertsit\ra, k- jih morajo za- gotoviti občinske skupščine oziroma za financiranje de- lovnih programov kulturnih skupnosti. To pomeni, da bo izgiiba srp-rtstpiv toliko večja. kolikor kasneje bodo skup- nosti ustanovljene. Na seji so izrazili tudi pri- pravljenost, da bd medobčin- ski odbor sodeloval pri pre- nosu sredstev na temeline kulturne skupnosti, še po- sebej, ker so imeli doslej v posameznih občinah za kul- turne namene več postavk, v resnici pa bi morali vsa sredstva združiti. Sicer pa bodo v položaju, ko ni znano, kako daleč so priprave, spodbudili ustrez- ne dejavnike občinski odloki o ustanovitvi kulturrdli sku- pnosti. Strokovno službo bo- do povsod razen v CJelju, kjer bo ta samostojna, pre- pustili bodisi temeljnim iz- obraževalnim skupnostim bodisi kakšnemu drugemu organu ali službi. dhr IZ DNEVNIKA SLG CELJE (NADALJEVANJE) SLOVENSKI VESTNIK pi- še (11. dec. 1970) pod naslo- vom Pravi praznik slovenske kulture: Vsafco gostovanje iz ma- tične domovine je za nas koroške Slovence praznik. Poseben praznik pa je, ka- dar ob takem gostovanju gre za gledališko ustanovo, ki posreduje najvišje dosežke v izražanju odrske umetno- sti. To priložnost nam je od nedelje do torka tega tedna nudil ansambel Slo- venskega ljudskega gledali- šča iz Celja, ko je bil gost naših osrednjih kulturnih organizacij — Slovenske prosvetne zveze in Krščan- ske kulturne zveze — in je v skupni organizaciji le-teh nastopal s tragedijo Otona Župančiča »Veronika Deseni- ška^< v železni Kapli, Smi- helu, Borovljah in St. Jako- bu v Rožu. Kdor je v teh dneh obi- skal eno izmed predstav celjskega gledališča, je bil deležen izredno lepega kul- turnega užitka ... Gostova- nje t>o vsem ostalo v dobrem spominu. Prav gotovo tadi tistim obiskovalcem, ki so v domačem kraju zaman prišli na predstavo, ker pač niso več dobili prostora, in so morali več deset kilo- metrov potovati v drug kraj, da so lahko videli Veroniko Deseniško. In teh obiskoval- cev ni bilo malo, saj so jih prireditelji na vseh štirih pn&distavah skupno našteli okoli dva tisoč. Gostje iz Celja so najprej gostovali v Železni Kapli, kjer jih je ob prihodu s svo- jo pesmijo pozdravil pevski zbor SPD »Zarja«. Pred pri- četkom in ob koncu predsta- ve sta besede pozdrava in zahvale spregovorila pred- stvanika organizacij priredi- teljic, v imenu domačega društva pa predsednik Pe- ter Kuhar. Že prva predsta- va je pokazala, kako kvali- tetno gledališče je prišlo med nas, saj je občinstvo, ki je dvorano napolnilo do zad- njega kotička, z vso pozor- nostjo spremljajo prizor za prizorom in tragedija Vero- nike Deseniške je marsika teremu gledalcu isevahila sof ze v oči. Z vsem je šlo h koncu: z denarjem, hrano, voljo in moč- mi. Kljub obilici lepega smo postajali melanholični, naveliča- ni in bolj smo iskali družbo enega, kot skupine. Dolga pot je naredila svoje, pustila je po- sledice, ki se jim kljub najbolj- ši volji nismo mogli izogniti. Tudi Pai-iza tdno se »najedli«. Hoteli smo naprej, tja proti soncu, morju, palmam, monde- nemu življenju. Tega smo si si- cer ialiko privoščili samo pod šotorom in ob kuhalnikih ter konzervirani hrani, vendar bilo je kljub temu izredno lepo. Mi- mo Lyona in skozi Marsille snoo po naporni vožnji dopoto- vali v San Raphael, eno izmed najeksluzivnejših letovišč na Azumi obali. Podobno San Tro- pezu, Cannesu, Niči... Imeli smo srečo, kajti dobili smo prostor v tabornem pro- stoiai blizu morja. Bilo je vse polno in če se naši vrli vodiča ne bi poznali z upravo, ne bi bilo nič. Pa tudi »podmazali« so — s pravim slovenskim ko- njakom. Potem je šlo lažje, kot povsod. Bili smo prava turistič- na atrakcija — z avtobusom .smo rinili skozi naselje platnenih streh in osebnih avtomobilov in si poiskali prostor. Bili smo edini predstavniki Jugoslavije v turističnem centru na samj A- zumi obali! Bili smo ponosni! Kopanje. Božansko je bilo pretegnjeno potepanje po miv- ki, ki se je obešala na mokre noge. Poležavali smo na mivki iS kožo razdajali aoacu. Bili smo na plaži revežev, pa kljub temu ni bilo nič slabše, kot tam, nekaj metrov višje, kjer so se nastavljali gosjxxije in gospe s psički pa debelimi de- narnicami. Voda je voda, mivka pa imvka in sonce sonce. Tudi na naši plaži revežev je büo dovolj lepih žensk, da so imele oči^ kaj gledati. Zraven pa mini- aturni bife z dobro pa drago mrzlo pijačo. Prišli smo celo tako daleč, da smo preštevali požirke piva in jih delili na ure, da bi zdržali ves dan ob pijači. Kadili smo Gitanes, da je smr- delo daleč naokrog. Podili smo se po vodi in tulili, da smo pregnali vse morske pse pa tudi ljudi. Skratka, bili smo nekaj posebnega. V odmoru smo počivali. Da, počivali, kajti vse skupaj je bilo podobno naixjrnemu gum- nju. Počivali in preštevali dne- ve, ko bomo ponovno doma, ko se bomo lahko najedli domače solate pa napUi cvička in la- škega piva. Ko bomo — ne na- zadnje — lahko objeli domače ljudi (med te so štete ženske)! Ljudje si služijo denar na vse načine. Starec, moral je biti nekje iz severne Afrike, je vla- čil kamelo na kateri so za nekaj frankov sedeli turisti, predvsem otroci. Po nekaj kilometrov gor pa dol, seveda ob obali. Štu- dentje so prodajali sladolede in časopise, mnogo pa je bilo tu- di prodajalcev SFK>minkov in sadja. Dobil si lahko vse, samo če si. imel denar. Tega pa ni m ni büo. Klaas, duša potovalne družine je zatr- jeval, da bi' z najboljšo belo srajco vsakemu očistil čevlje, samo da bi dobil frank; za ci- garete in pKjžirek pijače. Bil je tudi žalosten, ker ni na poto- vanje vzel kuharske knjige, kot mu je predlagala mama. Pa ne samo zato, da bi z njeno po- močjo kuhal, temveč da bi ob večerih iz nje bral recepte naj- različnejših dobrih jedi. Pravil je, da bi takrat, ko je šla ma^ ma na dopust, moral kuhati za sestro, ki je mlajša. Pa jd je raje bral najboljše recepte. Ob tem je postala slinasta kot dir- kabü konj na hipodromu. Kraus pa zdaj, sredi vreče Azume obale s spominom na domače kulinarične priboljške. ' Eden izmed večerov smo iz- rabili za ogled mesta. Ob cerkvi Sv. Raphael, ki je najmogoč- nejša stavba v turističnem me- stu, je stisnjenih nekaj lepo urejenih hiš pa trgovin in go- stiln. Posebnost le-teh je v tem, da imajo pred vhodom razstav- ljene jedilnike s cenami, tako da ne pride do neljube nerodnosti v samem lokalu. Greš pač tja, kamor lahko glede na založe- no denarnico. Ostali smo kar pred vrati. Tisti večer so pripravili tra- dicionalno prireditev »cvetja«. Izbrali so tudi miss, zraven pa je bilo veliko konfetov, lampi- jonov pa glasbe in barvne sve- tlobe ter psov. Francozi so iz- redni ljubitelji štirinožcev. Ver- jetno se zavedajo, da je prav pes človekov najboljši prija- telj ... Pes v avtu, pes na ce- sti, pes v trgovini in gostilni, pes v čolnu, pes ▼ naročju ... povsod psi. Lepi. Lepo rejeni. Vseh pasem. Lastniki so t pasji ljubezni šli celo tako daleč, da so jih oblekli. Namreč pse. Nekdo pa je psa postavil tudi v rdeče oblečeno opico! Pariz se seli na morje, mi pa domov. S šolami končajo v Franciji šele 5. juüja in potem so žUe do morja polne avto- mobilov: vsi hiti k sland vodi in soncu pa odmoru. Med njimi je nekaj Angležev pa Nemcev, Skandinavcev manj, zdaj še sku- pina Jugoslovanov. Za atrakci- jo! Prepričan sem, da smo bili edini Slovenci na francoski ri- vieri! Prav nam je! Büa je nedelja, 12. julija, ko smo odpotovali proti domu. Končno. OdločUd smo se, da bomo ix>t, zadnji del dolge etar pe do doma skrajšali. Milano, Benetke, meja, Jugoslavija. San Tropeza, kjer preživlja ljubezenske noči sama velika Brigitte Bardot, si nismo ogle- dali. Ko smo se odpeljali iz Saint Raphaela smo se najprej ustavili v znamenitem filmskem središču Cannesu. Jutro je bilo kot nedolžno dekle. Mesto je stisnjeno ob morje, ima pa ve- liko zelenic in cvetličnih nasa- dov. Mesto, kjer smo pred leti tudi Jugoslovani dosegli uspeh z »Zbiralci perja«, Olivero Vučo, jugoslovansko radodamostjo v obliki sprejema, ki se ga ite danes filmski ljudje radi spo- minjajo. Nadaljevanje pnhixinjiö „ŽABE" OBLETNICO SO IMELE že sredi mrzlega januarja se je » Celju razoedelo za ponovno snidenje »žab«, nekdaj tako popularnega ples- nega orkestra v Celju. In ne samo »žab«, tudi njihovih okjih sodelavcev, »impatizerjev. Minuli petek zvečer in ponoči se je to tudi zgodilo Približno ttojoetdesetkrat se je vdala kljuka na vhodnih vratih Doma JLA. Prišli so točno, si stisnili roke, pripeli nageljne, nazdravili. Toda to še ni bil začetek. 25-letnica ustanovitve celjskega ple- snega orkestra »žabe« se je začela 2 njihovo znanQ avizo. Zaigrali so j^ sami v polni zasedbi; oglasile so se trobente, pozavne, saksofoni, bobni... Dirigent: Vidic Vendi. Juro (Kislinger) je namesto pričakovane uvodne besede začel brati orumeneti izrezek iz lokal- nega časnika, nekakšno nepodpisano »kritiko«. Bolj humorističnega sestav- ka pač ni mogel izbrati. Potem je or- kester zaigral tisto, kar "ni bilo po- dobno »niti muziki z ne vem katerega afriškega otoka«. Krohot, aplavz in ^e enkrat aplavz ' Dobri dve tipkani strani dolgo po- ročilo pristojnim organom, ki ga je napisal aktiv LMS Sv. Jožef (tu so se namreč »žabe« zvalile in začele reg- Ijati ter s svojim regljanjem vznemir- joti poklicane), je vzbudilo pravcati val smeha. Spomini! Kakšni časi! In povrh so posamezni člani »žab« ho- dili še na progo Brčko—Banoviči, ša- mac—Sarajevo, na Avtoput. Da celo kompletne »žabe« so nastopile na ra- dnt akciji in tu celo zmagale. E, do- ma pa so s prstom žugali, prekinjali plese... če se je kdo slučajno v rit- mu »plašnega boogija-voogija nekoliko zastarel, člani »orkestra« so bili za ti- tle čase vsekakor napredni in kot lju- dje na liniji, samo njihovo -igranje je vznemirjalo duha mladih in bilo je — roko na srce — »nevarno« za zavze- tost do izpolnjevanja petletke. Juro je hotel biti zvest časom iz- pred 20 let in je med igranjem boogi- ja-voogija v domu JLA trikrat xdosle- dno« prekinil ples, ker se je — baje — nekdo tresel in povrh se je tresla tudi njegova tovarišica. Prijetne urice z »žabami« in z an- samblom »Venus« so minevale kot mi- nute. »Žabe« so se tokrat pošteno uštele, zakaj namesto dveh treh skladb, kolikor so jih »planirali« za uvod, so morali igrati skoro tja do 3. ure zju- traj. še Jura Plahutar, ki en mesec manj kot 10 let ni odprl kovčka svoje pozavne, je vztrajal, vztrajal.. . Kot je za obletnice običaj, so tudi tokrat našli nekaj minut časa in razdelili osem spominskih diplom v zelenem — žabjem — tonu. Tudi liki lastnikov diplom so bili ustrezno prilagojeni imenu orkestra — osnove iz katere je zrasel. Ob upodobitvah so se prijetno nasmehnili: Norbert Drugovič, 1. diri- gent, Vidic Vendi, dirigent, Milan Gor- janc, dirigent. Cene Prelog, dirigent, Janko četina, blagajnik. Avgust La- vrenčič-Gust, ust. član Marijan Nun- čič, ust. član in Janko šalamon-Salca, ustanovni član. Skratka — obletnica in pol, o ka- teri se še govori in plete. Ni hudir, da se iz tega ne bo spletlo nekaj ko- ristnega, predvserp. še, da »žabe« v prihodnje ne bi čisto utihnile! Ne, ne, ne smejo utihniti, ker so naše, celjske. Naj postanejo udarniki svojega po- slanstva tudi v takoimenovani srednje- ročni petletki 1971—1975. efka AKCIJSKI PROGRAM Obširen akcijski program do meseca julija letos, ki so ga sprejeli na zadnji seji člani predsedstva ZMS v Ce- lju, 2vajema 87 nalog z naj- različnejših področij mladin- skega in sploh družbenega dela. Predvideva več prob- lemskih konferenc celjske mladine, nadaljnje sodelova- nje s pripadniki JLA, obiske aktivov ZM, sprejeme v mla- dinsko organizacijo in ZK ter ostalo. Precej nalog je ix>svečenih tudi letošnji ve- liki akciji slovenske mladi- ne — povečanju aktivnosti mladih v terenskih aktivih. MEDOBČINSKI SVET Po ukinitvi okrajev nena- doma ni bilo več telesa ali foruma, Iri bi lahko koordi- niral številne mladinske ak- cije osmih občin celjske re- gije. Elnake naloge ali ak- cije 30 T občinah mladin- ske konference izvajale ob razhčnih časih, čeprav bi z združenimi močmi in skup- no obravnavo problemov imeli boljše uspehe. Zato so se predsedniki občinskih konferenc celjske regije na seminarju t Dobrni dc^o- vorili o formiranju medob- činsk^a »veta ZM. Ustano- vili t» ga februarja. SAMOUPRAVNO DOGOVARJANJE Včeraj popoldne je bilo v Celju širše ix>svetovanje na temo »Samoupravno do- govarjanje in odločanje«, ki ga je organiziralo predsedst- vo občinske konference Zve- ze mladine Celje. Udeležilo se ga je preko osemdeset mladincev in mladink iz celjskih delovnih organiza- cij. Razpravljali so o ude- ležbi mladih v ^mouprav- Ijanju. Posvetovanje je po- menilo zadnjo pripravo pred problemsko konferenco celj- ske mladine, na kateri bodo govorili o samoupravljanju in mladih. dhr MARIBORSKA OPERA GOSTUJE Prvi in uspeli zabavni pri- reditvi bo Olepševalno in turistično drruštvo dodalo 7 nedeljo, 31. januarja, že drugi pomembni nastop. To- krat bo v celjskem gledah- šču gostoval operni ansambel slovenskega narodnega gle- dališča iz Maribora z znano in priljubljeno Donizettijevo opero Lucija Lammermoor- ska. Naslovno vlogo bo' pela Nada Vidmarjeva. dlir SEJA KOMITEJA Na zadnji seji je občinski komite ZKS razpravljal o gradivu Za peto sejo občin- ske konference, ki jo bodo posvetili problemom socialne diferenciacije v naši družbi. Seja bo, kot predvidevajo, V začetku prihodnjega mese- ca. dhr KDAJ MESTO Krajevna skupnost je predlagala občinski skupšči- ni, naj bi ta pripravila vse potrebno za razglasitev Ro- gaške Slatine za mesto. Kot smo obveščeni, so predlog sprejeli in ustrezne službe pripravljajo predračim stro- škov, ki bodo predvsem s poimenovanjem ulic. Tre- nutno v občini nimajo geo- metrov, ki bi opravili po- trebne meritve, pričakujejo pa, da bo odločitev o razgla- sitvi mesta kmalu znana. OTROŠKO VARSTVO Na jutrišnji seji bo ob- činska skupščina obravnavala tudi predlog odloka o pri- spevnih stopnjah za otroško irarstvo. Po predlogu naj bi te dosegle 0,42 odstotka od sredstev, namenjenih za o- sebne dohodke in 0,40 od- stotka od pokojnin in in- validnin. Računajo, da bi tako v občini zbrali za potrebe ot- roškega varstva v letošnjem letu 551 tisoč din. Vprašuje: Milan Seničar Odgovarja: Mitja Umnik Človeka, ki ga večkrat po- slušate velja predstaviti tudi v pisani besedi. Mnogi za MITJO UMNIKA pravijo, da ima čudovit glas in da tudi zato, tako radi poslušajo od- daje Radia Celje. »Mitja, ka- ko dolgo že napoveduješ?« »Sedaj že šesto leto.« »Ti je bila to prva postaja kot na- povedovalca?« »Začel sem na celjskem radiu.« »Je bilo od začetka težko?« »Pravzaprav niti he, težave so na začetku predvsem z dihanjem ter z razločno izgovorjavo.« »Danes teh težav nimaš več?« »Ne in upam, da to ne zveni preveč domišljavo.« »Kaj te danes moti kot napovedovalca?« »Rokopisi, ki jih berem, so včasih nečitljivi in neprilago- jeni za radijsko posredova- rije.« »Ka,i si želiš kot napo- vedovalec?« »Več možnosti za soustvarjanje oddaj. Rad bi več osebno prispeval, da bi bile oddaje še mikavnejše. Gre za to, da lahko napove- dovalec bolj osebno pobarva določeno oddajo in tako ustvarja pristnejši kontakt s poslušalci.« »Kakšne oddaje najraje bereš?« »Najbolj pri- ljubljene.« »Katere so to po tvojem mnenju?« »Po vaši iz- biri in kronika dogodkov.« »Kaj pa čestitke in želje po- slušalcev?« »Izbor glasbe bi bil lahko pestrejši.« »Si želo navezan na Radio Celje?« »Precej.« »Zakaj?« »Napove- dovanje mi je postalo del živ- ljenja, ne samo konjiček.« »Dobivaš kakšna pisma kot napovedovalec?« »Tudi. Piše- jo mi v glavnem mlajši lju- dje in vprašujejo kako bi po- stali napovedovalci. Pošiljajo mi tudi pozdrave in želje po določenih skladbah.« »Kaj si še napovedoval razen radij- skih oddaj v šestletni karie- ri?« »Razne javne oddaje, ce- lo go kart tekmovanje, kar mi je bilo najbolj smešno, ker nisem nikdar vedel kate- ri krog vozijo. Tudi na mod- nih revijah je prijetno.« »Te kaj skomina po TV?« »Ne, v tem smislu kot vprašuješ, ampak samo po barvnem te- levizorju.« »Kako dolgo le bo- mo še lahko po.slušali?« »Ka- kor dolgo boste še hoteli.« NOVA VLEČNICA Minulo nedeljo je šolsko športno društvo iz Braslovč dobilo novo smučarsko vleč- nico. 2e prvi dan se je zbra- lo okoli 50 mladih smučar- jev, ki so se povzpeli na vrla Klavarjevega hriba. Vlečnica je stala okrog 6000 dinarjev, nakup pa so omogočila pod- jetja iz Savinjske doline. Ce bodo snežne razmere ugod- ne, bodo inieli tudi smučar- ski tečaj za katerega pa se je že prijavilo več kot 50 mladih smučarjev iz Bras- lovč in bližnje okolice. T. TAVČAR CELJANI NAJBOLJŠI Minulo soboto je bilo v Žalcu tekmovanje pK)d na- slovom »Kaj veš o kmetijst- vu?«. Nastopilo je osem ekip iz Vranskega, Prebolda, dve ekipi iz Celja, Šempetra, raslovč, Rogaške Slatine in Briž. Mladi kmetijski proiz- vajalty So nastopali v trehi težavnostnih stopnjah in od- govarjali iz hmeljarstva, ži- vinoreje in poljedeljstva. Le- tos je bila najboljša ekipa Celje I., ki je odgovorila pravilno na vsa vprašanja, druga je bila ekipa iz Bras- lovč, tretja pa ekipa iz Vran- skega. Med tekmovalne eki- pe So podelili nagrade v vrednosti okoli tisoč dinar- jev. Organizatorji bodo v prihodnjem letu povabili na tekmovanje tudi ekipe iz drugih kmetijskih kombina- tov in zadrug. T. TAVČAR TUDI LETOS BO DELA DOVOLJ Svoboda Žalec sodi med najbolj delavne v žalski ob- čini. To dokazuje tudi bilan- ca dela v preteklem letu. Prosvetno društvo Svoboda je uprizorilo komedijo Dob- vojak švejk v režiji Ru- dija Hrovata. Poleg tega so organizirali tri razstave in sicer: razstavo Jakijevih del, pregled slikarjev dvajsetega stoletja In tretjo pod naslo- vom Slovenski grafiki. Ob 50-obletnici dramske in glas' bene dejavnosti v Žalcu so "meli koncert vokalne glasbe.^ Popestrili so več praznikov s proslavami ob koncu leta pa so imeli silvestrovanje. V Žalcu delujeta dva pevska zbora in sicer moški in me- šani pevski zbor. Za naj- mlajše so uprizorili tri lut- kovne igrice, ter za mladi- no organizirali plesni tečaj. Za letošnjo sezono pa so si zadali obširen program dela. Tako že pripravljajo igro Stari grehi, ki jo reži- ra Rudi štokelj starejši, ki je k sodelovanju pritegnil še več drugih starejših ig- ralcev in sicer Jožeta Au- brehta, Jožeta Zagodo, Franja Avdiča in ,druge. Franjo Riz- nal že vadi z ansamblom o- I>ereto Mežnarjeva Lizika. I Tudi na pusta se že teme- ' Ijito pripravljajo in kot ob- 1 ljubljajo bo tokrat pustni karneval eden največjih (j. slej v Žalcu. Organizirali Ijq^ do. revijo zabavno glasbenjk ansamblov, ter sodelovali ^ vseh proslavah. Svoboda iz Žalca ima ^^ razpolago dvorano Kmetij.' skega kombinata Žalec katero Pa mora vsakič šteti precej denarja, zato sj društvo želi, da bi se ta pr^, blem nekako rešil in tudi ^ bi bila pomoč gospodarski^ organizacij izdatnejša. TABORNIKI BODO ZBOROVALI Taborniški odred »Zelena ga zlata« bo v ponedeljek, j februarja popoldne imel let ni občni zbor, kjer bo^^ pregledali dosedanje delo^ sprejeli program za letošnje^ Odred »Zeleno zlato« se dalj časa uvršča med mo6 nejše in boljše taborniški odrede na celjiskem področju Zlasti jih odlikuje zim^ delo, ko prirejajo razna pl» valna in smučarska tekmovj nja, za pomlad pa priprav Ijajo tekmovanje v strelja nju z lokom. Niso se omeji. 11 na zgolj ozke tabornišk« veščine, kar je vsekakor po hvalno. Po občnem zboru ki bo v dvorani Kmetijske ga kombinata ob 16. uri bo do predvajali še film s ta bor jen j a v Vinici. t MLADINSKA KONFERENCA Zadnje mesece je del šentjurske mladine ■ pre« zašepalo, zato je toliko bol presenetljiva novica, da V do imeli v soboto 13. febn arja redno mladinsko občii sko konferenco. O delu preteklem obdobju ne bo v liko razprav, razen" tisti! ki bodo ocenjevale števili neopravljene naloge. Zato 1 bo toliko bolj potrebno, ( šentjurski mladinci, kd so 1 večkrat sicer dokazali svQ aktivnost, usmerijo svoje <3 k) v prüiodnost, še poseb v poživitev dela v aktivi Največjo pozornost bo ^ Ijalo posvetiti vaškim ak vom Zveze mladine, W Na zadnji javni pi nem domu ob zaklj športnih iger so prel stopajoče delovne ( člani, članicami in st Ko so prebrali, i na zadnjem mestu p rov in med starejširr. niki zdravstva je v nastal huronski smeh Nekdo je to koi pač mora eden biti Kot olajševalno o pišemo, da je med < njem mestu Služba d Lorali biti marsikje — za- L^i pomanjkanja ostalih or- ganizacij ali društev — fto- tiice družbenega življenja. KOMUNISTI O EKONOMSKIH IZHODIŠČIH v teh dneh se komunisti r šentjurski občini priprav- jajo na peto občinsko kon- erenco, nakateri bodo ob- ravnavali ekonomska izhodi- šča Za 1971. in finančni lačrt občine. Pogovorili se x>do o svoji vlogi pri reali- ladji zastavljenih nalog. Re- erat bo imel predsednik ko- nisije za družbeno ekonom- ^ vprašanja pri občinski xxnferenci ZK, Aci Svetina. Ja. konferenci bodo sprejeli udi program dela za 1. pol- etje tn ocenili realizacijo ►rejšnjega. Konferenci, ki K) v zadnjih dneh meseca ebruarja, bodo posvetili tu- Li prihodnjo sejo občinske- la komiteja. TRETJEGA ZDRAVNIKA ŠE NI 2e več let v zdravstveni »ostaji v Laškem* delata le Iva zdravnika, ki na obsež- nem območju sama ob še olikšni požrtvovalnosti svo- i nalogi ne moreta biti kos. Celjski zdravstveni dom je ani zagotavljal, da bo tre- ji zdravnik prišel v Laško l prvim januarjem letošnje- ga leta. No danes novega Bdravnika še ni. O tem, pj je bil vzrok, da pred- ^deni zdravnik delovnega Jiesta nI nastopil, je raz- pravljal svet Za zdravstvo in locialno vartsvo. O tem bo- mo seveda še sporočali, če- irav od tega občani ne bo- k) imeli veliko. i \ LETOS SLIKANJE ^ PLJUČ t Štiri leta, odkar je v La- (cl občini p>otekalo flouro- i rafiranje, so mimo. Letos l^do zdravstveni delavci iz Golnika ponovno opravili rentgenski pregled pljuč vsem občanom in sicer v drugi polovici avgusta. Do takrat pa Je treba rešiti še nekaj formalnosti, ker sedaj nf več plačnik akcije občin- ska skupščina, marveč ko- munalni zavod za socialno zavarovanje, le to pa skle- pa pogodbe o plačilu le z medobčinskim zdravstvenim domom. Upajmo, da se pri tej papirnati akcijl ne bo kaj zataknilo? VEDNO POLNA DVORANA Pred dnevi so se na red- nem zboru zbrali člani pro- svetnega društva Šmartno ob Paki. Razen iger, tu radi po- jejo, zabavni ansambel Srni- ca, ki ga vodi tov. Klančnik, pa poskrbi za marsikatero veselo urico. Zanimivo je, da so že dru- gič pripravili barvno televizi- jo, zgodbo, ki govori o prebi- valcih šmartnega ob Paki. To so sami posneli, zmontirali in zrežirali. Upajmo, da bo fihnska sekcija pokazala ta film še drugim krajem v ob- čini. V načrtu za prihodnje ima- jo otvoritev galerije za likov- ne ustvarjalce. Urediti jo na- meravajo v spodnjih prosto- rih osnovne šole. K vsemu temu pa bodo dodali še spo- red veselega večera ter igro. In še nekaj je, na kar ne smemo pozaoiti — vsaka do- mača prireditev je polno obi- skana. To kaže na zaupanje domačinov do njihovega de- la. -v- DRUŽABNI PROSTOR IN MLADINA Ko So pred nekaj leti za- prli mladinski klub v Vele- nju, mladina nI več vedela, kam naj se da ob sobotnih večerih. Na veliko veselje mladih Pa je takšnemu sta- nju naredil konec Delavski klub. V njem so v kratkem času gostovali različni an- sambli in klub je bil nabito poln. To kaže, kako je mla- dini v šaleški dolini potre- ben prostor, kjer bi delali n se zabavali. ad VLOM ZA VLOMOM STANISLAV ZAKŠEK IN IVAN MESINGER OSUMLJENA CELE VRSTE VLOMNIH TA- TVIN. UKRADENO BLAGO STA PO SMEŠ- NIH CENAH PREPRODAJALA PO VLAKIH IN NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V ZIDANEM MOSTU 18-letni Stanislav Zakšek ter 34-letni Ivan Mesinger oba delavca brez zaposlitve iz Sevnice, sta svojo ta- tinsko dejavnost tako stopnjevala, da je to osupljivo. Pri tem pa ni odveč pripomniti, da je mnogo občanov prav zaradi njiju zagrešilo kaznivo dejanje, ker so od njih kupovali ukradeno blago. Stanislav Zakšek je bil že lani obsojen zaradi ropar- skega napada, ki ga je iz- vršil v Trbovljah. Pred are- tacijo in zdaj znanih tatvi- nah so ju varnostni organ: iskali, že zaradi tatvin in vlomov v Posavju. Toda to ju, kot kaže ni motilo pre- več, saj sta pozneje izvršila še celo vrsto drugih, težjih kaznivih dejanj. Tako sta osumljena, da sta vlomila v trgovske lokale v Hrastniku, Zagorju in Tr- bovljah. Največji plen sta odnesla iz trboveljske Na- me. V Celju sta vlomUa v bla- govnico Volna, kjer je Me- singer stražaril, Zakšek pa izpraznil pet registrskih bla- gajn in ker v njih ni našel večje vsote, je ukradel oble- ke. Te sta skušala prodati že med potjo, ko sta se peš odpravila proti Laškemu, čez nekaj dni sta vlomila v sa- mopostrežno trgovino Mene v Rimskih Toplicah, kjer sta ukradla več oblačil ter tehničnega blaga. Še isti ve- čer sta ukradene predmete prodajala na železniški po- staji v Zidanem mostu in po vlakih, ko sta se preva- žala po Posavju. Tik pred iztekom lanske- ga leta sta vlomila v trgov- ski lokal Elektro v Krškem ter odnesla več tehničnega blaga. Tudi to blago sta pro- dajala na železniški postaji v Zidanem mostu, kjer so miličniki iz Radeč Zakšeka aretirali in pri njem našli en del ukradenega blaga. Nekaj ukradenih predmetov pa je imel shranjenih v gar- derobi. Njegov tatinski paj- daš Ivan Mesinger se je še nekaj dni skrival, dokler ga niso delavci celjske UJV od- Icrili in aretirali. Oba sta v preiskovalnem zaporu. —zr ANTON KOSEC PRIJET PO DOBREM MESECU DNI, KAR JE POBE- GNIL MILIČNIKU NA SODIŠČU, SO GA ARETIRALI DOMA V AŠKERČEVI ULICI - NA STREHI člani družine Košec iz Celja so zopet poskrbeli, da se je k desetinam kaznivih dejanj, ki so jih doslej sto- rili, doda nekaj deset novih. Z aretacijo Antona Košca se je Število članov te družine, ki prestajajo zaporne kazni ali so v preiskavi povečalo na šest! To je žalo- stni rezultat neke vzgoje, črna bilanca staršev. O tatinski dejavnosti posa- meznih članov družine Košec iz Aškerčeve ulice štev. 8 v Celju je bilo že mnogo napi- sanega. Zato skrbe predvsem otroci, ki jih kot kaže, še ta- ko stroga kazen ne spametu- je. Z odraščanjem in ustvar- janjem novih zakonskih skup- nosti, se tudi krog storilcev v tej družini, povečuje, kar dokazuje primer zeta Valenti- na žniderja. Anton Košec, Stane Košec, Valentin Znider, Ivan Ku- melj in mladoletni K. B., so tokrat osumljeni nekaj deset kaznivih dejanj, ki bi jih naj izvršili lani poleti, ko so bili na »dopustu« in v jesen, ko so pobegnili iz zaporov. Tako so osumljeni, da so vlomili v trgovski lokal Elektrosignal v Celju, kjer so ukradli roč- no blagajno, tranzistor in več drugih predmetov. Izpred ho- tela Celeia so nekemu dan- skemu državljanu ukradli kovček z dragocenimi obleka- mi v vrednosti 13.000 dinar- jev. Dvakrat so vlomili v delav- nico Pavla Božiča na Mari- borski cesti, izvršili so tudi vlom v samopostrežnico Merx v Rimskih Toplicah. V Bre- gani na Hrvaškem bi naj ukradli dvoje koles, pod Po- štarskim domom na Pohorju so vlomili v avtomobil in od- nesli iz njega več oblačil. Vlo- mili naj bi tudi v samopo- strežnico v Ptuju, ter v avto- mobil ob Plitvičkih jezerih. Izvršili so vlom v izolsko sa- mopostrežnico, v neko opa- tij sko gostišče in v slaščičar- no v Piranu. V Tomačevem so vlomili v neki avtomobil, enako kaznivo dejanje so opravili tudi v Postojni. Prevažali so se z dvema av- tomobiloma ter z ukradenim denarjem in z denarjem, ki so ga dobili od preprodaje ukradenih predmetov, obisko- vali letoviške kraje pri nas in na Hrvaškem. Po pobegu iz zapora so jih sicer miličniki izsledili v Slavonskem brodu, vendar jim je uspelo prijeti le žniderja. Košca sta pobeg- nila. Ko so ju ujeli pri Bre- žicah in prepeljali v Celje, je Tone pobegnil miličniku na . sodišču. Ujeli so ga zopet, tu- di tokrat na strehi, kot nekaj mesecev predtem, ko sta z bratom poskrbela za doka j š- njo zabavo lačni srenji. Zdaj so vsi osumljenci v preisko- valnem zaporu. Po doseda- njih ugotovitvah ne kaže; da bi imela družba pred njimi kljub temu — dolgo mir. zr ffi v Narod- , sindikalnih ftudi vse na- jjzacije med ijmi člani. ii med člani pniki zapo- jil predstav- fini dvorani tako, da D ^a dnu ... ^no naj za- predzad- njega knjigo- vodstva, pn starejših članih pa .Obno- va in železnica. Asociacije so neumestne! Humorist Poldek, ki se v prostem času tudi ukvarja s sindikalnim špor- tom, je bil ves navdušen, da se je pri- reditve udeležil tudi prvi zlati konje- nik sveta, sam prečastiti Miro Cerar. In ker je Miro že na pol Celjan, ker je v službi v Cetisu, vsaj tako 'meni Pol- dek, bi bilo drobro, da bi Miro svojega zlatega konja posodil — vsaj enkrat in za kratek čas — tudi celjskim ban- kam! Bodo vsaj enkrat na pravem zlatem konju. Pa še res je! tv SINDIKALNI ŠPORT - USPELA REKREACIJA Sindikalne športne i^re, ki jih organizii-a Komisija za rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu v Celju, dose- gajo iz leta v leto večji razmah. I\>stajajo vse popularnejše in priljubljenejše med delovnimi ljudmi, ki se želijo po na- pornem delu sprostiti in razvedriti. Tudi tokrat so po uspešno končanih sindikalnih športnih igrah pripravili zak- ljučno pr^ireditev, kjer so vsem nastopajočim podelili priz- nanja. V dvorani Narodnega doma, kjer je bila prireditev, je bila zbrana cela vrsta tistih ljudi, ki direktno skrbijo za uspešen potek tako osnovnih sindikalnih tekmovanj, kot udeležbe v občinskem merilu. ALOJZ KROFLIČ, C^etis; »V lanskih igrah je iz naše- ga kolektiva, ki ima manj kot 300 zaposlenih, bilo vklju- čenih kar 50 tekmovalcev. V odboru ki vodi skrb za uspešen potek internih tek movanj in rednega sodelo- vanja na občinskih sindi- kalnih igrah, je kar dvajset delovnih ljudi, kar je po mojem bistveno za uspešne rezultate, ki smo jih dosegli. Potreben je vodstven kader potem pa gre kot po maslu.« MARJAN LEBAN, Cinkar- - na: »V takšnem položaju j kot je podjetje je tudi sin- dikalni šport v naši delovni , organizaciji. Enostavno ni j denarja, brez njega pa se da zelo malo narediti. Dob- [ ra volja, ki je nam ne manj- j ka ni dovolj. Prav zaradi pomanjkanja sredstev je težko govoriti o kakršnem- koli konkretnem programu za letošnje leto. Seveda pa si bomo po svojih močeh prizadevali, da bomo vsaj nastopali.« AMALIJA ARBAJTER, Au- rea: »Mislim, da je izredne- ga pomena, da se delovni ljudje po napornem delu rekreirajo, za to pa je iz- redno primerna oblika sin- dikalne športne igre. Pre- pričana sem, da tudi takšen način tekmovanja lahko »ro- di« dobrega mladega tekmo- valca. Bolj pomembno pa je seveda to — in temu so igre namenjene — da člo- vek ne pozabi na gibanje, ki je tako pomembno za zdravje.« TINE VEBER, Železarna: I »Igre so vsekakor stimulans, I ki se ga ix>služujejo tudi starejši, željni organizirane- Iga ukvarjanja s telesno kul- turo in različnimi športni- mi panogami. Prepričan pa I sem, da ne bi bUo prav, če bi na račim tekmovanj za- nemarjali osnovni namen I iger — rekreacijo. Razum- I Ijivo je, da morajo biti pro- grami strokovno pripravlje- 1 ni z ustreznimi panogami, I starostnimi skupinami itd.« EDO GASPARI, Občinski sindikalni svet: »V čem je množični uspeh iger? Pred- vsem v vse večji zainteresi- ranosti delavcev, njihova vse večja želja, da se po napor- nem dnevu sprostijo in na prijeten telesno koräisten način razvedrijo, naužijejo svežega zraka, utrjujejo zdravje in telesno moč, se istočasno uveljavljajo tudi na športno-tekmovabiem po- dročju, otresajo skrbi in ne- preijetnosti — to je osnovni ključ do naših skupnih uspe- hov.« Marsikaj bo še treba narediti, da bodo sindikalne šport- ne igre zajele še večje število delovnih ljudi. Predvsem pa je treba prav njim, katerim so igre namenjene, stalno pri- lagajati tudi tekmovalni program, ki pa mora imeti bolj rekreacijsko obeležje, kajti šele potem bo dosegel svoj namen. T. VRABL H. PREMZL NA MEDVEDJAKU JE ŠE PRAVA ZIMA - PRVA NOVINARSKA SMUČARSKA EKSPEDICIJA PO NOVI TURISTIČNI SMUK PROGI Z VRHA MED- VEDJAKA DO RAST JE ZARADI GOSTE MEGLE PROPADLA - NAVZLIC TEMU SO OSTALI LEPI SPOMINI IN VABILO ZA PONOVEN OBISK - 8 km DOLGA PROGA BO KMALU NARED, UREJENA PA JE ŽE DRUGA TURISTIČNA SMUK PROGA ZA ZAČETNIKE - GOLTE VABIJO V PRAVEM POME- NU BESEDE. NE BO VAM ŽAL, ČE JIH OBIŠČETE. vtem ko v dolino prihaja po- mlad, je na Golteh še prava zima. Medved j ak je še vedno zaivtt v belo odejo. In kadar zapiha veter, se stisnejo še smreke, če- prav so na debelo obložene s snegom. Zima je spremenila ta svet in mu daila pravljično obeležje, ti- sto, ki vedmo vabi tudi človelka m ga prevzame. Veter in mraz pa sneg in led so ustvarili like, ki jih človeji lahko samo obču- duje. In tudi v tem je tisti mir, ki ga lahko najdeš samo v na- ravi, če pa je pokrita s snegom, je toliko lepša, toliko bolj bla- godejna. Nekaj ur življenja v tem okolju te spwije in vlije Dijvih moči za jutrišnje delo. XXX Golie vabijo. Tisti dan so biie zavite v go- sto meglo, toda navzlic temu so bile lepe.' človek t>i kar zavri- skal od veselja in spoznanja, da ga narava odvrača od vsako- dnevnih skrbi. Deležni smo bili tudi pravega, pravcatega snež- nega meteža. In šele tedaj se je vrh Medvedjaka pokazal v pravi luči. Pokazal je vso svojo moč in dokazal, da je močnejši od človeka. Sh smo na pot, da bi s smučmi m fotografskimi apara- ti premagali tudi tisto turistič- no progo, ki p>elje z vrha Med- vedjaka proti Rastkam, proti Ljubnem. Pa nam vreme ni bilo naklonjeno. Megla n®^ je zapi- rala pogled, in tudi novozapa- dli sneg je delal »izikušenim« smučarjem nekaj težav. Tako je pravi namen novinarske ekspe- diclje propadel. Sicer pa, koli- ko ekspedicij nd opravilo svoje- ga dela? Zato pa smo pod vod- stvom izkušenega smučarskega delavca, Emesta Stoklasa, kre- nili v drugo smer, na nekoliko lažijo pa txida krajšo turno smuSc progo za začetnike. XXX Sicer pa lepo po vrsti in po- časi. Naš namen je bila pri- bidžno 8 km dolga turistična smuk proga z vrha Medvedjaka proti Rastkam. To je nova, po- vsem nova proga, ki jo bodo brez težav premagali tisti smu- čarji, Id obvladajo osnovne like in ki ne delajo pik za vsakim hribčkom. Strokovnjaki pravijo, da gre za srednjetežko smučar- sko progo. No, ta oczaiaka je že bolj določena. Pot pelje z vrha Medivedjaka proti planšariji na Starih sta- nih. Tod zavije na levo na stan- dardno sm^iik progo, potem pa se vije po gozdni preseki čez travnike m na gozdno cesto, po katen pelje še približno 4 km. Konec te izredne poti je v Rast- kah. Proga bo nared že te dni. Tu- di steptana bo in tako priprav- ljena v največji možni meri. Trenutno opravljajo še nekate- ra dela, da bo tudi teptabii stroj laže stisnil sneg in napravil tj-- dnejšo pot za smučarje. Nova proga je izredna prido- bitev za Golte in za vse tiste, ki ljubijo turno smučanje. Proga bo odlično označena, sicer pa bo smučanje na njen organizi- rano, kar hicrati pomeni, da bo- do znane tudi ure, kdaj bo na progi strokoamo vodstvo in če bo treba tudi F>omoč. In ne sa- mo to. Izletnik bo zatem orga- niziral tudi avtobusni prevoz rahlo utrujenih in dobro razpo- loženih «amučarjev iz Rast do 2ekovca. Prijetno smuko! Pa veliko sonca in še dosti snega! Druga, turna smuk proga za začetnike, pa je že pripravlje- na in že sprejema svoje ljubi- telje. To smo presmučali tudi no- vina.rji. Drug za drugim smo se skpuščali v meglo in izginjali. Na čelu je vozil Emest štoklas in za vsakim »ovinkom« čakal na svoje goste, šlo je brez te- žav in nezgod. Le Jure je dva- krat pogrnil. SIcer Pa je bil sneg še mehak in prijetna bla- zina za utrujene ude. Ta proga je dolga 2,5 km. Morda kak meter več, morda tudi manj. Tudi ta se začenja na vrhu Medvedjaka. Torej skupen start z^ obe smen Vodi pa do Starih stan in preseke ter končuje na Moravi. Mnogi jo bolj poznajo pod oznako »mulda«. Od tu jo lahko mah- nete na obisk v planinski dom ali pa počasi spet do hotela. Proga je v resnici za začetni- ke. Velike hitrosti na nje ne morete razvijati, zato pa nudi dovolj drugih užitkov, sprošče- nosti ... XXX Golte vabijo. Vabijo poleti in pozimi. Okoli Medvedjaka bo zima še dolga. V dolini bo že pomlad, ko se bodo po pobočjih najviš- je gore Mozirskih planin še smučali. Milan Božif Prva postaja na vrhu Medvedjaka in prvi bojni posvet. Ernest Štoklas, vestni urejevalec smučišč, reševalec pa tudi vodja smučarskih šol (na levi) daje svojim gostom zadnja navo- dila pred spustom... In še enkrat — Ernest ^toklas. Lahko bi rekli, da ntu smučanje pomeni vse. Več kot štiride- set let so smuč! njegov stalni športni rekvizit. Bil pa je tudi odličen tekmovalec. Svoj na.j- večji športni uspeh je dosegel kmalu po vojni, ko je na republiškem prvenstvu v veleslalomu v Kranjski srori zasedel šesto mesto. Novinarska smučarska ekspedicija je končana. Na vrsti je še zadnje delo. Smuči .je bilo tre- ba dobro privezati na streho avtomobila. Pot je za nami, lepa In priietna. (Nadaljevanje) »Zaprite vrata! Zaprite okna, zaprite vse! Nevidni človek prihaja!« Kriki so zbudili mirni hram, nagli koraki so odme. vab po vseh hodnikih. Gospod Heelas sam je hitel zapl. rat vrata na verando in v tistem hipu se je pomolila Kem- pova glava, preko vrtnega zidiu. In koj nato je ves Kemp preplezal zid, skočil med špargeljnove nasade in stekel proti hiši. »Ne morete noter!« mu je klical Heelas in porival zapah. »Ne morete noter! Zal mi je — pa öe je za vami, vam ne morem odpreti!« Poln groze se je pojavil Kempov obraz pri oknu. Silovito je stresal za kljuko. Ko pa je sposaial, da je za- man njegov trud, je stekel krog ogla k stranskim vratom. Nato pred glavna vrata in od tam na cesto, kjer je iz- ginil. Se je gledal prestrašeni gospod Heelas za njim, ko so nevidne noge priteptale črez špargeljnove nasade in po trati. Tedaj je prestrašeni gospod Heelas zbežal po stop- nicah v prvo nadstropje in divji lew se je odtegnil njego- vemu opazovanju. Kemp je ubral smer po cesti navzdol proti mestu. Še dosti naglo in vztrajno je tekel za človeka, ki ni vajen takih naglih kretenj. Njegov obraz je bil bled in ves moker od znoja, pa njegov razum je bil hladten in miren. V velikih skokih se je zaganjal in kjerkoli je bila cesta kamenita, kjerkoli se je bleščal košč-ek zdrobljenega stekla, tja je stopil in pustil svojemu zasledovalcu, naj si išče pot preko teh težkoč, kakor sam ve in zna. Prvikrat v živjenju je iznašel Kemp, da je pot v mesto neznansko dolga, in nikdar ni verjel, da se tudi z najurnej- šim tekom pride tako počasi naprej. In ob straneh so ležale elegantne vile, udobne hišice, in se belile v jasnem soncu — vse zaklenjene in zaprte. Saj je sam tako naročil! Pa vsekakor, za vsak slučaj bi že bili smeli pustiti odprto kako okence! Končno je vendarle prihajalo mesto bliže. Tamle se je začela cestna železnica. Pravkar se je pripeljal voz do vznožja hriba. In malo dlje, tam Je bila policijska straž- nica. Ali so bili to koraki, to teptanje za hrbtom? Naprej! Ljudje so ga začudeni gledali, par fantov je steklo za njim. V grlu ga je rezal zrak in srce mu je burno tolklo. Cestna železnica je bila že čisto blizu, pri »Veselih kvar- tavcih« so hiteli zapirat vrata. Onstran železnice so ležali kupi gramoza, desk in tra- mov. Kanal so delali. Za trenutek je mislil, da bi skočil v »cestno«, pa odločil se Je aa policijsko stražnico. Sedaj je tekel mimo »Veselih kvartavcev« in mestne ulice so ga obdale in človeška bitja 90 bila okrog njega. Voznik »cest- ne« in njegov pomočnik sta vsa zavzeta zrla za njim. Na robu novega kanala so se prikazale glave delavcev. »Nevidni človek!« jim Je kriknil, pokazal nazaj po cesti in skočil čez jamo. Med njim in med zasledovalcem so bil sedaj delavci. Misel na stražnico je opustil, obrnil se je v stransko ulico, pomišljal za desetinko sekimdte pri vratih slašči- čarja, se obrnil v drugo ulico in stekel nazaj na glavno cesto. Spet je bil ob tiru cestne železnice, za seboj je čui hrup in krik in ljudje so leteli vkup. Pogledal je. Kakih 12 metrov za njim je dirjal velik, plečat delavec, klel v odlomkih in jezno vihtel lopato in trdo za njim je tekel sprevodnik »cestne« s stisnjenimi pestmi. Više gori so leteli še drugi in vpili in vihteli pesti. Spodaj glob- lje v mestu so begale sem ter tja ženske in otroci in iz trgovine je planil človek s palico v roki. »Sklenjeno vrsto čez cesto!« je vpü nekdo. Mahoma je Kemp razumel položaj. Ustavil se je in si brisal pot s čela. »Trdo za menoj je-« je vpil. »Sklenite vrsto čez...!« Dobil je udarec s pestjo pod uho, da je odletel. Obrnil se je in udaril po praznem zraku. Nov simek je dobil pod čeljust in je zletel na tla. Dvoje nevidnih kolen mu Je pokleknilo na prsi in dvoje rok ga je zgrabilo za vrat. Ena je tiščala slabše. Zgrabil je zapestje in stisnil. Nevidni človek je krikrul in tedaj je žvižgaje priletela ostra delav- čeva lopata in zamolklo udarila ob mehko stvar. Nekaj mokrega Je kanilo Kempu na obraz, prsti okrog vratu so popustili. Sunil Je kvišku in se sprostil nevidnih rok ter zgrabil za rame. V hipu Je bil na vrhu. »Dobil sem ga!« Je vpil. »Držite ga! Pod menoj je! Za noge ga primite!« Ljudje so planili na kup in tujec, ki je bil slučajno prišel mimo, bi bil mislil, da gleda pred seboj posebno strasten prizor iz nogometne borbe. Nihče ni kričal, nihče nd govoril, le udarce je bilo čutiti, topot nog in težko sopenje. Gruča Je zavalovela. Nevidni človek je z vso silo rinil kvišku. Kemp Je visel na njem kakor pes na divjačini in tucat rok se ga je oprijemalo kakor klešče. Sprevodnik »cestne« ga Je prijel za vrat in pritisnil nazaj k tlom. Spet se Je podrla na tla gruča ljudi. Silovite sinke Je deževalo na nevidnega. In tedaj je zadonel divji krik: »Usmiljenje! Usmiljenje!« Zamrl Je nagloma v zadušenem hropenju. »Proč! Pustite ga!« je zaklical Kemp. Krepke, miši- časte postave so se umakräle. »Ranjen Je, vam rečem! Pustite ga!« Ljudje so se suvali v stran in krog žarečih radovednih obrazov je obdajal Kempa, ki je klečal par decimetrov, se Je zdelo, v zraku in tiščal nevidne roke k tlom. Za njirn je stražnik držal nevidne noge. Se nadaljuje strokovnjaki, ki so se zbrali na konferenci o zrač- ni varnosti v Washingtonu, -predlagajo uvedbo psov na letališčih. Ti naj bi v bodoče iskali pištole in razstrelivo pri morebitnih zračnih pira- tih. Britanska vlada se je obvezala, da bo preizkusila, koliko so psi res primerni za tako nalogo. 250 dolarjev kavcije je mo- ral plačati nekdanji ameri- ški notranji minister Ste- wart Udall, da ga je poli- cija izpustila na prostost po- tem, ko so ga prijeli^ ko je v neki veleblagovnici u- kradel zavitek cigar. Mini- ster zatrjuje, da gre za po- moto; cigare naj bi sicer res vzel in jih dal v žep, potem pa pozabil nanje pri odhod- du. V Veliki Britaniji se pri- pravljajo na trenutek, ko bodo 15. februarja letos pre- šli na decimalni sistem de- narja. Sedaj imajo za tujce precej zamotan način: vsak šiling je vreden dvanajst pe- nijev, funt pa ima dvajset šilingov. Razen tega imajo še plačilno epoto, ki se ime- nuje gvineja in je sestavljena iz 21 šilingov. Poslej bodo računali samo še v deseti- cah, stoticah itd. Ker jo je zaročenec nag- nal, se je 28-letna Milančan- ka odločila za samomor m sicer s samozažigom. Pred hišo svojega zaročenca se je polila z bencinom in zažga- la in ko je 22-letni zaroče- nec, ki se je tedaj odprav- ljal spat, pritekel do nje, je bila že mrtva. V Združenih državah Ame- rike, kjer imajo 86,5 mili- jona osebnih in 18 milijonov tovornih avtomobilov, je la- ni v prometnih nesrečah iz- gubilo življenje 55.300 ljudi — 1100 manj kot leta 1969. Zmanjšanje pripisujejo strož- jim prometnim predpisom. Največ plošč v zgodovini te industrije so doslej pro- dali Beatlesi — 56 milijo- nov. Na drugem mestu je or- kester Mantovani (godala) s 43,5 milijona plošč, nato pa sledijo Herp Alpert (troben- tač) s 30 in Elvis Presley ter Frank Sinatra s po 25 milijoni prodanih plošč. U- poštevane so samo longplay plošče. V Manili se nadaljuje so- jenje bolivijskemu slikarju Benjaminu Mendozi^ ki je obtožen poskusa umora pa- peža Pavla VI. Na obravna- vi je bil obtoženec prvi dan tako zaspan, da je le malo manjkalo — da m zaspal pred sodniki. .. Pokopališče v Rimu je tako polno, da ne morejo poko- pati okoli tisoč trupel. Mest- na uprava je sporočila, da bodo zgradili novo pokopa- lišče. V Avstriji so izumili novo »čudežno« sol -za posipanje cest pozimi. Izdelana je iz sečnine, ni dosti dražja od navadne, razen tega pa ima pomembno prednost: močno zavira rjavenje. Ko bo v MUnchnu zbor ^poslancev, se bodo politiki pripeljali nanj s cestno že- leznico. Tako naj bi dali dober zgled občanom, ki menda premalo uporabljajo javna prometna sredstva. OD KORUZE DO MESA Poizkusi stabilizacije, ki zvečujejo negotovost - Blago za blago, ne za denar - Brez lastne krme ne bo trdne živinoreje Vrstijo se poročila, da mešalnice omejujejo proda- jo krmil, živinorejci pa pi- tanje. Ali bomo s takim go- spodarjenjem lahko zagoto- vili dovolj pitane živine za zakol ali so se nekateri go- spodarstveniki že na tihem odločili Za uvoz mesa? Ce sedanje razmere v ži- vinoreji lahko pripišemo stabilizacijskim ukrepom, potem ti delujejo v nasprot- ni smeri, kot pričakujemo. Zaradi drage koruze ni mo- či dobiti dovolj krmil. Me- šalnice ne smejo zvišati pro- dajnih cen, z izgubo pa ne morejo poslovati. Predlaga- jo, naj bi ceno koruze zni- žali, da ne bi bila višja kot ob zamrznitvi cen krmil, ali naj bi dovolili zvišati ceno krmil. S sedanjimi cenami živine in krmil so živinoreja neka- ko zadovoljni, kadar jih ne nadlegujejo goljufi; želijo več krmil. Če bi mešalnice uskladile ceno krmil s seda- nja ceno koruze, a cena ži- vine bi ostala neizpremenje- na, pa bi se donosnost pi- tanja močno zmanjšala ali celo izpremenila v izgubo. Ali torej znižati ceno ko- ruze ali zvišati ceno mesa? Obe spremembi bi bili hudo neprijetni. Prva bi zadela predvsem kmetovalce — pri- delovalce koruze, druga po- rabnike mesa. Zato kmeto- valci iščejo izhod iz sedanje zagate mimo administrativ- nih ukrepov. Kmetijski kombinat Agro- ruma je lani v decembru sklenil pogodbo z mešalnico icrmil pri kmetijskem kom- binatu v Zrenjaninu, da ji ho poslal vsak dan okrog 70 ton suhe koruze, od nje pa bo dobival po sedanjih zamrznjenih cenah enako količino krmil ir^ superkon- centratov. Koruzo bodo ob- računavali po en dinar kilo- gram. Tako bodo žvinorejci Agrorume imeli vse leto do- volj krmil po ustrezni ceni, mešalnica pa dovolj koruze, da bo s krmili lahko oskrbo- vala tudi vse dosedanje od- jemalce brez zvišanja cen. Pogodbe, s katerimi uskla- dujejo svoje cene z menjavo blaga za blago, pa lahko Sklepajo le tisti kmetovalci, ki poleg živinoreje pridelu- jejo tudi surovine za krmi- la. Nekatere kmetijske orga- nizacije v Sloveniji živinore- jo bolj pospešujejo kot pri delovanje krme. V lastnih hlevih in v sodelovanju s kmeti. Prehitro porabljajo na izkušnje, ko se je taka podjetnost slabo Icončala. Zaradi neugodnih tržnih razmer so se družbena pi- tališča spraznila — nekate- re hleve so celo preuredili za druge namene — koope- racija s kmeti je razpadla. Pomena družbene proiz- vodnje za preskrbo prebi- valstva ne more nihče pri- kriti Statistika pa kaže, da je velika kmetijska družbe- na proizvodnja bolj občut- ljiva za razne spremembe na trgu kot zasebna. Ko se pojavijo težave, se število goved in prašičev veliko hi- treje zmanjšuje v družbenih hlevih in pri kooperantih kot pri kmetih. Tega ne bi smeli spregledati tudi tisti, ki še vedno predlagajo raz- ne ugdnosti ali olajšave le za družbeno, organizirano, ne za vso blagovno kmetij- sko proizvodnjo. Z razlika- mi v odkupnih cenah, pre- mijah, strokovni pomoči in drugim ne bo moči stabili- zirati našega kmetijstva niti preskrbe prebivalstva z ži- vili. JOŽE PETEK TRANSPORTNO PODJETJE MARIBOR, SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE PROGE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 2 razglaša za potrebe obrthih delavnic v ueiju 6 prostih delovnih m^st AVTOMEHANIKA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje po- goje: 1. kvalificiran mehanik (diesel motorji) 2. odslužen vojaški roH. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi oseb- nih dohodkov. Stanovanje ni na razpolago. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega služ- bovanja pošljite na naslov: Sekcija za vzdrže- vanje proge Celje. Razpis veija do zasedbe delovnih mest. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED RAZVREDNOTENJE DINAR- JA — STABILIZACIJSKI UKREP? NOVI . TEČAJ DINARJA. — Zvezni izvršni svet je minuli petek na osnovi širokih po- oblastil, ki mu jih je dala Zvezna skupščina določil no- vi tečaj dinarja (1 USA $ je 15 dinarjev). Zvezni izršni svet se je za ta reformski in stabilizacijski ukrep odločil zato, da bi okrepili konku- renčno sposobnost našega go- spodarsta, povečali zajnanje- trgovinsko menjavo in urav- novesili plačilno bilanco s tu- jine. Enostaven izračun pokaže, da so se posamezne industrij- ske veje z razvrednotenjem dinarja precej pridobile, ne- katere so ostale v istem po- ložaju, posamezne panoge pa so bolj prizadete kot doslej. Od 5 do 40 odstotkov so z novim tečajem pridobile pa- pirna, obutvena in lesna in- dustrija, v enakem položaju kot doslej bosta kovinsko predelovalna in elektro indu- strija, zelo slabo pa so se s spremembo tečaja odrezale črna metalurgija, kemična in tekstilna industrija. Devalvacija dinarja pa sa- ma po sebi še ne more biti učinkovit reformski in stabi- lizacijski ukrep. Da bi s spre- membo, tečaj a nacionalne va- lute dosegli poglavitni namen, bo treba sprejeti še vrsto si- stemskih rešitev, saj bi bila sicer devalvacija samo eno- stavna računska operacija. Spomniti se je treba, da je pred dvema dobrima mesece- ma in pol zaradi zahteve po takojšnji devalvaciji odstopil tedanji podpredsednik zvez- nega izvršnega sveta dr. Ni- kola Miljanič in da smo te- daj opozarjali, da devalvacija ni čarobna palica, s katero bomo rešili vse naše proble- me, posebej pa zunanjetrgo- vinski primanjkljaj, ki je konec lanskega leta po uradni oceni narasel na 370 milijo- nov dolarjev. Ob tem pa je treba vedeti, da so skopnele tudii vse devizne rezerve. OBVEZNI POLOGI ZA UVOZ. Z devalvacijo dinarja pa je slovensko gospodar- stvo vendarle pridobilo po- membna likvidna sredstva, ki jih je moralo zaradi ukrepa ZIS 29. oktobra lani obvezno deponirati pri bankah, če je hotelo še naprej uvažati re- produkcijski material in raz- ne izdelke. V minulih treh mesecih se je pri bankah na- bralo 54 milijard starih di- narjev, ki so bila zaradi ne- koliko enostranskega ukrepa zvezne vlade izven obtoka, kar je izredno poslabšalo že tako sprašljivo likvidnost ve- čine delovnih organizacij v Sloveniji. POSTOPNO ZVIŠEVANJE CEN. Novi tečaj dinarja bo sprožil postopno odmrzova- nje cen posameznim uslugam, storitvam in izdelkom. Zvez- ni izvršni svet že ima zahte- vek za povečanje cen elek- trične energije, železniškega transporta, PTT storitev in naftnih derivatov. Zvezna vla- da bo zahtervkom delno ugo- dila, saj bi bila sicer spraš- Ijiva rentabilnost proizvodnje in raznih uslug. Zahtevek ni nov. čeprav zaenkrat še ni moč ničesar podrobnega izve- deti o konkretnem vladnem programu za sproščanje za- mrznjenih cen, vendarle ka- že, da se bo uresničila naša napoved v prejšnji številki našega časnika, da bodo ko- nec prvega tromesečja cene za 11 odstotkov višje kot lani. ODMEVI V TUJINI. Sklep zveznega izvršnega sveta o novem tečaju dinarja strokov- njakov v tujini ni presenetil, saj v njem vidijo enega od ukrepov za stabilizacijo jugo- slovanskega gospodarstva. Ko- mentatorji zaenkrat poudar- jajo le to, da bo dopust ob Jadranu za tujce cenejši, ne- kateri pa izražajo dvom, ali je samo 20-odstotna devalva- cija v skladu z našimi gospo- darskimi razmerami. Dinar se je na tečajnih mestih v Ita- liji, Avstriji in Nemčiji precej »podražil«. Za eno nemško marko je treba odšteti kar 5 dinarjev, tržaške menjalnice nasplošno odkupujejo dinar- je po tečaju 37 in pol In 38.75 lire za dinar. Tudi za šilinge je treba odšteti za enkrat še precej več kot je novi uradni tečaj. Vse kaže, da menjalni- ce v Avstriji, Italiji in Zahod- ni Nemčiji čakajo kakšna bo menjalna vrednost dinarja v Ziirichu in verjetno je, da bo dinar prihodnje dni le neko- liko več veljal kot ta prvi te- den, po uradni spremembi tečaja. ANONIMNA KORUPCIJA. Na zahtevo poslanca Zdenka Hasa se je v Zvezni skupšči- ni začela obširna razprava o korupciji, ki jQ postala že vsakdanja navada v poslovnih pa tudi medčloveških odno- sih. Žal pa je o korupciji veliko lažje govoriti kot pa jo do- kazati. Po zbranih podatkih zveznega javnega tožilstva namreč lahko v Jugoslaviji na leto obtožimo prejemanja ali dajanja podkupnine le nekaj več kot 200 ljudi. Od vseh gospodarskih prestopkov in prekrškov je le 0.18 odstotka takih, ki sodijo pod poglavje »korupcija«. Najbolj otipljivi primeri podkupovanja so v trgovini, kjer posamezni poslovodje ali prodajalci dobivajo visoke »nagrade«, če prodajo izdelke določenega podjetja. Poseben problem predstavljajo trgov- ski potniki, ki si z visoko provizijo ustvarjajo izreden osebni štandard in se tudi kapitalizirajo. Najbolj nečlo- veško podkupovanje pa je plačevanje zato, da posamez- nik lahko uresniči z ustavo zagotovljeno pravico do dela. Korupcija ima torej hude materialne, moralne pa tudi politične posledice. Zavoljo tega je verjetno skrajni čas, da nehamo govoriti samo o vzrokih za številne negativne pojave v naši družbi, ampak da imenujemo tudi krivce in kršilce naših moralnih in za- konskih norm. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED »Potrditi želim, da z naše stra- ni izražamo željo, da bi čimprej prišlo do obiska predsednika Tita v Italiji, saj mu pripisujemo po- seben pomen,« je izjavil med dru- gim minuli teden italijanski zvina- nji minister Aldo Moro na zaprti seji parlamentarne komisije za zu- nanje zadeve, ko je govoril o jugo- slovansko-italijansküi odnosih. Ob tej priložnosti je dejal, da se je zaradi odložitve obiska predsednika Tita v Italiji pojavila med člani italijanskega parlamenta zaskrb- ljenost, vendar pa, da »ni razlogov za zaskrbljenost v zvezi s tem vprašanjem,« kajti »z interesi za dober razvoj italijansko-jugoslovan- skih odnosov, ki so pomembni ne le za dve državi, temveč tudi za sta- Ijilnost v tem delu sveta in za za- gotovitev miru nasploh, se v po- polnosti strinjam«. Minister Moro je v zvezi s tem poudaril, da sta italijanska in jugoslovanska vlada kljub razlikam v družbenopolitič- nih sistemih vedno tako ukrepali, da bi bili odnosi med dvema drža- vama čim tesnejši, stabilnejši in plodne j ši. Tako je nastala solidna in široka osnova za odnose, ki jih upravičeno lahko ocenimo kot »zgledne«, je dejal šef italijanske diplomacije. V tem smislu tudi ne vidi nobenega razloga, zakaj se odnosi med obema državama ne bi še nadalje plodno in konstruk- tivno razvijali. Naša- politika je politika dobrega sosedstva in iskre- nega prijateljstva z vsemi svojimi implikacijami, med katerimi so po- polno spoštovanje neodvisnosti in obojestranske suverenosti,« je de- jal Moro in pristavil, da je »itali- janska politika navdana s prepri- čanjem, da so narodi dveh držav poklicani, da se sporazumejo in sodelujejo na čim širši osnovi. To še posebno velja za obmejne cone. Treba je, da odločno potrdim ta namen italijanske vlade, s katerim se prav gotovo strinja tudi jugo- slovanska vlada. To je naša skup- na obveznost«. Pomemben je tisti del Mor o ve izjave, v katerem je poudaril, da je politika, ki jo izva- ja italijanska vlada do Jugoslavije, zasnovana na »najbolj lojalnem« spoštovanju javnih pogodb in spo- razumov, vključno tudi londonske- ga memoranduma o soglasnosti iz leta 1954 in ozemeljska določila, ki izhajajo iz tega. V zvezi s tolma- čenjem, je dejal, »italijanskih sta- lišč, ki ne ustreza resnici, želim poudariti, da je treba vsako dvo- umnost, če je kje bila, takoj raz- čistiti«. V skladu s tem pa je po njegovem moč nadaljevati pot, ki je pred nami, ter poglabljati in utrjevati prisrčne odnose in odno- se zaupanja med obema državama. V daljnem Singapuru se je kon- čala konferenca voditeljev držav in vlad britanske skupnosti narodov — Commonwealtha. Minila je v znamenju enega samega vprašanja — čeprav so sicer na njej raz- pravljali tudi o drugih. Osrednja tema je bila prodaja britanskega orožja rasističnemu režimu Južne Afrike. Sedanja konservativna vla- da premiera Heatha je namreč na- povedala, da bo zopet prodala ne- kaj orožja Južni Afriki in to je vzbudilo že pred časom ostre re- akcije nekaterih afriških držav, ki so grozile celo z izstopom iz te precej nenavadne organizacije, ki združuje 28 držav z več kot 900 milijoni prebivalcev. Britanija se je branila s tem, da ima kot suve- rena država sama pravico spreje- mati odločitve o čemerkoli— pa potemtakem tudi o tem, komu bo prodala orožje in komu ne. Razen tega je trdila, da sta področje Indijskega oceana in pomorska pot okoli najjužnejšega afriškega rta ogroženi zaradi čedalje bolj naraščajoče moči sovjetske morna- rice v tem delu sveta. To je Heath dokazoval tudi s številkami. Nekaj časa je bilo videti, da utegne ime- ti odločno stališče afriških držav — vsaj nekaterih, kajti vse niso bile tako odločno proti prodaji orožja — celo usodne posledice za Commonwealth, toda kasneje so ustanovili posebno študijsko sku- pino, ki naj prouči vse probleme v zvezi s prodajo orožja — nakar bodo o tem posebej razpravljali. To praktično pomeni, da so dokončno obravnavanje tega občutljivega vprašanja preložili, kar kaže na to, da so se v bistvu odločili za kom- promis, ki v sedanji fazi ne more odločilno ne prizadejati, ne zado- voljiti nobenega izmed zainteresi- ranih. V afriški državi Ugandi je oblast prevzela vojska pod vodstvom ge- neralnega majorja Amina. Po po- ročilih tujih agencij ljudje po uli- cah izražajo naklonjenost novemu režimu. France Presse sporoča, da bo Milton Obote, dosedanji pred- sednik Ugande, dobil politični azil v Tanzaniji. Generalni major Amin je bil eden izmed prvih domači- nov, ki je leta 1961 dobil častni- ški čin. Je že štiri leta poveljnik ugandskih oboroženih siL AKCIJA NOVEGA TEDNIKA - AKCIJA NOVEGA TEDNIKA - AKCIJA NOVEGA TEDNIKA SE VOZITI JE FAJN" ČAS: Dopoldne pretekli teden KRAJ: Celjske ulice, zaprte za promet z motor- nimi vozili NASTOPAJO: Novinarja, šofer in kombi na štirih kolesih NAMEN: Dokazati, da je pešec v Celju najbolj uboga para na svetu in da si lastniki avtomobila lahko marsikaj privoščijo REZULTATI: porazen NAUK: Danes ti je najlepše, če si motoriziran Pred izložbami Ljudskega magazina je bil parkiran pol- tovomi spaček. Starejša za- konca iz okolice Celja sta si mimo ogledovala razstavlje- ne predmete. Med pogovo- rom sta stopila s pločnika in obstala minuto, dve s hrb- tom obrnjena proti zadnji strani spačka. V kabino je sedel šofer, prestavil v vzvra- tno in potegnil: Zadel ju je v hrbet. Z zadnjimi močmi sta se obdržala na nogah. Možak je- skočil h kabini: »Prekleto, gobec bi ti raz- bil. Kaj misliš, da smo ži- vina.« x Službeni kombi je tiho dr- sel po Prešernovi ulici. Ljub- ko dekle je hodilo po sredini ulice, ki je namenjena peš- cem. Mlad voznik se ji je skrivoma kot hudobni zmaj pripeljal za hrbet in z užit- kom pritisnil na hup>o. Dekle je odskočilo, bledo in z veli- ko senco strahu v očeh. Na- slonila se je na bližnji zid, da bi si opomogla. Šofer je odpeljal dalje, se režal, kot da je zadel na loteriji in is- kal novo žrtev. Junak. S KOMBIJEM NA KAVO Center Celja, kjer je večina trgovin, je prepovedan za promet z motornimi vozili, kar je povsem razumljivo. 2e dolgo pa opažamo, da f>o njem vozijo vsi od osebnih do tovornih avtomobilov povsem nemoteno. Pešci, potrošniki, skačejo izpod koles, nekate- ri vozniki se izživljajo ob up- ravičenem strahu ljudi ter iš- čejo bližnjico skozi mesto, da jim ne bi bilo potrebno na- rediti kilometer več. Kdo se vozi po ulicah, ki so zaprte za promet z motornimi vozi- h? Razumljivo je, da imajo trgovine svoje dostavne avto- mobile, ki morajo na te uli- ce. O obzirnosti šoferjev to pot ne bi razpravljali. Ven- dar ali je za vse, ki tod vo- zijo, res nujno, da se pelje- jo po ožjem celjskem centru? Ali v zadnjem času ne pelje po njem že vsakdo, ki se mu zljubi, ker ve, da ga ne bo nihče kontroliral? Sedli smo v kombi brez napisa in z belo tablico ter se odpeljali. Bilo nas je ne- koliko strah, saj veste — ka- zni niso najbolj mile. Strah je bil odveč. Mejo smo prekršili pred lo- kalom Zvezda in se mimo ter počasi peljaU do Ljud- skega magazina in naprej proti Tehnomercatorju. Nič. Vrnili smo se in zopet za- peljali iz Prešernove v Sta- netovo ulico. Resnično, peš- ci so bili zelo obzirni. Kljub izredno počasni vožnji, je starejši možakar v zelenem klobuku odskočil kot bi ga pičila kača. Kr-^ Stanetovi smo obrnili. Ni^mur nič. Glede na do- poldanski čas nas je zamika- la kava. ^^^^"^'^avili smo pred Merxo- »kofetamiVn« »Tri male s smetano!« Počasi smo pih in le od časa do časa pogledali skozi vrata. Kombi je mimo stal ob pločniku, ljudje in drugi avtomobili pa so se mu izo- gibali. Tudi pred železninar- jem je bilo vse živo. Dva ka- miona in osebni avtomobil — morda je šel lastnik kupit pol kilograma žebljev — so bili parkirani pred trgovino. »Gremo naprej!« ZAMENJAJ FILM Zopet sem ter tja po pre- povedanih ulicah. Pravzaprav smo imeli srečo, da nas ni butnil tovornjak, ki je z ne- znansko naglico zapeljal sko- zi križišče pred Volno. Tone je moral opraviti svojo dolžnost: popeti se na podstrešje Volne in fotogra- firati ulico ter promet. Za- ustavili smo na križišču. To- ne je izstopil, z voznikom pa sva prižgala cigarete. »škoda, da nimamo šaha ali kart,« sva ugotavljala. Toda Tone je bil čez pet minut na- zaj. Nadaljevali smo pot. Do Majolke je šlo gladko, tam pa sta vso ulico zaprla dva kamiona, ki sta stala vzpjo- redno. Pešci so se z veliko muko vlačili med njima. »Cuj, filma mi je zmanjka- lo,« je zatamal Tone. Nič hu- dega. Odpeljali smo se do drogerije. Prijazni upravnik mu je takoj zamenjal film in se čudil, ker se nam ni nikamor mudilo — drugače to ni običajno. Zopet smo skozi izložbo opazovali naš izposojeni kombi. Samo ma- lo naprej, pred fotografsko delavnico, je parkiral drug kombi. Kdo ve, morda se je šel voznik fotografirat. ENOSTAVEN PARKING Vožnja se je nadaljevala. Bili smo jjovsem brez skrbi. čeprav nekoliko začudeni. Te ulice smo že tolikokrat pre- merili peš, sedaj pa se lepo vozimo in nekako zviška opa- zujemo te uboge pešce, ki se nam morajo neprestano umi- kati. V tisti uri, kar je tra- jala naša akcija smo srečali tudi več osebnih avtomobi- lov. Za volanom so sedeli pravi poslovni možje, ki se jim stalno mudi. Kdo ve, mo- goče pa so vozili vzorce ur ali nalivnih peres trgovinam. Ura, predviden rok akcije, je minila. Zapeljali smo pro- ti parkirnemu prostoru pred Mignonom, toda, kot običaj- no, ni bilo prostora. Nič hu- dega. Parkirali smo v Pre- šernovi ulici pred Kompa- som in odšli na zasluženo malo pivo v Evropo. Po dvajsetih minutah se je parking pred Mignonom spraznil. Odšli smo po kom- bi, ga peljali na parking, šli v Evropo in mimo načeli drugo stekleni^ piva. KAKO DOLGO ŠE? Navada, da si mnogi kraj- šajo pot po prepovedanih uli- cah, vedno bolj postaja na- vada. Gospodinje z obloženi- mi torbami, upokojenci in ot- roci —- vseh teh je dopoldne največ na mestnih ulicah se prestrašeni umikajo močnej- šim. Kako dolgo še? Se bo- mo morda navadili, da se boš lahko pred Ljudski ma- gazin pripeljal z avtomobi- lom in kupil šivanko. Kako dolgo je že tega, kar so v Celju razpravljali, da bi si lahko mnoge trgovine v celj- skem centru z malimi napo- ri omogočile drugačen in bolj varen dovoz. Kdaj bo pešcem prekipelo? S kombi jem sta se vozila MILAN SENICAR in TONE VRABL Ulice v ožjem centru mesta so zaprte za promet tistih vozil, ki tja ne piipeljejo po službeni dolžnosti. Do- gaja pa se, da lahko center mesta izrabljamo tudi za parkiranje ostalih vozil, če shičajno k,je drug,je zmanj- ka prostora ... Tudi Prešernova ulica je ena najožjih v Cel.pi, kjer prav zaradi vozil velikokrat pride do gneče m zastoja. Vprašanje je, če lahko vsa vozila tako nemoteno in upravičeno krožijo po strogem centru mesta kot ljud- je. Pa menda prometni znaki niso samo xa dekoracijo mestu? POUDAREK NA ODGOVORNOSTI Noveliran zakon o delovnih razmerjih obvezuje podjetja, da urede s splošnim pravnim aktom sistema- tizacijo delovnih mest in organizacijo dela. Sodeč po sklepih delavskega sveta v EMO, posvečajo tema dvema področjema veliko pozornosti. Že lani je posebna komisija delavskega sveta pri- pravila spremembe statuta podjetja, ki ga je delavski svet po temeljiti javni razpravi sprejel. Na zadnji seji delavskega sveta so to komisijo razrešili, hkrati pa skleniU, da morajo biti do 30. aprila usklajeni s sta- tutom tudi vsi pravilniki podjetja. V EMO so — ob sodelovanju zunanje ustanove — dolgo in skrbno pripravljali novo organizacijo dela. Na podlagi študije so sestavili osnutek pravilnika o organizaciji dela v podjetju in o sistemizaciji delovnih mest. V javni razpravi je bil tudf že osnutek o siste- mizaciji in kot kaže, bo o njem razpravljal delavski svet že na prvi prihodnji seji. Pravilnik obravnava med drugim tudi odgovornost posameznih vodilnih delavcev za delo na delovnih mestih. To naj bi pomenilo konec več ali manj dvom- ljivih polemik o odgovornosti, ki so se doslej večkrat pojavile. Pravilnik v posebni prilogi obravnava posa- mezna delovna mesta z vsemi potrebnimi pogoji za ■uspešno opravljanje dela. V njem so tudi določila o invalidih in delovnih mestih zanje. Pravilnik vsebuje še nekatere olajšave za delavce, ki sicer nimajo for- malne strokovne izobrazbe, vendar so s svojith dose- danjim delom dokazali, da lahko opravljajo tudi stro- kovno zelo zahtevna dela. SEMINAR O SAMOUPRAVLJANJU Delavski svet EMO je sklenil, da morajo vsi nje- govi člani in člani nekaterih dmgüi organov ui.ravlja- nja opraviti seminar, na katerem bodo obravnavali teme iz področja dela organov uj^ravljanja. Poleg tega bodo govorili še o perspektivnem razvoju -podjetja, o pomenu sodobnih integracijskih procesov v gospodar- stvu, o boju za mednarodno delitev dela, o pomenu osvajanja inozemskega tržišča in i>odobno. Seminar bo trajal tri dni, začel pa se je včeraj. URESNIČIMO SKLEPE SINDIKATA Zadnja sindikalna konferenca v EMO je nak^ala mnogo vprašanj, za katera bi se moral sindikat zavze- mati v bodoče, čeprav v teh sklepih tu in tam prevla- dujejo izrazi kot »bi morali«, »smo dolžni« in podob- no, pa so vendarle precej konkretni in zajemajo širino dela sindikalnih podružnic v EMO. Tako so sklenili, da se bodo tudi sindikalne podružnice zavzemale za realizacijo planskih nalog in napredek podjetja — tako bodo posvečali posebno pozornost tistim zaposlenim delavcem, ki imajo najnižje osebne dohodke in za to, da bodo vsi delavci za svoje delo pravilno nagrajeni. Osebni dohodki delavcev najnižjih kategorij bodo mo- rali bitd tolikšni, kolikor znaša življenjski minimum, oziroma v višini, ki jo zahtevata občinski slndikalrd svet in republiški svet sindikatov. Zanimivi so tudi sklepi o izobraževanju delavcev — predvsem na področju samoupravljanja. Izkazalo se je, da se delavci v organih samoupravljanja premalo aktivno udeležujejo razprav in da je vzrok za to pred- vsem v premajhni razgledanosti s področja gospodar- jenja. Vsebina sklepov kaže tudi na to, da si bodo sindi- kati prizadevali, da bodo sveti delovnih enot res oprav- ljali tiste funkcije, ki jim gredo s statutom podjetja. Sindikati ugotavljajo, da povzroča sedanji sistem nagrajevanja precej nezadovoljstva med člani kolekti- va. Podlaga za nagrajevanje naj bosta količina in kva- liteta dela. Sedanje pomanjkanje tega kriterija močno zmanjšuje produktivnost dela. Sindikati se zavzemajo tudi za to, naj bi tako imenovano »premijo za smotr- no koriščenje delovnega časa« vključili v osnovo oseb- nega dohodka za boleznine m druga izplačila. Za boleznine do 30 dni pa naj bi obračimavali povprečje mesečnega dohodka v zadnjih treh mesecih. Gre torej za številne pomembne sklepe, ki pa bodo to lahko šele takrat, če ne bodo ostali samo na pa- pirju. 11. A glej presenečenje! V daljavi je zrasla hiša! Paradižnik je s kukalom ogledoval čudno stav- bo v pušči. Širok divji kostanj pred njo je hladil dvorišče in na hiši je razločno pisalo: GOSTILNA PRI JANEZU FRAKELJČKU! Paradižnikova sta od začudenja odprla usta in pognala do gostilne. Ogledovala sta si čudo od blizu. Verjemite ali ne: tale Janez Frakeljček, ki je v ta odročni kraj postavil svoj lokal, je bil doma nikjer drugje kot v Košati lipil Paradižni- kova sta buljila v gostilno in v mize pod kosta- njem . . , Kaj nenavadnega za Frakeljčka. čisti prti na mizah ... je zamnnral Paradižnik, in še bolj je zamrmral, ko je prečital na ceniku: PRISTNI c ček, PRISTNI bizeljčan, PRISTNI . . . - Ne, tu nekaj ne štima! se je udaril po s gnu Paradižnik, in ko je nazadnje prebral: zr62 2 dinarja, piščanec 3 dinarje, je poskočil na s^ jem sedežu: Fata morgana! Čisto navadna U morgana! OCVIRKI (K.I.AS Nujno kupim avto — nov, lahko tudi z napa- ko. Ponudbe poslati pod šifro »Se mudi, sicer bo prej podražitev«. (KiLAS Od svojega kapitala sem pripravljen vložiti v donosni posel 12 procen- tov (6 odst. ki so mi jih dale redne obresti in 6 odst. na račun devalva- cije). Od posla pričaku- jem med drugim tudi, da mi pokrije razliko do 16,6 odst., za kolikor je padla vrednost dinarja. PRODAiVI Po ugodni ceni pro- dam kopalke, ležalnik in masko za ribarjenje v čistem. Prijateljem se priporočam za lepo raz- glednico. Ponudbe pod »Proletarec«. NAS\ET Garantirano varno vož- njo boste imeli na cesti v nedeljo ob uri, ko slo- venska TV predvaja film iz serije »Peyton«. Pred filmom ni priporočljivo na cesto, ker so tedaj ljudje v stiski s časom; vsem se izredno mudi domov, k prijateljem, k znancem — skratka pred TV. REKLAMA Januar 1970; Nudimo vam kvalitetna jaboka po izredno ugodni ceni 1 din za kilogram. Januar 1971: Nudimo vam jabolka po izredno ugodni ceni 3 din za ki- logram. VPRAŠANJE Prosim ustrežljivega nu- mizmatika za nasvet o tem, kako in kam naj v svoji zbirki uvrstim devalviran dinar. Ali ta- ko obogatena zbirka pri- dobi na vrednosti? Streljanje — ena izmed nagradnih iger za občinstvo — fantom ni šlo najbolje od rok oziroma puške v črni krog tarče. Vse ,ie letelo po belih površinah. V pono- vitvi pa smo le dobili zmagovalca in to šele z napiho- vanjem balonov! Smeha je bilo dovolj, ko so fantje napenjali pljuča, da bi čimbolj napihnili balon in si prislužili lepo nagrado. Foto: H. Premzl Prireditev je uspela, še posebej zaradi ubranega regljanja celjskega plesnega ansambla Žabe, ki ga vodi Vendi Vidic. Fantje, kljub dolgemu napUiovanju in sploh načrtnejšemu ukvarjanju z glasbo — vsaj nekateri so pogumno in vešče ubirali tone zlate dobe Glena IVIillerja pa tudi sodobnega televizijskega narodno zabavno obarvanega Puliarja. Pravijo, da je pomlad doba žab. Verjetno bo tudi naših in prav je tako. Foto: H. Premzl FOTO VESTI Vitanje, kraj stisnjen pod obronke Pohorja. Kraj, ki je eden največjih v konjiški občini. Kraj, kjer je bilo nekoč veliko drobnih obrtnikov in kjer je ljudem naj- več denarja dajal les. Vitanje je znano tudi kot kraj, kjer še vedno imajo izredno veliko število gostiln. Da- nes se poskušajo vključiti v vsakdanji tempo življe- nja, ki pa potrebuje bistveno drugačno orientacijo, kot jo je imel nekoč. Vitanje je za to sposobno. Foto: tv Bele vode nad Šoštanjem — kraj, kjer se je zadrže- vala štirinajsta divizija s Kajuhom, kraj, kjer imajo šolo, snmčarsko vlečnico, zdaj pa se borijo za boljšo cesto. Prebivalci Belih vod poskušajo s pomočjo ljudi v dolini in lastno prizadevnostjo dohiteti dolino. V Belih vodah živi nekaj čez tisoč prebivalcev. To je po področju največja krajevna skupnost v velenjski občini in najmanjša po naseljenosti. Ukvarjajo se s kmetijstvom. Foto: tv V R IW E Pričel je dotekati hladnejši zrak. Okoli nedelje kaže na spre- menljivo oblačno in ne- koliko hladnejše vreme. \ NOVI TEDNIK — Glasilo oböinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva: Celje. Laško in Žalec — Uredništvo in uprava Celje, Gr^orCičeva 5, poštni predal 161 — Urejuje Uredniški, odbor — Glavni in odgovorni urednik: Bernard Strmčnlk — Tehnični urednik: Jože Cegnar — NOVI TEDNIK izhaja vsak četrtek — Izdaja Ra ČGP »Delo«, Informacije propaganda Celje — Tisk in klišeji CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 60 par; letna naročnina 30 din; polletna 15 din Za tujino znaša na- ročnina 6C din — TekočI račun .507—1—1280 — TELEFONI: uredništvo 23-69 in 31-05, mali oglasi In naročnine 28-00 ŽELEZNIŠKA ZGODBA v tem času, ko imajo vlaki zamude več kot eno uro in so vagoni nezakurjeni, je neprijetno potnikom in tudi ljudem, ki delajo na železnici. Prvi so j®zni zaradi zamud in mraiia, drugi pa zaradi negodovanja potnikov, saj so bili sami veseli tx>čnosti. vendar ne morejo kaj dosti pomagati. Ce je že tako in kot kaže mora biti, pa bi morda kdaj kanček vljudnosti, potr- pljenja m človeški odnos do sočloveka premostil še kakšno težavo V Zidanem mostu je na tabli, ki visi na peronu železniške postaje, pisalo, da ima ekspres št. 2 zamu- de 30 minut, ekspres 6 pa 50. Oba vlaka sta prihajala iz smeri Zagreba. E>va čakajoča Celjana sta bila pre- pričana, da je eden obeh napisanih vlakov znani poslov- ni'vlak. Bala sta se, da potniki, ki sta jih čakala, ne bi morali ostati v Zidanem mestu do jutranjih ur, ker zadnji vlak proti Mariboru odpelje ob 21.55. Pravijo, da kdor jezik »špara«, kruha strada, in napotil se je tisti pet^ zvečer čakajoči v pisarno do moža z »rdečo irapo«. »Oprostite, koliko zamude ima poslovni vl;ik?« »Ja, kaj ne vidite na tabli, saj je napisano « »Vidim že, samo ne vem kateri ekspres je poslovni vlak.« »Nimate voznega .reda?«, je vprašal odpravnik vla- kov. čakajoči je povedal, da ga nima »Potem SI ga kupite,« je zaključil mož v železničar- ski uniformi pogovor. Pripeljala sta kmalu zatem dva vlaka, eden je bil poslovni. Celjana nista dočakala svojih potnikov in se odpeljala. Dvajset minut zatem je prisopihal še ekspres št. 6. Potniki za Celje so v njem prezebali do tretje ure zjutraj. Bila je ix>trebna samo beseda o tem, da pridejo trije vlaki in vse bi bilo drugače. Naslednji večer je starejša ženska zamudila zadnji vlak proti Celju. Vstopila je v isto pisarno in dejala možu z »rdečo kapo«, če lahko pokliče celjsko postajo in pove sorodnikom, da je ostala v Zidanem mostu. Takoj je poklical Celje, njej pa je ponudil stol, češ, da ne boste stah na peronu in zmrzovali. Delal ji je družbo ves čas, dokler niso prišli iz Celja po njo. Vsi so se mu toplo zahvalili, še posebej starejša potnica. čudno, ali ne? V petek tako ostro in zajedljivo, v soboto pa resnična prijaznost in s-Dčutje. pravzaprav pa ni čudno, le v petek je bil dežurni eden, v sobobo pa drugi človek. M. SENIČAR