ZADRUGA. List za razpravo narodno-gospodarskih vprašanj. Glasilo zveze slovenskih posojilnic. „Z združenimi močmi t'1 Štev. 5. Y Celji- 31. maja 1885. Tečaj II. Izhaja vsak mesec enkrat. Velja za celo leto s pošiljanjem vred 1 gld. 60 kr. — Inserati po dogovoru. — Naročnine, inserati in dopisi naj se pošiljajo uredništvu v Celji, glavni trg št. 105. K o dolgo ostanejo vloge pri hranilnicah. II. V poprejšnej številki tega lista bavili smo se z vprašanjem, kako dolgo ostanejo večinoma posredno hranilne vloge pri posojilnicah, in smo pri tem našli, da se je leta 1881. pri 232 posojilnicah, ktere so nam dale dotični povod, 54.08 procent vsili vlog nazaj vzelo, in da so se tedaj v 22 mesecih vse pri posojilnicah vložene vloge nazaj vzele, in da torej ostanejo vloge posredno 12 mesecev v blagajnici. Proti svarilom navade predolgo obročenih posojil, zlasti hipotekarnih posojil sklicuje se vedno na hranilnice. V istini se je temu nasproti, ne oziraje se na druge razmere, ktere dovolijo morda hranilnicam daljše obročenje posojil, naglaševalo, da se vloge pri hranilnicah manje vspreminjajo, in ostanejo posredno dalje časa hranilnici na razpolago. Ta trditev se pa doslej s številkami še nij dokazala, in se tudi ni mogla dokazati, ker potrebnih poročil 'o gibanji glavnin v posojilnicah manjka. Ker se je zdaj ta pomanklej vsaj deloma odstranil in seje za oni de] avstrijskih posojilnic našlo povprečno trajanje vlog, hočemo v primerjenje ravno tisti račun za hranilnice izpeljati. Tudi tukaj vzamemo v podlago leto 1881. in posnamemo dotična poročila po „ statističnem letniku “ za to leto. 0 stanji in gibanji vlog v 335 leta 1881. obstoječih hranilnicah dobimo v tablici A navedeni spregled. Iz teh navedb preračunimo, kakor smo storili tudi pri posojilnicah, ktero obrestno mero posrednega vložnega stanja imajo mej letom 1881. nazaj vzete vloge, in v kterem času se tedaj vse vloge nazaj vzamejo, in kako dolgo po-prek ostanejo vloge v blagajnicah. Dosledice sostavljene so v naslednji tablici B. Tablica A. Posrednje Nazaj vzeti Dežele: stanje vlog zneski gold. gold. Spodnja Avstrija: Dunaj . 139,970.374 45,074.009 okolica . 72,907.194 17,052,266 Spodnja Avstrija . 212,877.568 62,126.335 Dežele: Posrednje stanje vlog gld. Nazaj vzeti zneski gld. Gornja Avstrija . 62,138.030 13,726.471 Solnograško 7,907.766 2,901.562 Tirolsko in Predarlsko . 32,287.703 10,457.509 Štajarsko .... . 81,073.826 20,282.233 Koroško .... . 14,304.344 3,128.017 Kranjsko .... . 14,828.002 2.839,673 Primorsko .... 4,434.330 1,599.721 Češko . 249,338.371 ■ 71,854.572 Moravsko .... . 40,270.874 12,863.982 Šlezija . 11,085,170 2,705.266 Galicija , 27,884.019 9,349.249 Bukovina .... 2,534.885 1,132.137 Dalmacija .... 270.583 02.805 Država . 768,402,080 220,333.802 Ivo se je tedaj pri 232 posojilnicah, ktere bile so podlaga našej prejšnjej preiskavi leta 1881. 54.08 procent vsih vlog nazaj vzelo, je znašal ta znesek pri hranilnicah le nekaj črez polovico vsega. Pri posojilnicah ostanejo vloge posredno 11 mesecev; pri hranilnicah znaša pa ta čas skoraj še jeden-krat toliko namreč 21 mesecev. Le v jednej deželi kažejo posojilnice ugodnejšo razmero, kakor hranilnice, namreč na Gornjem Avstrijskem; v vseh deželah, iz kterih imamo za posojilnice podatke, kažejo posojilnice izdatno krajše obroke. Pogled na tablico zadostuje, da se to za vsako posamezno deželo dokaže; naj nam zadostujo toliko, da kažemo na očividno različnost na Dolenjem Avstrijskem. Tukaj ostanejo namreč hranilnične vloge 2Va krat tako dolgo v blagajnici, kakor posojilnične in sicer na deželi ne popolnoma 2krat, na Dunaji in v predmestjih pa več kot Gkrat tako dolgo. Mora se pa pri tem tudi še opomniti, da hranilnice vse obresti, ktere izplačajo, tedaj tudi mej letom ali mej poluletjem izplačane, popred kapitalizirajo in jih smatrajo kot nazaj plačane vloge, posojilnice pa vsaj tekom računske dobe izplačane obresti ne kapitalizirajo popred in jih ne smatrajo kot vloge. Na tak način kažejo pri hranilnicah nazaj vzete vloge višji znesek, kakor je to pri (Nadaljevanje na zadnji strani.) ■ £ ! 0) -4-3 'M Posojilnica * ^ i N g ca --e C 0 & i 'S? O ; ii Ph i ^ ; ce * ! tpravno leto j 2 F5b > "8 a o u P* lo zadružnikov ali 1 udov i i nih deležev v gld.i Hranilne vloge o ’a? -2 -i 03 c 0) = O Stanje leta 1883. vloženo vzdig- neno izplačanih obrestij pripisanih obrestij stanje šte- vilo koncem 1.1884. S 1 a> n I*i o M c3 C S >02 CZ >o H, > o ^ CD 00 ! g 0 1 d i n a r j e V vlož- nikov Na Štajerskem: ] i I 1 1 j 1. Celje**) ») neomej. 4 442iS86 843 7608 5 93333,226819 112562 1376 5165 212755 429 2. Maribor omej. • 3 1 483316 644:18700 47» 131868 69450 32882; 366 1 6830 175267 198 3. Mozirje***) .... 11 neomej. 10 354060 ? 1860 5 90529 i 83114 36895^ 51301 1189 136738 ? 4. Ljutomer**) .... 11 134084 297118969 5 95267 45561 34048; 215 5417 112197 373 i Ormož 9 164115 267 10791 6 12576 17625! 6354 279: 987 23847 ? j 6. Ptuj 1 127735 360| 5883 5 — 41423 5911 lil! 828 35512 114 i 7. Šoštanj **) .... omej. 11 163470 609 12080 5 92999 41983 45807 800 4285 98000 296 8 Zavec neomej. 4 158780 565 5650 5 422141 61206 22923 1480 902 77569 317 9. Sevnica**) .... n 2 62892 247 587 5 13770: 17577 11873 171 410 19474 125 | 10. Pišece 1 1-7237 127 167 5 — 1 598 — — — 598 9 i 11. Slatina 1 15266 72 127 5 — 3495 1676 18 21 1840 18 12. Makole**) .... 1 10997 121 155 5 669 S 520 — 5 6328 28 ! 13. Konjice **) 1 53402 211 353 5 44359 7133 — 124 37350 86 vkup . . 2188010 4363 82930 572556 937475 N a Kranjskem: ! 14. Kmetska posojilnica ljub- ljanske okolice v Ljub- ljani ***) .... omej. 3 196757 32 10000 4 */a 37683 19518 11535 44 1856 45666 91 15. Obrtnijsko društvo v Ljub- ljani » 29 721444 2386 16364 5 100947 47549 38906 1009 4546 114720 240 16. Metlika***) .... neomej. 5 598088 412 i 7416 5 59285 64022 19876 6262 ? 104717 ? 17. Postojna omej. 2 84003 114 j 6980 5 4617 6492 3050 82 264 7970 82 ! 18. Vrhnika***) .... » 3 |446562 65 | 6500 5 50885 64960 38258 333 2466 78833 374 | 19. Hranilno in posojilno dru- 1 štvo v Ljubljani3) . Y) 0 ? j 3370 ? ? ? ? v> ? vkup . . |20l G S -1 3009 , 50630 253417 351906 Na Primorskem: i < 20. Koper neomej 1 i ! 13388 . 99 495 5 — 4791 — 33 25 4791 ; ? 21. Gorica omej. j i ! 13881 65 | 2735 5 | , 3846 ! 52 3846 18 Na Koroškem: j i i i 1 22. Št. Jakob v rožni dolini omej. j 12 134409č ? j 00370 4 iu 57502 34983 27626 3285 2870 67729 ? vse vkup . . I I j 17 9 G 2 51 753C 197161 863475 | 136571 ') Posojilnicam po 5l/a°/o posodila ‘24.000 gld. a) za .‘j lota 1881, 1882, 1883. b) Davek tudi v tem znesku. 2) Za 1884. 1. Se ni računa. **) Stanje do 31/3 885. ***) Daja tudi neudom posojila. Posojila Stanje koncem leta 1884. Th GO QO Zadruga imela je L 1884 cS S 00 N 00 V "‘V i= o stanje leta 1883 stanje koncem leta 1884 .® ► •a 53 jz 0« a> »o '3 9 S M S >W g g rj 02 'c? dana vrnena od tega je d ^ ® 'S pi .5, S ~ J — -B tn o 0> rŽ O ^ SKupna svota vknjiženo na menjice na dolžna pisma SP £ J s. ■S s? O S? -4-s C3 §3^ r« S »S _£ = i- M ^ -o a o •.£ > o > C« "S* o 35 •S i £ rt a> o <35 02 dolž- nikov strank te Ph g o l a i n a r j e v gold. rt gold. gold. c3 za goldinarjev gold inarjev 6iu5| 6, 5* 120373 109940 137585 173150 31421 117606 226537 165:184 791 584 17320 ? 29 42150 ? 76 167067 ? 686 22810 6820 2629 27551 33000 2713 3260 1268 1079 25 V 136») ? 7114| 3192 m a 6 6 8 6 9 6 6 7 6 7 6 94213 109149 26789 105547 46081 12770 77435 22463 59309 54985 31252 59018 26794 6895 5972 12041 38231 55417 13858 36950 5842 37174 12403 8789 435 10 116230 117754 49148 49143 98279 93296 30775 6S95 5537 12041 38271 ? 283 230 338 609 537 228 118 69 120 201 ? 10249 < 1400 44 9 ? 117754 32394 1250 ~ 283 159 3 ? 6505 49143 98279 93296 28125 6895 5537 12041 38271 33 338 609 537 216 118 69 120 201 8592 7000 10000 9000 6000 4700 8200 513 9988 866 1713 2018 917 810 105 70 407 1107 43000 16366 250 100 14600 1 101 101 2426 422 811 645 316 1355 514 23 10 153 1730 k) 957 385 228 1387 327 239 17 94 17 57 ? 284 ? ? 13 ? 106 ? ? 200561 8972 5393 722 1 2209 3375 752 314 191 141 508 6248(52 1009390 70302 135070 12654 7785 629 39 G 6 6 8 G 37162 143202 67692 13289 53134 81261 280G91 2696 12 29523 157272 64964 267101 222837 21974 125224 53460 156792 113958 20837 84183 97 2131 ? 90 ? 13601 7445 1300 28 7 39859 150792 100513 13000 78783 69 2131 ? 47 6237 5400 36 ? 10000 5000 7168 3583 2374 439 1655 57 5630 1019 1305 1212 475 1353 77 1330 199 177 967 220 ? 551 ? ? ? 103 ? 1300 11312 1212 275 1970! 7536 ? ? 7536 ? — — — — — — — — — — — — 003 322015 436766 15000 ' ' 5687 5364 3250 19672; G G — 5340 6765 10 5330 6705 90 32 — 5330 G765 90 32 1000 1021 176 1 1 I 115 35 ? — 171 63( 5in0 113024 120541 111987 133495 ? 91257 ? 42248 ? I 440 12000 680 831 962 5250 1059901 159171( 92302 | 1152758 1881 o 11901 ' 88095 posojilnicah na tam navadni način. V istini hranilnica razmere še ugodnejše, kakor se to tablici vidi. Tablica B. Vse rloee se u»- Nazaj vzete vloge • “ • v procpntih obstanka J V Dežele: /a Moravsko 61.83 27.80 20 43 10 21 Va Šlezija . 84.79 23.66 14 51 7 25 »/a Galicija . 60.65 33.53 20 36 10 18 Bukovina 122.79 44.66 10 27 ? 13 Va Dalmacija ? 23.21 ? 52 p 26 Država . 54.08 28.67 22 42 11 21 III. Na te izpeljave pred vsem drugim opomnimo, da smo tudi mi tega mnenja, in smo to tudi že v „Zadrugi“ izrazili, da pridobitev prometne glavnine za posojilnice potom hranilnih vlog zna z nevarnostmi združena biti, ker se znajo namreč te v kratkih obrokih nazaj vzeti, nasprotno pa se izostale terjatve ne morejo tako hitro dobiti in da bi se iz tega vzroka priporočalo, da se prometna glavnina posojilnic, ako mogoče po zadružnih deležih, tedaj po stalnem denarji, pridobi. Pristavili pa smo žo takrat, da se je pri naših novo-otvorjenih društvih večinoma nazor malih deležev sprejel zategadel, da se na jednej strani zamore porabiti davščine olajšava v smislu postave dne 27. decembra 1880, na drugej strani pa se pri današnjem slabem položaji našega kmetskega stanu od kmetskih zadrug večja deležna vplačila dajati ne morejo. Idi moramo reči vzeti, kakoršne so. Posojilnice so se in se bodo osnovale, da se kmetskemu stanu dajo cenejši denarni pomočki na razpolago, kakor to stori za to nastavljeni zasebni denarni pospešitelj, dalje pa tudi skušnja uči, da ljudje pristopijo pri nas še le tedaj denarnemu zavodu, ako hočejo od njega zahtevati posojilo, to se pravi tedaj, če so v denarnih stiskali. Kako pa bi se moglo od takega zahtevati, da naj vplača popred visoki znesek; naše posojilnice so tedaj vsaj toliko časa, da se materijalno stanje našega kmetskega stanu izdatno ne zboljša, prisiljene, pridobivati si prometne glavnine po hranilnih vlogah in po posojilih. Statistika pa kaže, da se hranilne vloge pri posojilnicah posredno ne pustijo tako dolgo ležati, kakor pri hranilnicah, ker se namreč pri posojilnicah povprek le po 11 mesecev, pri hranilnicah pa po 21 mesecev pustijo: vendar se mora povdarjati, da naše posojilnice večinoma le posojila proti osebni veresiji na 6 mesecev zapadlega časa dajejo; tako na primer je celjska posojilnica pri izposojenih 185.054 gold. le 9030 gld. na čisto hipotekarno veresijo oddala. Dalje je delokrog naših posojilnic v primeru hranilnic mali, in so predstojniki posojilnic večjidel premožnejše osebe, ki deloma z lastnim premoženjem, deloma pa z osebnim kreditom ako bi bila posebna sila., to se pravi pri kakem naskoku hranilnih vložnikov, zavod rešiti za-morejo, da mu nij treba izjavati, da ne more dalje izplačevati; vse drugače pa je pri hranilnicah, kjer so hranjene visoke svote večkrat po milijonih kot hranilne vloge, kako se zamore taki zavod pri kakem naskoku hranilnih vložnikov rešiti? Razven tega hranilnice tudi nimajo stalne naložne glavnine, kakor jo imajo posojilnice v deležih. Da se pri hranilnicah hranilne vloge posredno dalje ležati pustijo, kakor pri posojilnicah je tudi zaradi otročjih denarjev, in zavoljo tega, ker se ljudje še niso navadili, da bi smatrali posojilnice kot hranilnice. Toda to, da se pri hranilnicah hranilne vloge dvakrat tako dolgo ležati pustijo, kakor pri posojilnicah, nij še vzrok, da bi se zadnje smele popolnoma znebiti hranilnih vlog, ker je še le v časih financijelnih prevratkov bati mnogega izplačevanja hranilnih vlog, ako pa nastopi taka doba, trpele bodo tudi hranilnice, kakor sploh vsi denarni zavodi samo s tem razločkom, da se pri hranilnicah zaradi velikih denarnih svot hitre otetbe ni nadjati, naše posojilnice pa, posebno tiste manjšega in srednjega delokroga se z osebnim posredovanjem načelstva ali pa drugih odličnih udov veliko ložje iz začasne denarne stiske rešiti dajo. Ce ostanejo tedaj naše posojilnice pri današnjej navadi, ako namreč posojila na hipotekarni kredit le izjemno dovoljujejo, ako dalje na to pazijo, da si pridobijo potrebni, redni kredit pri kakem večjem denarnem zavodu in razven tega rezervnine zaloge v papirjih, ki se dajo vsaki čas izmenjati, naložijo, bodo zaradi tega, da se jim hranilne vloge odtegnejo, težko prišle v zadrego. Iz previdnosti pa bi svetovali, da se sprejemajo veče vloge le od takih strank, o kterih je gotovo, da so zavodu prin-cipijelno naklonjeni; dalje je neobhodno potrebno, da se večili hranilnih vlogah dogovorijo 0 do 12 mesečni odpovedni obroki. Ce bi se pa enkrat po večjem materijalno stanje našega kmetskega stanu, za kterega vendar v prvej vrsti naše posojilnice obstoje, zboljšalo, in ko bo enkrat naše kmetsko ljudstvo zadružni princip bolje spoznalo, potem bomo mi prvi, ki bomo gledali na to, da se delajo veči deleži, kajti le tako bodo postale posojilnice neodvisne od vsili prememb financijalnega življa ali pa političnih zmešnjav. Izdajatelj in lastnik: Mihael Vošnjak. — Tisk nNarodne Tiskarne" v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Muks Veršec.