Učiteljski pravnik. KRIVICA ZA UCITELJE, KI MORAJO K VOJAKOM. Po členu 133. uradniškega zakona in členu 48. vojnega zakona se odpušča državni uslužbenec iz državne službe radl odsluženja predpisanega roka v stalnem kadru. Tudi dijaku, ki gre takoj po študiju odslužit vojaški rok, se ne šteje te dobe v službena leta. Krivica se pa zgodi onim učiteljem, ki so kot začasni učitelji nesposobni za vojno službo in se jih sprejme v državno službo s stalnim mestom. Česo naknadno priznani sposobnim ter po odsluženju kadrskega roka hočejo na svoje stalno mesto, ga ne dobe več, ampak morajo ponovno prositi za nameščenje, kakor vsak drug začetnik. Ta krivica se tiče največ uradnlkov II. kategorije, posebno učiteljev. Učitelj, ki je dovršil učiteljišče z 18 letom je sprejet v državno službo. Če je sposoben za vojno službo šele s 24 letom, ima tedaj že 6 let službe ter je po členu 16. uradniškega zakona zadobil stalnost. Z ozirom na njegovo službo, izobrazbo in oceno je prejel po členu 62. točka 1., 2. in 3. uradniškega zakona stalno službeno mesto. Popolnoma napačno je, da mora tak učitelj znova prositi po odsluženju roka Pri vojski za nameščenje, kar se tudi dogaja. dasi členi 22., 23.. 62., točka 7. uradniškega zakona govore ugodno za take nameščence. Še večja krivica se godi takim učiteljem če so oženjeni. Njih obitelji so v takem slučaju prepuščene same sebi, odvzeto jim je stanovanje in če nimajo premoženja, so izpostavljene stradanju in morajo živeti od miloščine drugih, ker od člena 327. vojnega zakona itnajo zelo malo koristi. Po členu 50. c) vojnega zakona so vojne službe oproščeni popolnoma vsi edini hranilci družin, ki plačujejo Ietno pod 20 Din davka. Ta člen se pa ne razteza na državne uradnike, zato bi bila država dolžna in poklicana, da bi v tem času vzdrževala družine prizadetih ali bi pa tudi na nje raztegnila člen 50 c) vojnega zakona. Najsrečnejša rešitev bi bila za oboje in za narodno prosveto tudi, ako bi učitelji odslužili vojni obvezni rok kakor prej, po 3 mesece v letu v času velikih počitnic in da se jih v tem času ne razreši od učiteljske službe (oni, koji so sprejeti), temveč se jih smatra kakor bi bili na dopustu s pravico do vseh dohodkov, ki jim pripadajo. Dokler se to ne doseže, je vlada dolžna, da jim v prvem slučaju po odsluženju vojaškega roka vrne prejšnje mesto, v drugem slučaju pa tudi, da zaslgura družlni prizadetih v tem času eksistenčni minimum. »Nar. Prosv.« —§ Ali bi se dalo proti redukciji ali upokojitvi s kako prošnjo ali pritožbo kaj doseči? Odgovor. Člen 228, novega zakona o uradnikih in drugih državnih uslužbencih civilnega reda pravi: »Zoper odločbo, s katero se uslužbenec prevede po tem zakonu, je dopustna pritožba na državni svet v 30 dneh po priobčitvi. Zoper odločbo, s katero se uslužbenec ne prevede po tem zakonu, ni pritožbe.« Kadar prejmete dekrete, da ste prevedeni, naj si vsak na podlagi določil službene pragmatike izračuna, če je uvrščen v pravo kategorijo, položajno skupino in zlasti plačilno stopnjo. Ako se bo čutil kdo, ko prejme odlok, da je preveden in kam je uvrščen, v svojih po pragmatiki zajamčenih pravicah prikrajšanega, kar se bo najčešče zgodilo ravno s tem. da se mu bo štelo manj službenih let nego jih ima resnično, irna državni uslužbenec po členu 228. službene pragmatike pravico vložiti proti uvrstitvi tekom 30 dni pritožbo na državni svet. — Drugače pa je, če sploh ni preveden, to je, če je uslužbenec na podlagi redukcije odpusčen ali upokojen. Zoper neprevedbo po novem zakonu, to je zoper redukcijo ni nobene pritožbe. Pritožijo se prizadeti lahko na državni svet le v tem slučaju, če so bili reducirani po 1. januarju 1924, ker zakon določa, da se vsi, ki do tega dne ne dobc obvestila, da niso prevedeni, smatrajo za prevedene. — Kako se kolekujejo pritožbe na državni svet, o tem poročamo na drugem mestu. —§ Kolekovanje pritožb na DržavnJ Svet. Po tarifni postavki 52. zakona o taksah in pristojbinah je postopati glede kolekovanja sledeče: Za pritožbe (tožbe), prijavljene državneinu svetu zoper ukaze ali postopanje vseh administrativnih oblastev je plačati takso 100 Din. Za državne uradnike pa je sledeča izjemna določba, pod »pripombo 1.«, ki se glasi: Za pritožbe (tožbe),ki jih vlaga državni nameščenec pri državnem svetu zoper odločbe. s katerimi se mu je kot državnemu uslužbencu prekršila pravica.se ta taksa ne p 1 a čuje v naprej. Pobere se naknadno samo, če državni svet potrdi odločbo, zoper katero je bila pritožba (tožb a) v 1 ož e n a. Plačilo odredi ali izvrši ono oblastvo, ki je izdalo prvo odločbo.