Jezik in slovstvo, letnik 67 (2022), št. 3 Primož Mlačnik UDK 821.163.6.09-312.4Demšar A. Univerza v Novi Gorici DOI: 10.4312/jis.67.3.5-15 Fakulteta za humanistiko 1.01 Raziskovalni center za humanistiko UDOMAČENI SLOVENCI V DETEKTIVSKIH ROMANIH AVGUSTA DEMŠARJA Članek preučuje politiko reprezentacij v detektivskih romanih Avgusta Demšarja prek dekonstruktivne analize detektivske pripovedi in detektivske triade. Skozi perspektivo domačega noira so predstavljeni romani Olje na balkonu (2007), Tanek led (2009), Evropa (2010), Miloš (2013), Otok (2018) in Cerkev (2020). Demšarjevi romani se s kritiko kulturne konservativnosti in reakcionarnosti pogajajo s konser- vativnim toposom, ki je inherenten strukturi detektivskega romana. Na manifestni ravni pripovedi prek politično korektnih detektivov in lezbične detektivke nasprotujejo bigotizmu, vendar prek detektivske triade potrjujejo veljavnost represivne spolne morale. Detektivsko delo, morilski motivi in razmerja med spolnimi in družbenimi identitetami žrtev se skladajo s pregrehami in z normami patriarhalnega krščanskega imaginarija. Spodletelo srečanje med javnimi in zasebnimi zločini ponuja izviren vpogled v strahove sodobne slovenske družbe. Ključne besede: detektivski romani Avgusta Demšarja, domači noir/domestic noir, ženske in moški, politika reprezentacij, neoliberalizem, kulturna konservativnost 1 Udomačeni pod Alpami Detektivski roman kot literarna forma, katere zgodba temelji na dinamiki med pri- kazovanjem in razreševanjem zločina oziroma med prekinitvijo in vzpostavitvijo družbenega reda, je kulturno konservativen žanr ne glede na refleksivnost in po- litična prepričanja pisateljev. Detektivska pripoved temelji na formuli red-nered- -red, ki jo v posameznem romanu na izvirne načine urejajo razmerja med detek- tivom, zločincem in žrtvijo. Zločinci in njihove žrtve vržejo svet iz tira, detektiv pa poskrbi, da je na koncu spet »vse v najlepšem redu«. Detektivke posnemajo in hkrati ustvarjajo družbeno resničnost. Snov črpajo iz diskurzov, ki družbeno JIS_3_2022-FINAL.indd 5 20. 12. 2022 11:46:46 6 Primož Mlačnik resničnost podpirajo, ji nasprotujejo, ali pa se z njo pogajajo. Tako jezikovni di- skurzi ali sistemi manifestnih izjav o določenih temah kot tudi razmerja med de- tektivom, zločincem in žrtvijo temeljijo na latentnih pomenskih strukturah. Ure- jajo jih osnovna, kulturno naturalizirana binarna nasprotja, kot so moško/žensko, dobro/zlo, javno/zasebno. Dekonstruktivno analizirati oziroma brati detektivske romane na pomensko strukturni ravni pomeni spoznavati temeljne družbene pro- bleme in miselnost okolja in časa, v katerem so nastali – vrednote, norme, prepri- čanja, navade in strahove, ki so povezani z idejo dobrega in varnega življenja. Ko je bila leta 2019 na Sarajevskem filmskem festivalu prvič predstavljena ekrani- zacija slovenskega kriminalnega romana Jezero, je sodobna slovenska kriminalka prejela žanrski naziv (pod)alpskega noira. Glokalizirana skovanka je v Golobovem literarnem pristopu morda prepoznavala apropriacijo nekaterih značilnih žanrskih elementov skandinavske kriminalke, kot so melanholični in godrnjavi detektiv ter pretirano, krvavo nasilje. Nova skovanka slovenskih detektivk oziroma kriminalk je morda izhajala tudi iz predpostavke, da slovenske kriminalke ustvarja predvsem posebna estetika naravnega in kulturnega okolja. Vendar ne smemo pozabiti, da se je priljubljenost slovenskih kriminalk v drugem desetletju enaindvajsetega stoletja pričela z romani Avgusta Demšarja. Tudi njegovi romani so bili leta 2021 ekranizi- rani v seriji z naslovom Primeri inšpektorja Vrenka, ampak v njih ni estetskih ele- mentov (pod)alpskega noira. V tem članku predstavljamo Demšarjeve detektivke v kontekstu domačega noira (domestic noir), saj je za slovensko detektivsko fikci- jo bolj kot estetika zasneženih gorskih vrhov in temnih dolin značilen chiaroscuro kulturno konservativne in ambivalentne politike reprezentacij. 2 Domači noir Domači noir se pomensko nanaša na dom, družino in gospodinjstvo. Skovanka pripada pisateljici kriminalk Julii Crouch, ki je leta 2013 na svojem blogu zapisa- la, da se kriminalne zgodbe domačega noira odvijajo v družinskih domovih in na delovnih mestih. Te zgodbe temeljijo na medčloveških odnosih, njihovo izhodišče pa je širok feministični pogled, ki se ukvarja z žensko izkušnjo izčrpavajočega in nevarnega doma (Crouch 2013 v Peters 2018: 12). Dom, kjer ženske protagonistke preživijo veliko časa, čeprav se tam ne počutijo doma (Joyce 2018: 6), in žensko v domačem noiru pogosto neposredno ogroža nasilen in posesiven moški. Nasilje spolno zaznamuje moška posesivnost. Vendar dom kot ženski »habitat« ogrožajo tudi družbeni dejavniki, zaradi česar ni nenavadno, da se semantika »ogroženega doma« umešča v diskurza družbenoekonomske krize in ksenofobije. V romanih, ki se uvrščajo v žanr domačega noira, imajo ženske več zmožnosti za delovanje v vlogi detektivk in zločink (Joyce 2018 4) kot v klasičnih in trdih detektivkah iz preteklosti, zaradi česar se žanr dojema kot proizvod feministične kritike. Feministična kriminološka kritika že od osemdesetih let v kriminalnem žanru razi- skuje razmerja moči med ženskim in moškim spolom, razredom, raso in spolnostjo JIS_3_2022-FINAL.indd 6 20. 12. 2022 11:46:46 7Udomačeni Slovenci v detektivskih romanih Avgusta Demšarja (Marsh in Melville 2006 v Vann 2018: 2). V nekaterih interpretacijah, ki izhajajo iz radikalne feministične perspektive, je ženski agens v domačem noiru še vedno neločljivo povezan s podobo viktimizirane žrtve, katere pozitivno ali negativno odklonsko vedenje gre pripisati moškemu. Vendar pa ženske v sodobnem doma- čem noiru nimajo več marginalnih vlog, značilnih za klasično ali trdo detektivko. Ženske niso več zgolj študentke sodne patologije (Verč 1998) ali pripravniške pomočnice, ki prek spolnega razmerja z detektivom intelektualno dozorijo (Golob 2016). Ključno vlogo imajo pri oblikovanju in usmerjanju pripovedi, v kateri bodo po vsej verjetnosti preživele. Pojavljajo se bodisi kot suverene, pravičniške detek- tivke bodisi kot ambivalentne protagonistke, ki so lahko hkrati detektivke, žrtve ali morilke (Redhead 2018: 116). V domačem noiru praviloma ni ženskih trupel, poslednjih podob nepremičnosti in pasivnosti, ki v komercialni kulturi že dolgo predstavljajo poblagovljeni fetiš ženskega telesa (Miller 2018: 90). Interpretacije, ki pri razumevanju domačega noira ne storijo »usodne« epistemolo- ške napake feministične kritike, ki za izhodišče kritike jemlje objekt svoje kritike – izenačitev ženske in doma –, kažejo na to, da se v tem žanru spreminja predvsem podoba doma v smer večje odtujitve, nedomače domačnosti in neizogibne fatal- nosti (Redhead 2018), saj obstaja več načinov, kako se v zločinu združita domače in žensko (Peters 2018: 11). V domačem noiru zločin detektivske uganke vodi na- zaj v domače gospodinjstvo, ki je predstavljeno kot prostor napetosti in potencial- nega nasilja (Waters in Worthington 2018: 210). Zlo zasebne sfere izhaja iz javne sfere in intimni umori so pogosto posledica ekonomskih dejavnikov, ki ogrožajo družinsko ali skupno lastnino (Waters in Worthington 2018: 210). Domači noir je torej detektivka v družbenem kontekstu neoliberalizma, kjer se idilično družin- sko življenje in intimni medosebni odnosi sesujejo pod zunanjimi družbenoeko- nomskimi in političnimi pritiski oziroma zaradi objektivnega, sistemskega nasilja. Vsakdanji dogodki, kot so družinska kosila, poroke, dopusti in rutine, postanejo prizorišča tesnobe in zla, ki prihaja od zunaj (Waters in Worthington 2018: 216). V okviru kritičnih teoretskih obravnav noira v enaindvajsetem stoletju lahko do- mači noir dojemamo kot kritično-liberalno izpeljavo neoliberalnega ali kapitali- stičnega noira, ki afirmativno ali negativno artikulira neoliberalno kulturno etiko in objektivno oziroma sistemsko nasilje. To pomeni, da domači noir uporabi podo- be privatiziranih družbenih strahov (Christensen 2015: 320), shizmo med moralno ustreznimi in moralno obsojanimi ljudmi (Breu 2016: 39–57) ter ekscesno nasilje in morilski pohlep (Pepper 2016: 228–232) za kritiko tradicionalističnih kulturnih vzorcev, ki se na svetovnem Zahodu nanašajo predvsem na patriarhalno družbeno ureditev in vprašanje spolne (ne)enakosti. Čeprav so bile v kontekstu domačega noira doslej analizirane predvsem britanske in ameriške pisateljice (Joyce 2018: 1–8), žanr pišejo tudi moški pisatelji z mo- škimi liki detektivov, ki si delijo zgodovinsko žensko afiniteto do psevdonimske mistifikacije spola (Hynynen 2018: 240). V ženski literarno-zgodovinski tradi- ciji je raba moških avtorskih psevdonimov podelila njihovi literaturi pečat večje JIS_3_2022-FINAL.indd 7 20. 12. 2022 11:46:46 8 Primož Mlačnik legitimnosti, ki se je kazal v večji publiciteti in bolj nepristranskih literarnih kriti- kah. Poleg tega pa je raba moških psevdonimov ženskim pisateljicam omogočala, da so pisale bolj razbremenjena in ne(samo)cenzurirana besedila. V nadaljevanju bomo v kontekstu domačega noira analizirali Demšarjeve detek- tivske romane. Na primerih dekonstruktivne analize detektivske triade in vloge moških in ženskih protagonistk v romanih Olje na balkonu (2020a; izvorno 2007), Tanek led (2020b; izvorno 2009), Evropa (2021a; izvorno 2010), Miloš (2021b; izvorno 2013), Otok (2018) in Cerkev (2020c) bomo izpostavili izstopajoče sku- pne značilnosti Demšarjevega domačega noira in njihovo politiko reprezentacij. 3.1 Tanek led in poženščeni moški V Olju na balkonu (2020a) umre zdravnik Klavdij Potokar, ki je »precej dal na mnenje ljudi /in/ je rad ugajal« (Demšar 2020: 176) – povsem nedolžen, samski in ločeni moški transvestit, fotografiran v ženski obleki v objemu domače dnevne sobe in v strahu pred javnostjo dokončno poženščen v smrti, za katero so kolek- tivno odgovorni stanovalci stanovanjskega bloka, ki se med seboj izsiljujejo za denar. Od Demšarjevega prvega do tretjega romana se odvije prehod, v katerem se izostrijo toposi domačega noira, na katerih sloni velik del pisateljevega de- tektivskega dekaloga. V Tankem ledu se zgodba zopet zaplete in odvije v majhni skupnosti mariborske srednje šole, ki je prežeta s seksizmom in tekmovalnimi odnosi. Morilec je Danilo Toplak, bojazljivi in poženščeni ali demaskulinizirani psiholog in pomočnik ravnateljice, ki ima razmerje z ločeno šolsko psihologinjo Nevenko Primožič. V umore ga »prisilita« dve ženski. Nevenka, ženska, s katero ima spolno razmerje, Toplaka sili, da naj zapusti svojo ženo, medtem ko se on svoje žene, ki ga pretepa, tako boji, da tega ni zmožen storiti. Zato ubije Nevenko, tajnico Tjašo Kocen, nesrečno pa tudi ravnateljico Sanjo Klemenčič, ki je imela zunajzakonsko razmerje s sociologom Iztokom Palfijem, kar je pomembno samo v kontekstu naše argumentacije. Umore razrešita Martin Vrenko, empatični liberalni detektiv in psi- holog, ter verni kriminalistični pomočnik Marko Breznik. Glavni morilski motiv je strah, da bi Toplakovo zasebno življenje postalo javno. Vlogo ženske v patri- arhalnem diskurzu prevzema poženščeni moški, ki je povsem omejen na zasebno sfero, medtem ko je njegova nasilna žena predstavnica javne sfere. Vloga žensk v romanu je ambivalentna in večstranska, vendar so ženske primarno spletkarske, nasilne in moškemu škodljive »pisik babe« (Demšar 2020b: 171). V Tankem ledu poženščeni moški zaradi žensk ubija ženske, ki jih ima rad, da bi ohranil svojo monogamno zvezo in prekril svoj naglavni greh. Idilične partnerske zveze ne uničijo ekonomski ali politični dejavniki od zunaj. Od znotraj jo uničita normativna ideja o pravšnji partnerski zvezi in nečisto poželenje, zaradi česar um- rejo tri ženske. Kot je značilno za domači noir, kjer je pravici zadoščeno zgolj v JIS_3_2022-FINAL.indd 8 20. 12. 2022 11:46:46 9Udomačeni Slovenci v detektivskih romanih Avgusta Demšarja nekakšni bledi podobi (Waters in Worthington 2018: 215), Toplakova žena za svo- je fizično nasilje ne odgovarja, prav tako pa roman zgolj z odpovedjo delovnega razmerja preživi profesor umetnosti in posiljevalec Robert Humer. 3.2 Evropa in spregledana ženska Umori se zgodijo v majhni akademski skupnosti sredi mednarodne konference Europe now, ki jo organizira Mariborski inštitut za evropske študije. Morilka je Nataša Jenko, vse življenje spregledana, ponižana in razžaljena samska ženska »brez najmanjšega kančka karizme« (Demšar 2021a: 234). Nataša umori naključ- na moška, ki sta ji v njeni družbi namenila premalo pozornosti. Kevina Douglasa, kanadskega profesorja sociologije, ki je na konferenci predstavljal referat Evropa s stališča Drugega, ponoči povozi na Koroškem mostu. Porečana Luko Vogrinči- ča, šefa strežbe iz pohorskega hotela, zabode. Oba moška po smrti obrca v med- nožje in s tem oskruni njuno »visoko letečo in opevano moškost« (Demšar 2021a: 247). Nataša Jenko svojo travmo združi s ponotranjeno »žensko« travmo. Svoj morilski podpis si izposodi od druge razžaljene ženske, katere prešuštniški mož je pred več desetletji najprej umrl zaradi nasilja lizbonske tolpe, nakar je podlegel še posthumnim brcam v mednožje s strani upokojene direktorice Mariborskega inštituta za evropske študije Mire Meško, ki je tistega večera izvedela za njegovo razmerje. Detektiv Vrenko reši obe uganki umora s pomočjo laične empatične in poklicne behavioristične psihologije. Kot v večini ostalih Demšarjevih romanov so dobre, normalne in čustveno nepoškodovane ženske protagonistke poročene (npr. kriminalistka Ivana Premk). V Evropi osumljenke izhajajo iz akademske skupnosti samskih žensk. Vlasta Wolf je samska, ambiciozna, spletkarska in nesimpatična ženska, ki je v nezakonskem razmerju s Hrvojem Ujčićem, docentom z zagrebškega vseučilišča. Tatiana je pred kratkim razvezana postdoktorska študentka iz Estonije. Tajnica Darka Logar je »svoje življenje živela sama, varno skrita za trdno zapahnjeno čustveno lupino« (Demšar 2021a: 143). V Evropi ženska simbolno mori zaradi moških. Podobno kot je Toplak v Tankem ledu simbolno podrejen ženski, je Nataša Jenko simbolno podrejena moškemu. 3.3 Miloš in homofobna mati V Milošu pripadajo umori, indici in osumljenci družinskemu okolju štiričlanske družine Hočevarjev, ki živijo v šestem nadstropju bloka na Taboru v Mariboru. Morilka je sedeminštiridesetletna gospodinja Ljuba Hočevar, patološko zaščitni- ška in posesivna mati, ki ubije štiri ljudi in poskusi ubiti tudi svojo hčer Evo Ho- čevar. Najprej ob vhodu v blokovsko stavbo s kijem do smrti pretepe Italijana Luco Bianchija, partnerja Španca in prešuštnika Felipa Gonzalesa, ki se je po obi- sku nočne zabave v (sub)Kulturnem centru Pekarna zapletel v kratko in strastno JIS_3_2022-FINAL.indd 9 20. 12. 2022 11:46:46 10 Primož Mlačnik spolno razmerje z njenim osemnajstletnim sinom Petrom Hočevarjem, ki je pod skinhedovsko maškaro skrival svojo gejevsko identiteto.1 Druga žrtev Ljube Ho- čevar je Peter, ki ga zaradi potrjenih sumov o njegovi gejevski spolni usmerjenosti med spanjem zastrupi s plinom, kar skuša prikazati kot samomor: »Samomor je za družinsko čast manjše zlo (in družbeno še vseeno bolj sprejemljiva sramota) kot homoseksualnost« (Demšar 2021b: 385). Tretja žrtev Ljube je mlada študent- ka in prodajalka ljubezni Nataša Ogrinc oziroma Nina, ki v lovski brunarici v Slovenskih goricah enkrat na teden poteši Ljubinega moža Karla Hočevarja. Lju- bina četrta žrtev pripada preteklosti. Gre za Petrovega sošolca Anžeta iz četrtega razreda, ki ga Ljuba zaradi pretiranega izkazovanja fantovske ljubezni v šoli v naravi potisne čez zaledenelo ravnico v prepad. Politično korektnemu in novemu detektivu Milošu, zaradi katerega se Vrenko v tem romanu umakne v ozadje, in lezbični detektivki Niki Lavrič ne uspe ugotoviti, čemu je Ljuba skušala ubiti Evo Hočevar, katere padec iz šestega nadstropja s svojim korpulentnim telesom v pri- tličju prestreže skoraj čisto na koncu romana hospitalizirani Miloš. Obstajata dve možni rešitvi uganke, ki navsezadnje nista ključni: Ljuba je skušala ubiti svojo hčer bodisi zaradi Evine lezbične identitete bodisi zaradi Evine vednosti o Ljubi- nih umorih (Demšar 2021b: 394). V Milošu tako zločinska spletka in okoliščine umorov kot tudi preiskovalni po- stopek pripadajo diskurzu, ki temelji na dihotomiji homoseksualnost/homofobija. Morda je najbolj nenavadno, da v ta diskurz poleg osrednje kriminalistke Nike Lavrič vstopa nov junaški protagonist Miloš – lik nasilnega, inteligentnega, empa- tičnega, politično korektnega in heteroseksualnega moškega detektiva, ki je sredi reševanja morilske uganke tudi v ločitvenem postopku, v katerem mu skuša poh- lepna in prešuštniška žena nepravično odvzeti premoženje. Omenjeni diskurz po- leg gejevskih žrtev in homofobne morilke v začetku pripovedi ironično vzpostavi homofobni, seksistični, rasistični in topoglavi kriminalist Drago, ranjeni moški, prevarani ločenec in nasilni izpraševalec, Miloševa podvojitev in ekvivalent Go- lobovega Brajca, ki v preiskovalnem postopku kriminalistični ekipi predstavi svojo razlago, teoretični temelj detektivske rekonstrukcije verižnih umorov na Štajerskem. Drago prenese svoje strahove pred očarljivimi geji na kriminalistično preiskavo uganke dveh umorov, pri katerih tudi Miloš in Nika čutita nekakšno skrivnostno povezanost: Peter Hočevar je (kot skinhed) ubil Bianchija zaradi homofobije, Gonzales pa je ubil Hočevarja zaradi maščevanja (Demšar 2021b: 173–175). Nika dvomi v Dragovo teorijo, saj ni prepričana, koliko Dragova »latentna homofobija izkrivlja njegovo jasno presojo« (Demšar 2021b: 176), vendar na koncu razmisle- ka vseeno sklene, da »/t/udi slepa kura včasih zrno najde« (Demšar 2021b: 176). Kriminalistična ekipa s preiskovanjem Petrove osebne in psihološke zgodovine 1 Demšar subkulturo skinhedov stereotipno enači s homofobnimi in ksenofobnimi (neonacističnimi) skinhedi iz osemdesetih in devetdesetih let. Čeprav so bili skinhedi iz šestdesetih let izvorno resda puritanska in šovinistična mladinska subkultura, so bili subkultura, ki so jo primarno zaznamo- vale vrednote delavskega razreda, kar pa v slovenskem domačem noiru ni relevantna kategorija. JIS_3_2022-FINAL.indd 10 20. 12. 2022 11:46:46 11Udomačeni Slovenci v detektivskih romanih Avgusta Demšarja naposled ugotovi, da je bil Peter v otroštvu zasanjani in razneženi fant. Ko je Peter končno »osumljen« latentne homoseksualnosti, ki jo je skušal prekriti s pridru- žitvijo klapi obritoglavih homofobov, Nika ponovno razmisli o Dragovi teoriji. Razmišlja o tem, da bi lahko Gonzales, partner Bianchija, ubil Hočevarja zaradi njegove afere z Bianchijem (Demšar 2021b: 253). Politika teh reprezentacij se v resnici začne, ko postane Miloš sredi detektivskega dela eden od osumljencev za umor prodajalke ljubezni Nataše Ogrinc, saj krimi- nalisti ob njenem truplu najdejo košček kuverte z njegovim naslovom. Vendar pravšnji Miloš tudi v ločitvenem postopku ne obiskuje prostitutk. Košček kuverte je iz smeti vzel neki državni sekretar, nasprotnik istospolnih porok in redni po- trošnik Natašine ljubezni, ki ji je listek podtaknil v strahu, da bi ga izsiljevala in njegovo zasebno življenje skušala posredovati javnosti (Demšar 2021b: 228–231). V romanu je na preizkušnji sumničavi samski status detektiva Miloša, ki ga ogro- žajo vpliv Dragove kolegialne homofobije, s katerim si deli nasilne metode in usodo nezadostnega moškega, krivde neoprano in nečisto seksualno poželenje in pohlepna bivša žena. Da bi Miloš ohranil kulturno idealni status nepopolnega, a vseeno pravšnjega moškega, mora na koncu pripovedi žrtvovati svoje življenje. Antigonina smrt je tragična in katarzična, ker s svojim žrtvovanjem kljub naspro- tovanju političnim in družinskim normam ohrani univerzalno dragoceni človeški ideal pietete do mrtvih. Miloševa skorajšnja smrt rešuje predvsem njegovo pred zlom obvarovano zasebnost, saj Miloš preživi Evin padec v njegovo naročje. S tem psevdo-žrtvovanjem po koncu ločitvenega postopka ohrani zasebno premoženje. Na ravni družbe Miloševa skorajšnja smrt ohrani status quo. Lahko bi rekli, da prav zato, ker detektivovo žrtvovanje na svetu simbolno ne ohranja nič dragocenega, kar je morda odgovor na vprašanje, zakaj slovenski detektivski romani niso katarzični. Edina čista in dobra ženska v Milošu je lezbijka in detektivka Nika, ki si z Ljubo sicer deli strah pred izražanjem zasebnosti v javnosti, vendar je v stabilni par- tnerski zvezi, ki v patriarhalnem imaginariju kot nekaj povsem drugega ohrani nedotakljivi moralni in pravni status tudi v drugih romanih. V romanu sta združeni ideji homoseksualne spolnosti in umorov, vendar homoseksualni spolnosti podeli neproblematično čistost šele monogamna partnerska zveza, kar se še močneje ma- nifestira v romanu Otok. Celo za Španca Gonzaleza in Italijana Bianchija se zdi, da v Mariboru lahko živita gejevsko življenje, dokler Bianchi ne postane (mrtvi) prešuštnik, medtem ko lahko medsebojno zvesti Nika in njena Klavdija (pomoža- čena ženska, nasprotje transvestita Klavdija Potokarja) sproščeno uživata šele na »gay-friendly« (Demšar 2021b: 405) dopustu na Palmi de Mallorci. Uganka umora se vrača, od koder je prišla – v domače gospodinjstvo. Vendar niti Nike niti družine Hočevarjevih ne ogrožajo nasilni in posesivni moški, politični pretresi, varčevanje, privatizacija ali izguba delovnih mest, temveč povnanjena krščanska morala, ki v ostalih Demšarjevih romanih deluje kot latentna ideološka formula, medtem ko je v Milošu tudi eksplicitno izražena: JIS_3_2022-FINAL.indd 11 20. 12. 2022 11:46:46 12 Primož Mlačnik Ljuba Hočevar je morila zaradi občutka ogroženosti njene družine. Njeno stališče: Mojo družino ogrožajo kurbe, ki naskakujejo mojega nič hudega slutečega moža, in homoseksualci, ki izkoriščajo bolezen mojega sina. Proti izkrivljenemu svetu se je treba boriti in v tem boju so vsa sredstva moralno upravičena. (Demšar 2021b: 376.) Reprezentacija aktivne ženske v Milošu je značilna za samodestruktivno žensko v domačem noiru, ki »varuje svoje pojme ljubezni, družine in doma« (Waters in Worthington 2018: 210), medtem ko služijo nasilne matere »okrepitvi hege- monskega in patriarhalnega imaginarija« (Joyce 2018: 5), ki se v slovenskem jav- nem prostoru očitno rahlja in fragmentira, čeprav ohranja svojo kulturnozgodo- vinsko dediščino v panoptični krščanski morali. 3.4 Otok, ločeni pari in lezbična detektivka Prvi umor se zgodi v majhni skupnosti na Otoku, ki spominja na manjše otoke Se- verne ali Srednje Dalmacije. V Villi Paoli, hiši, ki si jo polovično lastita brat Luka in sestra Pavlina ter Luka Fiastri, se na julijskem dopustu na Pavlinino povabilo srečajo štirje pari brez otrok: v Slovenijo priseljeni Anglež Paul Fitzgerald in Pa- vlina, poročena Boris in Ana, kulturni menedžer Jaroslav in v njegovem podjetju zaposlena Manja, detektivka Nika in njena Klavdija. Pavlina, Manja in Ana so bile v preteklosti sošolke, Klavdija je Pavlinina sestrična, ostali pa se med seboj ne poznajo. Morilca sta Pavlina in Paul, ki ubijeta samskega slikarja in pesnika Luko iz pohlepa, da bi lahko hišo spremenila v dobičkonosno turistično destina- cijo. Nato jeseni v Mariboru ubijeta še potencialno izdajalsko Ano, ki je Pavlini pomagala pri zakritju Lukovega trupla, saj je bila zmotno prepričana, da je Luko iz ljubosumja ubil Boris. Odmaknjena hiša kot prizorišče umora je značilna za domači noir in običajno je hiša ključna pri uničenju ženske protagonistke ali žrtve (Worthington 2018: 209), vendar pa so protagonisti, ki prebivajo v hiši, med seboj odtujeni. V klasičnem detektivskem romanu med seboj odtujeno skupnost združi prav umor. Ker mori- lec, žrtve in osumljenci pripadajo isti skupnosti, jih združi skupna in nedoločena krivda. Ko detektiv identificira morilca, se skupnost razpusti (Žižek in Močnik 1982: 301). V Otoku je logika obratna. Paul in Pavlina na skupni dopust povabita ljudi, od katerih sta drugače odtujena, medtem ko zbliževanje z njimi uporabita tako, da si ustvarita dobre morilske pogoje. Lukov padec čez balkon, na katerem je čistil ograjo, se namreč zgodi v času, ko so vsi člani izbrane družbe skupaj na plaži (Demšar 2018: 37). »Nespodobna« spolnost in umor sta v tem romanu združena še bolj eksplicitno kot v Tankem ledu, Evropi in Milošu. Paul in Pavlina namreč umor izvedeta tako, da Pavlina na plaži glasno hlini njuno kopulacijo za grmovjem, medtem ko Paul sede na kolo in se odpravi umorit Luko. Po Lukovi smrti, s katero se njihov dopust konča, se ločijo vsi pari, ki so vpleteni v umor. Ločijo se Paul in Pavlina ter Ana JIS_3_2022-FINAL.indd 12 20. 12. 2022 11:46:46 13Udomačeni Slovenci v detektivskih romanih Avgusta Demšarja in Boris. Jaroslav in Manja se na koncu romana celo poročita, zveza med Niko in Klavdijo pa ostaja trdna in srečna, za kar poskrbi tudi detektivka Nika, ki reši uganko zaprte sobe. Ko Paul ubije Ano in njeno telo oskruni z vibratorjem, jo ubije kot ločeno in samsko žensko. Na ravni binarnih nasprotij spet izstopa formula, ki smo jo izpostavili na primerih opravljenih analiz: v slovenskem domačem noiru umirajo samski, neporočeni, ločeni in seksualno neukročeni ali nezadostni ljudje, medtem ko je detektivovo razreševanje umorov povezano z utrjevanjem mono- gamne zakonske zveze. Čeprav se moralna nedotakljivost lezbične identitete razpusti v Demšarjevem ro- manu Cerkev (2020c), kjer je glavna protagonistka Ana Levec, psihopatska lezbij- ka in verska gorečnica z nerazrešenim Elektrinim kompleksom, ki seksa s svojo dementno materjo (Demšar 2020c: 579), gre ponovno za neporočeno, tokrat tudi spolno zares patološko žensko, ki ubije in kastrira neporočenega škofa. Zlo, ki ogroža domače gospodinjstvo, (še vedno) izvira iz osebne psihološke patologije in ne iz družbenih diskurzov koruptivne rimokatoliške cerkve in države, na katerih je zgrajena pripoved. 4 Udomačeni v partnerskem zakonu in zasebnosti Detektivske romane Avgusta Demšarja smo obravnavali v kontekstu domačega noira, saj se osredotočajo na odnose med moškimi in ženskami. Umori so intimni in spolno zaznamovani, uganka umora pa običajno vodi nazaj v domače gospo- dinjstvo. Ženske imajo v njih aktivno vlogo, vendar se pojavljajo tudi v vlogah (mrtvih) žrtev. Za razliko od britanskih in ameriških različic se slovenski domači noir poleg zasebne sfere in osebne psihologije žensk osredotoča tudi na javno zgo- dovino, vendar zasebno zlo ne izvira iz javne sfere. Obravnavanim detektivskim romanom je skupno to, da je preiskovanje zločina preiskovanje partnerskih zvez. Vloga detektiva se približuje vlogi nosljavega duhovnika, ki do identifikacije zločinca pride prek preiskovanja medosebnih odnosov. Detektivovo delo je ma- nifestno povezano s sankcioniranjem bigotnih in homofobnih morilcev, latentno pa tudi s sankcioniranjem partnerske nezvestobe, nespodobne spolnosti in spolne usmerjenosti. Ekonomski pritiski in razredne napetosti, ki v domačem noiru obi- čajno razdirajo intimna razmerja, v slovenskih domačih kriminalkah ne pogojuje- jo morilskega konstrukta. Morilski motivi, ki si jih delijo zločinski protagonisti, izhajajo iz strahu, da bi zasebno postalo javno. V Demšarjevem domačem noiru umirajo samski, ločeni, nespodobni, nečisti in nezadostni moški in ženske (pre- šuštvo, prostitucija, poligamija, homoseksualnost). Ločeni, prevarani in samski moški so poženščeni, zlobni ali mrtvi, ženske pa nore, zlobne ali mrtve. Čeprav je v Demšarjevem domačem noiru predstavljena kritika diskurzov homo- fobije in koruptivnih državnih ter cerkvenih institucij, zlo ne ogroža doma od zunaj, temveč od znotraj. Psihologizacija in intimizacija zla sta v funkciji pokristjanje- ne patriarhalne ukrotitve obeh spolov. V slovenskem domačem noiru na zasebno JIS_3_2022-FINAL.indd 13 20. 12. 2022 11:46:46 14 Primož Mlačnik sfero niso omejene samo ženske, temveč tudi moški. Moški in ženske, ki odstopa- jo od normativnih patriarhalnih krščanskih norm spola, družine in partnerske zve- ze, se na koncu detektivske pripovedi znajdejo na napačni strani zakona ali zemlje. Demšarjev domači noir po eni strani gradi na politično korektni in popularni druž- beni kritiki kulturne diskriminacije, po drugi strani pa poziva h konformističnemu življenju. V Demšarjevih romanih so teme domačega noira po eni strani združene v eksplicitni in politično korektni kritiki kulturne konservativnosti, po drugi strani pa v njeni afirmaciji. Romani so reprezentacijsko ambivalentni, saj na manifesta- tivni semantični ravni liberalno prikazujejo identitetno mnogoterost, tolerantnost in tragično nesmiselnost privatiziranih družbenih strahov, na latentni ravni pa prek simbolnih sankcij in nagrad utrjujejo shizmo med moralno ustreznimi in moralno obsojanimi ljudmi. Na ravni binarnih nasprotij namreč vztraja skupno idejno sporočilo: pred druž- benim zlom bomo obvarovani, če se udomačimo v monogamnih in (če se le da) heteroseksualnih zvezah, v katerih se nam ne bo potrebno ukvarjati z javnimi za- devami. Zdi se, da je ta ideološka formula simptomatska za slovensko detektivsko fikcijo enaindvajsetega stoletja, v kateri zeva velik diskurzivni prepad med bode- čo kritiko kulturne konservativnosti in skoraj popolno odsotnostjo materialistične kritike. Velja izpostaviti, da je v sodobnih neoliberalnih družbah vračanje kulturno konservativnih in reakcionarnih življenjskih politik tesno povezano s krepitvijo nezmožnosti dobrega in varnega življenja. Viri Demšar, Avgust, 2018: Otok. Maribor: Založba Pivec. Demšar, Avgust, 2020a: Olje na balkonu. Maribor: Založba Pivec. Demšar, Avgust, 2020b: Tanek led. Maribor: Založba Pivec. Demšar, Avgust, 2020c: Cerkev. Maribor: Založba Pivec. Demšar, Avgust, 2021a: Evropa. Maribor: Založba Pivec. Demšar, Avgust, 2021b: Miloš. Maribor: Založba Pivec. Golob, Tadej, 2016: Jezero. Novo Mesto: Goga. Verč, Sergej, 1998: Skrivnost turkizne meduze. Trst: ZTT EST. Literatura Breu, Christopher, 2016: Work and Death in the Global City: Natsuo Kirino's Out as Neo- liberal Noir. Pepper, Andrew in Schmid, David (ur.): Globalization and the State in Con- temporary Crime Fiction. London: Palgrave Macmillan. 39–57. Christensen, J. Matthew, 2015: Managed Risk and the Lure of Transparency in Anglophone African Detective Noir. Textual Practice 29/2. 315–333. JIS_3_2022-FINAL.indd 14 20. 12. 2022 11:46:46 15Udomačeni Slovenci v detektivskih romanih Avgusta Demšarja Hynynen, Andrea, 2018: Crime, the Domestic, and Social Commentary in Pierre Lemaitre's Thrillers. Joyce, Laura in Sutton, Henry (ur.): Domestic Noir: The New Face of 21st Centu- ry Crime Fiction. London: Palgrave Macmillan. 239–259. Joyce, Laura, 2018: Introduction to Domestic Noir. Joyce, Laura in Sutton, Henry (ur.): Domestic Noir: The New Face of 21st Century Crime Fiction. London: Palgrave Macmil- lan. 1–8. Miller, Emma, 2018: »How Much Do You Want to Pay for This Beauty?«: Domestic Noir and the Active Turn in Feminist Crime Fiction. Joyce, Laura in Sutton, Henry (ur.): Do- mestic Noir: The New Face of 21st Century Crime Fiction. London: Palgrave Macmillan. 89–114. Pepper, Andrew, 2016: Unwilling Executioner: Crime Fiction and the State. Oxford: Ox- ford University Press. Peters, Fiona, 2018: The Literary Antecedents of Domestic Noir. Joyce, Laura in Sutton, Henry (ur.): Domestic Noir: The New Face of 21st Century Crime Fiction. London: Pal- grave Macmillan. 11–26. Redhead, Leigh, 2018: Teenage Kicks: Performance and Postfeminism in Domestic Noir. Joyce, Laura in Sutton, Henry (ur.): Domestic Noir: The New Face of 21st Century Crime Fiction. London: Palgrave Macmillan. 115–136. Vann, Meg, 2018: The Menace of Intimacy: Domestic Noir, Feminist Criminology, and Emily Maguire’s An Isolated Incident. Australian Literary Studies 33/4. 1–18. Waters, Diane in Worthington, Heather, 2018: Domestic Noir and the US Cozy as Respons- es to the Threatened Home. Joyce, Laura in Sutton, Henry (ur.): Domestic Noir: The New Face of 21st Century Crime Fiction. London: Palgrave Macmillan. 199–218. Žižek, Slavoj in Močnik, Rastko, 1982: Memento umori. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Domesticated Slovenians in the Detective Novels of Avgust Demšar The article investigates the politics of representation in the detective novels of Avgust Demšar by de- constructing their narratives and the detective triad. The novels Oil on the Balcony (Olje na balkonu), Thin Ice (Tanek led), Europe (Evropa), Miloš, The Island (Otok) and The Church (Cerkev) are pre- sented through the perspective of domestic noir. Demšar’s novels criticise bigotry and negotiate the inherent culturally conservative topos of the detective genre. At the manifest narrative level, homo- phobia and repressive sexual morale are delegitimised. However, repressive sexual morale is affirmed on the level of relationships between men and women or criminals and victims. They both share the archetypal sins of the patriarchal Christian imaginarium. The ambivalent méconnaissance between affirmation and the negation of cultural conservatism offers a unique view into the norms and fears of contemporary Slovenian society. Keywords: domestic noir, detective novels of Avgust Demšar, women and men, politics of representa- tion, cultural conservatism JIS_3_2022-FINAL.indd 15 20. 12. 2022 11:46:46