tudijska knjižnica 1CRANJ, TitoV trg Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Dušan Rebolj — tel. 20-71, lok. 251 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tiske KRANJ, SOBOTA, 7. AVG. 1965 LETO IV. — 21/22. ŠTEVILKA Zvezda skupščina je uzakenila gospodarsko reformo kakšne so njene značilnosti? • s e • e V soboto, 24. julija so sprejeli zvezni, gospodarski in socialno- dav, ki silužijo za proizvodnjo eleik- trične energije, za njen prenos, za piroaizivodnjio premoga in kdbsa, v v črni metalurgiji, kmetijstvu, ribištvu, iv vodnem gospodarstvu in prometu. Z uveljavitvijo gospodarske re- zdravstveni zbor zvezne skupščine celo vrsto zakonov, odlokov in zakonskih predpisov ter s tem začeli praktično uveljavljati napovedano gospodarsko reformo, Z njo hočemo zagotoviti našemu gospodarstvu ustrezno stabilizacijo ter omogočiti delovnim organizacijam bljše delovne pogoje. Seveda pa že sama uzakonitev ne zagotavlja, da bomo takšne cilje uresničili. Naloga slehernega delovnega kolektiva sedaj je, obrniti se navznoter ter z iskanjem forme je ukinjeno plačevanje pri-notranjih rezerv kljub ostrejšim gospodarskim pogojem nadalje- spevka iz dohodka gospodarskih vati vključevanje v mednarodno delitev dela in nadaljnje dvi- organizacij, foi je doslej močno ganje življenjske ravni svojih članov. bamaniil nekatere gospodarske de- javnosti. Da omogočimo svojim bralcem darsfcvu, prispevek iz dothodka, Novi predpisi znižujejo zgornjo vsaj bežen pregled nad predpisi, prispevek iz osebnih dohodkov in mejo prispevka iz osebnih dohod-1 spremembah, ki zadevajo socialno kov od 17,5 odstotka na 12,5 od- ki jih je sprejela zvezna skupšči na, smo se odločili v kratkem zavarovanje. stoika. Obveznosti občanov v de- spregovoriiti o največjih sprem,cm- § 1. avgustom velja nova skup- lovnem razmerju so se pri zvez-bah, ki zadevajo davek na pro- na stopnja davka na promet bla- nem delu prispevka znižale od 3 met, obresti na sklade v gospo- I Sedaj so na vrsti notranje rezerve ■ Zadnje čase ste že veliko brali o novih gospodarskih ukrepih, ki jih je treba uveljaviti, če hočemo, da se naš razvoj ne bo ustavil ali celo nazadoval. Marsikie slišimo črnoglede napovedi za prihodnost. Vendar temu ni tako. Vedeti moramo, da vsaki stopnji razvoja ustrezajo določeni odnosi in določeni sistemi. Točnih normativnih sprememb v gospodarskem sistemu še ne poznamo oziroma še niso dokončno določene in so še predmet razprave. Vsekakor so sprejeta načela takšna, ki zagotavljajo tistemu, ki bolje gospodari, tudi večje dohodke. Ne dovoljujejo obstoja tistemu, ki ga s svojim delom ni opravičil in zagotavljajo skladno rast denarnih in blagovnih skladov. Osvojena načela preprečujejo tako visoko centralizacijo sredstev v rokah države itd. Jasno je, da je bila vrsta podjetij, oziroma gospodarskih panog dosedaj prav skozi taka dovoljenja v boljšem položaju in so se zaradi poslovnosti dela ponekod ustvarjali preveliki dohodki. ■ In kako se bo ta reforma odrazila pri nas! Prav gotovo je, da se bodo podražile predvsem uvozne surovine, kjer nas je dosedaj dolar z vključno carino in ostalimi uvoznimi dajatvami ve-Ijal 900 dinarjev. Njegova vrednost pa se bo povečala. Kolikšna bo, je odvisno od paritete dolarja in od carinskih stopenj, ki se bodo po vsej verjetnosti znižale. Če upoštevamo, da je preko 60 odstotkov surovin, ki jih trošimo, iz uvoza, potem lahko vidimo, da nas bo enaka količina potrošnje veliko več stala kot doslej. Delno bomo to lahko ublažili, če bomo iskali cenejše surovine in če bomo zmanjšali porabo. Predvsem mora biti manj škarta, odpadka, iztisa itd. Za vsak izvožen dolar smo do sedaj za izvoz na vzhod dobili 975 dinarjev, za izvoz na zahod pa 1.050 dinarjev. Točnejših odnosov med našimi sedanjimi in bodočimi prodajnimi cenami ter nabavnimi cenami za domače surovine, elektriko in tarifami za tuje usluge še ne poznamo. Zato je vsako napovedovanje še pre-uranjeno. Verjetno bomo v celoti oproščeni plačevanja prometnega davka, tako kot vse ostale proizvodne organizacije. Tega smo plačevali približno v višini 22 odstotkov od prodajne cene, oziroma lansko leto približno 2,700 milijonov dinarjev oziroma če smo avtomobilski plašč prodali za 10.000 din, je moralo podjetje (Nadaljevanje na 4. strani) ga na drobno v višini 18 odstot- na 2,5 odstotka. Hkrati pa lahko kov. Zaradi poplav v minulih me- pobirajo republike slkupaj z ob-secih pa se tudi v naši repubii- činami skupni prispevek iz osebki poveča za dodatna 2 odstotka, n ih dohodkov, iki pa ne sme pre-toirej na 20 odstotkov. Davek na seči 8 odstotkov Le izjemoma lah-promet se plačuje sedaj le v pro- ko to stopnjo povečajo za nadalj-daji končnih izdelkov, iki so ta- nja 2 odstotka, torej od 8 na 10 ko j po nakupu namenjeni široki odstotkov za čas od 1. avgusta potrošnji. Zaradi tega so morali 1965 do 31. decembra 1966 zaradi nekateri proizvajalci svoje izdel- potrebe po ublažitvi posledic go-ke poceniti — tudi gumarska in- spodarSke reforme in za pomoč dustrija in to v povprečju za 7 gospodarskim organizacijam, ki se odstotkov — za tisti del, ki ga je v novih pogojih sprva ne bodo do-predstavljal v njihovi lastni ceni bro znašle. Ta sredstva pa se zbi-cctllej medfazni prometni davek, rajo v skladu skupnih rezerv za Zaradi povečanega davka na pro- vsako republiko posebej. met pa so se cene številnim izdel- Prispevki za vse panoge social-kem in predmetom, prav tako pa nega zavarovanja se znižajo na -tudi raznim uslugam precej dvig- 20.5 odstotka. To velja tudi za pri-n le. spevek za otroški dodatek. To no- Nakdanja stopnja obresti na vo stopnjo -pa se bo obračunavalo sklade v gospodarstvu se je zni- od 1. -avgusta do 31. -decembra zala od 6 na 4 odstotke letno. Ker 1965. pa so bile nekatere gospodarske Zaradi novega uradnega tečaja, orgamizao je v preteklosti oprošče- po katerem je 1.250 dinarjev en ne plačevanje te obveznosti, je bila ameriški dolor, znaša sedaj vred-pc-vprečna stopnja do nove refor- nost enega dinarja 0,710937 mili-me 2,71 odstotka. Po uveljavitvi gramov čistega zlata. To pomeni, gospodarske reforme pa izjem ni da -velja danes 1 kilogram čistega več. Ugodnostne obrestne stopnje zlata 1,406.594 dinarjev. Da se po-ostanejo te še za koristnike skla- (Nadaljevanje na 3. strani) 0 čem je sklepal 19. julija naš delavski V ponedeljek, 19. julija, je bila 2. redna seja delavskega sveta podjetja. Ze sam dnevni red je bil obširen, morda celo preobširen. Razprava je potekala po posameznih točkah dokaj živahno in lahko rečemo, tudi temeljito, saj je seja trajala skoraj šest ur. Čeprav čas trajanja seje ni merilo za delo nekega organa, vendar enourna razprava po posamezni točki dnevnega reda le pomeni aktivno sodelovanje članov delavskega sveta. Dnevni red. je bil sledeč: 1. program dela delavskega sveta 2. predlogi sprememb v sistemu nagrajevanja — formiranje mase osebnega dohodka ekonomske enote valjarna II — ugotavljanje mase osebn-e-ga dohodka -v dellarvski re-st-avraciljii. — nagrajevanje zaposlenih v Počitniškem domu v Crik-vcnlci — predlogi komisije za delitev dohodka 3. začasni sklepi s področja de-loivnih razmerij 4. pravilnik o delu disciplinske komisije 5. predlogi UO podjetja 6. realizacija -sklepov delavskega sveta 7. pismene vloge Po sprejetem dnevnem redu -in po tem, ko je tov. Franci Rakovec prebral in razložil predlog Z letošnje občinske konfe-renče organizacije Zveze ko-T munistov v Kranju ▲ Prve dni junija smo objavili prispevek, ki ga je napisal predsed-nik delavskega sveta Jože Kužnik o svojem obisku pri predsedniku republike Josipu Brozu Titu ob njegovem letošnjem rojstnem dnevu. Danes pa objavljamo še fotografijo slovenske delegacije s tovarišem Titom ob tisti priložnosti Neka! predlogov, kako bolje gospodariti In več prihraniti Z novo gospodarsko reformo se gumarski industriji v Jugoslaviji ne pišejo najboljši časi. Lahko rečem, da smo panoga gospodarstva, katero je gospodarska reforma močno prizadela. Kot prikazujejo novi Izračuni za I. polletje bi po novem imeli za okrog 100 milijonov manj osebnih dohodkov, če bi nova gospodarska reforma veljala že od 1. januarja letos. Centralni delavski svet je na 1. izredni seji razpravljaj o novi reformi. Sprejeli smo sklepe, da je potrebno bolje in racionalneje gospodariti. S tem bomo lahko prihranili več kot pa 100 milijonov dinarjev. Rad bi povedal nekaj svojih misli glede zaključkov o boljšem gospodarjenju. Eden najbolj zanimivih zaključkov je ta, da je potrebno zmanjšati slabo kvaliteto od dosedanjih 4,5 % na 3 odstotke. Da se to uresniči, je potrebno nekaj več kot pa samo reči neposrednemu proizvajalcu, da mora delati boljše, ker bo s tem dobil višji osebni dohodek. Bo res samo on dobil dohodek, če bo izdeloval več kvalitetnih izdelkov? Menim, da bo s tem višji osebni dohodek vseh, od strokovnih delavcev do snažilke. Zato se moramo res vsi zavzeti za to, da se ne bo dogajalo kot zdaj, da iščemo pomoč za rešitev nekega problema, hodiš od vrat do vrat, vsak te pošilja naprej, svet? programa -dela delavskega sveta podjetja, je ipovzel- besedo tov. direktor. Povedal je, da ugotavljamo, da smo do skrajnosti nedisciplinirani. Krog familiarnosti se preveč širi, kar moramo vzeti zelo resno. Delovna mesta ne smejo ostajati prazna. Za stanje, kakršno je sedaj, pa smo krivi vsi. Pri1 uveljavljanju discipline pa ne moremo uporabljati prisilnih metod. Skrajni čas je, da začnemo delati zares, vestno in disciplinirano. Sprejet je Ibil sklep, da se mora disedpiima poostriti. Zatem je tov. Rakovec podal še predlog poslovnika arbitražne komisije, njen petnajstčlanski sestav ter pravilnik disciplinske komisije. Poudaril je, da je po vseh navedenih vprašanjih že razpravljal upravni odbor podjetja in ga s pripombami in popravki predlaga delavskemu svetu v obravnavo. Po razpravi je delavski svet vse predloge sprejel din potrdil. Z oei-rom na potrebo po čim širšem informiranju pa so člani delavskega sveta predlagali in tudi sprejeli sklep, naj informativna služba pravilnik disciplinske ikormisi-je in poslovnik arbitraže pripravi v ustrezni obli ki za vse člane kolektiva. Z ozirom na ugotovitev, da je dosedanji predsednik disciplinske komisije tovariš Mile Mili-voj-evič član GlC-a torej samostojnega zavoda pri tovarni, zato ne more biti predsednik disciplinske komisije delavskega sveta podjetja. člani delavskega sveta so razpravljali o tem in sprejeli sklep, da raarešijo tov. Milivojeviica te dolžnosti. Za novega predsednika so predlagali in sprejeli tov. Janeza Sušnika, vulkanizerja v ekonomski enoti tehnični izdelki. (Nadaljevanje na 4. strani) nazadnje pa moramo sami reševati problem. Med tem pa lahko nastane velika škoda. Ne razumem zakaj nekateri vzamejo uvajanje neke nove zamisli tako lahkomiselno. Uvajanje novih kvalitet, postopkov bi lahko marsikje preizkušali v II. ali pa III. izmeni, ko so stroji manj obremenjeni. Tako v proizvodnji ne bi bilo izjUdov. Zavedati se moramo, da je v I. izmeni delovni učinek naj večji in je zato razumljivo, da ena zastojna ura pomeni velik izpad v oddelku. Pa še ena stvar pri uvajanju novih kvahtet in postopkov. Vsako novost bi morali poskušati toliko časa, da bi se zadeva popolnoma vpeljala, ne pa da se obenem poizkuša po več variant hkrati. Morda bi bilo koristno proučiti predlog, da bi skupina iz razvojne službe, ki je odgovorna za nemoteno proizvodnjo v nekem oddelku, bila plačana po učinku ekonomske enote. S tem bi jih veliko bolj zainteresirali za določeno delo. Poglobili bi se v odpravljanje napak, katere se pojavljajo vsak dan in stremeli bi za tem, da se izdelki, za katere so odgovorni, res kvalitetno izdelujejo. Ne bi se dogajalo kot zdaj, da probleme rešujejo preko telefona, temveč bi lahko posredovali na mestu samem. So primeri, ko v oddelek tudi po več mesecev ne pride strokovni delavec. Menim, da tako ne more biti delo koordinirano. Problem za sebe so surovine. Boljšo kvaliteto bomo lahko napravili, če bomo imeli standardne surovine. Žal se zdaj dogaja, da npr. velozračnice ikdelujemo iz kavčuka, kakršnega pač imamo v hiši. Včasih smo puščali na strani določeno količino kavčuka prve vrste za izdelovanje velozračnic. Razumljivo, da s takim načinom dela povečujemo odstotek škarta in slabe kvalitete. Pa je za to odgovorna ekonomska enota? Ne smemo gledati le končni produkt, temveč moramo spremljati celoten potek dela. če npr. skrajšamo čas masticiranja kavčuka ali ga na drug način pospešimo in nato še skrajšamo čas mešanja zmesi in ne pustimo, da se zmesi »uleži j o« kot bi se po predpisih morale, mora tudi brizgalec odstopati od tehnološkega predpisa. Velik prihranek je papirnata vojska, ki se je iz pisarn preselila tudi v oddelke. Marsikaj je res koristno in nujno potrebno za boljšo evidenco, so pa stvari, ki so nepotrebne, kot npr. naročili smo formularje, |za katere smo pozneje ugotovili, da so neuporabni in nekoristni. Tukaj bi lahko prihranili kakšen milijonček, ker pač moramo vedeti, da je tudi papir drag. (Nadaljevanje na 2. strani) Pet let gumarskega izobraževalnega centra Osnova za uspešno gospodarje- rekonstrukcija tovarne zahtevala Poklicno šolo je v tem obdob-nje je strokovno usposobljen ka- vedno več strokovno usposoblje- ju končalo 127 učencev, obiskuje der. To področje je v večji meri nega kadra. Glede na to, da je jo 30 učencev, na novo prijav-prepuščeno delovnim organizaci- naša gospodarska veja sorazmer- Ijenih pa je 47. S kadrom poklic-jam, da samostojno skrbijo za pri- no precej mlada in da se je zače- ne šole smo le delno rešili pro-dobivanje novih in usposabljajo la razvijati v naši državi šele blem strokovnega kadra, kajti že obstoječe kadre. Naše podjetje zadnjih nekaj let, sodi tem bolj naloga le-teh je v glavnem bolj je eno izmed redkih, ki je pravo- v področje neizpopolnjenih kad- operativnega značaja, to je delati časno spoznalo pomembnost tega rov. pri strojih in ostalih poklicnih de- vprašanja in 19. julija 1960. leta Z ustanovitvijo industrijske gu- lovnih mestih. Sodobna proizvod-ustanovilo Gumarsko-izobraževal- marske šole je skušalo podjetje to nja pa zahteva mnogo več, saj je ni center. vprašanje deloma rešiti. Kljub te- treba ustvariti določeno tehnolo- Sedanji center je bil najprej mu, da se je na ta način izšolalo gijo, tehnološke postopke itd. V ustanovljen kot gumarsko-razvoj- precej poklicnih gumarjev, so ta namen je bila organizirana ni izobraževalni center, naslednje daljše analize pokazale, da tak na- Tehnična gumarska šola. To je leto, to je 3. avgusta 1961 pa kot čin izobraževanja ni v skladu s dokončalo 40 slušateljev, obiskuje gumarski izobraževalni center. — trenutnimi zahtevami in perspek- jo 18, na novo prijavljenih pa je Njegova osnovna naloga naj bi tivnim načinom gospodarjenja. 25 slušateljev, bila strokovno m družbeno eko- Pomanjkljivosti so se namreč Tudi s tQ st jo šolanja nismo nomsko izobraževanje in uspo- odražale v tem, da je bil program tovill zahtev podjetja, ki iz-sabljanje delavcev različnih pod- preobširen m nesistematičen, kar viraJo predvsem iz uvajanja no„ ▲ Sredi minulega meseca sta nas obiskala iz Zambije dva pred- rocij za potrebe podjetja. V ta pa je imelo za posledice neucin- ve tehnologije, postopkov suro-stavnika tamkajšnjih sindikatov. S predstavniki naše sindikalne namen je bilo več izobraževalnih kovitost absolventov glede eko- vjjl Zato je bila v letu 1964 organizacije sta se zadržala v daljšem razgovoru akcij, ker sta hitrost razvoja in nomskega vidika. Zato je bila ustan ovij ena Višja gumarska šo- omenjena šola leta 1960 ukinjena la u jo sedaj obiskuje 20 sluša„ in istočasno ustanovljena poklicna teiiev gumarska šola. Program in način J študija se je precej razlikoval od Ena izmed osnovnih nalog cen-V soboto, 17. julija, sta nas obiskala gosta iz Zambije. Mr. R. T. sporočili, da so kampanjolo našli prejšnje_ Tudi čas šolanja se je tra je tudi priučevanje na novo Tubange, predsednik sindikata gradbenih delavcev in Mr. S. Situmba, v nekem italijanskem pristanišču. skrajjaj za eno ieta učenci so sprejetih sodelavcev. Organizira-podpredsednik sindikata javnih služb sta bila gosta jugoslovanskih Zal so jima sporočili tudi, da zna- sedem mesecev na praksi v no je bilo 40 uvajalnih seminar- sindikatov in sta med drugimi obiskala tudi naše podjetje. Na svojem ša ležarina več kakor pa je avt9- tovarni, štiri mesece pa pri teo- jev, skozi katere je šlo 577 de-potovanju jih spremlja član Centralnega sveta Zveze sindikatov Ju- mobil vreden. Ugotovljeno je tu°b retičnem pouku. Tudi ta način lavcev, praktično priučevanih na goslavije tov. Aco Konopek. da se to ni zgodilo po naši krivdi, jzobraževanja se po zadnjih ana- delovnih mestih pa je bilo pri- vendar pravega krivca še niso od- bzab pokazal najboljši. V ta bližno 250 delavcev. Te številke Država Zambija je naseljema s Povedala sta nam, da je pri krili. namen je že delavski svet cen- nam ne povedo vsega, kajti to približno tremi milijoni črnih pre- njih sindikat razdeljen tako, da Po tem smo se prisrčno pošlo- tra na sv0ji zadnji sejt Sprejel področje je zelo pomembno za bivalcev in kakšnim milijonom imajo n. pr. delavci gradbene in- vili in si zaželeli čim tesnejšega gkjop, da uvede nov način izobra- podjetje, ker kot je že iz samih belcev. Je zelo redko naseljena, dustrije svoj sindikat, delavci tek- sodelovanja. ževarija poklicnih učencev, in si- številk razvidno, sloni prirastek Pavel Gantar cer tak0j da bodo en teden v šoli delovne sile v glavnem na pri- pri teoretičnem pouku, en teden učevanju. Zato bi morali temu Drugi od leve je R. T. Tu- pa pri praktičnem. Na ta način vprašanju posvetiti precejšnjo bange, predsednik sindikata bi imeli učenci večjo povezavo pozornost, kajti upoštevati je tre-gradbenih delavcev, tretji od med praktičnim in teoretičnim ba nadaljnji vpliv na samo kva-leve pa S. Situmba, podpred- poukom, s tem pa seveda tudi liteto in produktivnost dela. Če Obiskali so nas sindikalni delavci iz Zambiie saj je po površini trikrat večja stilne industrije svojega in tako od naše države in njihovo glavno naprej. Predstavniki teh sindika-mesto šteje devet tisoč prebival- tov pa tvorijo kongres po katerem cev. Industrije skorajda nimajo, vlada Zambija prenaša zahteve de-imajo precejšnja rudna bogastva, lavcev na delodajalce. Edino s tem predvsem za pridobivanje žlaht- načinom delovni ljudje lahko do-nih kovin. Vendar pa kot smo že sežejo boljše pogoje dela in bolj-povedali, te rudnike imajo v po- še plače. sesti še vedno kapitalisti, ki so po Kot smo omenili, rudnikov in osamosvojitvi ostali v deželi. Po posestev še niso nacionalizirali, zgledu nekaterih -afriških držav ker si zaenkrat tega ne morejo se je tudi v Zambiju začelo giba- dovoliti. nje za osamosvojitev in neodvis- Gosta sta dala> da nimajo nost. V lanskem letu jim je uspelo niti enega svQjega inženir:iai teh_ pridobiti samostojnost čeprav se nikov zelo malo_ Zadovoljiti se fdajjno&rio čutijo posledice kapi- morajo g tem> da ysa važnejša de- opravljajo belci — najemniki v ■■ 1CVC p tl O. OllLUUUtl, t~vi d v—* ▼ sednik sindikata javnih služb boljše uspehe. talističnega sistema. V našem razgovoru sta gosta po- k italistov_ poudarUa sta, da . vedala, da pri njih se niso izvedli tem času pri h velja največja nacionalizacije m da vlada se isce most izobraievanju kadrov, najustreznejši sistem ureditve. ki bodo kmalu morali vzeti us0_ Ravno zato, ker želijo uvesti si- do s e dežele y e roke_ stem ureditve, ki bo za njihove , . ^ , pogoje najprimernejši, so obiskali razgovoru sta si gosta ogle- Jugoslavijo in se pri nas preko dala obrat II in sta se zelo po-sindikata zanimali za samouprav- hvalno izrazila o novi tehnični no ureditev in funkcijo ter delo- hali. Posebno pa sta poudarila, vanje sindikata. Namreč za zdaj kako presenetljivo gostoljubni so je pri njih sindikat edina orga- Jugoslovani in da ze iz prvih sti-nizacija, preko katere morejo kov ugotavljata pripravljenost ju-uvajati novosti v odnosih. goslovanskih narodov, da jim z Z1__izkušnjami, ki so brez dvoma bo- V nevezanem govoru smo ( gate, pomagajo do čimprejšnje po- Mr Mutengot Mr1. osamosvojitve. Situmbo, kako pri njih delujejo sindikati. Zahvala bralcem Z današnjo številko sem prenehal urejevati vašo »Sa-vo», dragi bralci. Kot svojo dolžnost smatram, da se vam moram vsem zahvaliti za pozorno spremljanje posameznih izdaj, zlasti pa še za številne dobronamerne in koristne pripombe, predloge in tudi kritične misli. Menini, da smo v skupnih prizadevanjih ustvarili v svojem kolektivu lastno sredstvo za izmenjavo mnenj, večji del zastavljenih ciljev dosegli in da je časopis »Sava« kljub vsem občasnim pomanjkljivostim izpolnil vaša pričakovanja. Vsem bralcem želim, da s svojimi prispevki in spodbudnimi pripombami uredniškemu odboru ter novemu uredniku še nadalje pomagajo pri urejevanju »Save«. Samo zadosti velik krog sodelavcev, kresanje mnenj in še nadaljnje utrjevanje delavskega upravljanja bodo zagotovili, da bo časopis v bodoče še bolj izpolnjeval svoje osnovne naloge — informirati, izmenjavati mnenja ter mobilizirati kolektiv! Urednik Dušan Rebolj Predno smo se poslovili sta nam gosta povedala tudi majhno zanimivost. Kot pomoč Jugoslavije novoustanovljeni državi smo jim mi poslali kampanjolo, to je avtomo- samo pogledamo razliko med udeleženci seminarja in praktično priučenimi — pri tem so izvzeti sodelavci strokovnih služb — nam to pove, da gre precej delavcev v proizvodnjo brez pri-učevanja. Temu je med drugim tudi vzrok, da v nekaterih ekonomskih enotah ni organiziranega praktičnega priučevanja. V bodoče bo zato treba poskrbeti na vseh področjih. Ena izmed ovir je tudi posamezno sprejemanje novih delavcev. Če bi se lahko temu izognili in vskladili potrebe s skupinskim sprejemom; seveda na enem področju, bi bilo treba priučevanje še v marsičem izpopolniti. Tu gre namreč poleg praktičnega dela tudi za to, da mora delavec poznati prav tako osnove same tehnologije, ker je ta v tesni povezavi s kvaliteto izdelka. Ko so se posamezne šole ustanavljale, je bilo precej problemov s samo organizacijo, programi dela itd. Med drugim je primanjkovalo tudi učnih pripomoč- (Nadaljevanje s 1. strani) okrog (če upoštevamo, da se pri kov. Če smo torej hoteli zagoto- , , „ „ . viti dober uspeh, je bilo treba Veliko, verjetno največ bi lahko vsakem zadrzi predlog povprečno zadostiti 09n0vnim pogojem uspeš- prihranili z racionalnejšo uporabo mesec dni). S tem izgubljamo ve- nega šolanja. Med drugim je bilo Liko pri trošenju materiala in izdelano 16 skript za tehniško gu- Nekai predlogov, kako bolje gospodariti in več prihraniti bil, ki ga pri njih zaradi terena materialov in časa. V ta namen “ tudi .re^tov ki bi m^o šolo in štiri za poklicno edino lahko uporabljajo. Žal ta je pri nas v tovarni ustanovljena ?aSa' SeVeda tadl . ! gumarsko šolo. sedem pa jih je kampanjola v Zambijo m prispe- komis racionalizacije Toda J S tem Prlhraml,• Ce bl blh še v pripravi. Namen izobraževala. Mr. Mubanga m Mr. Situmba J 1 ’ nagrajeni vsi po učinku, prih ran- nja se ne odraža zgolj v strokov- sta dobila nalogo od vlade Zam- le-ta sama ne zmore vsega dela. ku m kvaliteti deIaj bi verjetno nem smislu, ampak nudi tudi bije, naj na obisku v Jugoslaviji yse njeno delo vodi tajnik komi- take probieme hitreje reševali. znanje splošnega značaja, ki ko- ugotovita, kako je s to rečjo. V tem času, ko sta se gosta mu- sije, ki mu je to le dodatno Postavlja se tudi vprašanje, kaj risti v vsakodnevnem življenju. Glede na to, da so učenci iz od- dila pri nas v Savi, pa so jima opravilo. Sam ne najde vedno do- je z referentom za racionalizacije, daljenih krajev stalno v domu volj časa da bi zadeve reševal te- Že pred časom je bilo govora o centra, je bilo posvečeno precej Goste iz Zambije sta sprem- koče predlogi pa se kopičijo in samostojnem referentu Iza racio- pozornosti samo družbeno-eko- t" t^ZSJ^in2 dnlvan kopičijo. K vsemu temu pa mora- »alizacije, ki bi reševal te na- bnc° o^aniztrane Toleda Kristan iz republiškega sveta j° dati svoje mnenje še drugi loge tekoče. Do zdaj se ni pre- življenje I. in II. stopnje, krajši y ZSS člani kolektiva, tako je leto na- maknUo z mrtve točke, čeprav je ciklusi predavanj, mladinske po- svojčas že bil razpis za zasedbo litične šole itd. Tudi sami mla- delovnega mesta. Ne smemo se ,dinci s° organizirali posamezne . , . krožke, debatne večere, kulturne bati izdatkov za njegovo namesti- prireditve itd. tev ,ko bi vendar z dobrim delav- Velik problem pa predstavljajo cem prihranili več kot 100 milijo- sedanji prostori, v katerih bivajo nov. Zakaj toliko premišljujemo mladinci. Sčasoma se bo seveda okrog koristnosti delovnega me- tudi uredil° (saj bodo že Prihod-. , . nje leto stanovali v mladinskem sta, ko pa smo med tem časom domu v Stražišču). Organizirane odprli na novo več drugih, ki so so bile tudi posamezne strokovne manj potrebna. ekskurzije — ogledi tovarn, izleti ~ . , . ... itd. Uspeh te vzgoje je velike po- To je nekaj mojih misli o novi membnPosti za pSodJjetJje. Ko pride gospodarski reformi ali bolje re- učenec na delovno mesto ni samo ceno, kako bolje gospodariti v proizvajalec, ampak istočasno tu-novih pogojih. Smatram, da v tem d* upravljalen Zato tega ne mo- času lahko vsak član kolektiva rem° ločiti od rednega programa, ampak ga vključiti vanj m mu pove svoje mnenje in želim, da dati pravo mesto. se še kdo oglasi in pove s kakš- v nekaterih primerih je imel nuni težavami se borijo in kako center določene probleme glede bi se dale le-te odpraviti. pridobivanja učencev v uk. Zato Miha čuhalev (Nadaljevanje na 3. strani) Zaključki o razgovorih predstavnikov »Tigra1 ..Borova'*. ..Risa** in domače .Save** 1 M V prejšnji številki našega glasila ste brali vest o razgovorih, ki so se vršili med predstavniki družbenopolitičnih organizacij »Tigra«, »Risa«, »Borova« in »Save« v Kranju. Danes poročamo, kakšne naloge so si zadale družbenopolitične organizacije omenjenih podjetij. Zato objavljamo sprejete zaključke v celoti, kakršne so sprejeli predstavniki 5. julija 1965, zadnji dan razgovorov. X. Vsestransko medsebojno informiranje gumarskih podjetij o uspehih, problemih, življenju in delu Q poslati tovarniške časopise v vsa gumarska podjetja, s katerimi sodelujemo @ v tovarniških časopisih bi bilo potrebno dati prednost uvajanju gospodarske reforme v gumarski industriji, delitvi dela in integraciji $ medsebojna izmenjava izku- Ijanjem planov dela, vsi predstavniki služb, komisij ali referenti za rekreacijo in družbeni standard »Borovo«, »Tigar« in »Sava« in napravijo skupen plan koriščenja letnih dopustov s tem/, da vskladijo svoje plane dela, s čimer bi vse kapacitete v obstoječih počitniških domovih izkoristili preko celega leta — ne samo v enem ali dveh mesecih. ® s prihodnjim letom začeti s tradicionalnimi srečanji na šport- šenj na vseh področjih dela tako nem, zabavnem in kulturnem pod-družbenopolitičnih faktorjev kot ževanje obstoječih kadrov v skladu s proizvodno orientacijo na bazi obstoječe in daljne specializacije in delitve dela. Kar se tiče raznih seminarjev, tečajev za pridobivanje kvalifikacij, predlagamo, da to prevzamejo centri za strokovno izobraževanje. Poleg se sestanejo strokovnega izobraževanja se pojavlja danes tudi večja potreba po izobraževanju na političnem in ekonomskem področju. • Po vprašanjih razmeščanja kadrov bi morali voditi skupno politiko, ki mora biti grajena tako, da bodo vse delovne organizacije zaščitene pred preveliko fluktuacijo. Glede razmeščanja in usposabljanja kadrov menimo, da je to vezano na specifične pogoje vsake delovne organizacije. Pri tem pa je pomembno razvijanje strokovnih služb. II. Sodelovanje gumarskih podjetij na kulturnem, športnem in rekreativnem področju • v bodočem delu družbenopolitičnih organizacij bomo vzposta-vali čim tesnejše sodelovanje v vseh gumarskih podjetjih po zgoraj navedenih vprašanjih 9 na začetku leta, pred sestav- ročju, tako da bi vsako leto bilo medsebojne izmenjave mišljenj in tradicionalno srečanje vsakokrat izkušenj, uporabe principa rotacije, upoštevajoč pri tem subjektivne slabosti. Rotacija pa se ne bi smela izvajati zaradi formalnega zadovoljevanja, ne upoštevajoč pri tem, da je zagotovljena kvaliteta sprememb v kadrih. • Kar se tiče vprašanja razširjenja osnovnih organizacij, odnosno sprejema novih članov Zveze komunistov, o uporabi disciplinskih ukrepov, smatramo, da tudi to vprašanje posega v specifičnost posameznih podjetij, vendar pa o teh vprašanjih obstojajo izdelana skupna stališča in naloge za vse člane Zveze komunistov. S Družbenopolitične organizacije morajo biti v svojih delovnih kolektivih nosilci napredne kadrovske politike, kot jo začrtujejo predhodni zaključki. v drugi organizaciji S potne stroške in ostale stroške za udeležence na teh tradicionalnih srečanjih bi nosili posamezni kolektivi, organizator pa Predstavnike gumarskih podjetij iz bratskih republik smo povabili na izlet k slapu ▼ Savice * A Posnetek prikazuje razgovore predstavnikov družbeno-poli-tičnih organizacij »Tigra«, »Borova«, »Risa« in »Save« IV. Vprašanje razvijanja nadaljnjega sodelovanja na ekonomskem tehnološko-proizvodnem področju % Razprava družbeno-političnih organizacij na področju specializacije proizvodnje naj da politiko o delitvi dela kot pogoja za ustvarjanje večjih učinkov ter osnove za našo konkurenčnost na svetovnem trgu. • V sedanji fazi, ko se postavlja vprašanje politike samofinan-ciranja, smo dolžni, da koordiniramo komercialno politiko, zlasti s skupnim nastopom na svetovnem trgu. # Posledica delitve proizvodnje Zvezna skupščina ie uzakonila gospodarsko reformo - kakšne so n|ene značilnosti? Pet let gumarskega Izobraževalnega centra (Nadaljevanje z 2. strani) je bilo treba marsikaj organizirati in podrobno seznaniti osnovnošolsko mladino s tem poklicem. V prvi vrsti so bila organizirana predavanja po osnovnih šolah, vsestransko sodelovanje z zavodi za zaposlovanje po vsej Sloveniji, izdana sta bila dva prospekta o usmerjanju za poklic, počitniško delo itd. Ta oblika se je pokazala kot zelo uspešna, saj je ta poklic vse premalo poznan in je zato potrebno šole in zavode pravočasno informirati, da bi lahko mladino usmerjali tudi v gumarstvo. Zadnje čase je center sodeloval z nekaterimi srednjimi šolami in višjim irazredi osemletke glede organiziranja tehničnega pouka. To so bile le nekatere osnovne naloge, ki jih je center v preteklem qbdobju opravljal. Seveda, pa je bilo poleg tega še vrsta vprašanj tekočega dela prehodnega značaja. S sprejemom statuta pa se postavljajo pred center še druge naloge v okviru izobraževanja. Potrebno je namreč posvetiti precejšnjo skrb in pozornost dopolnilnemu izobraževanju, strokovnemu izpopolnjevanju, skrbi za ostale poklice poleg gumarskega, družbeno-ekonomskemu izobraževanju članov kolektiva itd. Iz vsega tega lahko zaključimo, da čakajo center zelo zahtevne naloge, ki se bodo z dobro organizacijo dela dale tudi uspešno premagati. MILE MILIVOJEVIC stroške srečanja in ostale tehnične stroške • za realizacijo teh zaključkov so zadolženi vsi tovarniški sindikalni odbori in tovarniški komiteji zveze mladine S v sodelovanju po vprašanju standarda je sprejet zaključek, da se le-ta odvija potom izmenjave izkušenj, in mišljenj, ker so ta vprašanja (stanovanjska gradnja, prehrana in ostalo) specifična za posamezne kolektive. Vsakdo jih bo reševal po svojih možnostih in potrebah. III. Skupno razreševanje kadrovske problematike tako v družbenopolitičnih organizacijah kot v podjetjih • Politika planiranja kadrov mora postati sestavni del vsakodnevne skrbi delovnih ljudi. Zato mora biti jasna in se ne more zapirati v ozek krog ljudi v delovnih organizacijah. Delovne organizacije pa morajo proučiti in vskladiti potrebe na osnovi planskega razvoja gumarske stroke. • V cilju racionalnega koriščenja sredstev, namenjenih za izobraževanje kadrov, je potrebno sodelovanje na družbenopolitičnem in strokovnem področju, ki se ba-vi s to problematiko. Naše mišljenje je, da po teh vprašanjih ni bilo zadostnega sodelovanja v cilju izmenjave mišljenj in izkušenj v vodenju kadrovske politike. Skrbeti moramo, prepričati in dati naloge kadrovskim službam, da v odnosu na dosedanjo izvršeno delitev dela med »Savo«, »Tigrom« »Borovim« ter nadaljnjo delitvijo, ki je pred nami v celotni gumarski industriji, skupno planirajo potrebe izobraževanja kadrov. ® Mišljenja smo, da se po teh vprašanjih angažirajo tudi razvojne službe v smislu vplivanja na formiranje profila in strukture strokovnih šol, potrebno je izobra- (Nadaljevanje s 1. strani) enostavi vse knjigovodsko in drugo poslovanje, ibo izdala Narodna barčka SFRJ nove dinarske bankovce in kovance z denominacij-skim razmerjem s sedanjimi 1:100. To pomeni, ida bo vreden en novi dinar isto sedanjim. To pa ne pomeni, da se dinar s tem razvrednoti. Ko bodo pinišli novi dinarji v promet, bomo lahko v prehodnem obdobju plačevali z novimi in starimi, to je sedanjimi. Le v trgovinah in uislužnostnih dejavnostih bodo imeli vsi predmeti oziroma usluge dve ceni — eno za novi idenar in drugo za stari, sedanji denar. Povprečna carinska stopnja za uvoz se je znižala na 10,7 odstotka. Carin sike olajšave, ki so veljale doslej, so se nekoliko spremenile. Občanom v bodoče ne bo omogočano prinašati iz tujine vsako leto za vrednost do 30.0000 dinarjev brez carine. Glavni namen napovedane revalorizacije stanovanjskih hiš, to je dvigniti vrednost stanovanj na realno osnovo, je postopoma preiti na ekonomsko stanarino ter s tem pospešiti stanovanjsko gradnjo — zlasti v privatni lasti in z vlaganjem prihranjenega denarja posameznikov. Zato bo treba ugotoviti za vse stanovanjske hiše vrednosti stanovanj glede na cene stanovanjske graditve, ki so veljale decembra 1964. Na osnovi teh se bo .potem določilo nove stanarine in pri tem upoštevalo amortizacijsko idobo le 25 let! Za- radi tega se bodo stanarine precej povečale — tudi za 150 odstotkov! In da gospodinjski proračuni občanov ne bodo naenkrat preveč prizadeti, določajo novi predpisi, da bodo veljale popolne ekonom-ske stanarine šele leta 1970. Do tega časa pa naj se iz leta v leto stanarine v svojih zneskih vse bolj približujejo ekonomskim — torej bodo do teta 1970 koristniki stanovanj plačevali nekakšne akontacije. Konec tega leta prenehajo tudi obstojati republiški, pokrajinski in občinski stanovanjski skladi. Nnjihova sredstva bodo prevzele hkrati z obveznostmi poslovne banke. Sredstva, iki so jih delovne organizacije izločale v take sklade — za naše podjetje je znašalo to letnoi Okrog 80 milijonov dinarjev — za gradnjo stanovanj, bodo lahko priključile svojim skladom skupne porabe, izkoriščati pa jih bodo smele le za stanovanjsko gradnjo fin deloma za prispevek, s katerim bodo lahko zniževale nove, vse bdi ji ekonomske stanarine svojih delavcev. Teh sredstev pa ne bodo smele razdeljevati koristnikom stanovanj, pač pa jih bodo lahko vročale stanovanjskim podjetjem za krepitev materialne baze. Z novimi zakonskimi predpisi se povečajo tudi starostne, invalidske in družinske pokojnine v povprečju za 23 odstotkov. Za vsakega otroka, katerega upravičenec prejema sedaj poln otroški dodatek, se le-ta zviša za 1.200 dlnar- Ko so se gostje iz sorodnih podjetij vračali iz Bohinja, so si ogledali tudi Blejski grad, od koder je tudi tale posnetek bo olajšala medsebojno izmenjavo izkušenj na tehnološkem področju. # V fazi gospodarske reforme se postavlja pred gumarsko industrijo odgovornost za pravilno orientacijo razširjene reprodukcije. Sodelovanje na področju delitve proizvodnje, planiranja proizvodnje, komercialnem področju, bodo ugodno vplivali tudi na ustrezno planiranje investicij na nivoju gumarske industrije. # Vsi navedeni problemi postavljajo zahtevo po skupni koordinaciji na področju kratkoročnih in dolgoročnih planov. S V novih gospodarskih pogojih se postavlja vprašanje vloge in naloge združenja ter vloge gospodarske zbornice. # Vse zgoraj navedene točke je treba prenesti na same organizacijske strokovne delavce oziroma strokovne službe. CIRIL HABE A Takšna je sedaj preurejena notranjost naše strokovne knjižnice jev. Nadomestilo bodo dobiili tudi zavarovanci, ki -so1 ob ^prejetju gospodarske reforme na bolniškem dopustu, če bodo njihove delovne organizacije ustrezno povečate osebne dohodke zaposlenih. Z novimi predpisi pa se tudi povečajo vsi invalidski prejemki in to za 23 odstot kov, izjemoma pa se povečajo invalidnine VIII., IX. in X. skupine za 50 odstotkov, ker se od leta 1959 iše niso povečale. Poveča se tudi dodatek za samopre-žiVilijanje itn to od 5.000 na 9.000 dinarjev. Spremenjen je tudi zakon o dodatku borcem, saj določa povečanje sedanje osnove za 23 odstotkov! DUŠAN REBOLJ Odgovor na članek: Naše gume... Zgornji članek kaže na to, kako bi lahko' izkoristili razne tovrstne prireditve v propagandne namene-V službi za ralzskavo trga in ekonomske propagande stojimo na stališču, da se v primerih, kot je omenjeno, reklamna sredstva močno obrestujejo. Dobro mnenje potrošnika o naših izdelkih je močan kapital. Vendar pa organizacija službe za raziskavo trga in ekonomske propagande še ni toliko izpeljana, da bi lahko zajemala tudi vse momente ekonomske propagande. Tudi primer tov- Kermavnarja ni reševala naša služba-Zato bi morali tudi to organizacijsko vprašanje čimprej rešiti. Služba za raziskavo trga in ekonomske propagande Sedaj so na vrsti notranje rezerve I (Nadaljevanje s 1. strani) od tega odšteti okrog 2.200 dinarjev samo za prometni davek. Prav tako bodo vse gospodarske organizacije oproščene prispevka iz dohodka. Tega smo lani plačali preko 300 milijonov. Ta prispevek so večkrat označevali kot davek na pridnost, kar v določeni meri drži. Tisti, ki je bolje gospodaril, je zato moral plačati večji prispevek. Po vsej verjetnosti se bodo znižale tudi obresti od poslovnega sklada, ki so bile dosedaj določene v višini 6 odstotkov in skoraj enako visoke, kot smo plačevali obresti, če smo najeli kredit. Iz tega je razumljivo, da je bil le malokdo zainteresiran ustvarjati lastna sredstva, če pa je lahko najel kredit pod enako ugodnimi pogoji oziroma še boljšimi, pri tem pa upoštevamo, da je vrednost dinarja počasi padala. Sedaj bodo lastna sredstva cenejša in bolj bomo skrbeli za to, da jih bomo imeli dovolj. Kakor koli bodo že vplivale spremembe na naš obseg bruto produkta in njegovo delitev — jasno je to, da tisti, ki bo ob tako sprejetih ukrepih bolje posloval, preje bo lahko širil svojo materialno osnovo. Računati pa moramo tudi s tem, da bomo morali ustvariti tolikšen dohodek, s katerim bomo lahko pokrivali osebne dohodke. Ti bodo morali biti tolikšni, da življenjski standard ne bo padel. Pred nami je izredno kratek rok, v katerem bomo morali dokazati ali smo sposobni prevzeti nov sistem gospodarjenja in ali bomo lahko opravičili tolikokrat postavljene trditve, da imamo dokaj visoko produktivnost in močan strokovni kader. Mislim, da gremo v spremenjene pogoje gospodarjenja dobro pripravljeni. Ekonomisti in drugi strokovni sodelavci so prav v teh dneh veliko govorili o novih gospodarskih ukrepih in pripravili obsežen akcijski program odkrivanja in izkoriščanja notranjih rezerv. Naloge tega programa so porazdeljene po posameznih področjih. Določeni so sodelavci, ki bodo morali skrbeti, da se jih izvrši. Prav tako pa so postavljeni tudi okvirni roki, do kdaj morajo biti le-te izvršene. Tako ostro razmejene naloge nalagajo slehernemu, ki jih mora izvršiti, tudi dejansko odgovornost pred samoupravnimi organi in pred celotnim kolektivom. Na področju kadrov bo treba ponovno proučiti, ali so vsi sodelavci racionalno zaposleni. Če niso, bo potrebno poiskati načine, da jih bomo vključili v proizvodni proces tja, kjer po svoji strokovni usposobljenosti lahko največ doprinesejo k skupnemu cilju. Proučiti bo potrebno tudi izkoriščanje delovnega časa. Na področju osnovnih sredstev bo potrebno proučiti realne možnosti financiranja novih investicij. Pri tem bo potrebno zagotoviti dovolj sredstev za dokončno rekonstrukcijo tehnične hale in pnevmatikarne, obstoječa osnovna sredstva, ki jih ne potrebujemo, pa odprodati. Poskrbeti bomo morali za hitrejše obračanje obratnih sredstev s tem, da bomo zaloge surovin uskladili z optimalnimi, da bomo pospešili proizvodni proces, da bomo poskrbeli za hitrejšo prodajo itd. Veliko si obetamo od izboljšanja tehnologije same z zamenjavo dragih in uvoženih s cenejšimi in domačimi surovinami. Pri tem seveda ne smemo popustiti pri kvaliteti. V proizvodnji bo potrebno temeljito proučiti predvsem valjarno, njeno operativno planiranje in kvaliteto njenih izdelkov. Izločati iz proizvodnega asortimana drobne, nepomembne izdelke, ki so nerentabilni. Opustiti je potrebno pretirano bitko za čim večjo tonažo, ker nam ta lahko škodi. Zagotoviti bomo morali trdno povezavo z razvojno in prodajno službo ter oddelki v službi za organizacijo proizvodnje, kakor tudi določiti način operativnega planiranja, normiranja in kalkuliranja. Izboljšali bomo kvaliteto in proučili možnosti štiriskupinskega dela. Pri prodaji izdelkov bomo težili k zmanjševanju asortimo-na ter izbrali najbolj ceneno in najbolj učinkovito pot prodaje. Pri organizaciji bo treba poskrbeti za notranjo izvedbo že osvojene organizacijske strukture podjetja, izdelati vrsto organizacijskih predpisov itd. Poleg tega je treba pripraviti potreben sistem obračuna po ekonomskih enotah in izdelati sistem nagrajevanja, ki bo vezan na obračun, določiti vrsto kriterijev in normativov za stroške, ki nastajajo posredno v proizvodnem procesu. Prav tako pa bo treba pripraviti temeljit gospodarski načrt za naslednje leto. Mislim, da s temi besedami nismo mogli podrobnejše opisati prevzetih nalog. Prav gotovo pa bo potrebno o sleherni podrobneje obveščati kolektiv. IVA PODPESKAR Še enkrat „Ali res ni mogoče" lili 4. nagrajevanje po kvaliteti posameznikov 5. nagrajevanje v pomožnih ekonomskih enotah se mora uvesti po tem, da bodo vsa dala normirana in prekoračena norma naj bo nagrada za večje vloženo delo. Normalno preseganje norm znaša in se obračunava do 25 odstotno. 6. izpopolnitev sistema — v ta namen se mora pripraviti do prihodnjega leta vse potrebne kalku-lacijske izdelavne predpise, točno planiranje in realno zajemanje stroškov. Za izvršitev teh nalog, ki jih je delavski svet sprejel in potrdil, morajo ustrezne strokovne službe ▲ O perečih vprašanjih, ki zadevajo delovni kolektiv, razpravlja od takoj pričeti z delom. Poleg tega časa do časa tudi naš politični aktiv pa je delavski svet sprejel vse na- vedene predloge komisije za de- li čem je sklepal 19. julija Utev dohodka naš delavski svet? V skladu z določali Temeljnega zakona o delovnih razmerjih in (Nadaljevanje s 1. strani) tega pa bosta na osebne dohodke statuta je organizacijsko kadnov- Po zakonu o volitvah v delavske vplivala tudi red in čistoča v ku- ska služba pripravila predlog de-svete in zato, ker je dosedanji hinji in jedilnici. lavskemu svetu o začasni ureditvi predstavnik nabavnih služb v de- s področja delovnih odnosov. Za- lavskem svetu podjetja odšel iz V zvezi prehrane za člane našega časni zato, ker so nova navodila kolektiva, je delavski svet ponov- kolektiva so člani delavskega^ sve- izšla šele v četrtem mesecu letos no razpisal nadomestne volitve v ta razpravljali tudi^ o vprašanju in fo; bilo nemogoče urejevati za-tej enoti in v ta namen potrdil cene kosil, ki jih naši člani nosijo deve za nazaj. Predlog OKS, ki se ustrezne komisije. domov. Sprejeli so sklep, naj fi- nanaša na vsa vprašanja s področ- Prav tako je delavski svet raz- nančna služba izdela popolne kal- ja delovnih odnosov, naj bi ve-pravljal o predlogu formiranja kulacije in jih posreduje delavske- ijgj (jo konca tega leta. V tem delavskega sveta ekonomske eno- rnu svetu v razpravo in ukrepa- času bi služba pripravila dokonč-te tehnična hala, ker se čuti po- di6- no izdelan predlog in ga posredo- ^opSo^ , Predlog komisije za delitev do ^T^TSo i kolektivu. Zato je delavski svet hodka o nagrajevanju zaposlenih M ročevalec w tej točki, je po sprejel sklep, naj člani te ekonom- Y ^J -n vedal, da je upravni odbor potiske enote ustanovijo delavski svet t® delavski svet sp jel n ,po ^ 1. jetja 0 ltem predlogu, že razprav- ekonomske enote tehnične hale. Vendar pa se poštar ja vpras J, [ja] jn ga s pripombami in dopol-Nasilednjo točko dnevnega reda ki kazao prenes i sre s v , ni;,tvamt daje v razpravo delavske- je podal tov. Tine Klemenčič. Za- ^ za ta dom trosimo vsako le- mu svelu_ radi dosedanjih nepravilno izde- to- 'koristimo pa ga le tm do sti- lanih kriterijev formiranja mase n 0n?a ^ kjer so letovalne kapa- članom 'kolektiva posredo\ ali v ženega dela Po sprejetem predlo- ^tete na -vsej jadranski obadi dz- razpravo nov dokončen predlog gu se bo ‘odslej, masa osebnih koriščene komaj 50 odstotno. To- ob koncu leta. Poleg vseh vprašanj, dohodkov formirala od lastnega rej možnosti za letovanje je do- pa je delavski svet sprejel tudi vloženega del a in ne kot dosilej od volj, četudi ne bi. imel i lastnega sklep, naj delavski svet ekonom— skiupno° vložen ega dela vseh proiz- počitniškega doma, po drugi stra- ske enote in zbori delavcev raz-vodnih ekonomskih enot. nii pa 'bi Smeli - veliko večjo pravUjajo na svojih sejah o cetot- „ možnost, da si sami izberemo leto- problematiki v svoij.ih enotah, naj Po teh merilih bo možno formi- va|nje Qb koncu letošnje sezone izdelajo konkretne predloge in le- Ia'd°™,dka na bo delavski svet o tem vprašanju te posredujejo delavskemu sve- še razpravljali. tu v razpravo in ukrepanje. naslednjih obračunskih enotah: — izdelava zmesi — kalandriralnje — brizganje protektorja — režijti Ker so bile do sedaj določene Člani delavskega sveta so z do-miejasnosffi o koriščenju nadur, ločenimi popravki in pripombami sta strokovni svet in komisija za potrdili sklep o začasni ureditvi, delitev dohodka predlagala delav- ^or belimo, da bi bili vsi člani Masa osebnih dohodkov je od- skemu svetu v razpravo naslednje naš koicktiva seznanjeni z de-visna od količine izdelanih poliz- predloge: lom samoupravnih organov, meni- Ut^otadST bednosti vlo- ^ odurno dalo, kjer je pred- mo da je tak način sicer precej ženega dela pisano, v kakšne namene se lahko skrčen, primeren za informiranje. koristijo nadure v proizvodnji in želimo pa ,da nam tudi vi, dra-člani delaa skega sveta so raz- pomožnih ekonomskih enotah ter . h , • cnnroAitP in nredlagate pravdjald tudi o predlogu komisi- strokovnih službah f bralci sporočite m predlagate. je za delitev dohodka, ki' ga je podal tov. Klemenčič in ti se nanaša na nagrajevanje v delavski restavraciji. Novo pri tem je, da bodo sodelavci v delavski restavraciji z 12,55 odstotkov sami vpil- murni vali na maso osebnega dohodka, 87,4 odstotkov pa je odvisnih od uspeha skupnega vloženega dela. Seveda pa variabilni del vpliva na formiranje mase osebnega dohodka tedaj, če so izpolnjeni vsi pogoji npr. število kosil, zajtrkov in malic. Po drugi strani pa mora kvaliteta ostati nespremenjena v primerjavi z letom 1964. Poleg strokovnih službah 2. dodatek za nočno delo 3. nagrade vajencem, to naj se vskladijo z ostalimi vajenci v ko- kakšne oblike so za vas najbolj primerne. Morda bi zadostovalo, da bi v vašem časopisu objavljali samo sklepe. Rišite nam! JOŽE STULAR To je skupina učencev poklicne gumarske šole, ki je V 19. številki našega časopisa vprašuje »bralec Save« (ni se podpisal) ali ni mogoče urediti prodaje blokov za topli obrok pri blagajni med časom za malico. Uradni odgovor lahko da uprava Delavske restavracije, vendar kot član kolektiva »Save«, ki mi je nekoliko znano poslovanje naše restavracije menim, da po takem načinu prodaje blokov za topli obrok ni nobene potrebe, ker si vsak član kolektiva na določen dan v tednu lahko kupi bloke za topli obrok in bi predstavljalo prodajanje teh blokov pri blagajni bifeja dodatno obre- menitev tovarišice pri register blagajni bifeja. Iz prakse vemo, da je že itak dostikrat vrsta pri teh blagajnah in bi s prodajo blokov te vrste še povečali samo zato, ker si posamezni sodelavci ne kupijo blokov za topli obrok na dan, ki je za to določen- Poleg tega menim, da ima ukrep, da se bloki ne prodajajo pri blagajni bifeja še nek drug praktičen smisel in sicer ta, da se onemogoči nečlanom kolektiva malica po 50 din (kar pred- Naše gume na jadranskem Rallyju Naš sodelavec tovariš Zupan nati na kakšno podporo ali po-letos s prostovoljnim delom nam je pred kratkim poslal prispe- pust, mi je bilo rečeno: »Gume uredila okolico počitniškega vekj kj ga je objavila revija »Avto- dobiš, če jih plačaš v celoti.« No, doma v Crikvenici moto«. Smatra, da je sestavek Ja. pa sem jih plačal, montiral, zma- neza Kermavnerja — udeleženca gal, po dveh rallyjih pa sem jih Jadranskega rallya, ki je vozil z na- že do kraja izrabljene moral de-šimi gumami, dovolj zanimiv, da montirati. Pa moram resnici na ga objavimo tudi v našem čašo- ljubo povedati, da sem bil z gu-pisu. nami »Sava« pravzaprav zelo za- „ , . . . .... dovoljen. Na več kot 5000 kilome- Takole piše v omenjeni reviji to- /rov ^ delno sk -no variš Kermavner: stavlja komaj tretjino dejanske cene). Zlasti v obratu II imamo opravka z delavci drugih podjetij, ki so pri nas na gradnji, montaži, šoferji in spremljevalci avtomobilov transportnih podjetij itd. Vsi ti imajo od svojih podjetij dnevnice ali terenski dodatek in ni nobenega opravičila, da jih še financira naše podjetje oz. da jim nudi topli obrok z regresom nad 70 odstotkov v breme osebnih dohodkov vseh nas članov kolektiva »Save«. Karel Padjera slabem terenu nisem imel niti ene- Od vseh domačih in tujih tekmo- ga defekta, medtem, ko so vozači valcev, sem bil jaz edini, ki je vo- z Michelin gumami doživljali tež-zil z gumami domače proizvodnje ke trenutke med ostrim kame-(Sava—Kranj), za katere so mi ho- njem, kjer so se jim parale nežne dili pripovedovat tekmovalci eden tanke stene gum ob strani, za drugim, da imajo napačen pro- y Sofiji (Balkanski rally) bom fil, od katerega tudi izvira straha- vozu zopet s kranjsko »Savo«. Kar vito cviljenje pri zaviranju in ho, pa bo! Treba pa bo nabaviti ostrem zavijanju na zavojih. nove. Že samo to dejstvo kaže na Ko sem povedal v Kranju, da vso tetino in napore rallye voženj, nameravam voziti z njihovimi gu- kjer se guma dobesedno zradira mami in vprašal, če lahko raču- iz kolesa. Koliko nas stane Mnenje uredniškega odbora ,SAVAfk časopis heiui član kolektiva ne samo pravico biti obveščen o delu predstavniških organov ter zlasti še o materialnem in finančnem poslo-Ob j avl jamo prispevek, ki ga vanju podjetja, o izvrševanju nam je poslal glavni računovodja planskih obveznosti itd., marveč podjetja tov. Karel Padjera. V tudi obveščati sodelavce o njem razpravlja o stroških, ki jih stvareh v podjetju, ki jih kot sa-podjetje porablja za izdajanje na- moupravljalce zanimajo, žal pa šega časopisa ter ob tem razmiš- smo naleteli prav pri naših stro-Ija, ali ne bi bilo morebiti pa- kovnjakih največkrat na gluha metneje časopis ukiniti ter pre- ušesa. Zato tudi nismo mogli obnesli vse naloge informiranja javljati prispevkov, ki bi sicer članov kolektiva na ciklostirani prav gotovo vzbudili veliko zani-bilten »Informator«. znanja. S tem prispevkom pričenjamo javno razpravo o načinih in mož- Uredniški odbor je na svoji nostih obveščanja članov kolek- predzadnji seji razpravljal tudi o tiva. Upamo, da se bo oglasilo vlogi glasila »Sava« v novih go-več naših bralcev, saj si resnične- spodarskih pogojih ter ugotovil, lt> ga samoupravljanja ter dobrega da bo treba v bodoče še odločneje gospodarjenja res ne moremo za- posegati v dogajanje kolektiva ter miši jati brez ustrezne obveščeno- mobilizirati bralce v uresničeva-sti vseh zaposlenih. nje vseh pogojev, ki omogočajo Uredniški odbor je v svojih pri- uspešno poslovanje podjetja. Gle-zadevanjih vseskozi poskušal pri- de na potrebo po varčevanju pa dobiti k pisanju kar največji krog je tudi sklenil, da bo do nadalj-sodelavcev. Pri tem se je skupaj njega »Sava« izhajala štirinajst- Kako in za koliko se bodo povečale pokojnine? Na seji skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja v Ljubljani, ki je bila pretekli teden v Ljubljani, so med drugim tudi sprejeli lestvico za povečanje pokojnin ter s tem zagotovili uskladitev kupne moči upokojencev s povečanimi življenjskimi stroški. Vključevanje socialnega zavaro- pa se mu bo ta povečala na 25.000 vanja v splošno gospodarsko re- dinarjev, formo zahteva med drugim tudi ustrezno povečanje pokojnin pri V vsem tem bo kazalo prav go-1 vseh kategorijah upokojencev, saj tovo temeljito razmišljati ter najti so, se življenjski stroški zadnje ustrezne ti slcer ne bomo mogU dni precej povečali. O tem je . . _ v. , , sprejela načelne sklepe že zvezna sovoriti, da življenjski standard skupščina na seji socialno-zdrav- prebivalcev ni padel. — Tudi upo-stvenega zbora, ko so sklenili, da kojenci so prebivalci, ki jih šte-se z uveljavitvijo gospodarske re- jemo v ta pogoj in še nekaj! Se- Su-rsio«ar"v ^ “»i. »*<«<»> Na seji skupščine republiške sebe tisto, kar lahko človek da , skupnosti socialnega (zavarovanja — omogočili so nam sedanjo ra- ^cih^na plLžVnocl nS dom" V Lixxbliani, se Je večji del poslan- ven življenjskega standarda, in to secin na ptazo poet nas dom, cev ogreval za to, naj bi se ob- .. ... ---------— - čutneje povdčalo pokojnine upo- v najte^lh caslh nase socahsUc- kojencev z najnižjimi mesečnimi ne graditve. Jih smemo zato mar zneski in najmanj pokojnine upo- sedaj, ko jim teče jesen njihove- živijo se vam nudijo približno takile prizori z urednikom skliceval tudi na dnevno v sedanjem obsegu, po akcije, katerih posledica so bili kojencev z naj višjimi. Za kasneje ga življenja, pustiti, da statutarna določila, ki jasno go- potrebi pa tudi v povečanem. Ni- ukrepi, ki so posredno ali nepo- sprejeti predlog, da se poveča po- s]abše kot so s- zas]užili? vorijo tudi o tem, da ima sle- kakor pa ne more soglašati s s redno vplivali na boljši poslovni kojmne, ki znašajo same ali z predlogom, da se časopis prepro- uspeh podjetja. Takih prispevkov varstvenim dodatkom skupaj do sto ukine, saj mu ne more nihče pa si v bodoče želimo še več — 25.000 dinarjev, za 25 odstotkov, odrekati mobilizacijske in infor- in če se bo krog sodelavcev tudi in da se poveča pokojnine nad macijske funkcije. Ne smemo v resnici povečal, potem lahko 80.000 dinarjev le za 15 odstotkov, namreč pozabiti, da je prav »Sa- pričakujemo od »Save« v bodoče poslanci sprva niso bili navduše-Iz razprave o novih gospodarskih va<< z nekaterimi svojimi prispev- še večjih koristi! ukrepih nam je znano, da bo treba ki že v preteklosti sprožila mnoge UREDNIŠKI ODBOR Mnenje tovariša Padiere v bodoče še bolj gledati kje lahko znižamo stroške. Doslej prihranjeni kakršnikoli strošek še ni bil v celoti naš, ker smo na ves dohodek plačevali še 15 % prispevka federaciji, 5 % za skupne rezerve gospodarskih podjetij republike in občine, prispevek Skopju od skladov itd. Skratka, delovni kolektivi niso bili preveč zainteresirani na prihrankih stroškov, ker ti prihranki niso ostali v celoti za potrebe njihovega podjetja oz. njih samih. Odslej, po sprejemu novih gospodarskih ukrepov, ko omenjenih prispevkov ne bo več (dohodki federacije, republike in občine se bodo pobirali od drugih osnov, nič več od dohodka) bo interes vsakega delovnega kolektiva, da stroške zniža. Vsak prihranjeni denar bo s tem dejansko ostal na razpolago kolektivu oziroma ekonomski enoti, ki ga je prihranila (ko bo dopolnjeno nagrajevanje po učinku tudi na element prihrankov, na stroških, porabi materiala itd. in ko bo z določenim delom dohodka razpolagala sama ekonomska enota za investicije in družbeni standard ali osebne dohodke) in se tega moramo zavedati. Ni dvoma, da vsi, vsak po svojih močeh in znanju ter možnosti skladov ali osebnega dohodka, Z ozirom na svoje delovno mesto skratka letno okrog 8 milijonov, lahko pripomoremo k znižanju stroškov. Ker razne stroške in mi je prišel v roke da je izhajanje časopisa koristno m Sedanje zvišanje pokojnin velja za vse upravičence, ki so se upokojili do 31. julija letos. Povečanje pokojnin velja od 1. avgusta. In obrok povečanja za mesec avgust bodo upokojenci prejeli hkrati s povečano pokojnino za mesec september! DUŠAN REBOLJ ni. Predlagali so, naj se najnižjim kategorijam ta porast še poveča, saj jih je v strukturi največ — kr 46,44 odstotka ali 62.707! — in ker so s povečanjem življenjskih stroškov tudi najbolj prizadeti. Zaradi zveznih meril in sklepa zvezne skupščine o stopnji povečanja 23 odstotkov, pa večjega porasta za najbolj prizadete niso mogli sprejeti. Zato ni čudno, če so poslanci sklenili, naj se ob letni revalorizaciji pokojnin analizira učinke spremenjenega pokojninskega sistema, sedanjega povečanja pokojnin in dviga življenjskih stroškov, in ponovno obravnava vprašanje varstvenega dodatka ter življenjskega minimuma, potem roStno" upokojena"naša"doTgoletna pa ustrezno revalorizira pokojmne. sodelavka Tončka Pestotnik. Mnogo zdravih let sodelavka Tončka! 1. julija je bila predčasno sta- Zaradi boljše preglednosti objavljamo tabelo, iz katere so razvidni porasti pokojnin v odstot-kili, v absolutnih vrednostih in povečane pokojnine: sopisa, ki se tiska v približno 1600 dosedanja sprejeto povečanje povečana izvodih in jo dobijo brezplačno pokojnina v% v dinarjih pokojnina vsi člani kolektiva, vključno Inšti- 20.000 25 5.000 25.000 tuta, Gum. izobraževalnega centra, 40.000 21 8.400 48.400 Delavske restavracije, Obratne am- 50.000 19 9.500 59.500 bulante in vseh naših upokojen- 30.000 23 6.900 36.900 cev stane v povprečju 170.000 din. 60.000 18 10.800 70.800 Torej, če časopis izide 4-krat me- 70.000 17 11.900 81.900 sečno to je 680.000 din, kar obenem predstavlja toliko manj 80.000 itd. 16 12.800 92.800 imam vpogled v Nedvomno, ne smemo prezreti, 100 din) objavljamo tak material, linearno, • • i • •. v_____ • _ i. _ D ^ .-t/i in ti i /Ji /J n IsMnlitpttiih__ Iz razpredelnice je razvidno, da sprejeto povečanje pokojnin ni ampak degresivno. To pomeni, da se bolj povečajo nižje pokojnine kot višje. Šepa so porasti najnižjih Res pa je tudi, da kvalitetnih račun za tiskanje našega časopisa in potrebno, saj smo po njem ob- prispevkov naših strokovnjakov in za razpečevanje le-tega po po- veščeni o marsičem, kar vse nas inženirjev, vodij obratov, ekonom- veda „ _ _ šti, oba v precejšnjem znesku, se zanima. Vendar se spričo splošne skih enot itd. skoraj^ ne zasledimo pokojnin v absolutnih vredno-mi je porodila misel, da bi bilo štednje le vsiljuje misel ali ne bi in da ima časopis že itak značaj stih prenizki, da bi bilo mo- prav o tem spregovoriti v čašo- takšno obveščanje ali vsaj pri- informacij, kar bi brez škode opra- goče z njimi pokriti porast pišu, temprej, ker nisem zasledil, bližno takšno dosegli z našim »IN- vil naš ciklostirani znanec »IN- življenjskih stroškov. Prav go- da je že kdo podal informacijo, FORMATORJEM«, ki je resda sa- FORMATOR«. Na grobo izračuna- tovo bo namreč mogel upoko-koliko nas stane naš časopis. mo ciklostirano obvestilo, vendar no bi s tem prihranili vsaj 5 mi- jenec s staro pokojnino na primer Ne trdim, da so stroški za naš menim, da nas to dosti ne moti. Ujonov letno (skladov ali plač, kar 50.000 dinarjev in novo 59.500 di- časopis poglavitni in prvi, ki bi Opažam, da je včasih številka na- končno ni tako malo v sedanjih narjev premostiti podražitev živ-jih bilo nujno premotriti, vendar šega časopisa (zlasti zadnjat stran) resnih časih,^ ko bo izredna borba Ijenjskih stroškov kot pa upoko- Ko se je poslavljala od nas, smo jo prosili za kratek razgovor. Rada se je odzvala in povedala: V družini nas je bilo 5 otrok. Oče je bil ribič, mati gospodinja. Z dohodki, ki jih je oče dobil od ribarjenja, je 7-člansko družino težko preživljal. Občutili smo veliko pomanjkanje. Ko sem hodila v šesti razred osnovne šole, sem izgubila očeta, ki je padel v prvi svetovni vojni leta 1915 na Doberdobu. Tako je ostala družina brez sredstev za preživljanje. Prekinila sem šolanje in se šla učit šiviljskega poklica. Po enem letu in pol sem se izučila in zaposlila pri privatnem mojstru Šumiju (Trikot) v Ljubljani. Pri njem sem šivala štiri leta, pri trgovcu Šarcu, kjer sem prav tako kot pri prejšnjem delodajalcu zaradi pomanjkanja dela bila zopet brez zaposlitve. Po daljšem iska- strošek je in to ne majhen. Ve- največkrat izpolnjena s križanka-deti moramo, da tiskanje časopisa mi ali podobnim zabavnim čtivom, za čimcenejše poslovanje. Tovariši, ki imajo opravka z na- v omenjeni nakladi, klišeji, hono- skratka z nečim, s čimer so polni bavo investicij dobro vedo, kako rarji, osebni dohodek referenta in vsi naši dnevniki in tedniki in ni /e včasih milijon razpoložljivih njegovega sodelavca ter razpečeva- potrebe, da na straneh tako drage- sredstev dobrodošel, oziroma kako nje ni poceni. Vsaka številka ča- ga časopisa (vsak izvod stane nad 7e težko če ga ni mogoče zago- toviti. Zato presodimo: ali je nujno v sedanjih časih še naprej financirati časopis v tej obliki, ko bi lahko opravile Informacije isto poslanstvo za 5 milijonov • letno ceneje? Karel Podjera jenec, ki je imel prej pokojnino na primer 20.000 dinarjev, sedaj Na novo so se zaposlili V času od 26. junija do 20. julija 1965 so se zaposlili: nju, saj je bilo v prejšnjih časih Anton Kolšnjek in Franc Kalan za delo zelo težko, sem našla delo pri privatniku Zosu v Ljubljani. V tovarno Sava sem prišla meseca marca 1948. leta. Zaposlila . sem se v skladišču gotovih izdel- karni II; Matija Retelj, Štefan pn- vodenju kartoteke in — transporterja avtozračnic; Henrik Camažar -im Alojz Škarja — sestavljalca hlačnic v pnevmaiti- Podietje so zapustili Rudi Florjančič in Janez Gre- nik — dvoriščni ^ delavec; Anton da bom odšla zadovoljna v zaslu- pre- Hitač, Mihael Ropret — pomožni vzemu blaga. To delo sem opravljala vse do upokojitve in to ves čas z veseljem in v prepričanju. sklad, delavci; Danica Lebar montaža termofor jev; Metod Moč- gorčič — odšla v času poskusne- Polak — ključavničar III; Janko ga dela: Vida Gantar, Franc Ce- Mohorič —jpom. konfekcioner av-lar in Fran Plantan — sporazum- nem" pokoj. Dvomim pa, da se mi bo želja izpolnila, kajti osebni dohodki so spondant y uvozu -investicijske bili kljub napornemu delu razme-no; Vojteh Jerala in Tončka Pe- opreme in rezarvnlih dedov; Jože roma majhni, od česar si nimam stotnik — odšla v pokoj; Peter Sinkovič — konstmkter I; Ciril mnogo obetati«. Rakovec — smrtno se ponesrečil Remic — pom. sklad, delavec v v podjetju; Jože Arh, Franc skIad' ^ materiala; Anton Ki- zahvalili za „ ; , t , . mavec — električar II; Djordje Grose, Leopold Jereb ncopravi- 3ublc — dipl. strojni inženir, ceno izostad-i z dela. spec. za koms-tmik. pnevim. Naši dolgoletni sodelavki smo se kratek razgovor in ŽELIMO JI ŠE MNOGO SREČNIH IN ZDRAVIH LET V KROGU NJENE DRUŽINE. V vodstvu Gumarska šola Prvenstvo v malem nogometu igrani tekmi zapišemo kdo je do- gola. Po en gol pa so dosegli: Baj- med EE se je zavleklo dalj časa segel gole in koliko. Trenutno želj, Petelinšek, Luthar, Matjaše- kot smo pa v začetku predivide- vodi na teti -strelcev Ciril Domin- ytč, ^ A In še zakasneli posnetek z letošnjega smučarskega prvenstva to-vame meseca aprila na smučinah Krvavca. Prikazuje nekaj naših tekmovalk in tekmovalcev skupaj s člani gorske reševalne službe, ki nam je priskočila na pomoč pri organizaciji samega tekmovanja IU ei re E m ugotovil, da ni tako majhen. V podjetju je tudi član, ki ve kako je treba živeti. Baje je že vali. iNekaiteri igralci so oidšli na dopust na mnrj,e ali drogam. Zaradi tega že dva tedna nismo odigrali nobene tekme. Na sporedu sta sicer samo dve tekmi še, Gumarski inštitut : Pnevmatikama I in Inštitut — Mehanična II. Upamo, da bosta tl dve tekmi odigrani še v tem mesecu. Na prvenstveni lestvici ni sprememb, vendar, ker je že precej časa, odkar je bila objavljena, jo ob j avli jamo ponovno: Gumarska šola 4 3 0 1 16:12 Pnevmatikama I Gumarski inštitut Mehanična II ko, ki je -dosegel devet golov. Sledi Dinič osem -golov, Temar, Zorman in Džavič po štiri gole. Stare Fon in Zaletel po tri gole, Kocijan, Rebolj in Zrimški dva Šmid, Zupan M., PaiLjevič, Mede, Valenčič in Tomažič. Tudi najboljšega strelca bomo na kanon tekmovanja nagradili s primemo nagrado. Giril Dominko 3 2 0 1 24:10 2 10 1 6: 6 3 1 0 2 8: 9 4 1-0 3 6:23 Ekipa, katera bo po končanem tekmovanju zasedla prvo mesto, M «e N trikrat v letošnjem letu dobil av- „ ,_., , , togume za kmečki voz. Pozanimal e n' a a a sem se malo in ugotovil, da jih zamenjuje za betonsko železo. Železo bo verjetno zamenjal za zlato in imel bo trdno valuto pri sebi. Ptejela prehodni pokal. Dajem predlog, da v našem gla- že od začetka tekmovanja vo-silu odpremo rubriko malih ogla- diimo fcto strelcev. Po vsaki od-sov. S tem ne bo potrebno njemu in podobnim oglašati v »Glasu«,_________________________________ kjer morajo plačati še oglas. Našo »Savo« berejo po vsej Gorenjski, povrhu pa bo imel oglas še honoriran. Zanimiva zamisel ali ne. Verjemite ali ne, dobil sem ležalno blazino pred vami vsemi. Pisal sem kolegu na Jesenice in on jo je prišel iskat v Kranj. Sindikalna podružnica je prvo obvestila ostala podjetja, da so poizkusne blazine na zalogi. Kar pa je ostalo, pa so razdelili med naše Morda bi kazalo vnesti v program Je že tako. Vse se spreminja, potrebno bo bolje gospodariti in tako se bo tudi moje poslovanje nekoliko »reformiralo«. Zdaj, v krizi bom verjetno porabil manj papirja za pisanje, zato bolj konkretno. Morda bom dodal tudi sliko kakšnega junaka. O tem bom še razmislil. Ker smo v obdobju reforme, bom verjetno imel manj dela in se bom moral močno potruditi, da bom jega očitka, ki ga nameravam našel »material« za mojo rubriko, sedaj napisati? Toda, v imenu Nekaj dni pred spremembami sem mnogih bralcev si to dovolju- Ne bom pa zdrav, se mi zdi, če ob tej priliki mimogrede ne pobaram o svojem obnašanju tiste letovalce v počitniškem domu Crikvenica, ki mislijo, da se še vedno piše v naši tovarni leto 1960 ali 1961. Obnašali so se tako, kot da bi bil dom njihov in kakor, da so zunanji gostje okuženi ali da naših uslug sploh ne plačujejo. člane. Verjetno so se ustrašili, da bi prišlo do preprodaje in da bi kdo zasluži kak tisočak. Morda bo kdo hud zavoljo mo- izobraževanja za prihodnje leto tudi nekaj seminarjev o lepem vedenju — zlasti za nekatere uslužbence, ki se sicer trkajo na prša in sklicujejo na svojo kulturo. Morda mislijo pri tem, da je »kultura« zmerjanje, prepiranje, negodovanje in podobne »ve- , , , . ščine«? Sicer pa, morda bi jim delavskega sveta m se nekateri kazalo d pričetkom letovanja ^nL^ltk.!!la. P/±d;™fieC!mrit1 skupaj s ključi za sobe priložiti še najnovejšo žepno izdajo knjige o lepem vedenju?! Samoupravnim organom so predlagali nekateri vodje ekonomskih enot strokovnih služb vrsto ukre- na tridnevnem seminarju v Trebiji. O programu samem smo v našem časopisu že brali, ničesar pa še nismo slišali o tem, kako je seminar uspel, katere teme so bile najbolj zanimive in katere si ogledal obrat I in videl še pre- jem... Kakor veste, so biti člani ^čine«? Sicer cej zanimivosti. Pred oddelkom valjarne so trije tovariši sedeli na zabojih, živahno in nemoteno debatirali o draginji, ki nastaja in o tem, koliko bo tovarna dodala k plačam iz »fondov«. Ni mi bilo jasno kaj so s deTairnImestTdaTo »razpravljali«, najmanj. Res Čudno, da se ni mo- poVy ki naj pospešijo uvajanje gobi se jim že pri prvem izplačilu ^edln^n nam v ne- sP°darske reforme tudi v našem žalosten je pogled v prostor vul- ^ VJ opisati svoje vti_ podjetju. Med takimi predlogi so to poznalo. ^ _ se. Kaže, da so se udeleženci res na Prlmer: poveča naj se ste- kanizacije veloplaščev. Zaradi po- naučili« in da sedaj »po- vilo sodelavcev strokovnih služb, manjkanja korda vulkanizerji »ži- giabijaj0 stike« s svojimi sodelav- ki lahko prihajajo na delo šele ob votarijo« in jim je kar^ prav^ da se cz^ kj so v fa organ samo- 7. uri zjutraj — teh novih je bilo upravljanja izvolili!? predlaganih okrog petdeset. K sre- No, novo gospodarsko reformo či pa je upravni odbor dovolj zre-pričakujemo z vso napetostjo. Ko lo razsodil in sklenil, da je že pre- to dogaja v tej vročini. Izmeril sem, da je temperatura presegla 50 stopinj Celzija in sem jo hitro popihal iz oddelka, ker sem se pričel topiti. Rešil me je tovariš, ki me je polil z vodo iz gornjega stranišča. Do zdaj sem bil prepričan, da je voda v zgornjih straniščih namenjena le za umivanje rok. Ta junak naj da predlog za racionalizacijo in dobil bo nekaj zanj. Kaj, pa naj sam ugane. Seveda naj se podpiše. Predlogi pod šifro nam ponavadi delajo težave, ker ne vemo koga nagraditi. V oddelku konfekcije veloplaščev sem opazoval obrezovalca, kako počiva na mizi po napornem 4-urnem delu. Nameraval sem ga prebuditi, a sem si premislil, ker sem se bal, da me ne bi nahrulil zakaj ga motim. Zanimalo me je, kolikšen je njegov zaslužek za tako naporno delo in sem pozneje pišem tele vrstice, še ni vse znano, ko pa jih boste prebirali vi, dragi bralci, bo že vse sklenjeno... Da, sklenjeno v zvezni skupščini in mi se bomo morali tistih sklepov držati. Zato je pretekli teden ali celo dva skupina naših ekonomistov pripravila celo študijo o ukrepih, ki jih bomo morali izpeljati v smislu napovedane reforme. Bojim pa se, da bi morali prej narediti skrbno študijo o tem, zakaj nismo uresničili niti polovice ukrepov, ki so zajeti v študiji o uvajanju skrajšanega delovnega časa. Ta je namreč precej podobna novi, ki zadeva naše naloge po uvedbi reforme. več takih članov kolektiva, ki lahko prihajajo na delo po 6. uri. Zato je sklenil, da velja za vse člane kolektiva od ponedeljka, 9. avgusta naprej začetek delovnega časa v dopoldanski izmeni ob 6. uri! To velja za vse sodelavce — tudi tiste, ki so lahko doslej prihajali na delo kasneje! Seveda pa me zanima, kako se bo to kaj izkazalo v praksi. Škoda, da se oglašam tokrat zadnjič in da nimam dovolj prostora. Bi še malo »potipal« tista podjetja v Kranju, ki so zadnje dni nabila cene, da so astronomsko poskočile. K sreči pa so jih dobila te dni z lopato po zadnji plati in sedaj — jovo na novo — še enkrat spreminjajo cene, seveda tokrat v obratnem smislu kot pred tednom dni! Vidite, kljub poletni vročini in drugim tegobam sedanjega časa se v zanimivega. Nekaj sem vam povedal. Za ostalo pa mi je zmanjkalo Razmlšlianie o fluorografiranju v kranjski občini Iz kranjskega štaba za fluo-rografiranje smo prejeli sestavek, katerega v celoti objavljamo. Akcija fluorografiranja po delovnih kolektivih se bo pričela 5. septembra letos. Točen datum in razpored fluorografiranja v obeh obratih bomo objavili v našem informatorju. Ker je to akcija, v katero zdravstveni organi vlagajo veliko truda in sredstev in pa zato, da v sami kali zatremo pojav pljučnih bolezni, prosimo vse člane kolektiva, naj se fluorografiranja udeležijo polnoštevilno. Pri tem naj upoštevajo če se ozremo iza nekaj desetletij nazaj .vidimo, da so ljudje, ki so oboleli od teh dveh naj hujših pljučnih bolezni, zapisani gotovi smrti. Danes vemo, da tudi pljučni rak, če je pravočasno in v začetku odkrit, lahko ozdravimo in vrnemo človeka na delovno mesto in v krog njegove družine. Z razvojem industrije oz. intenzivnih gospodarskih spre-memlb na našem področju so tudi ljudje močneje izpostavljeni infekciji in obolevanju, predvsem v industrijskih območjih. Zato so masovne fluo-rografske akcije osnovni činite-Iji pri odkrivanju teh bolezni, navodila osebja, ki bo skrbelo dodatno pa so ukrepi oziroma za izvedbo akcije. smiselne fluorografije na krajša Minila so štiri leta, odkar je razdobja v eksponiranih kolek-bila končana ]zadnja fluorograf- tivih. Tako večje kranjske to-ska akcija na našem področju, vame kot npr. Iskra in Sava vr-Letos septembra bodo občani šijo vsakoletno slikanje svojih komune Kranj ponovno masov- članov kolektiva in so zaradi no slikani — fluorografirani z teh smiselnih akcij upeli zmanj namenom odkrivanja pljučnih sati obolevnost pljučnih obo-bolezni. lenj oziroma pravočasno ozdrav- V Jugoslaviji, kakor tudi v Ijenje istih. Sloveniji, kar velja tudi za po- Dobro izvedena fluorografska dročje naše komune, opažamo akcija na območju naše komu-nenehno, sicer počasno, upada- ne zahteva velika denarna srednje pljučne tuberkuloze. Isto- stva, brezhibno organizacijo in časno vsako leto odkrijemo vse visoko disciplino ter zavest več ljudi s pljučnim rakom in vsakega občana. Samo tako ostalimi pljučnimi boleznimi, bomo dosegli cilj fluorografske Pravočasno odkrivanje pljučnih akcije, to je odmiranje pljuč-bolezni nam sodobna medicina nih bolezni v samem začetku, omogoča hitro ozdravljenje, pri dokler še potekajo brez bolečin pljučnem raku pa celo rešitev in težav ter dokler se lahko človeka gotove smrti. hitro ozdravijo. KRIŽANKA 1 2 ’ 4 S 1 6 7 8 9 X jč \ i 1 / Z 1 2 15 1 4 \ % is X 1 6 17 X V X IS 19 Z 2C X 21 2? Z 21 24 \ 2 S / 26 2 2 9 \ 3C / 3' Iti j VODORAVNO: 1. član DS podjetja, sodelavec iz mizarske delavnice, 6. član DS, sodelavec iz pnevmatikame I, 1. upanje, 11. član DS podjetja, sodelavec iz tehničnih izdelkov, 13. moški pevski glas, 15. Ivan Cankar, 16. avtomobilska oznaka Celja, 17. nasprotovanje iz trme, 18. posojilo (narečno), 19. tri sosed- priimek člana DS, pnevmatikame II. sodelavca iz NAVPIČNO: 1. svečana obletnica, 2. up, 3. auresicij, 4. narodna republika Bolgarija, 5. kazalni zai-mfek, 6. njej, nji, 7. last Ane, 8. kralj (pri kartah), 9. vpiši Š in C, 12. priimek člana DS podjetja, sodelavca iz SK, 14. ribiška mreža, 16. priimek pomočnika republiškega direktorja zavoda za planiranje, 18. zvok pri strelu, 20. priimek nje črke, 21. del človeškega telesa, moji torbi vselej nabere kaj 22. ekonomska enota, 23. del imena korejskega predsednika (Sing časa in prostora. Sicer pa nič hu- Man" * •)> 25• ,e’ karkoli’ 2^" pr‘“ člana DS in UO podjetja, sodelav-dega, saj so me prizadeti bralci trnek in ime člana DS podjetja, ca -l7 pnevmatikame II, 23. vzre-že tako ali tako siti. Zato se po- sodelavca iz valjarne I, 30. kemič- ja reditev, 24. osebni zaimek, 26. slavljam tokrat za zmeraj! ni znak za litij, 31. priimek so- veznik, 27. Šešek Ernest, 28. med-Vaš Pepe Lez'nga delavca v prodajnih službah, 32. met, 29. erbij.