I .UNITED \\ STATES U>AR »/bonds gr 'AND» l\STAMPS Moskva, 20. j an.—Ruska armada je dosegla točko, ki je oddaljena samo 79 milj od Harkova, industrijskega mesta v Ukrajini. V svojem pohodu proti zahodu so zajeli Rusi v enem tednu 52,000 Nemcev. Rusi so tudi zajeli važno nemško pozicijo Kamensk, 85 milj severno od Rostova. Rusi so vrgli Nemce v Ukrajini do tiste točke nazaj, kjer so bili Nemci leta 1941. Od 52,000 vojnih ujetnikov, ki so padli Rusom v roke. je bilo 27,500 Madžarov, 22,000 Italijanov in 2,500 Nemcev. Vlada je ustavila prodajo razne posode Washington.—Urad za vojno produkcijo je naročil izdelo-vacem pomivalne posode, pails in buckets, da je ne smejo od svoje zaloge več prodajati civilnemu prebivalstvu. To pomeni, da ne bo te posode več dobiti, kadar jo bo enkrat zmanjkalo v prodajalnah z že-le?ijino. lita** SND Maple H flights j&i let6 1943 je direktorij SND v" $tfpfe Heights sledeč: Pred-sfctJliik Louis Simončič, podpred-aedfiik Andrew Režin, tajnik Antpn Perušek, 5146 Miller Avfej. blagajnik Anton Gorenc, zajiisnikarica Antonia Kastelic, nadzorni odbor: Jacob Yemec, Aftdy HočeVar, Andrew Režin; direktorji: Frank Legan, Louis Ferfolia, John Hrovat, Joseph Fink, Frank Volkar, Frank Vrček, Frank Sever, John Hočevar in Julia Lipnos. Slovenski mornar Frank Arch je med pogrešanimi Tri dni zatem, ko je dobila Mrs. Arch, 1167 E. 58. St. 14. decembra karto od svojega sina Franka, ki je služil pri mornarici, da je zdrav in da bi rad pričel za božič domov, je dobila obvestilo od mornariškega oddelka, da je štet Frank med po-1 greSane. Služil je na bojni ladji Monsen, ki je bila potopljena še v oktobru pri Solomonih. Frak je bil star 22 let in je gra-duiral iz East Technical višje šole. Predno se je vpisal k mornarici je bil zaposlen pri General Electric Co. Njegov brat Wiliam, star 20 let, je šel k mornarici v septembru. Srnjakova večerja bo prihodnjo soboto V soboto 23. januarja, začetek ob osmih zvečer, bodo imeli fantje od St. Clair Rifle kluba srnjakovo in kokošjo večerjo v Slovenskem domu na Holmes Avfc. Vsestranska najboljša postrežba, do&ra godba in prijetna zabava! Fantje vabijo rojake od blizu in daleč k udeležbi. Jutri bo važna seja članstvo društva Cerkniško ■ jefcWo St. 59 SDZ naj se v veli-i kem Številu udeleži jutri večer . seje v SDD na Waterloo Rd. - Predsednik John Romanc pravi, da bo seja zelo važna. Slovenci bodo priredili tudi letos RooseveltovplesvSND Bilo srečno V soboto ob enajstih sta se poročila v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v West Parku Josephine Zalar in Charles McGo-nigal. Nevesta je hčerka družine Mr, in Mrs. John Zalar iz 11920 Longmead Ave., West Park, ženin služi pa kot poročnik v ameriški armadi. Včeraj sta novoporočenca odpotovala v Kalifornijo, kjer je poročnik v garniziji. Mleko vsak drug dan Da ne bo ta ali ona gospodinja mislila, da je to samo kaprica mlekarjev, ker dovažajo zdaj mleko vsak drug dan v naše hiše, naj l)o povedano, da je to ukaz vladnega urada za trans-portacijo. S tem se prihrani kavčuk in ž njim zagotovi tudi dovažanje mleka, ker bodo mlekarji dlje časa imeli truke. Vlada prosi gospodinje naj vzamejo to naznanje radi patriotizma, ker varčevanje s kavčukom je potrebno za našo zmago. Pod zdravniško oskrbo Josephine Maček iz 14614 Sylvia Ave. je zdaj doma pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem za obiske, karte in cvetlice. Nov grob V Glenville bolnišnici je umrl po kratki bolezni mladenič Louis Može, star 16 let, stanujoč na 15610 Holmes Ave. Tukaj zapušča žalujoče starše, očeta Antona, doma iz fare Senožeče na Notranjskem in Helen, rojena Nemec, doma iz Smrje pri Ilirski Bistrici, brata Antona, štiri strice, Josepfa in Louis Može ter Math in Louis Nemec ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu in učenec Collinwood višje šole. Bil je član mladinskega oddelka društva sv. Jožefa, št. 169, in društva Kras, št. 8 SDZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Iz bolnišnice Mrs. Novak iz 14916 Hale Ave. se je vrnija iz Mt. Sinai bolnkšnice, kjer je bila operirana. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. AMERIŠKA1O0M0'VIN h AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN . . ^ ^ SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPE* CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 20, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. NO. 16 Angleži so samo se 30 milj M italijanskega Tripoli Kairo, 19. jan._Vrhovno poveljstvo osme angleške arma- e' ki podi nemškega generala Rommela iz Libije, naznanja, da So angleške čete samo 30 milj še od Tripoli, glavnega mesta a»janske afriške kolonije Tripolitanije. Nemci imajo samo J Jar «r časa, da se odločijo, če se bodo postavili v bran An-ezem pri Tripoli, ali pa se bodo umaknili proti meji Tunizije, vmilj proti zahodu. ~ fctal1Stem pa zavezniška ® neprestano bombardiraj :a J[lp°li> ta ponos nekdanje-eve 0linij'eva kraljestva v rizi[m AfrikK Itali->ani 8ami )QmfVa^0' da so napravile Mni 6 ameriških zračnih An J' *Veliko škodo v mestu' ira osma armada pro- oli Vt 6h kolonah Proti Tri~ feaia^^egija generala Mont- gomerya je, da strne obe koloni pred Tripoli in z obema napade mesto. .Nobenega znamenja še ni, če je dobil Rommel ukaz, da se postavi v bran v Tripoli, ali pa da reši kolikor mogoče vojakov v Tunizijo. Rommel ima še vedno kakih 100,000 vojakov na razpolago. Nejski administrator Ickes je ukazal operirati gazolinske postaje 12 ur t Ur. . —...... ..... • jihf'»gton. — Tajnik notra-pi j6V' obenem petro-skes ministrator, Harold Ci ' Je »kazal, naj obratuje eij gaz°linskih postaj v de- ift ^ b po 12 ur "a dan- s i ot) :°do zmanjšali njih stro-a rgc|.('asu> ko imajo manj po-Pod 1 racioniranja gazolina. Wvo ooredbi' ki b0 St0pila l2o'ii)sk januarja, morajo i e Postaje poslovati pp 1, Rdečih sistemov: Ivef., 7Je ne smejo biti odpr-N^^^LI2 ur na teden in ne' več kot 12 ur na dan. 2. Postaje morajo biti odprte 24 ur na dan, sedem dni na teden. Točka 2. zadene one postaje, na katerih dobivajo prevozni truki gazolin. Toda, če se gazo-linska postaja izjavi, da hoče biti odprta 24 ur na dan, sme dajati gazolin navadnim motoristom samo 12 ur na dan in to( šest dni na teden. Ves čas pa sme dajati gazolin trukom, bu-som in taksijtim. ' ■ - .. v a 29 • naselbina bo prire-air A^anuarJa v SND na St. t ple e' takozvani Roosevel-Ndit' bo že četrta e^aka o obe v v SND. Kot vsako }eh. a biti tudi letos velik ^alni odbor je sestavin ki'y111111^ in zabaven pro-| ob 0 ^ajal od 8 do 9 zve-8. aevetih se pa prične i^tien f rtUen Prireditve je na-{lovJsv za Pobijanje zavrat-r&li^ bolezni: otro&ke venci' ^ansko leto so poslali .000, ^ prireditve nad g^,1"Je že lepa vsota. jorke0 bo skrbel priljublje-^s^jiJ^Johnny Pecon. Vstopnina bo samo 50 centov za osebo." Pripravljalni odbor je: John Gornik, predsednik; Josephine Zakrajšek, tajnica; JoŠko Pen-ko, zapisnikar; Joseph Okorn, blagajnik; John Centa, predsednik nadzornega odbora, častna straža SDZ bo dotični večer sprejemala prispevke za "March od Dimes." Naše rojake in rojakinje že sedaj opozarjamo, da posetijo to prireditev v velikem številu. Namen je dvojen: da se zbere sklad za pobijanje otroške paralize in da dostojno praznujemo rojstni dan našega predsednika Roosevelt^_________ noče povedati vzroka, zakaj je bil odpuščen unijski uradnik iz armade I^Ujij -.— komisije št. 5 i ko 80 zvedeli, da [K ki ! v°dja CIO, Joseph i delav^e Zastopnik pohištve-jr ga ev> že iz armade, ka-Pa^ k]e »»borna komisija jfv aj Pred enim me- Sr^n, ki . . Je še samski, sam J|u^en ve, zakaj je bil W na je bilo posla- jftov v boS°Če clevelandskih »ibeari j Za domovino. l^u da so mu v ta- jr^tnov l' P°vedali, naj ST Urad ' ,Ko se je vprašalo o i° Hoteli ^ I CamP Perry, jr^ila, jI dat» nobenega po-! K0 v povelj. 8? n'8o Columbus, odgovora. Pri Sb y Washingto- lahki da 3e Dean edini, /| 0 Pojasnilo. Dean je bil pokliean v armado 4. decembra. Vzel ai je sedem dnevni dopust, kot je to navada in odšel v Camp Perry 12. decembra. Na proSnjo njegovega delodajalca je potem, dobil 14-dnevni dopust, da iz-gotovi neko unijsko pogodbo Na 27. decembra s« je vrnil nazaj v CAmp Perry. Na 9. januarja so mu pa povedali, da gre lahko domov. (Ameriški fantje-vojaki bodo hoteli vedeti kaj več pojasnila v tej zadevi). —--o- Zaroka Mr. in Mrs. Joseph Klein, 19407 Muslcoka Avne. naznanjata, da «« j« zaročila njiju hčerka Josephine Mary z Mr. Frank L. Vadnalera, sinom Mr. in Mrs. Anthony Vadnal iz 15815 Arcade Ave. Mladeniči pri 17 letih se bodo lahko vpisali v armadno rezervo Armadna rekrutna postaja v Clevelandu naznanja, da bo zabela kmalu jemati mladeniče pri 17 letih v armadno rezervo. Fantje morajo biti ameriški državljani in morajo imeti za vpis dovoljenje od staršev. V armado pa ne bodo klicani prej, dokler ne bodo dosegli svojega 18. leta starosti. V istem času prihaja iz Washingtona vest, da še ni gotovo, kdaj bodo začeli pobirati l'v armado oženjene moške, ki imajo otroke. -o- Slovenski vojak iz Jolieta padel v boju Joliet, 111. — Joseph A. Uršič, star 27 let, ki je bil korporal pri oddelku strojnic je 28. decembra padel v bojih nekje v južnem Pacifiku. To obvestilo je prejel njegov oče Dominik Uršič. Poleg očeta zapušča brata, ki je tudi pri vojakih in dve sestri. -o-— Roosevelt je ukazal stavkarjem na delo RUSI SO SAMO 79 MILJ šE OD HARKOVA; V ENEM TEDNU SO ZAJELI 52,000 NEMCEV Ako se ne bodo pokorili temu ukazu tekom 48 ur, bo storila vlada drastične korake. Kakih 6,000 premogarjev se je že vrnilo na delo, toda na stavki jih je še vedno okrog 12,000. Rusko civilno prebivalstvo sega po časopisih, da bere vesti o zmagi pri Leningradu, kjer so Rusi odprli pet milj širok prehod do mesta. Rusi so začeli z ofenzivo pri Leningradu 12. januarja. Dve uri in 20 minut so grmeli topovi v nemške utrdbe, nakar je naskočila pehota. Rusi so imeli primeroma le m^lo izgub, d o čim je padlo do 15,000 Nemcev, ali jih je bilo pa zajetih. Rusi trdijo, da je dalo 250,-000 Nemcev življenje pri na-skakovanju na Leningrad v teh 17 mesecih. V klavnicah je bilo včeraj več delavcev kot živine V cl evelandskih klavnicah, kjer je včasih kar mrgolelo goveje živine, ki je čakala na kupce, je bilo včeraj skoro prazno. Ves dan je bilo v ograjah komaj 300 glav živine. Lanskega 19. januarja je bilo v istih ograjah nič manj kot 1,187 glav živine. Potem se pa čudimo, ako primanjkuje mesa. Težka poškodba Mrs. Frances Kožel iz 16103 Trafalger Ave. je aa ledeni cesti spodrsnila in si zlomila levo roko. Velik požar v mestu Sinoči, kmalu po šestih, je izbruhnil požar v department trgovini Stearn Co., 1021 Euclid Ave. in napravil za $100,-000 škode. Takrat ni bilo v poslopju nobenih odjemalcev, ker trgovina zapre ob 5:30. Bilo je pa še nekaj uslužbencev, ki so se vsi srečno rešili. 0 Kdor mora plačat? davke Oni, ki morate izpolniti davčno polo za dohodninske davke, greste lahko k August Kollan-dru, 6419 St. Clair Ave., ki vam bo dal vsa točna pojasnila in tudi izpolnil za vas liptiho. Naši vojaki V spremstvu svojega brata, s konzula dr. Mallya, nas je včeraj obiskala Miss Julia Mally, hčerka poznane društvene delavke Mrs. Helene Mally iz 63. j ceste. Gdč. Julia ima čin poročnika ter služi kot bolničarka ' v armadi. Prav pristoja ji lepa vojaška uniforma. M Stt »B i Zopet se sliši veselo petje in sviranje po Newburghu in po ; Jutrovem. Kako ne, saj sta prišla na dopust za par dni iz Great Lakes, 111. mornarja Eddy Zabukovec, znani harmoni-kar in njegov prijatelj Rudy Tr-šinar. Obiskala bosta po možnosti vse svoje prijatelje. Mor- , narja pravita, da je povsod prijetno, doma je pa še najbolje, n * * Pvt. Jimmy Zdešar, sin Mr. in Mrs. Ignatius Zdešar iz 1020 E. 66. Pl. je prišel iz Floride za 10 dni na dopust k svoji ženki Steffie in staršem. Zdaj bo poslan v Camp Livingston, La. M M * Jutri odide v armado Strica Sama Ladd Zachary (Zakraj-' sek), sin Mr. in Mrs. Joseph j Benesičar iz 1053 E. 72. St. že-11 limo mu vso srečo in zdrav po- '! vratek. -| )» » • Včeraj nas je obiskal čvrst slovenski mornar, Seaman 2nd( Class, Johnny Grame ,sin po-j ) znane Joe Gramčeve družine iz j - Geneve, O. Johnny služi na At-| Mantiku in je dobil dopust za 10 • dni. Star ni niti še 19 let, pa , je videl že mnogo sveta in mno- 'go doživel, življenje na morju se mu zelo dopade, pravi. m m Mi Jutri odide v službo Strica Sama John Orehek, sin Mr. in Mrs. Anton Orehek iz 1264 E. 59. St. Vso srečo ti želimo, Johnny, in zdrav se vrni, pm m Mt Joseph F. Krainz, sin Mrs. Frances Krainz iz 722 E. 155. St. je prišel domov na dopust. Doma bo ostal do torka. Služi pri mornarjih v Great Lakes, 111. M M » Na 15 dnevni dopust je prišel iz Laredo, Texas, Joseph L. For-tuna. Nazaj se bo vrnil zopet 26. januarja. V nedeljo bo ves dan doma aa svoje prijatelje. Mladi vojak je sin Mr. in Mrs. John Fortuna iz 1401 E. 47. St. M Ml M Mike Krivačič iz 1564 E. 34. St. se želi tem potom zahvaliti prijateljem, ki so mu priredili tako lepo odhodnico. Včeraj se je vrnil nazaj v Fort Sill, Oklahoma. im M| M j Iz Fort Sheridan, 111. pozdrav-i lja vse prijatelje in znance Ivan Babnik. Njegov naslov je: Pfc. Ivan Babnik, O. A. S., 1. Prov. Co., Fort Sheridari, 111. h h M Poznani harmonikar Frank Ziberna, 8115 St. Clair Ave. je dobil od svojega nečaka Joseph Sumraka pismo iz Camp Polk, j La., kjer je prideljen k tankom. | Joe, ki je doma iz Ambridge, Pa., se prav pohvali z vojaškim stanom, ter pozdravlja vse svoje prijatelje in znance v Clevelandu in Ambridge. i Washington, 19. jan.—Predsednik Roosevelt, kot vrhovni poveljnik ameriške oborožene sile, je ukazal vsem stavkujočim prernogarjem, da se takoj vrnejo nazaj na delo. Rekel je, če se temu ukazu ne bodo pokorili v teku 48 ur, bo vlada zavzela potrebne korake, da zavaruje varnost naroda proti stavki, ki je prišla v času, ko je v deželi pomanjkanje kuriva radi vojne. Včeraj se je vrnilo na delo--- kakih 6,000 premogarjev v Pennsylvaniji. Na stavki so bili tri tedne. Toda še vedno je na stavki okrog 12,000 premogarjev. V tem številu jih je vštetih 5,300, ki bodo glasovali nocoj, če se vrnejo na delo ali ne. Tozadevna predsednikova brzojavka je bila odposlana predsedniku premogarske unij e, John L. Lewisu ter predsednikom vseh podružnic v okraju trdega premoga v Pennsylvaniji, katerih člani so šli na stavko. Eden izmed unijskih uradnikov je izjavil na predsednikov ukaz sledeče: "Premogar-ji ne bodo delali ne pod ar-madnim, poveljstvom in ne pod John L. Levvisom. Toda radi bi videli, da bi vlada prevzela vodstvo premogorovov ■/.& dobo vojne. Ako bi vlada to storila in preiskala položaj v premo-gorovih, bi dobili delavci pošteno mero. Jaz delam v pre-mogorovih 17 let in vem, kaj govorim." Stavka, ki traja že 20 dni, je izbruhnila pri 25 lokalnih unijskih podružnicah. Člani zahtevajo $2 več na dan pri mezdi in da se odpravi 50 centov na mesec asesment na glavno unijo, ki je bil prej samo $1. Predsednik Roosevelt je vzel zadevo v roke potem, ko je vladni preiskovalni odbor ukazal delavcem nazaj na delo. Ker se ukrepu tega odbora stavkarji niso pokorili, je nastopil predsednik. Kakor trdijo zadnja poročila, so člani treh unijskih podružnic sinoči odglasovali, da se ne vrnejo na delo kljub ukazu predsednika Roosevelta. Republika Čile prekine odnošaje z osiščem Santiago, Cile. — Poroča se, da bo 23. januarja južnoameriška republika Čile prekinila diplomatske odnošaje z osiškimi silami. Baje so o tem že obvestili nemškega poslanika. Izmed južnoameriških republik sta Cile in Argentina edini, ki sta še v diplomatskih zvezah z osiškimi državami. -o- 100 otrok pogrešajo v blizardu v Mehiki Gallup, New Mexico.—V blizardu, ki je divjal včeraj v tej okolici, pogrešajo 100 otrok, ki so se vozili na štirih šolskih bu-sih. Otroci so bili na potu v šolo, ko je zadivjal vihar. Oblasti upajo, da so dospeli otro-ci dot. kakega~zai<«t4**n -i—o—— Malega trgovca bodo čisto obubožali, se zatrjuje Washington.—Senatni odsek, ki ima nalogo varovati interese malega trgovca, je slišal pričevanje, da bo urad za kontrolo cen s svojim racioniranjem in stiskanjem cen mnogo malih trgovcev, groceristov, lekarnarjev, restavrantov in podobnih podjetij spravil ob obstanek. -o- South Carolina bo suha, obljublja guverner Columbia, S. C. — Guverner Johnston je ob priliki svojega govora pri ustoličenju obljubil, da bo delal na to, da bo vpeljal prohibicijo po vsej državi. -o-- "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAM®« DEBEVEC Editor •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poitl, celo leto $7.60 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.60, četrt leta $2.00 ____Posamezna Številka 3c_ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mall $750 pear year U. s. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1900. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 16 Wed., Jan. 20, 1943 Torej že vendar enkrat! Čudno se je začelo človeku že zdeti, zakaj puste Angleži Berlin tako lepo pri miru, Že od 7. novembra 1941 niso Berlinčani okusili nobene bombe iz angleškega letala, dasi so v istem času dan za dnem, noč za nočjo napadala številna mesta vse križem Nemčije. Ker v istem času tudi London ni dobil vizitov od nemških bombnikov, smo mislili, da vlada med obema mestoma nekak sporazum, da bosta drug drugemu prizanašala. No, zadnjo soboto ponoči so pa Angleži zopet povaso-vali v Berlinu. Nad 300 bombnikov je prihrumelo nad nemško prestolico in metalo tam bombe, po štiri tone težke, da se je Berlin kar tresel v svojih temeljih. Berlinu ni treba nič prizanašati, ker to v glavnem ni rezidenčno mesto. Tukaj izdelujejo važne vojne predVnete in kar se teh stvari stre, je v pomoč vojnemu naporu Združenih narodov. Torej le po njih, pesjanih! Če kdo, potem oholi Berlinčani zaslužijo, da jim zavezniške bombe nekoliko zrahljajo njih tikve. Nemčija ni do te vojne nikdar okusila na svoji zemlji grozote vojn. Od Napoleona sem je Nemčija vedno gledala, cta se je bojevala na ozemlju svojih sosedov, katerega je teptala in uničevala, a sama je ostala nedotaknjena. No, zdaj se je pa vse to obrnilo in tudi Nemčija okuša in bo še okušala na svoji lastni koži, kar je zadnjih sto let nosila svojim sosedom v haročje. Nemški narod bo videl, da baharija feldmaršala Goeringa, "da sovražna letala ne bodo nikdar dosegla Berlina," ni obveljala. Upamo, da bodo zavezniki tako namlatili Nemčijo, da se ne bo niti prihodnjim, niti nadaljnim generacijam vzbudila želja prijeti za orožje z namenom ropanja po sosednih deželah. Zdaj, ko so zavezniki zopet nametali nekaj bomb v na<-ročje Berlinčanom *pa lahko pričakujemo, da bo gobezdač dr. Goebbels trobil po radiju, kako da so barbarski Angleži bombardirali cerkve, bolnišnice, muzeje in sirotišnice po Berlinu. Kakopak! Kongres bi lahko našel mnogo važnejše delo Senatni odsek za tujezemske zadeve se zdaj z vso vnemo trudi, kako bi preprečil imenovanje demokratskega političnega bossa Flynna ambasadorjem za Avstralijo. Predsednik Roosevelt je namreč poslal njegovo ime senatu za odobritev in republikanci so se takoj oglasili, pa rekli, da imenovanja ne bodo potrdili. iKoliko je Mr. Flynn zmožen za važen urad ambasadorja ali koliko ni zmožen ne vemo. Zdi se nam pa, da ni zadeva kongresa, odnosno senata o tem razmotrivati, ali celo dvomiti. Mr. Flynna je izbral predsednik in on že ve, kaj dela. Vsaka administracija postavlja svoje zastopnike oziroma poslanike in ambasadorje ter jih pošilja v razne dežele. In vsaka administracija izbere svoje najintimnejše prijatelje, pa naj so že zmožni ali pa ne. Največkrat hoče administracija s tem poplačati zasluge, ki jih je dotičnik napravil za stranko, ki je delovala za izvolitev predsednika. Tako so delale dozdaj še vse administracije in administracija predsednika Roosevelta gotovo ne bo delala drugače. Zato pa senat samo krati čas, ako se obotavlja potrditi imenovanje Mr. Flynna ambasadorjem za Avstralijo. Po našem mnenju ima senat danes mnogo bolj važnejša opravila, kot pa gledati predsedniku na prste v zadevah, ki so tradicionelno samo z'adeva predsednika. Davki, proračun, orožje, vojska, prehrana, odmerjanje "živil, gazolina in avtnih koles, to so problemi, katere naj obdeluje senat, ne pa kdo bo naš ambasador v Avstraliji. Trda gre za društvene uradnike Naša podporna društva imajo vedho težavnejše probleme na svojih letnih sejah, kadar pride do volitev uradnikov. Posebno težavno je dobiti tajnika ali tajnico. Vsakdo se brani sprejeti ta urad, ki je najvažnejši pri društvu. Ta se izgovarja s tem, oni z onim. V nekaj slučajih vemo, da društvo na letni seji ni moglo dobiti tajnika. Sklicali so izredno sejo ter prosili in moledovali na vse strani, naj bi A^endar kdo sprejel. V tem oziru bomo imeli pri naših društvih vedno te-žavneje. Kaj bo, kadar društva sploh ne bodo mogla dobiti uradnikov? O tem vprašanju bodo morala naša društva z vso resnostjo premišljati, pa premišljati o tem tudi glavni odbori naših bratskih organizacij. Veliko je v tem oziru krivo članstvo samo. Nekateri smatrajo svojega društvenega tajnika za svojega hlapca in tajnico za svojo deklo. Mesto da bi jim pomagali pri izvrševanju njih poslov, pa jih ovirajo s tem, da ne plačujejo pravočasno asesmentov in drugih obveznosti. Tajnik ali tajnica naj pa leti ob večerih od hiše do hiše in moledva za asesment. Ako katerega suspendira, je pa ogenj v strehi in zamera do smrti. Za tistih par centov, ki jih dobi tajnik ali tajnica na leto, si strga podplate. Ako bi šlo članstvo svojim tajnikom bolj na roke in jih vpoštevali res kot uradnike ne pa kot kolektorje, pa bi ne bilo tako težko na letnih sejah dobiti tajnika. Pri društvih, kjer se tega zavedajo, ni težko dobiti tajnika. Članstvo naj se zaveda, da je društvo njih last in ne tajnikova. Tajnik in tajnica samo posredujeta med članstvom in gl. uradom. BESEDA IZ NARODA I ležbo že vnaprej prisrčno zahvaljuje. Za plesaželjne bo skrbel Johnny Peconov orkester in naši fantje za baro se pa tudi dobro pripravljajo, da vam bodo postregli s prvovrstno kapljico. Naša dekleta v kuhinji so si tudi preskrbele raznih dobrot, s katerimi vam bodo z veseljem postregle. Le pridite! Ve mamice pa opozorite svoje ta mlade, da naj pridejo v soboto zvečer v goste k nam v Slovenski narodni dom in bodo imeli lepo zabavo, da bodo gotovo zadovoljni. Kakor sem že prej ompnila, bomo s preostankom od te veselice kupili "Victory Bond" in s tem pomagali naši novi domovini do zmage. Pozdravljeni in vam kličem na svidenje v soboto 23. januarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Mary Stanonik, blagajničarka. --_0- Vabilo na dvojno sejo , Zelo važna seja oziroma dve seji bosta obenem in sicer v petek 22. januarja ob pol osmih zvečer v Knausovi dvorani. To so seje Jugoslovanskega kulturnega vrta in sicer glavna seja celotne organizacije in za tem pa seja slovenske sekcije. Lansko leto je bila ustanovljena v krogu organizacije kulturnega vrta slovenska sekcija, enako imajo tudi Srbi svojo organizacijo in tudi Hrvatje bi jo lahko imeli, če bi hoteli. Ker pa ni na mestu, da bi sedaj imeli preveč sej, zato je odbor sklenil, da se obe seji vršita isti večer. Na seji celotne organizacije bodo podani računi o augusto-vih prireditvah v Gordon parku in sploh o poslovanju v preteklem letu. Na obeh sejah pa bo tudi volitev odbora za leto 1943. Pred dobrim mesecem so bila poslana na vsa društva vabila, da bi izvolili zastopnike za slovensko sekcijo kulturnega vrta. Vsi zastopniki, ki so sedaj nanovo izvoljeni kakor tudi oni, ki so bili zastopniki poprej ali uradniki Kulturnega vrta. Vsi ste vabljeni, da se te seje udeležite. Organizacijo Jugoslovanskega kulturnega vrta, kakor organizacijo slovenske sekcije, bi morali smatrati kot najbolj potrebni organizaciji v naselbini. Radi tega pa naj se udeleži te seje vsak, ki je prijatelj kulture in napredka slovenskega ter jugoslovanskega naroda. A. Grdina, predsednik JKV. -o-- Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ Dragi mi člani in članice našega' društva; tem potom vas opominjam, da ne boste pozabili na našo veselico, ki se vrši v soboto 23. januarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Skrbite, da se boste udeležili vsi in pa svoje prijatelje pripeljite s seboj. Vedite tudi, da je bilo na seji sklenjeno, da bo vsak član in članica moral plačati vstopnico, pa naj se udeleži veselice ali ne. Znano vam je tudi, da s tem plesom ohajamo 15 letnico obstanka našega društva. Ker se radi teh resnih časov nismo mogli zediniti za kakšen program ali banket, ker se v današnjih dneh vse težko dobi, zato pa smo se odločili, da lepo na skromen način obhajamo in slavimo našo 15 letnico. Dal Bog, da bi mogli bolj veselo in brez skrbi obhajati 20 letnico našega društvenega obstanka in da bi se v tem času naši mladi možje in fantje že vrnili z bojnih poljan ter se tedaj z nami veselili. Naše društvo je sicer majhno po številu, pa. imamo kljub temju že dvanajst naših članov v službi Strica Sama. Zato pa mi, ki smo ostali doma, pomaj-mo pri vseh ustanovah posebno pa pri naših društvih, da bodo naši člani vjojaki ponosni na nas, kadar se vrnejo med nas po slavni zmagi. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da bomo (kupili zopet en "Victory Bond," če bo kaj preostanka od sobotne prireditve. Zato pa ste prav prijazno vabljeni vsi naši člani in članice, vsi znanci in prijatelji in vsa naša sosednja društva od blizu in daleč, da se nam pridružite in nam pomagate tako proslavit našo petnajstletnico. Ob priliki vam bomo pa mi povrnili. Odbor se vam za vašo ude- Slovenska zveza društev Najsv. Imena Uradnikom in članom Zveze društev Najsvetejšega Imena se naznanja, da se vrši glavna letna seja iste v nedeljo, dne 24. januarja in sicer pri fari sv. Lovrenca v Newburg-u. Cerkvena pobožnost bo ob 2 uri popoldne in takoj zatem pa seja. Ta seja bo jako važna, kajti poleg volitev odbora pridejo na dnevni red tudi druge važne točke. živimo v jako resnih časih in ko bo ta grozna vojna končana, bodo gotovo prišli za nas katoličane težki dnevi, zatoraj je potrebno, da se že sedaj združujemo v katoliških društvih posebno pa v bratovščinah. Zatoraj upam, da bo udeležba velika iz vseh štirih fara, kakor tudi iz naših sosednjih naselbin. Pozdrav! Za Slovensko zvezo društev Najsv. Imena. Frank A. Hochevar, tajnik. --o-- Pozimi na Hubbard Rd. Ker je res pusto in mrzlo te zimske dneve, ko sneg kar naprej naletava in mrzla burja brije krog vogalov, da se ni za prikazat na prosto, zato se pa bolj na gorkem držim in rečem vam, da me kar naprej zaspanec nadleguje. Naši pa pravijo, da je to samo zato, ker sem ta zaspane sorte. Ko odpravim jutrajšnje delo, nato dobim pošto in hitro pregledam korespondenco, pa me že zaspanec prime, da se kar lepo podolgem usedem na mojo podnevšno posteljo v moji kancliji ter malo zadrem-ljem tako nekako do poldne. Nato pa me zopet pokliče žena, da grem kokoške odpravit, jim dati jest in pit, da bi živalce ne trpele kakšnega pomanjkanja. Kajti sedaj, ko sem jim v glavo vtepel in dopovedal, kaj se godi na tem svetu in da je nujno potrebno, da začno enkrat malo bolj pogosto jajca nest, so sc menda pa po dolgem času odlomile in pričele nest. Zato je pa potrebno, da zanje tudi bolj skrbim. Njih I stanovanje jim razsvetlim že ob treh zjutraj po starem času. Ker so noči dolge, je to potrebno, kajti kokoši ne po-j trebujejo toliko spanca kot ga | jaz in morajo imeti vsaj od 12 ; do 14 ur svetlobe na dan, seve-! da jaz ne potrebujem toliko svetlobe. I Ko vse to naporno delo opravim, grem pa v h Bo, kjer je že pripravljeno kaj za jest. Naj- raje imam kaj od klobas. Ker ni kave več tako na. razpolago za zalit in tudi druge posebnosti nimam, jo pa uberem v spodnje prostore za furnez in tam zopet razpoložim moje utrujene kosti, da pride Eddie iz šole. Prvo kar Eddie vpraša, ko vstopi v hišo je: "grand ma, kje je pa grand pa?" Grand ma pa pravi, saj je rev-nokar smrčal v spodnjih prostorih, da so se kar podnjice tresle in sem že mislila, da so Japonci že blizu. Kadar Eddie pride iz šole, je to zame znamenje, da je čas, da grem zopet k kokoškam in poberem jajca iz gnezd. Tako se približa šesta ura po novem, času in to je čas za me, ko se podam k počitku v teh zimskih dnevih. Tako vidite si privoščim nekaj počitka in zaspanca, da se nadomesti za spomladanske dni. V tem času si nabiram moči in energije 'za naporno spomladansko delo na polju. Kajti že sedaj nam nekaj napovedujejo, da bo treba spomladi zavihati rokave in v roke pljunit ter prijeti za kakšno bolj koristno delo, kot pa je moja navada. Iz tega razloga je pa potrebno, da se človek sedaj malo bolj podpre in si na-, bere potrebnih moči. Saj mi je pa tudi Eddie že napovedal, kaj vse bo treba delat in za kakšna dela prijet. Oni f'dan me je bil celo pripravil, da sem mu pomagal gnoj nakladat na voz, ko ga je razpeljaval po njivi. Pravi, da bo bolje obrodilo in da bo boljši "krap." Prav tako se mi je zdelo, ko sem to delal, kot bi videl g. Medena iz slavne Menišije, ko je gnoj vozil, kajti on je nekak moj sorodnik in kar smilil se mi je, ko sem se spomnil nanj. Eddie mi tudi nekaj pripoveduje, da ne bo patriotično sadit cvetlic in se z njimi ukvarjati. Ne vem kako bo šlo, ker sem jaz do ušes zaljubljen v te lepe moje rožce in kaj bo, če jih res ne bom smel več vzgajati. Ce se to zgodi seje bati, da bom izgubil vse veselje tudi do drugega dela, na katerega sem tako lakomen. Saj nič ne rečem, da v mestih, ki imajo tiste male parcele zemlje, na kateri se še obrnit ne moreš, da naj ne bi sadili rož in naj bi tisto zemljo raje posejali s solatco ali korenčkom in podobno zelenjavo, da bi ne nadlegovali trgovcev za take stvari. Čeprav tista domača rastlina radi mestne nesnage ni-tako čista k°t je podeželska, pa vse eno prav pride v sili. Tukaj pa imamo zemlje na koše in ni mogoče vse obdelat. Zato se mi pa zdi, da če bi bil brez rož, da bi ne bil samo nepatriotičen, ampak bi vrhu tega še lenobo pasel'zraven. Ce bi ne imel v glavi druge misli kot samo plevel pulit in še kakšnega drugega veselja do lepote, bi ob hladnih jutrih ležal mogoče do desetih in bi se za plevel le malo brigal. Ko pa tako sanjam o lepih rožcah, p t' kar komaj čakam, da se pokaže zora in ustanem ter hitim v gredice, cla se navžijem tistih lepih dišav. S tem potem dobim še veselje do kakšnega drugega dela, kar bi ga drugače ne imel. Torej, iz tega razloga so vrtnice potrebne pri hiši, ne samo radi neskončne lepote, katere se kar nagledati ne morem, ampak človeku dajo tudi pogum; in več enefgije ter ponos do dela in zadovoljnega življenja. Saj, če bi bili vedno mrzli in pusti dnevi in bfez vsakega razvedrila, ali bi bilo potem vredno, da se potikamo po tej žalostni zemlji, ki je že sama na sebi tako čmerna, da se je kar za zjokat nad njo — to vas vprašam. Nekateri pravijo, da je življenje prekratko in da vse prehitro mine. Ce bi bila večna pomlad, potem morda bi bilo res. a v teh mrzlih zimskih dnevih bi ga pa pra vnič ne po- grešal. Ko tako hodim krog poslopij, karžim kar naprej roke razprte kot bi vrane lovil in premišljujem, kam bi se prevrnil, da bi se manj potolkel. Tako je treba, da se pripravimo za popolen razmah v spomladanskem delu. Vojska je in ljudje hočejo jest, če hočemo zmagati, kar ni nobenega dvoma, da ne bi, če pa vsi po-primemo, pa mlorabit. Naš Eddie se je že prav dobro pripravil jeseni, kajti posejal je dve veliki parceli pšenice in upa, da bo prav dobro obrodila, ker jo je pravilno obdelal in zemljo dobro pognojil. Poleg tega je pa že jeseni zoral vso zemljo, kolikor jo misli še spomladi obsejat in posadit. Torej, on vrši patriotično delo v polnem obsegu. Ker pa želijo imeti tudi več svinjskega mesa, si je nabavil tudi par pujskov za rejo. Pravi, da jih bo zredil in bo tudi s tem pomagal do zmage. Jaz se bom pa bolj kokošk držal in upam, da če bo vsak po svoje toliko pripomogel, da bo gotovo naša zmaga. No, na en način je pa tudi sreča zame, da še ni pomladi tukaj, kajti niti pripognit se ne morem, kako naj bi potem delal po njivah. Upam pa, da bo kmalu boljši, ker klobase so že skoro pošle in sedaj so prišli na vrsto parkeljčki. Iz teh mi kuhajo župco in tako se bo moja debelost kmalu polegla, da bo moje telo zopet v modi-. Pozdrav, Frank Leskovic. -O,- Nekaj sožalnih brzojavk k smrti Nikola Tesle Iz velikega števila brzojavk izražajočih sožalje povodom smrti Nikola Tesle navajamo besedilo nekaterih izmed njih, poslanih od najznamenitejših predstavnikov ameriških političnih, znanstvenih in pedagoških krogov. The White House, Washington, 11. januarja: Predsednika in mene je novica o smrti g. Nikola Tesle globoko razžalostila. Hvaležna sva mu za njegov doprinos znanosti in industriji, ter naši deželi. Eleanor Roosevelt. Washington, 1. januarja: Nikola Tesla, ki je bil jugoslovanskega pokol jen ja, je svoje življenje tako preživel, da je postavil veličasten vzgled onih sil, ki so iz Zedinjenih držav napravile ne le državo angleškega porekla, temveč državo, ki vsebuje privlačnost za vesolni svet. S smrtjo Nikola Tesle, je izgubil navadni človek iz naro- lJ da enega svojih najboljših prijateljev. Henry A. Wallace. »83 Extraredbank, N. J., 11. jan.: Novica o smrti velikana Tesle me je globoko pretresla, kakor bo razžalostila ves znanstveni svet. Oni izmed nas', ki smo rastli z začetki brezžične oddaje in ki poznamo njegova raziskovanja in njegove prispevke znanosti, spoštujemo njegov spomin kot enega največjih genijev na polju začetkov brezžičnega prenosa. Tako daleč je bil v tistih dneh pred vsemi drugimi znanstveniki na svetu v pogledu koncepcije brezžičnega prenosa novic skozi razdaljo, cla naši znanosti ni nikdar postalo zares jasno, da je bil Tesla pravi izumitelj, tako brezžičnega prenos^ kakor sprejemanja, in mnogih drugih čudovitih izboljšanj. Pridružujem se počaščenju njegovega spomina, akoravno se moram z globokim obžalovanjem odreči prisotnosti pri jutrajšnji pogrebni slavnosti v New Yorku. ,T. O. Mauborgne, Major General U. S. Army retired. I i Pasadena. California, 11. jan.: Smrt Nikola Tesle me je globoko pretresla. On in pokojni, Pupin sta bila dva Srba, kij ogromno pomagala pri zid«! ameršike električne industft? Ko sem bil dijak na univ{| Columbia, sta me leta 18931 spirirala Tesla s svojimi p0®1 si in Pupin kot učitelj. ŽaluJ za njima in upam, da bo A^ ka mogla Jugoslaviji P°vf| dolg, ki ji ga dolguje radi nJ! Robert A. Mill'k New Haven, Conn., 10. ja«'! Smrt Nikola Tesle je z^ , čila karijero prepolno ^ izumov in čistega znanstv^ raziskovanja, ter ogromnih' spevkov praktični znanosti, so neštetim milijonom P0^ r znikov neizmerno korist' , vsakdanjem življenju. $ U vilnim množicam ljudi je nJ> en vil svet bolj udoben in "J®"' izumi bodo od dneva do bolj koristni. Njegov odN našega sveta dokazuje besed Roberta Brown'1 "Nobeno načeto delo ne dar prenehalo zaradi snir< William Lyons P* * Chicago, 11. januarja: Velik je dolg hvaležno*' ga svet dolguje Tesli za izume, posebno za zvočni ^ formator visoke frekvenci postal tako silno važen za' Arthur H. * Chicago, 11. januarja: Veliki izumi Nikola Te; ves svet napravili ^ dolžnikom. Fiziki bodo posebno globoko obžalo*1® nenadomestljivo izgubo. 1 James Fr^ i' University of b i Minneapolis, Minnesota, nuarja: Teslovi uspehi so bi'1 inspiracija od moje prve 1 sti naprej. Kot izseljeni'' ko občutim izgubo, ki J gova smrt pomeni naši""; fjenim Zedinjenim I>rž' Globoko obžalujem, da bom mogel jutri osebno f ti velikemu pokojniku v drali St. John The D^jJ Jean p * I New York, il. januar J3' Zaradi bolezni, ki meji klenila na posteljo, mi "e ; goče še zadnjič videti d našega dr. Nikola Tes»* c gova smrt ni le ogrom'1". r( za Srbe, Jugoslovane 4 vanstvo temveč tudi za posebno pa za naše ^ I; Države, katere je tako J j lj je imel navado reči: in Srbi in ponosni, da Oi Ijani največje in najp)e. >c še dežele na svetu, k'' Oj različnost ustvarila I Ljubil je junaško SrW ie djordjevičev in h rabi'0 _ ro, ki sta žrtvovale s 1 boljšo kri za osvobodi^ j dinjenje Srbov, Hrva*^ >r; vencev izpod avsti'0' ^ TiK J. jarma. Občudoval je/. jo Karadjordjevičev i'1 i Sij di pokazal na svojem't, o sestanku s kraljem Flbi, On je simbol moderne ^ i , Dr. Paja R. Rado^, ia| profesor newyorske irc ( [lj . -0—"J 1181 Aluminij ima 26.97 i J jj zij pa 24.32 točk atol*1* ^ j Misijonar je spi'e° j dijance.in jim pred^ j gal na srce, da moraJ^ srca ljubiti svoje 6°. "O, jaz na vso svoje največje sov^ oglasi star bojevnik .■ "Kateri pa so tv"J., niki?" bi rad vedel "Žganje, tobak i« ^ prijazno odgovori I" ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. dne n\u naznani Ra-mu je dovolil poveljnik Vegove pridnosti vsako jd"e po kosilu iti nekoliko jj da si poči je, kar je " a Jak oveselilo. Odkar je med morskimi roparji, ni 'del belega dne, toraj si 0 'ahko misli, kako težko ericak°val zaželene ure. selJa mu je srce utripalo, r':»pet dihal čisti zrak. Ker ni b|lo mogoče nikamor be- tašT niS° dosti pazili nHnj' 6 .te bil pri njem ter ga ,al Jal povsod. Aleš ' se tje f na vse kraje, ali krog in : 1 V]del druzega, neg0 mood V°lnCU ^ nekoliko P°z" kje vS0 prišli> ali B°S vele že bila sedaj zemlja kPUstM k° 0breŽ.l'e, Wer arji SV°je prijatel-'e" — L imeli nič pravega So' kam jadrati, kajti ke- azalf? i Že daleč in se je >u.iV Slva pika> iia" »Pen ^Suho zemlj°- obrnili tran t° in jadrali v dru" e • Jakova vožnja sem-CePo morJi je trajala več \ ia(j?e daleč prikazala krbn1]a.' opaz°vali so jo vse-1, in° m razP°slali čolne na la I **** Jim je zdela pre- 'v st S° SG ^ °gniti in ižala\ra,n- Le kadar se je r n.evihta> poiska-Vu ,a v kakem varnem ttv , p0sameznih skalnatih :Ska ni prišla nobena eš ip , a; kdaL Ckrat mislil "a beg, mest Prišli v obližje ka" catered a!i večJ'ega selišča, , bil P0tem lahk° ii ob ? Celo cadar so se 'oral nUdi uri kakemu oto" t>, '1e ^leš v svojo tesno, ;da SQPrej. ni smel zopet na Prišli na sinje mor- e® bi lil llaS,e bl1 gotovo zelo dol-Pfter adlji, ko ne bi ga bil 2 arai- Vedno nadleg^- liCrU10' katere - j« ; j ^kovai ' da se je lahk0 j Učit«,. v ter" jeziku s svo- IhTS '—J"*. Ab. , 'Volu veselilo, da mu 0 gilJanaprej popolnoma 9 r0Vu .. se na ladiji ter se i! vedfci Ul z Rašetom. Aleš h* UreSVyU8aČe porabi_ ;, a p ,T°lovajska ladija J, ti. A]eeJ obširna s tremi :l)ie n, Se je mornarsko J* * "Pilo in sklenil je ^ p seznaniti se s • °gih +', al je Po vrveh 'J ž let si ° Urno> kot bi bil 'l »e je Uzi1 Pri'mornarstvu. tli.)i i')0Znavat> razna dela ■v Se -1 Jlh imenovati. Se-* 'Popolnoma z mag- t; '^o kompasom in -nje-' lilo L al je ročno vlada-' J ti, al 11 trgovati jadra ob 1 alr>ati^a kedar so se bliža-: o p otokom. Tudi še t ku? znanstev si je T ob V Potrebne mornar- 1 ,fkem j« bil na ladiji že ta- nieg0' a se je Abdala kar ;Ugi -mno8ti- j "i AlG- se Je že koncu > spoL-t g°Voril že sk0" ^ di arabski, laški ............ k angleščine se f 2večL atel'e ga je učil bz Z Wn(r°,^o, mojstrom ,|'Na bolj seznani- rWti k0Jik0 bolj natan- l"7u, ki Znacaie tega moža. v začetku .•r'f boli vanj ter ga j"!!6' Priknn f1, kot dru^e b°lje v-f je od dne 4>il o f ldel je- da se /f1 Prav m tmožu> da I. m.ed , v Starec je bil o.l>r vedno tih, /i^Hl f A1gš- ^ se ni W • nisi S^0jimi tovariši, J| 0 aosti porajtali nanj. Ako ni imel opravila pri Alešu, ali kje na ladiji, sedel je v kakov kotiček, vzel v roko pero ter neprenehoma pisaril. Aleš bi bil večkrat rad videl, s čem se peča, ali mož je skrbno skrival popisane pole, da jih Aleš nikoli ni mogel dobiti v roke. Čudno se mu je zdelo takovoravnanje starega roparja, kajti njegovi tovariši so vedno lenavo ležali, ako ni bilo posebnih opravil, ter žvečili tobak, ali pa pušili iz dolzih pip, Abdala pa kot poglavar, privoščil si je še kaj več. Zaporedoma je vlekel iz podolga-stih steklenic žganjico, katerih je imel vedno polno zataknjenih med svojo blazino, da ne bi se zvrnile in potolkle pri gibanji ladijnem. — Navadno se je tako op.il, da je nezaveden ležal na svojej postelji. Bog obvaruj pa, ko bi se bil kdo drugi doteknil njegovih steklenic, gotovo bi ga bila doletela ostra kazen. To je bilo ugodno samo njegovemu želodcu, za druge mornarje bila je takova pijača predraga in tudi škodljiva. Poveljnik se je bal, da ne bi jih razvadil. Nekega prijetnega večera je bil zopet mojster Rašet v svojem navadnem kotiču v zadnjem ladijnem delu. Jadra so bila zadrgnjena, sidra spuščena v morje in ladija je stala nepremakljivo blizo nekih ska-lin. Ker je bilo že mračno, ni se mogel več pečati s pisanjem, toraj se je naslonil na okrožje in sanjavo zrl po morji. Aleš ga je dolgo skrivaj opazoval, ni si ga upal motiti iz te zamiš-Ijenosti. Starčeve oči so se bliskale, in če je Aleš prav videl, igrale so v njih solzne kaplje. — Aleš je bil prepričan, da starcu nekaj teži srce, jako čudno se mu je zdelo njegovo obnašanje, in čem bolj ga je opazoval, tem veče sočutje vleklo ga je k njemu. Večkrat bi bil že rad kaj ; več pozvedel iz njegovega življenja, ali nikdar si ga ni upal prašati in pričeti govorice, ker je videl, da mož le vedno molči, kedar se nista učila. Ako človeka samega tarejo nadloge, imia tudi nekak poseben nagib do svojih sobratov, ako vidi, da tudi oni trpe nadloge, česar v srečnih urah ne čuti tako živo. Tudi Alešu se je nocoj taka godila, ko je zapazil pri Rašetu nekako srčno bolečino. ' Približa se mu polagoma, prime ga za roko in šepne polglasno: "Mojster Rašet! ne zameri, da te motim v tvojej za-mišljenosti; kakor vidim, leži ti nekaj težkega na srcu, tvoje oči so solzne." Starec se obrne urno proti svojemu nepričakovanemu to-varšu, pomežkne s trepalnicami, kot da bi hotel zakriti, česar ga je ravnokar Aleš opomnil, nekak prisiljen smehljaj zazibal se mu je krog ust, in resnega ,obraza, kakor sploh pravi "svojemu tovarišu z zamolklim glasom: "Kakor vi-j dim, opazoval si me natihoma." j "Ne zameri, po naključbi se je pripetilo." Starec nekaj časa molči in skuša popolnoma skriti svoje bolestne čute, potem pa mirno pravi: "Ti si ptujec, jeli " "Čemu to vprašanje? saj veš, da sem še-le nekaj tednov v vašej družbi." "Iz dalnega kraja?" "Avstrijanec iz Slovenskega." "Avstrijanec? — o to je precej daleč." "Kako daleč je, ne vem, ker mi ni znano, v katerem kraji smo sedaj," odvrne Aleš, kateremu so se ta vprašanja neka-, ko čudno zdela.