ISSN 7704-01985
9 . .	______
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04;3MHz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, četrtek, 26. septembra 2002 / letnik LV / št. 39 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT
barcaffè
ER^A
- M ERA PETUA, d.0.0. Ï'
ilff/r TEONA
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
v vseh prodajalnah ERA PETUA
TA TEDEN / TA TEDEN
Odrešilna gniloba
^ "Teprijazno vreme v dosedanjem trajanju letošnje
/\ / trgatve in gniloba grozdja sta v prispodobi dober .A. odsev stanja v slovenskem vinogradništvu in vinarstvu. Strokovne institucije ugotavljajo ustrezno zrelost določenih sort grozdja in dajejo dovoljenja za začetek trgatve, neprijazno vreme pa to opravilo onemogoča ali vsaj otežuje. Iz nekaterih vinogradov je zaznati neprijeten vonj po kisli gnilobi, precejšnje količine grozdja pa zato skorajda niso primerne za predelavo.
Toda vreme in gniloba sta v vinogradništvu najmanjše zlo in prehodnega pomena. Za dežjem vedno posije sonce in za protiutež letošnji gnilobi bo morda narava že prihodnje leto postregla z vrhunsko zdravim grozdjem. Tudi za letošnji vinski letnik je slišati strokovna mnenja, da bo v povprečju kakovostno dober ali zelo dober, količinsko pa obilen. Slednje potrjuje tudi dejstvo, da je pred začetkom trgatve tako rekoč pošla zaloge kletarske posode. Strokovnjaki svetujejo, da je pametno gnilo grozdje potrgati, ga predelati ali celo izločiti in počakati na lepše vreme ter nato pospraviti nekoliko skromnejši, a kakovostnejši pridelek.
Problem slovenskih vinogradnikov in vinarjev ni v kakovosti in količini. Prva je zadovoljiva, druga prevelika. Vsi letniki zadnjega desetletja so bili obilni in zaloge v kleteh se večajo, potrošnja pa stagnira ali celo pada. Dva milijona Slovencev ne more popiti stotih milijonov litrov vina; izvoz se sicer povečuje, a še vedno občuto ne zmanjšuje zalog. V takem položaju je razumljivo, da so cene vina in posledično grozdja takšne, da spravljajo pridelovalce v obup. Mnogim je letošnja gniloba v uteho, saj se grozdja ne izplača trgati.
Propad slovenskih vinorodnih območij je napovedovan že nekaj let, obnov vinogradniških površin skorajda ni več, zanka okoli vratu vinogradnikov in vinarjev je vse bolj zateg-njena. Toda zgodovina nas uči, da se rešitve najdejo v najtežjih trenutkih. Če nam je že zares hudo, potem je rešitev L ^^ - fly-^ blizu.
PODGORCI / POLOŽILI TEMELJNI KAMEN
Ooiakall bodo novo telovadnico
Z gradnjo telovadnice in adaptacijo osnovne šole v Podgorcih se v občini Ormož končuje obdobje intenzivnega vlaganja v šolstvo, saj bodo s prihodnjim šolskim letom vse šole pripravljene na zahteve devetletke. Gradnja 319 milijonov tolarjev vrednega projekta bo tehnično izjemno zahtevna, prestaviti pa so morali tudi daljnovod.
Na slovesnosti, ki je tokrat minila brez prisotnosti predstavnikov šolskega ministrstva, je predsednik krajevne skupnosti Podgorci Stanko Pignar v imenu krajanov izrazil veselje in zadovoljstvo, da bodo pri-{li do telovadnice po več kot 20 letih čakanja. Veselijo se je predvsem otroci, ki so doslej telovadili na neurejenem igrišču, parkirišču pred šolo ali pa po hodnikih, četrtošolci pa so se k telovadbi vozili v matično šolo v Veliko Nedeljo. Telovadnica pa bo služila tudi krajanom za potrebe rekreacije in druge
dejavnosti.
Župan Vili Trofenik je povedal, da gre za najzahtevnejšo gradnjo v nizu investicij v šolstvo, ki so se pričele leta 1983 v Veliki Nedelji in se letos končujejo v Podgorcih. Prizidek bo zagotovil 710 kvadratov novih površin, 741 kvadratov stare šole pa bo adaptiranih. Potrebnih 319 milijonov bosta zagotovili občina in država. Ker nekaj zamisli sodi v rang nadstandar-dnih, bo občina morala primakniti 56 odstotkov vsote.
viki klemeniii ivanuša
Volkswagen Golf
- preprosto navduii!
270.000 SIT prihranka!
ta za omejeno gteviio vozil in modeloví
Dominko d.D.o., Zadmini I19 8,2251 Ptuj TEL: 02/788-11-50
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.0.0.
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
pit
Kopalnice z navdihom.
20 LET TRADICIJE
I FEFIIIJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 J
v KEORd.a.o.,ZrkQVBkacejtaa7,2000 Maribor	^
Čeprav vreme zadnje dni ni naklonjeno zunanjim opravilom, pa Francek Toplak, eden zadnjih mojstrov za slamnate strehe, komaj čaka, da dokonča pokrivanje pri Mihečevih v Senčaku, kjer smo ga zalotili prejšnji teden. Foto: M. Ozmec
PTUJ / SE O ODHODU BTC V MURSKO SOBOTO
Uia Ptujskem brez perspektive?
V začetku septembra letos je neprijetno odjeknila vest, da bo predvidoma konec letošnjega leta nehala delati ptujska enota BTC, ki je v zadnjem obdobju delovala v okviru poslovne enote Murska Sobota. Ta prenos je bil po besedah direktorja Janeza Štotla potreben zaradi racionalizacije in povečanja učinkovitosti poslovanja v enoti na Ptuju. Odločitev za njeno ukinitev so v upravi BTC v Ljubljani sprejeli zaradi slabih poslovnih rezultatov, ki jih v Ptuju izkazujejo že od leta 1998.
"Poslovna enota na Ptuju je bila ustanovljena zaradi obetajočega poslovno-gospodarskega okolja, a se to žal ni razvilo v pričakovanem obsegu in tako ne predstavlja perspektive za nadaljnje poslovanje. Precej truda je bilo vloženega, da bi pridobili dodatne posle in da bi se stanje v enoti izboljšalo, dejstvo pa je, da ni realnih možnosti niti za logistično dejavnost niti za izgradnjo nakupovalnega centra.
Ugotavljamo, da v enoti ni realne rasti, da ni zahtevanega donosa na kapital in ni novih možnosti za povečanje skladiščno-distribucijske in špediterske dejavnosti, z vstopom Slovenije v EU pa se bo obseg teh storitev še zmanjšal. Iz teh razlogov bo s 1. januarjem 2003 nujno potrebna opravila za funkcioniranje območja prevzela poslovna enota Murska Sobota preko svojih zaposlenih, zato vaše delo po tem datumu ne bo več potrebno," so med drugim napisali iz uprave BTC v Ljubljani zaposlenim v ptujski enoti.
Ker se zavedajo, da bodo z ukinitvijo prizadeli zaposlene, so jim - vsaj na papirju - zagotovili možnosti za delo: za enega v Murski Soboti, drugemu v
Mariboru, trem pa v Ljubljani.
V	upravi BTC Ljubljana so prepričani, da so s tem izpolnili svojo dolžnost do zdajšnjih zaposlenih, četudi gre za nemogoče ponudbe. V pomoč naj bi jim bila tudi obljuba, da jim bodo pomagali, če bi jim prostore uspelo prodati, pri zaposlitvenih možnostih v okviru nove dejavnosti na območju ptujskega BTC. Do najemnikov pa bodo v celoti upoštevali obveznosti iz sklenjenih pogodb.
Obenem Janez Stotl, direktor PE BTC Murska Sobota, poudarja, da dejavnosti ne bodo selili, zaenkrat bodo le zaključili poslovanje na Ptuju, čeprav je uprava v svojem dopisu zdajšnjim zaposlenim napisala, da bo nujno potrebna opravila za funkcioniranje območja s prvim januarjem leta 2003 prevzela enota Murska Sobota.
V mestno občino Ptuj pa je te dni prišel tudi toliko pričakovani odgovor predsednika uprave BTC, d.d., Ljubljana Jožeta Mermala, ki je potrdil že zapisano, da bodo dejavnost ptujskega BTC konec leta ukinili, vsem petim zaposlenim pa ponujajo nadaljevanje dela v drugih enotah delniške družbe.
V	nobenem primeru pa BTC ne bo kršil zakona ali kolektivnih
pogodb, ki ščitijo pravice delavcev, ko ostanejo brez dela. "Družba namerava poslovne prostore prodati, iščemo kupca, katerega dejavnost bi imela na Ptuju večje poslovne možnosti. Glede na to, da ugotavljate, da je prisotnost podjetja, kakršen je BTC, na Ptuju potrebna, vam bom hvaležen za vsako sugestijo, katero podjetje bi bilo najprimernejše za nadaljevanje dejavnosti in je hkrati seveda pripravljeno odkupiti naše poslovne prostore. BTC bo kot dinamična, hitro razvijajoča se družba ne glede na zaprtje enote na Ptuju tudi v prihodnje spremljal Ptuj kot potencialno mesto, kjer se lahko začenejo odvijati nekatere dejavnosti, seveda če bo siceršnje poslovno in gospodarsko okolje omogočalo razvoj dejavnosti, s katerimi se družba ukvarja in jih trži," je še odgovoril Jože Mer-mal ptujskemu županu.
Kot smo lahko izvedeli, nobeden od zaposlenih ni sprejel ponudbe za delo, ker gre za nižja delovna mesta, kot je njihova strokovna usposobljenost.
Da pa v tej zgodbi v resnici ni vse tako, kot bi moralo biti, pove podatek, da so predstavniki BTC še pred dvema letoma vztrajno iskali možnosti za širitev lokacije za gradnjo velikega diskontnega prodajnega centra in širitev dela, ki se nanaša na carino, izgradnjo parkirišč za tovorna vozila in novo dovozno pot.
Kakšno ponudbo bo po vsem tem dobil BTC iz MO Ptuj, v tem trenutku še ni znano.
MG
DRUŠTVA
ROGOZNICA: Pokojnina ni dar, ampak prislužena pravica
STRAN 3
POLITIKA
MINISTER JANEZ KOPAČ: Še bo smrdelo ...
STRAN 5
PO NAŠIH OBČINAH
PODLEHNIK: Ambiciozni načrti za prihodnja leta
STRAN 8
REPORTAŽE
GEREČJA VAS: Borisovo najlepše darilo za rojstni dan
STRAN 14
PO NAŠIH OBČINAH
PTUJ: Tresla se je gora, rodila miš
STRAN 10
9770040197046
DOMA IN PO SVETU
PO SLOVENIJI
Državni zbor spet zaseda
DZ je prvi dan septembrskega zasedanja, prvega po novih poslovniških pravilih, v celoti namenil poslanskim vprašanjem. Na prva štiri je odgovoril predsednik vlade Janez Drnovšek: slovenski model privatizacije ni bil slab, idealne poti pa ni; Slovenska obvešc-evalno-varnostna agencija deluje solidno in korektno; tudi uvajanje drugega stebra pokojninske reforme je uspešno; stališče Slovenije glede reševanja problematike nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke iz bivših jugoslovanskih republik se ni spremenilo - država bo to vprašanje reševala v okviru sukcesijskih pogajanj, bi lahko strnili njegove odgovore.
Še 48 dni do volitev
LJUBLJANA - Do predsedniških in lokalnih volitev je še 48 dni. Na dan volitev bo odprtih 3673 volišč. Po podatkih notranjega ministrstva je v splošni volilni imenik vpisanih 1.606.999 državljanov in državljank Slovenije, ki bodo imeli 10. novembra volilno pravico in se bodo lahko udeležili volitev. Volilno pravico na lokalnih volitvah bodo letos prvič imeli tudi tujci z dovoljenjem za stalno bivanje in s stalnim naslovom v Sloveniji; teh je 14.444. Na predsedniških volitvah pa imajo volilno pravico tudi izseljenci, slovenski državljani, ki imajo stalno prebivališče v tujini. V posebni volilni imenik je vpisanih 3749 izseljencev.
Družinska pokojnina tudi bratom in sestram
LJUBLJANA - Ustavno sodišče je odločilo, da sta prvi alineji 1. točke sklepov iz leta 1992 in leta 2000 o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane, v neskladju z ustavo, v kolikor se nanašata na pokojnino, zato jih je razveljavilo. Tako je po mnenju ustavnega sodišča zagotovljeno, da lahko tudi bratje in sestre zavarovancev uveljavljajo pravico do družinske pokojnine ob pogoju, da jih je preminuli sorodnik preživljal, in to kljub temu da so sami prejemali pokojnino.
150 let lazaristov
CELJE - Lazaristi na Slovenskem, ki so člani Misijonske družbe apostolskega življenja, so ob 150-letnici obstoja pripravili bogat program duhovnih in kulturnih prireditev, s katerimi želijo izraziti svoje spoštovanje do vseh, ki so v tem obdobju delovali v njihovi družbi ali jim pri njihovem delu pomagali. Kot je na novinarski konferenci povedal predstojnik celjskih lazaristov Jože Planinšek, bo osrednja jubilejna slovesnost z molitveno uro in somaševanjem slovenskih in drugih škofov v nedeljo v cerkvi Sv. Jožefa na Jože-fovem hribu v Celju.
Trgovci le {est dni v tednu
LJUBLJANA - Republiški odbor Sindikata delavcev trgovine je na seji med drugim razpravljal o obratovalnem času prodajaln. Kot je povedal sekretar sindikata San-di Bartol, se je odbor zavzel za delno spremembo besedila predloga novele zakona o trgovini, ki je že v državnozborski proceduri. Sindikat med drugim vztraja, da naj prodajalne obratujejo največ šest dni v tednu.
Najvei železniiarjev
LJUBLJANA - V Sloveniji so bile lani podjetje z največ zaposlenimi Slovenske železnice, kjer je delalo 8926 ljudi. Sledita jim Pošta Slovenije s 5698 in velenjski proizvajalec bele tehnike Gorenje s 5366 zaposlenimi. (STA)
VOLITVE 2002
Dvoje državne in lokalne volitve
Letošnji november bo zaznamovam tudi z volitvami. Kar troje se bodo ta mesec dogajale v Sloveniji: volitve predsednika države, volitve županov, v občinske svete, svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti ter volitve članov državnega sveta. Mandat predsednika države in članov državnega sveta traja pet let, medtem ko se funkcionarji na lokalnem nivoju volijo za štiriletno obdobje. Toliko volitev naenkrat se zgodi bolj poredko; v primeru, da vmes ne pride do kakšnih izrednih volitev, pa se bodo podobne redne volitve sočasno zgodile znova leta 2022.
Redne volitve predsednika republike in lokalne volitve bodo drugo nedeljo v novembru, torej 10. novembra, zagotovo pa bo tudi drugi krog volitev za predsednika države in za župane v občinah, kjer bo kandidatov več in se bodo glasovi volivcev razdelili. Za člane državnega sveta bodo volitve opravljene v dveh dneh: splošne volitve predstavnikov lokalnih interesov bodo v sredo, 27. novembra, volitve predstavnikov delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter predstavnikov negospodarskih dejavnosti pa v četrtek, 28. novembra. Medtem ko so volitve predsednika republike in lokalne volitve neposredne, so predstavniki državnega sveta voljeni posredno, prek predstavniških organov.
predsednik republike
Po ustavi predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Izvoli se na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah. Čeprav mu v mirnem času ne pripisujemo posebne pomembnosti, je vendarle pomembno, da je na tem mestu človek, ki uživa spoštovanje in lahko s svojim zgledom in vplivom sooblikuje dogajanje v državi in njenih organih.
Za predsednika republike je pred letošnjimi volitvami veliko zanimanje, tudi zaradi tega ker sedanji predsednik ne more več kandidirati; predsednik je namreč izvoljen za dobo petih let, vendar največkrat dvakrat zaporedoma.
ko predlaga skupnega kandidata. Odločitev političnih strank mora biti podprta s podpisi najmanj treh poslancev ali najmanj tri tisoč volivcev. Če določajo kandidata za predsednika republike volivci, mora biti kandidatura podprta z najmanj pet tisoč podpisi volivcev. Kot vemo, je po vsej Sloveniji že steklo zbiranje podpisov, dva od možnih kandidatov pa sta že zbrala dovolj podpisov za vložitev kandidature, ki jo je potrebno republiški volilni komisiji vložiti najkasneje petindvajseti dan pred dnevom glasovanja. Za vse uradne kandidate na letošnjih predsedniških volitvah bomo
podporo kandidaturi za župana je odvisno od števila prebivalcev občine: v občinah z do 5 tisoč prebivalci je potrebno 50 podpisov, v občinah s 5 do 15 tisoč prebivalci je potrebno za kandidaturo 100 podpisov volivcev in tako naprej do občin z več kot 100 tisoč prebivalci, kjer je potrebno kandidatu zbrati 250 podpisov volivcev.
Člani občinskih svetov se volijo po večinskem, če šteje občinski svet do 12 članov, ali proporcionalnem načelu, če šteje svet 12 ali več članov. Njihovo število je odvisno od velikosti občine oziroma od števila prebivalcev. Tako imajo občine
Utrinek s prejšnjih volitev. Foto: M. Ozmec
Kandidata za predsednika lahko predlaga 10 poslancev državnega zbora, politične stranke lahko kandidata določijo s tajnim glasovanjem, več političnih strank skupaj lah-
SLOVENSKA BISTRICA / ZBORI KRAJANOV O UVEDBI SAMOPRISPEVKA
Za šolo gre
Krajevne skupnosti mesta Slovenska Bistrica — Impol, Alfonz [arh, Dr. Jagodi~ in Pohorski odred so na podlagi sklepa ob~inskega sveta ob~ine Slovenska Bistrica o potrditvi investicijskega programa za adaptacijo obstoje~e osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica in gradnjo druge osnovne šole v mestu sklicali zbore krajanov. Na vseh zborih je bil predstavljen investicijski program adaptacije sedanje in gradnja druge osnovne šole.
Na javni razpravi v vseh štirih mestnih krajevnih skupnostih so bili prisotni župan dr. Ivan Žagar s svojimi sodelavci, ravnatelj osnovne šole Pohorskega odreda Ivo Ajdnik, ravnateljica vrtca Ivana Leskovar ter predstavniki svetov mestnih krajevnih skupnosti. Na zborovanjih je bilo za tako pomembno odločitev, kot je referendum o samoprispevku za adaptacijo obstoječe in gradnjo druge osnovne šole v mestu, prisotnih manj ljudi, kot so organizatorji zaradi pereče problematike pričakovali. Razprave so se vrtele okoli števila otrok v sedanji šoli, o tem, da je druga osnovna šola v
mestu potrebna, opozarjali pa so tudi na novo delitev otrok in še kakšno vprašanje, tudi neprijetno, je bilo tu in tam postavljeno tako predstavnikom občine kot šole - tudi o šolskem okolišu, ki ga bo še potrebno rešiti po vsej verjetnosti takrat, ko bo nova šola zgrajena.
Ob koncu vseh štirih zborov krajanov so prisotni še glasovali. Sodeč po izidih, se bodo krajani vseh štirih mestnih krajevnih skupnostih na novemberskem odločanju (referendum bo 10. novembra) odločili za samoprispevek.
VT
torej izvedeli okoli 16. oktobra.
Predsednik se voli po večinskem volilnem sistemu, izvoljen je torej tisti, ki dobi večino glasov. Če to ne uspe nobenemu kandidatu, se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta prejela največ glasov, ponovno glasovanje pa mora biti opravljeno najkasneje v 21 dni po prvem glasovanju. Novega predsednika ali predsednico bo torej Slovenije dobila najkasneje 1. decembra.
lokalne volitve
Politični analitiki pripisujejo lokalnim volitvam velik pomen, predvsem pa je njihov izid dober pokazatelj političnega stanja v državi, čeprav so politični rezultati teh volitev običajno bistveno drugačni kot volitev poslancev državnega zbora. Tudi politične stranke pripisujejo lokalnim volitvam velik pomen in si prizadevajo zagotoviti primerne kandidate za župane in člane občinskih svetov.
Župani se volijo po enakem načinu kot predsednik republike, izvoljen je torej tisti, ki dobi večino glasov volivcev; če takega kandidata ni, pa se v drugem krogu, ki mora biti prav tako najkasneje 21 dni po prvem glasovanju, pomerita kandidata, ki sta dobila v prvem krogu največ glasov.
Kandidate za župana lahko določijo politične stranke v občini in volivci, prve s tajnim glasovanjem, volivci pa svojimi podpisi. Število podpisov v
z do 3 tisoč prebivalci 7- do 11-članske svete, 12 do 15 članov imajo sveti občin z do 5 tisoč prebivalci in tako naprej do občin z več kot 100 tisoč prebivalci, kjer štejejo sveti 36 do 45 članov.
Pri volitvah po večinskem načelu volivci glasujejo neposredno o kandidatih, pri čemer lahko vsak volivec glasuje za največ toliko kandidatov, kot je članov v občinskem svetu, izvoljeni pa so kandidati z največ glasovi. Pri proporcionalnem načelu volivci glasujejo o listah kandidatov, odločijo se lahko samo za eno listo, poleg tega pa lahko določijo enega kandidata z liste, ki mu dajejo pri izvolitvi prednost. Izvolitev kandidatov se v primeru proporcionalnih volitev določi na osnovi mandatov, ki jih je posamezna lista prejela v občinskem svetu.
Volitve v občinah so običajno organizirane v volilnih enotah (to so lahko krajevne, vaške ali četrtne skupnosti), ki naj bi predstavljale približno enako število prebivalcev, v malih občinah pa je lahko volilna enota območje celotne občine. Lokalne volitve vodi občinska volilna komisija, ki sprejema tudi kandidature oziroma liste kandidatov; vložene morajo biti najkasneje 25. dan pred dnevom glasovanja do 19. ure. Kandidate za člane občinskega sveta lahko določijo politične stranke ali volivci, ti pa morajo v vsaki volilni enoti za svoje kandidate zagotoviti 15 podpisov.
J. Bračič
PO SVETU
Izraelci uniiujejo Arafatovo rezidenco
RAMALA - Izraelska vojska nadaljuje obleganje rezidence palestinskega voditelja Jaserja Arafata v Ramali ter v njej v težkih razmerah brez vode in elektrike zadržuje Arafata in kakih 250 njegovih sodelavcev. Najnovejša zaostritev bližnjevzhodnega vprašanja je bila tudi osrednja tema prvega - sicer neuspešnega - izraelsko-palestin-skega srečanja in odprte razprave v varnostnem svetu ZN.
Zmagal sedanji kancler Sthroeder
BERLIN - Socialdemokratska stranka (SPD) dosedanjega kanclerja Gerharda Schroederja je skupaj s koalicijskimi partnerji Zelenimi zmagovalka nedeljskih parlamentarnih volitev v Nemčiji. Po začasnih uradnih izidih bodo v bundestagu imeli 306 od skupno 603 sedežev. Schroeder in zunanji minister Joschka Fischer sta po zmagi rdeče-zelenih napovedala nadaljevanje koalicije.
HrvaŠka ne da Bobetka
ZAGREB - Hrvaški premier Ivica Račan je po sestanku s svetom za sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in predstavniki vladajoče koalicije povedal, da hrvaška vlada v primeru obtožnice proti upokojenemu hrvaškemu generalu Janku Bobetku ne more postopati po navodilih haaškega sodišča. Kot je dejal, nekateri deli obtožnice niso sprejemljivi, ker niso v skladu s hrvaško ustavo. Pojasnil je, da so sporni predvsem elementi, ki vsebujejo nesprejemljiv odnos do "legitimnih in ustavnih" osvobodilnih akcij, kakršna je bila Medački džep.
Zaradi Peteršilja ne bo sreianja
RABAT - Maroški zunanji minister Mohamed Benaissa je odpovedal za ponedeljek napovedano srečanje s špansko kolegico Ano Palacio, potem ko je na spornem otočku Perejil ob maroški obali v nedeljo pristal španski vojaški helikopter. Maroško zunanje ministrstvo je v sporočilu zapisalo, da je Španija s tem dejanjem zopet kršila maroški zračni in kopenski prostor. Maroški zunanji minister je v telefonskem pogovoru španski kolegici dejal, da v danih okoliščinah srečanje v Madridu ni primerno. Ministrica Palacio je v izjavi za špansko televizijo zatrdila, da po podatkih španske mornarice noben španski helikopter v nedeljo ni pristal na otočku Perejil.
Isadora pustošila v Mehiki
CIUDAD DE MEXICO - Hurikan Isadora, ki je v noči na ponedeljek pustošil na severni obali mehiškega polotoka Yucatan, je terjal najmanj tri smrtne žrtve. Veter, ki je pihal s hitrostjo več kot 200 kilometrov na uro, je povzročil največje razdejanje v mestu Merida. Na polotoku Yucatan so v soboto in nedeljo z ogroženih območij na varno prepeljali več kot 100.000 ljudi, usoda prebivalcev otoka Hol-box, ki so se ob koncu tedna upirali evakuaciji, pa še ni znana.
Nad sto ljudi pod plazom
MOSKVA - Potem ko je gorsko vasico Karmadon v ruski republiki Severna Osetija v petek prizadel snežni plaz, je upanja, da bi našli morebitne preživele, vse manj. Izpod gmote snega, kamenja in ledu so reševalci doslej potegnili okoli 20 trupel, pogrešajo pa približno sto ljudi, za katere domnevajo, da so mrtvi. (STA)
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metličar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
AKTUALNO
ROGOZNICA / DEVETI PRAZNIK UPOKOJENCEV
Pokojnina ni dar, ampak prisluzena pravica
Društvo upokojencev iz Rogoznice sodi med večja pri nas, saj povezuje ve~ kot 500 ~lanov z obmo~ja primestne ~etrti Rogoznica, po aktivnosti pa jih lahko uvrščamo v sam vrh. To pri~a tudi praznovanje 9. praznika minulo soboto, 21. septembra, saj je bila dvorana gasilskega doma v Podvin-cih polna kot že dolgo ne, obrazi prisotnih pa so bili ob bogatem kulturnem programu in poznejšem družabnem srečanju kljub letom vedri in nasmejani.
Polne dvorane upokojencev in njihovih gostov je bil nadvse vesel tudi tajnik dru{tva Stanko Menoni, ki je zbranim namenil besede dobrodo{lice. O nekaterih lanskih in leto{njih aktivnostih ter predvsem o življenjskih izku{njah pa je v slavnostnem nagovoru razmi{ljal predsednik dru{tva Feliks Bagar, ki je ugotovil, da jih je delo in življenje izoblikovalo v prekaljene in zrele ljudi, polne dragocenih iz-ku{enj. Upokojenci se zavedajo svoje naloge, da pridobljene iz-ku{nje, modrost in znanje v jeseni življenja prena{ajo na mlade rodove, saj tako gradijo mostove sožitja, strpnosti in solidarnosti med vsemi generacijami.
V vodstvu dru{tva se trudijo, da bi bili vsi člani povezani, zato jih odborniki pogosto obi{čejo na domu in se z njimi pogovarjajo kot dobri prijatelji. Pa tudi sicer se pogosto družijo. Nepozabno je bilo srečanje upokojencev Slovenije, ki so se ga
udeležili v Slovenj Gradcu, nič manj prisrčno pa ni bilo srečanje z upokojenci od Svete Trojice v Slovenskih Goricah. Ponosni so, da jim je bil v juniju prav v Rogoznici ustanovni zbor Pokrajinske zveze dru{tev upokojencev Spodnje Podravje. Ponosni so tudi na kulturno poslanstvo svojega pevskega kvinteta DUR, ki pod strokovnim vodstvom profesorice Irme Skri-njar nastopa na {tevilnih proslavah doma in okoli.
Sicer pa se s praznovanjem rogozni{ki upokojenci pridružujejo praznovanju 1. oktobra, mednarodnega praznika starej{-ih. Zveza dru{tev upokojencev Slovenije bo ta dan zaznamovala s festivalom za tretje življenjsko obdobje, v Cankarjevem domu v Ljubljani pa se bodo zvrstile okrogle mize, na katerih se bodo lotili aktualnih problemov in dilem ter predstavili aktivnosti starej{ih ljudi na raličnih področjih.
Praznovanje 9. praznika pa pomeni tudi pričetek priprav na praznovanje 50-letnice samostojnega delovanja Dru{tva upokojencev Rogoznica v maju prihodnje leto.
Na aktualni trenutek slovenskih upokojencev je v svojem nagovoru opozoril predsednik Zveze dru{tev upokojencev Slovenije Vinko Gobec in poudaril, da pokojnina ni dar države, ampak z žulji prislužena pravica. Bil je presenečenje, da so upokojenci iz Rogoznice tako veseli in zadovoljni, kajti razmere za upokojence niso najbolj idealne, ker delijo usodo z vsemi zaposlenimi in skupaj premagujejo nezavidljiv ekonomski položaj v državi. Pa vendar so v zadnjih 12 letih slovenski upokojencih dosegli velik napredek, saj so sodelovali pri sprejemanju dveh zakonov in {tirih korektur zakonov, ki se nana{ajo nanje. Nevzdržno je, meni Vinko Gobec, da je v Sloveniji {e vedno več kot 80.000 upokojencev, ki prejemajo pokojnino do pičlih 70.000 tolarjev, zato je pozval vse upokojence, naj se včlanijo v dru{tva upokojencev, da bodo močnej{i in kos odločitvam vlade in države. Poudaril je, da upokojenska dru{tva niso nobena politična stranka in da tudi nikoli ne bodo; ne bodo
Med dobitniki priznanj: (od leve) podpredsednico Tončko Horvat, Janko Malar, Milena Kramber-ger, Stanko Menoni in predsednik društva Feliks Bagar. Foto: M. Ozmec
pa dopustili, da bi jih kdorkoli vlekel za nos jih zapostavljal in udarjal po žepih, zato bodo pri uveljavljanju svojih prisluženih pravic {e bolj enotni in odločni.
Rogozni{kim upokojencem sta ob prazniku čestitala tudi župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci in predsednik mestne četrti Rogoznica Mar-
SLOVENSKA BISfRICA / SESTE PODOBE BISTRISKIH DOMAČIJ
Jesen - ias bogatega plaiila
Občina, Kmetijska svetovalna služba in Razvojno-informacijski center TIC Slovenske Bistrica so skupaj z aktivi kmečkih žena, turističnimi društvi, Ljudsko univerzo in drugimi ponovno pripravili Podobe bistriških domačij - že šeste. Odmevna prireditev ima iz leta v leto večji vzgojni pomen, saj pripomorejo k ohranjanju domače kulinarične, kulturne ter druge dediščine, ki se je ljudje ne sramujejo več, temveč so nanjo ponosni, sočasno pa tudi tisti, ki ne živijo z zemljo, spoznavajo njene darove in jih pričenjajo spoštovati.
Rdeča nit leto{njih podob je bila predstavitev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Po nekajletnem premoru so na podobah ponovno sodelovala dru{tva iz sosednje občine Oplotnica.
"Kmetijstvo je panoga, ki daje podobo celotnemu podeželju, zato mu je potrebno posvečati posebno pozornost. Življenje v naravi in z naravo človeku vtisne poseben pečat zavedanja medsebojne odvisnosti. V Slovenski Bistrici se naravi zahvaljujemo na prav poseben način, s prireditvijo Podobe bistriških domačih," je dejal župan dr. Ivan Žagar. Gabrijel Cintaver, predsednik pripravljalnega odbora prireditve, pa je ob njihovem odprtju dejal, da na razstavi zaživijo pestrost in posebnosti, podobnosti in drugačnosti te pokrajine.
Prireditev sta pričeli z domačo glasbo dvojčici Kidrič z Janezom, nadaljevali pa učenci 4.
NE ZAMUDITE!
mnů^pjiu
Opekarna Opté Ptuj, d.o.o.
OPEČNI
MODULARNI v!^ BLOK 6/1, 1, o
II. kvalitete 86,40 SIT/kos § %
d razreda osnovne {ole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica ter folklorna skupina iz Zgornje Ložnice.
Prireditveni prostor je bil letos nekoliko zožen, saj je v galerijskem prostoru gradu letos razstava arhitekture 17. stoletja na Slovenskem, kljub temu pa je bila vsebina podob prav tako bogata.
Novost leto{njih podob so bila
v dveh manj{ih razstavnih sobah razstavljena oblačila in vezenine ter predstavitev projekta Pohorje, Haloze in Dravinjske gorice naš skupni življenjski prostor. Na dvori{čih pa so posamezna turistična dru{tva prikazovala razna domača opravila, za katera mnogi ne vedo več ali pa se jih samo {e megleno spominjajo.
Prireditelji leto{njih podob so tokrat prvič pristopili {e k organizaciji kulturnih prireditev, saj so nastopile vse odrasle folklorne skupine iz občine Slovenska Bistrica, lutkarji in za konec tambura{i Kavkler. Zanimive so bile tudi kmečke igre, na katerih so sodelovali aktivi mladih kmetovalcev Pohorja, Kočna pri Pol-skavi in z Ložnice pri Makolah. Drugi dan prireditve so člani Dru{tva vinogradnikov Ritoz-
noj na Trgu svobode v Slovenski Bistrici sneli klopotec, ki je tam stal že dober mesec, ter s tem naznanili začetek trgatve, Vi-nogradni{ko-sadjarsko dru{tvo Poljčane pa je najbolj{im vinogradnikom podelilo diplome grajskega ocenjevanja vina.
Tudi letos so podobe spremljala nekatera predavanja. Prvi dan je Milena Kulovec, repu-bli{ka koordinatorka za dopolnilno dejavnost in turizem na kmetijah, govorila, kako do registracije dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, drugi dan pa je bilo predavanje o zeli{čih, medovitih rastlinah in zdravljenju z njimi dr. Janka Rodeta, organizatorji pa so bili Dru-{tvo zeli{čarjev in gobarjev ter Čebelarsko dru{tvo Slovenska Bistrica.
Vida Topolovec
Pestra slika na zunanjem grajskem dvorišču v času bistriških podob
jan Kolari~. Ob jubileju so izročili tri dru{tvena priznanja Mileni Kramberger iz Ptuja, Stanku Menoniju iz Nove vasi in Janku Mlakarju iz Kicarja, kulturni utrip pa so primaknili mo{ki kvintet Dru{tva upo-
kojencev Rogoznica, skupina ljudskih pevcev Stari znanci, otroci iz rogozni{kega vrtca s tovari{ico Heleno ter ansambel Odmev.
M. Ozmec
PfUJ / STEČAJ ZA EMONO MERKUR
Za~etek 20. septembra
Za ptujsko trgovsko-podjetje Emona Merkur je bil 20. septembra uveden stečaj. Za stečajnega upravitelja so imenovali univ. dipl. ekon. Ignaca Mariniča.
MG
Mercator
Mercatorjev sparovcek
GOSPODARSTVO - OBRT - PODJETNIŠTVO
LENART / ODPRLI NOVI CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI
Odpadki - posel prihodnosti
Družba Letnik — Saubermacher iz Lenarta se že 12 let ukvarja z odstranjevanjem odpadkov. V podjetju je zaposlenih 53 delavcev, odpadke pa odstranjujejo v devetih občinah s približno 80.000 prebivalci. V sredo, 18. septembra, so v Lenartu odprli nov center za ravnanje z odpadki, ki so ga gradili dve leti. Vrednost investicije je bila 350 milijonov tolarjev.
Pred otvoritvijo centra je bila okrogla miza no ravnanju z odpadki v Sloveniji in Evropski uniji. Na njej so govorili: Hans
Roth, predsednik uprave podjetja Saubermacher iz Avstrije, ki je govoril o evropski in avstrijski zakonodaji na podro~ju
Novi center za ravnanje z odpadki v Lenartu so odprli (z leve) Rudi Horvat, direktor Saubermacher Sud Slovenija, Hans Roth, predsednik uprave podjetja Saubermacher iz Avstrije, minister Janez Kopač in direktor družbe Letnik — Saubermacher Anton Letnik
ravnanja z odpadki, o razmerah na okoljevarstvenem podro~ju pa so govorili državni podsekretar na ministrstvu za okolje, prostor in energijo mag. Jani Zore, Rudi Horvat, direktor podjetja Saubermacher Sud Slovenija, in Ivan Letnik, predstavnik družbe Letnik — Saubermacher iz Lenarta.
Popoldanske slovesnosti ob slovesni otvoritvi novega centra za ravnanje z odpadki sta se zraven številnih županov iz severovzhodne Slovenije in Avstrije, predstavnikov gospodarstva, poslovnih partnerjev iz Slovenije in tujine udeležila tudi minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopa~ in predsednik GZS Joško Čuk. Minister Kopa~ je poudaril, da bo po lenarški poti morala stopati tudi preostala Slovenija, po njegovem mnenju pa so danes odpadki posel prihodnosti.
Po otvoritvi centra se je minister Kopa~ v motelu Črni les udeležil zasedanja ekološkega foruma LDS. Na njem je predstavil dogajanja na konferenci o trajnostnem razvoju v Jahan-nesburgu. V nadaljevanju pa je predstavil program ~iš~enja odplak in govoril o problematiki pitne vode.
Zmago Šalamun
KOZMETIČNA MISA KAHNE
Koimetiini koktajli - nova uspešnica
Ugotovitve o pomembnosti nanašanja podlag pred kremami (kozmetični eoektail), saj se bogate učinkovine v kremah zaradi identičnosti tkivni tekočini le tako lahko pravilno vežejo do eelie, so plod znanstvenega raziskovanja ameriškega in monaškega laboratorija več kot eelo desetletje. Poleg različnih alergij in problemov na koži si omilimo tudi gube okrog oči, po obrazu in vratu za obdobje 5 do 10 let.
Po tej lastnosti so podlage pred kremami edinstvene v svetu in kozmetika Kahne na tem področju zaseda vodilno mesto. Narejene so po meri vsake kože, kadar ta zahteva več, so zelo učinkovite in praktične za vsakodnevno uporabo, saj kreme praviloma ne nanašamo na suho kožo.
Če vsakodnevno pred kremami nanesemo mešanico njihovih podlag pred kremami, kot so naravno mazilo iz morskih alg, stabilni vitamin C, vitaminsko olje-vitamin E in aloe vera, s tem upočasnimo staranje kože za obdobje kar pet do deset let.
Štirim podlagam pred kremami -morske alge, stabilni vitamin C, vitaminsko olje z vitaminom E in gel aloe vera - rečemo kozmetični cocktail. To je nova uspešnica, v kateri so združena najnovejša spoznanja kozmetike.
Mešanica omenjenih podlag občutljivo in stresno kožo obraza in predele okrog oči hitro pomirja in odpravlja vidne znake utrujenosti in staranja. Tako je tudi koža okrog oči, ki je sicer nežna in občutljiva, primerno in enostavno negovana, saj z njimi pomagamo preprečevati nabreklost očesnih mešičkov, temne kolobarje in gubice okrog oči. Cocktail je primeren tudi za problematične, mladostniške kože, saj se podlage za pripravo kozmetičnega cocktaila lahko poljubno kombinirajo.
PRIPRAVA IN UPORABA
KOZMETIČNEGA
COCKTAILA
Na čisti dlani v naravno mazilo iz morskih alg vmešamo stabilni
vitamin C, vitaminsko olje in aloe vera gel. Tako narejeno mešanico podlag nanesemo na očiščen obraz, obvezno okrog oči, na vrat in dekolte, nato pa nanesemo ustrezno kremo, v katero lahko dodamo tudi stabilizirani vitamin C kot najboljši antioksidant.
Zakaj so morske alge v tem cocktailu tako zelo u~inkovite?
To, da morje izjemno poživlja, izhaja že iz antičnega Rima. Najpomembnejše pa je, da ima človeška plazma enako mineralno sestavo in fizionomijo kot morska voda. Iz najčistejših in najbolj izbranih morskih alg so znanstveniki s posebno metodo izolirali aktivne učinkovine in jih obdržali žive tudi v kozmetičnih izdelkih.
C vitamin kozmetike Kahne je učinkovit zato, ker je stabiliziran, tako da v koži ne razpade, kar je rezultat dolgoletnega strokovnega dela vrhunskih strokovnjakov v ameriškem laboratoriju. Kožo lahko ves dan ščiti pred UV žarki in spodbuja ponovno tvorbo kožnega kolagena, osupljivo preprečuje nastanek gub pod pogojem, da se z navadno vodo ne umivamo, ker kožo zacementira. Čajna mešanica Kozmetike Kahne, ki ji dodamo filter vrečko lipovega čaja, je obvezna za umivanje obraza in le tako se lahko veselimo osupljivih rezultatov na koži. Stabilni C vitamin preprečuje nastanek starostnih pigmentnih peg, lis in madežev in jih celo pri starejših ljudeh pomaga svetliti.
Sestavini kozmetičnega cockta-ila sta tudi vitaminsko olje - vitaminu E in gel aloe vera.
Vitaminsko olje vsebuje vitamin E, ki hrani našo kožo in zaradi
antioksidativnih lastnosti izjemno dobro zavira staranje kože, še zlasti okrog oči. Aloe vera gel je zelo uspešen pri pomiritvi, vlaženju kože, kožo pa tudi mehča, utrjuje, regenerira, zapira pore in deluje celo proti pordelosti.
Da bi tako pomemben izdelek naredili dostopen širšemu krogu uporabnikov, mu bomo nekoliko znižali ceno in tega se bodo razveselili mnogi naši zvesti kupci.
Izjemna prednost je tudi v zelo majhni porabi vseh štirih podlag, saj s tem koža dobi vse, kar potrebuje, da je zdrava, vitalna in mladostna. Bolje je uporabljati štiri komponente in ob zelo učinkoviti negi le-te malo porabiti kot samo dve z večjo porabo in manjšim učinkom.
Novosti so tri kreme : obo~-esni gel, krema iz aloe vere in liposomska z retinolom.
Navedene nove izdelke Kozmetike Kahne naj bi uporabljali preventivno pravočasno. Ko se približujemo petdesetim letom, hormonske spremembe pospešujejo staranje kože in prispevajo k drugim faktorjem staranja. V tem primeru je najprimernejša uporaba najnovejše liposomske kreme z retinolom, saj vsebuje izveleček CENTELA ASIATIKA, ki deluje kot bioaktivator pri sintezi kolagena, vitamin A, ki stimulira obnovo celic, vitamin E, ki deluje kot lovilec prostih radikalov, in polinukleoti-de, ki dajejo koži prožnost, volj-nost in sijaj.
LINIJA ZA MOŠKE
Za moške velja enako. Priporočljiva je podlaga iz alg in vitamina C, nakar lahko uporabijo rumeni gel za moške ali le-tega kombinirajo s kremami. Bistvo linije za moške je, da je koža po britju brez mozoljev, rdečice, se ne sveti. Ker se podlage nanesejo tudi okrog oči, se s tem ob redni uporabi za obdobje pet do deset let upočasni nastanek gub in staranje.
PR
Med ogledom novega centra za ravnanje z odpadki, ki ga je družba Letnik Saubermacher - ta se lahko pohvali s certifikatom ISO 9001 in leto{njo evropsko nagrado za kakovost - uredila v Lenartu
CELJE / DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU
Dobrote na poti k trženju
Na letošnjem mednarodnem obrtnem sejmu v Celju so organizatorji razstave Dobrote slovenskih kmetij in Pospeševalni eenter za malo gospodarstvo predstavili izbor Dobrot slovenskih kmetij, ki so jih za ta namen pripravile posamezne kmetije. Razstavili so vina, žganja, sokove, suho sadje, olja, kise, mesne, mlečne in krušne izdelke in predstavili dobrote, s katerimi so kmetije sodelovale na oeenjevanjih v okviru državnih razstav.
Foto: Tomaž Košir
Skozi trinajst ptujskih razstav in ocenjevanj so dobrote kmetij pridobivale na kvaliteti. Dosežena priznanja so vzpodbudila kmetije tudi k trženju dobrot in razvoju dopolnilnih dejavnosti.
V Celju razstavljene dobrote so opremili z znaki, ki ponaza-
rjajo prejeta priznanja na ocenjevanjih. Dobrote slovenskih kmetij si tudi s predstavitvijo na Celjskem sejmu po~asi utirajo pot do trženja, ki ga organizatorji na~rtujejo skupaj s Pospeševalnim centrom za razvoj malega gospodarstva.
Peter Pribožič
faigiat^â» îi.a.a.
Laše 1/b, PODPLAT

SE ŽELITE PRIDRUŽITI USPESNEMU, HITRORASTOCEMU PODJETJU?
RAZPIS:
ZARADI ŠIRITVE MALOPRODAJNE MREŽE ZA OBJEKT P.E. KIDRIČEVO RAZPISUJEMO SLEDEČA DELOVNA MESTA:
I. POSLOVODJA (pogoji)
Moški, starost 25-35 let, nekadilec, trgovska izobrazba, minimalno 3 leta delovnih izkušenj v trgovini, komunikativnost, sposobnost dela z ljudmi.
II. PRODAJALEC - PRODAJALKA
Starost 20-30 let, nekadilec/ka, trgovska izobrazba, minimalno 2 leti delovnih izkušenj v živilski trgovini, volja do dela.
III. PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA
Starost 20-30 let, trgovska izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj v tehnični trgovini, nekadilec.
IV. NATAKARICA
Starost 20-30 let, gostinska izobrazba, 1. leto delovnih izkušenj, osebna urejenost, komunikativnost.
KANDIDATI ki izpolnjujejo pogoje, naj v 7. dneh od objove pošljejo soino pisne vloge,
po možnosti priložijo fotografijo, no naslov: JAGROS d.o.o., NA LIVADI 14, 3250 ROGAŠKA SLATINA, s pripisom: za RAZPIS. Izbrane kandidate bomo v 10. dneh po objovi povabili na razgovor.
PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
Za 95.000 Leka ne prodamo!
Slovenski trg kapitala še vedno živi v duhu prevzemanja Leka. Državna sklada, Kapitalska in Odškodninska družba, ki skupaj obvladujeta več kot 26% Leka, sta se že v drugo sestala s potencialnim prevzemnikom Novartisom. Po pogovorih sta sklada priredila tiskovno konferenco in javnost seznanila s svojim stališčem, da Lekovih delnic za 95.000 tolarjev, kolikor ponuja Novartis, ne bosta prodala. Pri ugledni mednarodni finančni instituciji Nomura sta naročila obsežno analizo, ki naj bi dala odgovor na vprašanje, koliko je Lek za prevzemnika dejansko vreden, in posledično določila nivo cene, po kateri bi oba državna sklada delež v omenjeni družbi prodala.
Na drugi strani Novartis še vedno vztraja pri svoji v nameri objavljeni ponudbeni ceni in zatrjuje, da v nobenem primeru cene ne bo dvignil. Poudarjajo, da je njihova ponujena cena dobra in korektna in v primeru, če se Kapitalska in Odškodninska družba ne odločita za prodajo po tej ceni, do prevzema pač ne bo prišlo. Za Novartis je privoljenje državnih skladov ključnega pomena, saj Lekov statut omejuje glasovalno pravico enega lastnika na 25%. Eden od pogojev Novartisa je namreč, da se ta omejitev odpravi, o čemer pa odloča skupščina delničarjev, pri čemer mora predlog spremembe podprti 75% vseh glasov.
Državna sklada sta napovedala, da v primeru, da se z Novartisom ne uspeta dogovoriti o višji kupnini, na skupščini delničarjev v petek ne bosta podprla predloga o odpravi statutarne omejitve glasovalnih pravic. Kaže, da se stvari le nekoliko zaostrujejo in dobro načrtovana akcija povezane uprave Leka in Novartisa le ne poteka v skladu z načrti. Zadnje izjave predstavnikov državnih skladov so vnesle na trg dobršno mero negotovosti, kar se vidno odraža v padanju tečaja Lekove delnice. Ustvarjenega je še vedno veliko prometa, cena pa se je spustila na nivo pod 88.000 tolarjev, kar je znaten padac, če se spomnimo, da je po objavi prvih informacij o prevzemu cena narasla do kar 100.000 tolarjev.
V največji slovenski zavarovalnici pa se zapleti nadaljujejo. Uveden je bil postopek za odvzem licence Triglavu za opravljanje poslov, sočasno pa tudi postopek odstavitve predsednice uprave Nade Klemenčič in člana uprave Jožeta Obersne-la. Do nedavnega naj bi namreč ovirala delo organov, ki imajo pristojnost nadzorovati delo zavarovalnice, predvsem nista posredovala zahtevanih podatkov o višinah plač in izdatkih za sponzorstva. Glede na dejstvo, da ima Triglav v Sloveniji 40% tržni delež, bi morebitni odvzem licence hudo prizadel velik del slovenskih zavarovancev in verjetnost, da bi do te sankcije dejansko prišlo, je majhna.
Nina Pulko, Ilirika borznoposredni{ka hi{a, d.d., Ljubljana
POLITIKA
LENART / POGOVOR Z MINISTROM ZA OKOLJE,
v
PROSTOR IN ENERGIJO MAG. JANEZOM KOPAČEM
Se bo smrdelo
Prejšnji teden se je v Lenartu mudil minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač in odprl center za ravnanje z odpadki. Ob obisku smo mu zastavili nekaj vprašanj, tudi o aktualnih ptujskih temah.
TEDNIK: Kako ocenjujete novi center v Lenartu in koliko taksnih centrov potrebujemo v Sloveniji po programu vašega ministrstva?
Mag. Janez Kopač: "To, kar se je zgodilo v Lenartu, je pravzaprav velik praznik za vse nas, ne samo za Lenart. Slovenija mora ne samo zaradi zahtev EU, ampak navsezadnje zaradi potreb nas samih, v celotni državi čimprej uvesti ločeno zbiranje komunalnih in industrijskih odpadkov. To je v Lenartu začelo podjetje Letnik že v času bivše Jugoslavije, potem pa so nadaljevali v nekaterih drugih slovenskih krajih. Ljubljana na primer je še vedno brez ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. In če se odpadki zbirajo ločeno, potem je treba ločene dele tudi prebrati in dokončno urediti, za to pa potrebujemo zbirne centre. Lenarški center bo pokrival področje SV Slovenije, zaenkrat območje trinajstih občin. Težko rečem, koliko takih zbirnih centrov bo v Sloveniji še potrebno, ampak zagotovo še pet do deset. To je naša skupna naloga prihodnjih let."
TEDNIK: Velikokrat slišimo,
da Slovenija zaostaja pri sprejemanju evropske zakonodaje. Kako je s tem prilagajanjem na področju varstva okolja?
Mag. Janez Kopač: "Evropsko okoljsko zakonodajo je Slovenija v celoti prevzela. Tu ni nobenih zadreg več, je pa res, da imamo dogovorjene prehodne roke, ki so bolj popustljivi do nas kot pa do sedanjih članic EU. Predelava odpadne embalaže na primer je pri nas zahtevana v polni meri, tako kot velja v Evropi, vendar šele do leta 2007. Take prehodne roke smo si izborili v pogajanjih, saj je stvari nemogoče imeti urejene v takem obsegu, kot to že imajo v državah članicah, ki so začele mnogo prej. Pogajalsko poglavje sprejemanja zakonodaje smo zaključili, sedaj samo sproti spremljamo nastajajoče nove direktive. Evropa ves čas spreminja svoj pravni red in mi to prevzemamo."
TEDNIK: Kako pa boste v Sloveniji uredili področje čiščenja odpadnih voda?
Mag. Janez Kopač: "Tudi pri čiščenju odpadnih voda imamo prehodno obdobje, ki traja do leta 2015 za majhne oziroma za
najmanjše kraje. Sicer pa je naša obveznost zgraditi čistilne naprave v vseh večjih slovenskih krajih do leta 2005. Do takrat bodo zgrajene čistilne naprave v Mariboru, Celju, Ljubljani in Zasavju (Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik) ter Kopru oziroma v vseh obalnih mestih in še v mnogih drugih manjših krajih."
TEDNIK: Na Ptuju se pojavlja velik smrad. Kako je z za-
Minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač
konodajo na tem področju?
Mag. Janez Kopač: "Neke enotne evropske zakonodaje na področju smradu ni. Obstaja zakonodaja, ki dovoljuje emisije {kodljivih snovi do določene mere, ampak sam smrad je pač nemogoče meriti. Nizozemska ima podzakonski akt, s katerim dovoljujejo največji možni smrad. To ugotavljajo s pomoč-
jo nosu, kar pomeni, da več pooblaščenih ocenjevalcev na neki lokaciji ugotavlja stopnjo smradu. Podobno kot v parfumski industriji ugotavljajo prijetnost parfuma, ti ocenijo, ali smrad presega dogovorjeno oziroma dopustno stopnjo.
V Sloveniji smo tako uredbo, ki bi predvidela podoben režim, že imeli, celo na seji vlade je že bila, še preden sem bil minister. Vendar so se takrat v vladi odločili, da je takšen, lahko rečem subjektiven način merjenja stopnje smradu, preveč rizičen. Prihajalo bi lahko do mnogih zmot in drugih zagat. Glavni problem je tehnološki, kako sploh izmeriti stopnjo smradu. Večina evropskih držav tega nima urejenega, ker odgovora na to osnovno tehnološko vprašanje pač ni."
TEDNIK: Ste na ministrstvu seznanjeni s težavami Ptuja zaradi smradu in kdaj lahko pričakujemo rešitev?
Mag. Janez Kopač: "Ne, teh težav žal ne poznam. Če gre za prekomerne emisije škodljivih snovi, je treba angažirati inšpekcijo za okolje. V njeni pristojnosti je, da prepove obratovanje nečesa, kar daje prekomerno emisijo škodljive snovi. Če pa gre za smrad neškodljivih snovi, kjer ni predpisana emisija, pa nekega instrumenta ta hip enostavno ni. Predvsem se mi zdi, da je glavna rešitev razmeščanje dejavnosti v prostoru. Tu pa je najbolj dejavna vloga občine. Pri obravnavi prostorskih aktov je treba paziti na to, da se dejavnosti v prostoru raz-
PTUJ / ZBIRANJE PODPISOV PODPORE PREDSEDNIŠKIM KANDIDATOM V POLNEM TEKU
Za prihodnost mladosti in brezskrbno starost
Trenutno na stojnicah pred upravno enoto na Ptuju poteka zbiranje podpisov podpore predsedniškima kandidatoma dr Francetu Arharju in Juretu Cekuti. Slednji se je se je v petek za nekaj ur ustavil na Ptuju in se pogovarjal s svojimi potencialnimi volivci.
Kljub nekoliko zapletenemu postopku za zbiranje podpisov podpore je Jure cekuta z dosedanjim potekom zelo zadovoljen - zbral je že več kot tri tisoč podpisov podpore. Kaj pričakuje od letošnjih volitev? Da bodo zmagali volivci. "Moja naloga in naloga mojega volilnega štaba pa je, da se državljanom in državljankam dobro predstavim. Glavni poudarek
mojega volilnega programa je podpora prihodnosti mladim in brezskrbni starosti. Znam prisluhniti ljudem, zato sem med njimi, iz njih tudi izhajam. Verjamem v prihodnost, prepričan sem, da se bom ljudem po Sloveniji dobro prestavil in da uspeh ne bo izostal, da bomo zmagali," je med drugim v petek na Ptuju povedal predsedniški kandidat Jure Cekuta, ki
Upravna enota Ptuj izdaja na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, {t. 52/2002) naslednji
RAZGLAS
V zvezi z Odlokom o razpisu volitev predsednika republike (Uradni list RS, {t. 66/2002)
obve{čamo državljanke in državljane 9.,10. in 11. volilnega okraja 8. volilne enote, ki obsegajo Mestno občino Ptuj, Občino Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Občino Hajdina, Občino Trnovska Vas, Občino Destrnik, Občino Dornava, Občino Gori{nica, Občino Jur{inci, Občino Kidričevo, Občino Maj{perk, Občino Markovci, Občino Podlehnik, Občino Videm, Občino Zavrč in Občino Žetale, in v zvezi z Razpisom rednih volitev v občinske svete in redne volitve županov (Uradni list RS, {t. 66/2002) tudi tuje državljane s stalnim pre-bivali{čem v vseh navedenih občinah,
da so volilni imeniki razgrnjeni na krajevnih uradih in na sedežu Upravne enote Ptuj, Slom{kova ul. 10, Ptuj, soba {t. 6. Volivec lahko zahteva popravek splo{nega volilnega imenika v naslednjih primerih:
-	če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik voli{ča;
-	če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega voli{ča;
-	če je vpisana oseba, ki je umrla;
-	če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nana{a nanj ali na koga drugega.
Pregled in popravek volilnega imenika lahko zahteva volivec v času uradnih ur upravne enote oziroma krajevnega urada, do najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, to je do 26.10.2002.
Jure Cekuta, neodvisni in nadstrankarski kandidat za predsednika Slovenije, se je 20. septembra za kratek ~as ustavil na Ptuju, kjer se je pogovarjal s svojimi potencialnimi volivci. S potekom zbiranjem podpisov podpore je zadovoljen. Foto: MG
si, ko pravi, prizadeva tudi za večjo prepoznavnost Slovenije v svetu in kvalitetni razvoj vseh
gospodarskih panog.
MG
RADIO PTUJ
Pravila za izrabo programskega časa ob volitvah 2002
Radio Ptuj bo v času volilne kampanje omogočil osnovno predstavitev vseh kandidatov za predsednika države ter kandidatov za župane na območju sli{nosti radia Ptuj v drugem krogu volitev. Kandidatom za predsednika države bomo namenili brezplačno po eno uro programa (pol ure predstavitve in pol ure odgovarjanja na vpra{anja poslu{alcev), kandidatom za župane v drugem krogu pa petminutno brezplačno lastno predstavitev. Predstavitve bodo praviloma v živo.
Volitvam bo radio Ptuj namenil ustrezno pozornost v dnevnih informativnih in oddajah o aktualnih temah, v skladu s programsko usmeritvijo in odločitvami uredni{tva.
Za plačane predstavitve in oglase veljajo predpisi s tega področja in cenik ogla{evanja na radiu Ptuj.
Odgovorni urednik radia Ptuj: Ludvik Kotar
(objavljeno na Radiu Ptuj v nedeljo, 22. septembra 2002)
mestijo tako, da ne prihaja do konfliktov, kot mi jih opisujete."
TEDNIK: Na Ptuju gre med drugim za smrad s svinjske farme.
Mag. Janez Kopač: "Verjetno je problem v tem, da je farma preblizu stanovanjskih naselij. Če je konflikt tak ali pa te vrste, potem je edina rešitev na daljši rok preselitev farme. Ali pa, če bi šlo za zelo majhno število prizadetih prebivalcev, dogovor o preselitvi. Ampak kot sem rekel, konkretnega primera ne poznam."
TEDNIK: Evropske države poznajo omejitve pri izvozu gnojnice na polja. Kako je s
tem pri nas?
Mag. Janez Kopač: "V Sloveniji že velja uredba o največji dovoljeni količini vnosa nitratov v tla. Gnojnica je vir nitratov. Naša zakonska norma je glede tega zelo stroga, tako da sem prepričan, da dovoljene količine ne bi smele motiti okoliškega prebivalstva. Pa še to moram dodati, da je tudi časovno omejeno, kdaj se sme polja polivati z gnojnico. To se sme delati samo v času rastnega obdobja, sicer se nitrati brez potrebe spirajo v podtalnico. Dejstvo pa je, da imamo tako kot še na marsikaterem področju pri izvajanju tega predpisa v praksi težave."
Zmago [alamun
PTUJ / USTANOVILI KOORDINACIJSKI SOSVET NAČELNIKA UPRAVNE ENOTE
Za približevanje storitev obianom
Zakon o državni upravi iz letošnjega leta je z uveljavitvijo uvedel nekaj novosti tudi na področju delovanja upravnih enot. V 55. in 75. členu zakona sta zapisani določbi, ki opredeljujeta ustanovitev koordinacijskega sosveta, katerega temeljna naloga je skrb za sodelovanje in usklajeno delovanje uprave na lokalnem nivoju nasproti uporabnikom javnih storitev.
in o tem, da je potrebno informacijske pisarne odpreti na celotnem območju upravne enote, kjer sedaj delata le dve tovrstni pisarni in trinajst krajevnih uradov, ki naj bi se postopoma spremenili v informacijske pisarne. Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc jim je na neformalnih sestankih že večkrat obljubil, da jih bodo dobili, a je ostalo žal le pri obljubah, so povedali. Župan občine Destrnik Franc Pukšič vidi rešitev problema v sprejetju ustreznega zakona, to je zakona o prenosu določenih nalog državne uprave na lokalno upravo.
MG
Z dnem uveljavitve zakona o državni upravi, torej do 29. septembra, naj bi v upravnih enotah zaživeli koordinacijski sosveti, z dnem njihove ustanovitve pa prenehajo delovati dosedanji sosveti načelnikov upravnih enot, ki so bili njihovi posvetovalni organi.
Koordinacijski sosvet je delovno telo med seboj enakopravnih udeležencev, ki bodo delovali na osnovi poslovnika. Župani občin na Ptujskem, ki so člani koordinacijskega sosveta (tako kot so bili člani prejšnjega sosveta), so na četrtkovi prvi konstitutivni seji največ govorili o nujnosti približevanja upravnih storitev občanom
STRANKARSKA KRONIKA
SLOVENSKA BISTRICA / B. Juhart županski kandidat LDS
Poleg dr. Ivana Žagarja (podpirajo ga SLS, SDS in NSi) in Ljubice Zgonec Zorko (ZLSD) se je predstavil še tretji županski kandidat, Božo Juhart iz LDS, znan in uspešen slovenjebistriški gostinec, po novem lastnik rekreacijskega centra RTC Jakec Trije kralji na Pohorju in absolvent Visoke strokovne šole v Portorožu. V svoji predstavitvi je poudaril, da se brez družine, ki ga vedno podpira, za župansko kandidaturo ne bi odločil. Ko je govoril o viziji "županskega dela", je poudaril, da so župan in občinska uprava v službi ljudstva in ne obratno. (Vida Topolovec)
PTUJ / Zeleni Ptuja opozarjajo
Leta 1997 so Zeleni Ptuja pripravili okroglo mizo o alternativnem prometu in kolesarskih poteh v MO Ptuj. V tem času je MO Ptuj sicer uredila nekaj kolesarskih poti, vendar so le-te nepovezane in ne opravljajo svoje funkcije. Zeleni Ptuja predlagajo vključitev v evropski projekt Bypad, ki omogoča sistemsko načrtovanje alternativnih oblik prevoza, je na tiskovni konferenci minuli petek povedal njihov predsednik Vlado Čuš. Zeleni Ptuja in društvo Moj Ptuj so tiskovno konferenco pripravili ob evropskem tednu drugačne mobilnosti. (Ur)
MAJSPERK / Mladi za novo šolo
Lokalni odbor Stranke mladih Slovenije Majšperk je v okviru 6. občinskega praznika pripravil v soboto, 16. septembra, ob 19. uri v dvorani TVI Majšperk dobrodelno prireditev pod naslovom Za prvo paleto cigla za novo osnovno šolo v Majšperku". Prireditev so člani stranke pripravili, ker želijo, da bi se gradnja nove osnovne šole v Majšperku čimprej začela. Zavedajo se namreč, kako pomembna je institucija, kjer se pridobiva znanje, tako za učence in učitelje kot tudi za vse občane. Njihovo idejo je podprlo veliko občanov tako z izražanjem podpore kot tudi finančno. Izkupiček (202.000 tolarjev) bo v celoti namenjen za gradnjo šole. (Ur)
PO MESTNI OBČINI
PTUJ / TEDEN MOBILNOSTI IN DAN BREZ AVTOMOBILA
Dan brez avtomobila in kolesarjev
Naval na staro mesto jedro na dan brez avtomobila, 22. septembra, ni bil pretiran, kajti dež je opravil svoje. Pa tudi "nedeljskih" kolesarjev, ki bi se udeležili simbolične mestne kolesarske vožnje, ni bilo veliko - našteli smo jih 21. Nekdo je zlobno pripomnil, da so pogum zbrali trije funkcionarji, na ostalih kolesih pa so bili Perutnini kolesarji. Pa saj tudi lansko leto ni bilo boljše, kljub temu da ni bilo dežja. Kolesarji še niso osvojili Ptuja oziroma mestnega jedra, kamor naj bi jih zvabili namesto jeklenih konjičkov. Pravijo, da niso varni, ker še ni urejenih kolesarskih stez.
V prejšnjem tednu je v enajstih slovenskih mestih, med njimi tudi na Ptuju, potekal tudi teden mobilnosti, ki je bil posve-~en uporabi okolju prijaznej{ih oblik prevoza, med njimi zlasti javnemu prevozu in kolesarjenju. Ptujski Certus je v tem tednu omogo~il brezpla~ni prevoz na vseh linijah v okviru mestne ob~ine Ptuj.
Da bodo ljudje v mestu postali v glavnem pešci in kolesarji, bo {e dolgo trajalo, saj je spreminjanje navad dolgotrajno, poleg tega pa jim ni ponujena enakovredna alternativa. Razmere v javnem prevozu so katastrofalne, ~eprav sicer subvencionira javni potni{ki prevoz, poznavalci razmer pa zagotavljajo, da brez drugih pametnih ukrepov, zlasti {e
prometne in dav~ne politike, ne bo {lo. Pa tudi pravih zgledov ni oziroma tistih, ki bi lahko s svojim zgledom prispevali k ve-~ji popularizaciji javnega potni-{kega prevoza in uporabe koles namesto avtomobilov na obmo-~jih mest. [e najbolje pa bi bilo, da bi se v mestih do ve~ine uradov, trgovin in drugih ustanov sprehodili pe{.
Brezpla~ni prevoz so v tednu mobilnosti na obmo~ju mestne ob~ine Ptuj koristili v glavnem socialno šibki ob~ani, ki živijo ob vpadnicah v mesto Ptuj, je povedal vodja ptujske enote Cer-tusa Janez CafUta. Ocenjujejo, da se je zaradi tega število potnikov pove~alo za okrog dva odstotka.
MG
Ob vhodu v mestu v nedeljo avtomobilisti, niso pretirano gnjavili, čeprav so nekateri po sili želeli v čistilnico, ki pa ob nedeljah, kot vemo, ni odprta. Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / NA AVTOBUSNI POSTAJI PRIČELI PRENOVO
Nove sanitarije do novega leta
Na ptujski avtobusni postaji so končno pričeli graditi novi sanitarni vozel. Kot je povedal vodja ptujske enote Certusa Janez Cafuta, bodo nova strani{ča predvidoma uredili do novega leta, če bo {lo vse po načrtih. Do konca leta naj bi tudi pripravili idejne projekte o ureditvi ostalih, zlastih poslovnih prostorov, na avtobusni postaji.
Dana{njo podobo ptujske avtobusne postaje kazijo tudi vandali. Ti se na njenem območju zadržujejo zlasti ob koncu tedna. V grmovju v neposredni bližini postaje pogosto prenočujejo tudi romi in za seboj puščajo velik nered. Zato bi kazalo tudi za območje avtobusne postaje poostriti nadzor.
MG
PTUJ / VIKTORINOVI VEČERI
V spomin Kristini [amperl Purg
Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega bo pričelo akademsko leto z Viktorinovim večerom, posvečenim preminuli predsednici društva gospe Kristini Šamperl Purg, v petek, 27. septembra, ob 19. uri. Predstavili bomo njeno življenje in delo, ki je pustilo globoke sledi.
Njeno študij ter njeno delovanje na podro~ju zgodovinopisja bo predstavila Metka Gomba~ iz Arhiva republike Slovenije iz Ljubljane. O njenih prizadevanjih pri uresni~evanju na~rtov za ptujsko trojko bo govoril p. Tarzicij Kolenko. Ivan Lovren-~i~, direktor Zgodovinskega arhiva na Ptuju, bo predstavil njeno delo na podro~ju arhivistike
ter projekte, s katerimi se je ukvarjala. Posebno odmeven je bil projekt o Janezu Puhu z zanimivo razstavo ter monografijo.
Na hodniku minoritskega samostana bo Jakob Emerši~, višji bibliotekar v Knjižnici Ivana Potr~a pripravil razstavo ~lan-kov, prispevkov, razprav, ki jih je v svojem plodnem in ustvarjalnem življenju napisala Kristina [amperl Purg.
Ta Viktorinov ve~er bomo pri-~eli druga~e kot obi~ajno. Ob 19. uri bo v cerkvi sv. Petra in Pavla (v kloštru) maša, pri kateri bo pel zbor Sv. Viktorina Ptujskega. Po maši bo ogled razstave na hodniku samostana in ob 20. uri se bo v refektoriju pri~el Vikto-rinov ve~er V spomin Kristini Šamperl Purg.
Vljudno vabljeni vsi, ki ste Kristino poznali, spoštovali, cenili ter imeli radi!
Nada Jurko-vič
Na avtobusni postaji že gradijo nove sanitarije. Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / MLADINSKA PRENOČIŠČA ŠE BREZ NAJEMNIKA
Ve~znanega po pogajanjih?
Na uradu za investicije ministrstva za šolstvo, znanost in šport so 17. septembra izvedli javno odpiranje ponudb po drugem razpisu za ptujski mladinski hotel.
Podobno kot že prvič sta ponudbi oddala Gaudeamus in Terme Ptuj. Pri tem je zanimivo, da sta se poenotila glede cene najema, oba ponujata kot najvišjo možno ceno za enomesečni najem 160 tisoč tolarjev. Komisija, ki je vodila javno odpiranje ponudb (bila je razširjena s prestavniki Urada za mladino in mestne občine Ptuj), je ugotovila, da nobeden od ponudnikov ni ponudil izklicne cene, torej 460 tisoč tolarjev za mesečni najem. Ker tako tudi po drugem razpisu niso odločili o najemniku, bodo postopek izbire nadaljevali 7. oktobra, ko naj bi z obema ponudnikoma izvedli pogajanja.
MG
RAZMIŠLJANJE
Samozadovoljevanje po ptujsko
Nič koliko lepih in pocukranih sestavkov na temo turizem in urejenost smo že lahko prebrali v Tedniku. Vsi so lepore~no opisovali dosežke na področju turizma. Spomnimo se samo raznih tekmovanj, kot so Mesta v razcvetu in Entente Florale, koliko lepega je bilo povedanega o številu obiskovalcev in številu nočitev, da ne omenjamo raznih pobratenih mest in podobno.
Pa je vse to samo pesek v oči.
Ptujski turizem ima težave in to velike. Gremo faktografsko po vrsti.
Denar za promocijo
MO Ptuj ima v proračunu za promocijo mesta namenjena cela 2 MIO SIT. Ce se vam to zdi dosti, vedite, da je to dovolj za nekaj oglasov. Na drugi strani je po govoricah pot na Kitajsko, po vele nagrado ob tekmovanju Mesta v razcvetu, stala 5 MIO SIT.
Opredelitev turizma
Turizem je gospodarska dejavnost. Potrebno ga je spodbujati, kot se to počne z gospodarstvom (nepovratna sredstva, ugodnejši krediti, pomočpri promociji). Na MO Ptuj spada turizem v družbene dejavnosti, kar je nekako zgrešeno. Turist pomeni prenočišče, kosilo, kavo, prodano vstopnico ...Je to družbena dejavnost ali gospodarska?
Predstavitev mesta
Ptuj nima zaresnega prospekta, zloženke, brošure ali kakorkoli že naj to imenujemo, ki bi ga gostom brezplačno delili. Gost, ki pride na Ptuj, je dobesedno prepuščen sam sebi. Mogoče je to zanimivo, saj mora vključiti vse svoje raziskovalne sposobnosti, da najde na primer vinsko klet. Upam, da so gospodje, soodgovorni za razvoj turizma, ob potovanjih v hotelskih preddverjih opazili kup nekih knjižic. Kjerkoli sem bil, pa je to bil Dunaj, Amsterdam, London ali Oslo, so me že v hotelu vedno pričakala propagandno-informativna gradiva o dogajanjih v mestu. Tam sem našel vse, od voznih redov, gledaliških predstav, razstav do zdravnika.
Mimogrede, konkurenca (saj se grebejo za turiste tako kot Ptuj) na Gorenjskem je šla tako daleč, da si tri sosednje hiše, ki izdajajo apartmaje, založijo prospekt, ki je narejen profesionalno, ne pa na ink-jet tiskalniku kot Ptujski vodnik z naklado 300 izvodov.
Internet predstavitev
O tem nima smisla izgubljati besed, saj že vrabci čivkajo, da je internet zakon za turistično promocijo.
Mladinski hotel
MO Ptuj danes krivi državo, da hotel še ni v pogonu. Pa res verjamete, da je kriva samo država? Zna se zgoditi celo, da bo upravitelj hotela neko ljubljansko podjetje, ki je po govoricah zelo blizu tudi predsedniku stranke SMS. Bo MO Ptuj to dopustila?
Pokrajinski muzej
Tednik je 13. septembra na ptujskem gradu gostil kar nekaj imenitnih gostov iz vse Slovenije. Tukaj so bili predsedniki uprav Dela, Dnevnika, odgovorni za marketing v Večeru, Primorskih novicah, Delu Revije, Gorenjskem glasu, vodilni kreativci iz najmočnejših slovenskih oglaševalskih agencij. Kot organizatorji in lokalpatrioti smo hoteli dogodek izkoristiti tudi za promocijo mesta. K vabilom smo želeli priložiti tudi predstavitev Pokrajinskega mu-
zeja, saj bi verjetno bilo gostov še več. Glej ga zlomka, Pokrajinski muzej ni posedo-val 400 prospekto-v. Po našem tečnarjenju je gospod Arih, direktor pokrajinskega muzeja, arogantno izjavil, da "nam bo fotokopiral te prospekte in zaračunal 360 SIT po izvodu, samo da mu damo mir". Halo! Je tu kaj narobe? Direktor Pokrajinskega muzeja želi prodajati prospekte. Vsaka čast, to je novo odkrita veja turizma, ki zahteva ogromen intelekt za razumevanje. Prvič, ne razumem, da muzej nima nobenega prospekta, drugič pa, kako lahko direktor muzeja izjavi, da smo tečni, če želimo 400 prospektov spraviti v Ljubljano ljudem, ki nekaj veljajo v svetu medijev in marketinga. Očitno se njemu žvižga za promocijo Pokrajinskega muzeja. Zakaj pa so ga ptujske mestne oblasti potemtakem postavile tja?
Na koncu se človek začne strinjati s paranojo, ki je bila prisotna ob imenovanju gospoda Ariha za direktorja pokrajinskega muzeja. Takrat so v zraku videli očitki, češ muzej bi moral voditi Ptujčan. Sam nisem odobraval tega, sedaj pa se mi dozdeva, da so mogoče imeli prav.
Avtocesta
Turisti so danes vajeni razvajan-ja, sem jih je treba pripeljati čimprej, se pravi tudi po hitri in široki cesti. Na Ptuju se že zelo dolgo pogovarjamo o pomenu obvoznice in avtoceste. Ker pa se nam ne uspe dogovoriti niti o trasi, se najbolj smeji država, saj ji ni potrebno vlagati denarja na Štajersko, ampak ga porabijo kje drugje ... Kandidati za župane, razmislite o avtocesti, preden zares kandidirate!
Razno
Govorili bi lahko še o prodaji spominkov, Lokalni turistični organizaciji, ki postaja slaba fotokopija propadlega GIZ Poetovio Vivat, kurentovanju, povezavah s sosednjimi občinami (konec koncev v ptujski kleti vre mošt iz haloškega in salovenskogoriškega grozdja), umazanem jezeru, zanimivih vonjavah, informativnih tablah v mestu in na državnih in regionalnih cestah ... , pa ni dovolj prostora.
Ptujski turizem je resnično zabredel v položaj, ko nekako ne vidi, kako priti ven. Ni pošteno, da samo kritiziramo, nekateri se trudijo in tudi nekaj naredijo. Očitno pa je eno: Ptujčani ne vemo, kako naj se turizma lotimo pošteno, podobno kot se v gospodarstvu lotevajo novih projektov. Hrvati so na primer letos najeli mednarodno evropsko podjetje, ki je glede na svetovne trende in hrvaške turistične resurse naredilo načrt razvoja turizma na Hrvaškem za naslednjih pet let. Hrvati so to javno objavili v medijih, celo ponosni so na to. Kaj smo naredili Ptuj-čani? Ali smo sposobni dati krono z glave in vprašati strokovnjake, kako naj se lotimo turističnega posla? Ali sploh vemo, kakšne turiste hočemo, kje jih bomo našli, kako jih bomo informirali in kaj jim bomo ponudili? To so temeljna vprašanja, ki si jih morajo zastaviti vsi, ki se želijo ukvarjati s turizmom. Ce na njih ne znamo odgovoriti, si najemimo svetovalca. K Avstrijcem čez mejo lahko pogledamo in ugotovimo, da tržijo podobne storitve in zanimivosti, kot jih ima Ptuj. Morda pa je tam nekdo, ki bi z veseljem svetoval pri promociji mesta, kot je Ptuj?
Sosedje Hrvatje so me še enkrat presenetili. Na avstrijski televiziji sem zasledil promocijske filme in oglase, ki vabijo Avstrijce na Hrvaško. Kje pa se promovira Ptuj?
B. Dokl
OD TOD IN TAM
PTUJ / GLASBENI SEPTEMBER RAZJASNIL SEPTEMBRSKO KISLO NEBO
Trije konterti v osmih dneh
V torek se je v viteški dvorani na ptujskem gradu z nastopom priznanih evropskih umetnikov pod vodstvom Ar-vida Engegarda kon~al leto{nji Glasbeni september 2002 na Ptuju. Umetniki so izvajali dela Mendelssohna — Bartholdyja, Gyorgyja Kurtaga in Roberta Schumanna.
Ciklus koncertov se je pričel prejšnji torek, ko se je v cerkvi sv. Jurija na Ptuju predstavil pevski kvartet The Hilliard Ensemble iz Londona, svetovno znani pevski sestav, ki ga tvorijo kon-tratenorist David James, tenorja Rogers Covey-Crump in Steven Harrold ter baritonist Gordon James. Izvajali so dela nabožne vsebine pod naslovom Razodetja. V program so vključili dela od ars nove (14. stoletje) do sodobnosti in to tako, da so najnovejše skladbe sledile skladbam iz
časa ars nove in renesanse. Umetniki so se izkazali z vrhunsko izvedbo, izredno intonančno čis-totostjo in smiselno izraznostjo. Sodobne skladateljice in skladatelji: Joanne Metcalf, Karen Thomas Jonathan Wild in Alexander Raskatov s kvartetom najverjetneje sodelujejo, saj je bilo izvajanje skladb takšno, kot da so napisane zanje. Tudi najzahtevnejši deli skladb (Raskatov) so bili odpeti lahkotno in suvereno. Zvezda večera je bil nedvomno kontratenorist, ki je z izredno te-
hniko tudi najvišje dele skladb odpel z lahkoto (na koncertu v Mariboru ga ni bilo, Ptujčani pa smo imeli srečo, da je prišel). Od starejših mojstrov smo slišali dela predstavnika francoske ars nove Guillaumeja de Machauta, renesančnega skladatelja Orlan-da di Lassa ter manj znanih Ni-colasa Gomberta in Jacqueta de Mantue.
V nedeljo smo v viteški dvorani na ptujskem gradu uživali v izvajanju mariborskega godalnega kvarteta Feguš. Koncert je bil darilo občinstvu in sponzorjem. Kvartet sestavljajo bratje Feguš: Filip - violina, Simon Peter - violina, Andrej - viola ter Jernej - violončelo. Letos praznujejo že desetletnico delovanja.
PTUJ / NOVA RAZSTAVA V GALERIJI TENZOR
Slike iz Stare z^eze
V galeriji Tenzor v Prešernovi 1 na Ptuju so 20. septembra odprli razstavo Genesis Jerneja Forbicija, ki študira na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Galerija je tako ponovno odprla vrata mlademu slikarju, ki vse bolj umetniško dozoreva, kar je tudi njena usmeritev.
Jernej Forbici je od prve razstave, ki jo je imel lani v steklarski delavnici, zelo napredoval, vplivi bene{ke Akademije lepih umetnosti so že vidni. Foto: Črtomir Goznik
O mladem ustvarjalcu je na odprtju razstave govorila dr. Marjeta Ciglenecki. Poudarila je, da je avtorju v enem letu, ki ga je preživel v Benetkah, uspel velik kvalitativen preskok. Talent, vztrajnost, svetovljansko okolje slovitega italijanskega mesta in pedagoške metode slikarske šole z vecstoletno tradicijo, vse to je mladi ustvarjalec strnil v dela, ki bodo v galeriji Tenzor na ogled do 12. oktobra.
Jernej se je pri slikanju oprl na besedilo iz Stare zaveze. Za tokratno razstavo je upodobil izgon Adama in Eve iz raja, vesoljni potop in Abrahamovo pot v Egipt.
Za lepe trenutke so na otvoritvi razstave poskrbeli člani moškega komornega pevskega zbora iz Ptuja.
MG
PTUJ / ROTARY CLUB IN CERTUS ZA VEC ZNANJA MLADIH
Podelili šestnajst meseinih vozovnic
Ena najpomembnejših dejavnosti, ki jo razvija ptujski Rotary klub, je mladinska dejavnost. V okviru te posve-~ajo posebno pozornost mladinski izmenjavi v mednarodnem merilu, po najboljših mo~eh pa skušajo pomagati mladim tudi na drugih podro~jih, na primer pri izobra-zevanju. Ptujsko obmo~je je po izobrazbeni strukturi eno najslabših v Sloveniji, zato je potrebno ta razkorak zmanjšati. Šestnajst mese~nih vozovnic z veljavnostjo do konca leta je eden izmed prispevkov Rotary cluba in ptujskega Certusa za ve~ znanja med mladimi.
Prejeli so jih dijaki prvih letnikov srednjega izobraževanja na Ptuju, ki prihajajo iz petnajstih občin. Za breplačno vo-
zovnico, socialni kriterij je bil le eden od kriterijev pri izbiri, so jih predlagali v osnovnih šolah, ki so jih obiskovali pred
Predsednik Rotary cluba Ptuj Zoran Glu{ič med podeljevanjem mesečnih vozovnic dijakom prvega letnika srednjega izobraževanja na Ptuju. Foto: MG
vstopom v šole šolskega centra in gimnazijo. Kot je povedal predsednik Rotary kluba Ptuj Zoran Glušic, si bodo prizadevali, da bi veljavnost mesečnih vozovnic ob koncu letošnjega leta podaljšali še do konca šolskega leta, torej do junija 2003. Hvaležni so ptujskemu Certu-su, da je prisluhnil njihovi pobudi.
Stroški prevoza šolarjev do hramov učenosti niso majhni. Tako na primer stane mesečna vozovnica na relaciji Ptuj - Go-rišnica in obratno 15 tisoč tolarjev, do Cirkulan in nazaj 20 tisoč, do Maribora pa celo 32 tisoč tolarjev.
Branko Kumer, direktor Šolskega centra, je ob vročitvi mesečnih vozovnic povedal, da so v centru veseli vsakega takega dogodka, saj gre za našo mladino, za vložek v znanje, v jutrišnji dan, ki ni pomemben samo za mlade. To je prvič, da se je kaj takega zgodilo.
Vodja ptujske enote Certusa Janez CafUta pa je ob tej priložnosti povedal: "Prisluhnili smo pobudi in se skupaj z upravo odločili, da sodelujemo v tej humani akciji."
MG
The Hilliard Ensemble. Foto: M. Farič
Nastopali so že po vsej Sloveniji, Avstriji, Angliji, Češki, Hrvaški, Italiji, Luksemburgu, Nemčiji, Nizozemski in v ZDA. Izpopolnjevali so se pri svetovno znanih violinistih.
Pravo mojstrstvo in uigranost so pokazali tudi na nedeljski matineji, ko so se najprej predstavili z godalnim kvartetom v c-molu Ludwiga van Beethovna (koncertni list je Beethovnu dal 102 leti življenja — zamenjani sta bili zadnji številki pri letnici smrti — živel je 57 let). To je eno zgodnejših Beethovnovih del. Izvedba je izžarevala vso strastnost in vihravost, ki je značilna za Beethovnovo nrav.
Druga skladba je bila Godalni kvartet št. 1 Leoša Janačka. Osnova kvarteta je psihološka novela L. N. Tolstoja Kreutzer-jeva sonata. (Kreutzerjevo sonato je napisal tudi Beethoven v čast Rudolfa Kreutzerja, francoskega violinista, pedagoga in
skladatelja.)
Po odmoru so mladi umetniki predstavili Godalni kvartet v F-duru (Ameriški) Antonina Dvoraka. Delo je nastalo v Ameriki in ima značilnosti ritma in melodike sverne Amerike, ki hkrati izraža nostalgijo po češki domovini čeških izseljencev.
Mladi umetniki so se izkazali z odličnim obvladanjem svojih instrumentov, z izredno dinamiko in doživljanjem smiselnosti glasbenega slikanja misli velikih skladateljev. Uigranost izvedbe in solistični vložki posameznih instrumentov so ustvarjali občutek zlitosti, kar dokazuje vestno in trdo delo mladih umetnikov in dobrega mentorstva (od 1994 leta je bil mentor mladim goda-listom prof. Brian Finlayson, od lani pa prof. dr. Milan Škampa).
Upajmo, da bomo kvartetu Feguš na Ptuju še večkrat prisluhnili.
Franc Lačen
ORMOŽ / VPIS V GLASBENO SOLO
Najvei bodoHh pianistov
Na glasbeno šolo Ormož se je v tem šolskem letu vpisalo 210 otrok, je povedal ravnatelj ormoške glasbene šole Slavko Petek. Najve~ se jih je odlo~ilo za klavir. V glasbeni šoli, ki že nekaj let gostuje na OŠ Stanka Vraza, pou~uje skupaj z ravnateljem petnajst glasbeno usposobljenih pedagoških delavcev, oddelke pa imajo tudi na zunanjih osnovnih šolah.
Takoj za klavirjem se je lepo število učencev odločilo za učenje harmonike, sledijo kitara, saksofon, flavta, trobila, tolkala, violina, orgle, šest učencev se uči solo petje, nekaj pa se jih je navdušilo tudi za diatonično harmoniko.
Največ vpisanih otrok — šestdeset - je iz Središča, kjer je tudi njihova enota, klavir poučujejo še v Veliki Nedelji in pri Toma-
žu ter harmoniko v Ivanjkovcih. Pouk v glasbeni šoli poteka povsod v popoldanskem času, ker imajo vse osnovne šole v ormoški občini enoizmenski — dopoldanski pouk.
V okviru ormoške glasbene šole deluje tudi šestdesetčlanski pihalni orkester, ki ima že več kot 106 letno tradicijo.
VT
KARITAS
Z vso vnemo na delo
V torek, 10. septembra, so se predstavniki župnijskih Ka-ritas ptujske in završke dekanije zbrali na prvem rednem sre~anju po poletnih po~itnicah pri tokratnih gostiteljih pri sv. Andražu v Halozah.
Predstavniki posameznih župnijskih Karitas so na kratko poročali, kaj se je med počitnicami dogajalo v njihovih župnijah in kaj pripravljajo v bližnji prihodnosti.
Člani župnijske Karitas sv. Trojice iz Haloz v oktobru pripravljajo srečanje ostarelih njihove župnije. Predstavniki župnijske Karitas sv. Jurija so se srečanja udeležili z novim duhovnim vodjem p. Mirkom Pihlerjem. Začeli so že akcijo ozimnice in bodo veseli vseh vaših darov. V žup-
nijski Karitas sv. Petra in Pavla imajo na voljo oblačila. Župnijska Karitas sv. Ožbalta se je priključila akciji Jelene Čačkovič, ki zbira oblačila za otroke, živeče v sirotišnici v Sofiji (Bolgarija). Zbira oblačila za otroke stare od 5 do 18 let. Problem je prevoz zbranih oblačil v Bolgarijo.
Če bi se radi vključili v delo Karitas ali se samo pozanimali o njegovem delovanju, se lahko obrnete na Karitas v svoji župniji.
Barbara Kokol
MARKETING
Oglas
2. del
V pretekli številki smo počeli spoznavati osnove oglasov. Na kratko smo opisali pomen
naslova oz. headlinea in to ponazorili z oglasom za elektronske tablice ABC, ki ga je izdelal zmagovalec poletnega zlatega ogledala (oglas na ogled v Tedniku, 19.9. / str. 17). Danes pa se bomo ukvarjali z oglaševalskim tekstom. Opisali bomo, kako pri kreiranju oglasa uporabljati tekst oz. kako napisati oglas, ki bo pritegnil bralca.
Smisel teksta je v uresničitvi kreativne strategije, kar se kaše v prenosu sporočila, pojasnitvi po-trošnikovega problema in ponujanju koristi izdelka ali storitve. Namen teksta je, da dokončno razloši naslov in sliko, ki ju vidimo na oglasu. Ne skuša povedati nič novega, ampak šeli potrošniku natančneje razlošiti, kaj mu šelimo povedati, ter mu podati podrobnejše informacije o izdelku ali storitvi.
Tekst je potreben predvsem, če šelimo doseči boljše poznavanje izdelka. V tem primeru mora oglas vsebovati več konkretnih informacij (lastnosti, prodajna mesta, cene, ponudba ...), ki potrošniku dajo povod za nakup. Ce šelimo pri potrošniku vzbuditi zavedanje o izdelku, všečnost in naklonjenost, tekst ni nujno potreben. Seveda se med strokovnjaki krešejo mnenja o količini informacij, ki naj bi jih tekst vseboval. Nekateri menijo, da je za dober in učinkovit oglas potrebna samo dobra ideja, podprta z odlično sliko ter kreativnim naslovom in sloganom. Drugi pa bodo prisegli na pomen dolgega teksta, kjer se podrobno razlošijo lastnosti in prednosti izdelka. Kot je v navadi pri takih primerih, je resnica nekje vmes, to pa pomeni, da je dolšina in sporočilnost teksta odvisna od samega izdelka in njegovih lastnosti.
Tudi danes bomo pisanje o oglasih ponazorili s kratkim primerom, uporabili pa bomo še opisan oglas za elektronske tablice ABC. Oglas za tablice ABC temelji na šelji avtorja po všečnosti in ustvarjanju šelje po nakupu tablice. Največji pomen imata naslov in fotografija, tudi podnaslov in slogan predstavljata pomemben deleš pri sporočilnosti. Avtor se je zavedal, da potrošniki tablice poznajo, zato je s tekstom samo poudarili misli, ki jih je še razvil. Cilj oglasa je bila prodaja tablic ABC oz. nakupni efekt. Avtor je všečnost oglasa dosegel z opisanimi sredstvi, pri tem je dobro prikazal lastnosti tablic in njihovo uporabnost, tekst pa mu je slušil samo kot sredstvo za podajanje dodatnih informacij o nakupnih mestih.
Pišite na e-naslov:
zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali
fidel_forever@yahoo.com.
Vaši komentarji, vprašanja in pripombe bodo dragoceno vodilo pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog
PO NAŠIH OBČINAH
PODLEHNIK / AMBICIOZNI NACRTI ZA PRIHODNJA LETA
Investicij za dve milijardi tolarjev
V občini Podlehnik te dni končujejo finančno in izvedbeno zahtevno gradnjo vodovodnega omrežja, ki je pripeljalo vodo v sleherni kotiček tega dela Haloz. V naslednjih tednih bo na vodovod priklju~enih {e zadnjih 20 gospodinjstev, ki so se želela priključiti v času gradnje, ko je veljala za vse, ne glede na oddaljenost, enaka cena. V občini so začeli postopek sprejemanja proračuna za leta 2003 do 2006, kar je potrebno zaradi dolgoročnosti planiranja investicij. O proračunu za prihodnje leto in simulacijskih proračunih za leta 2004, 2005 in 2006 bodo svetniki odločali na naslednji, oktoberski seji.
Na območju občine Podlehnik je bilo v približo dveh letih zgrajenih 62 kilometrov primarnega vodovoda, dodatnih 34 kilometrov cevi pa pomenijo priklju~ki za posamezna gospodinjstva. Kar v 330 domov je v tej pomembni občinski investiciji pritekla voda, katere pomanjkanje je bil tudi v Halozah na območju občine Podlehnik eden najve~jih problemov, investicija v vodovodno omrežje pa je veljala okoli 600 milijonov tolarjev. Ob gradnji omrežja so morali zgraditi še vodohrana in prečrpališča v Strajni ter na Mezincu, prečrpališče na Kamen ter obnoviti prečrpališči Gorca 1 in Gorca 2 ter vodohran s pre-črpališčem ma Gorci.
Na zadnji seji občinskega sve-
ta so glede na končano gradnjo sprejeli sklep o ceni vodovodnega priključka za tiste, ki se na vodovod niso želeli priključiti v fazi gradnje. Za soglasje občine bodo morali plačati 150 tisoč tolarjev, bremenili pa jih bodo tudi stroški izkopa in izvedbe priklopa. Vse skupaj bo torej nekoliko dražje od priklopa v času gradnje, za katerega so, ne glede na oddaljenost od primarnega voda, občani prispevali po 200 tisočakov, lahko tudi v več obrokih.
NA VRSTI MODERNIZACIJA CEST
Ob dejstvu, da so uspešno izvedli zahteven vodovodni projekt, so člani sveta občine Podlehnik na zadnji seji sprejeli tudi sme-
le načrte na drugih področjih, predvsem na področju gradnje kanalizacije in čistilnih naprav ter modernizacije cest. Potem ko so sprejeli zaključni račun občine za leto 2001 in začeli postopek sprejemanja proračuna za leta 2003 do 2006, so se odločili, da bodo tudi k modernizaciji cest na svojem območju pristopili celovito; v letošnjem in naslednjih dveh letih bodo tako asfaltirali vse javne poti in lokalne ceste. Javnih poti je na območju občine 33, lokalnih cest pa 17 in pol kilometra. Predračunska vrednost modernizacije znaša 950 milijonov tolarjev. Pri izvebi tega nadvse zahtevnega projekta računajo na tretjinsko udeležbo države.
Da pa ne bi ostalo zgolj pri dogovorih in sklepih, so že začeli izvedbo načrta. V mnogih delih občine so že odprta cestna gradbišča. Na javnem razpisu je bilo za izvajalca asfaltiranja izbrano Cestno podjetje Ptuj, ki je za letos in prihodnje leto prevzelo posel v vrednosti 400 milijonov tolarjev. Že v letošnjem letu bo asfaltiranih okoli 6 kilometrov cest. Kot je poudaril župan Vekoslav Fric, za asfaltiranje javnih poti in lokalnih
Strma in vijugasta cesta na Mezinec pod še svežo asfaltno prevleko
KEBELJ / TELOVADNICA - VELIKA PRIDOBITEV ZA KRAJ
Veseli mladi in stari
14. septembra so na Keblju predali namenu novo telovadnico in gasilski dom. Poslopje so gradili v dveh etapah. V prvi je gradnjo v celoti financirala krajevna skupnost, v drugi pa so si stro{ke delili krajani Keblja, ob~ina Slovenska Bistrica in ministrstvo za {olstvo, znanost in {port.
cest ne bo potrebno sofinanciranje občanov.
SEDEM ČISTILNIH NAPRAV
Poleg 21 milijonov vrednega projekta za vodovod in štiri-milijonskega projekta za ceste je občina naročila tudi izdelavo projekta za gradnjo kanalizacije in čistilnih naprav, ki je veljal 23 milijonov tolarjev. Že s tem je najavila resen namen, da poskrbi za odplake iz gospodinjstev in gospodarskih obratov ter za ekološko zaščito svojega območja. Na zadnji seji, polni sklepov za prihodnost, so se odločili tudi za gradnjo kanalizacije, ki bo stekla že v letu 2003, najprej v osrednjem delu Podlehnika, kjer so šola, večje število gospodinjstev ter gospodarski obrati. Projekt predvideva položitev dobrih 12 kilometrov kanalizacijskih cevi, ki bodo zajele odplake na območju Podlehnika, Nove Cerkve, Stanošine, Zakla, Sedlaška in Kozmincev. V središču občine bodo kar tri čistilne naprave, po ena pa v Stanošini, Zaklu, Sedlašku in Kozmincih. Gre za finančno zelo zahteven projekt, ocenjen na 800 milijonov tolarjev, vendar pričakuje občina pri njem vsaj 70-odstotno soudeležbo države. Priklop na kanalizacijo bo po sklepu sveta občine vsako gospodinjstvo obremenil z 80 tisoč tolarji, kar je razmeroma majhen prispevek za ohranitev čistega okolja.
PROSTORSKI PLAN, OBČINSKA STAVBA, ŠOLA
Prostorskoureditveni plan občine Podlehnik je potrjen, čaka le še na javno razgrnitev in uradno objavo. Tako ima občina smele načrte tudi na gradbenem področju. Ponudi lahko idealno zemljišče za gradnjo nove policijske postaje, ki bo nujna zaradi bližine pomembnega mejnega prehoda Gruškovje in bodoče evropske meje. Zaenkrat še ni odločitve, ali se bo policijska
Celoten objekt, v katerem so telovadnica, prostor za gasilce, knjižnico in nekatera društva, v njem pa je tudi stanovanje, je veljal 160 milijonov tolarjev, od tega je vrednost telovadnice 92 milijonov tolarjev. Za gradbena dela so odšteli 76 milijonov tolarjev, ker pa telovadnica presega normative, ki jih predpisuje ministrstvo, so morali Kebelj-čani prispevati še 54, občina 18 in ministrstvo 20 milijonov tolarjev.
Novih prostorov niso veseli samo šolarji, temveč tudi gasilci in društva, saj kot je bilo slišati v nagovoru, so si s to zgradbo zgradili svojo prihodnost.
Veliko ljudi je bilo zaslužnih, da je bila zgradba zgrajena. O tem so povedali tudi govorniki, od predsednika sveta kebeljske krajevne skupnosti do župana, ravnatelja centralne šole in tudi predstavnikov gasilcev, ki bodo odslej imeli svoje imetje na varnem. Zahvalo so sporočali tudi učenci šole s prisrčnim programom, pevci okteta Planika, pevci Tineta Lesjaka in folklorna skupina KUD Kebelj. Več kot tridesetim posameznikom in organizacijam so vročili priznanja, veselje ob tej novi pridobitvi pa je potem trajalo do zgodnjih jutranjih ur.
VT
@upan ob~ine Podlehnik Vekoslav Fric
postaja širila na mestu sednje, ki je utesnjena med stanovanjskim blokom in zasebnimi hišami. Tako vodstvo občine kot prebivalci Podlehnika bi raje videli, da bi prišlo do novogradnje. Prostorski plan pa predvideva tudi številne parcele za individualno stanovanjsko gradnjo v dolini Podlehnika in na bližnjem hribu. Občina bo poskušala z javnim razpisom najti investitorja, ki bi zgradil kompleks stanovanjskih hiš. Po teh namreč pričakujejo v bližnji prihodnosti veliko povpraševanje, saj bo našlo v Podlehniku in na bližnjem mejnem prehodu zaposlitev večje število mladih ljudi z območja celotne Slovenije.
Občina namerava poskrbeti tudi za svoje prostore, saj od nastanka gostuje v neprimernih, najetih prostorih. Rešitev so našli v nadgradnji in dograditvi
gasilskega doma; trenutno so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, gradnja pa bo izvedena v letih 2003 in 2004.
Sedaj je z ministrstvom za šolstvo dokon~no dogovorjeno, da se bo dograditev osnovne šole za~ela konec prihodnjega leta, kon~ana pa naj bi bila leta 2005. "Program devetletne osnovne šole bomo za~eli prav brez vseh pogojev," se jezi župan in obenem ravnatelj Vekoslav Fric. Vendar pa tako učence kot učitelje tolaži misel, da bo dvoi-zmenskega pouka konec vsaj do leta 2005, ko se jim bo uresničila želja po dodatnih prostorih ob obstoječi šolski zgradbi.
Ko Vekoslav Fric tako zavzeto govori o prihodnjih nalogah, ga moramo, glede na predvolilni čas, povprašati o kandidaturi za še en županski mandat. Zatrdi, da se še vedno ni dokončno odločil, vendar doda: "V naslednjih dneh bom obiskal svoje soobčane in jih povprašal, ali bi me še enkrat podprli za župana. Ce ljudje menijo, da je bilo moje dosedanje delo v prid razvoju občine, sem pripravljen kandidirati še enkrat in skupaj z občinskim svetom in upravo izpeljati zahtevne načrte, ki si jih je občina zadala za naslednja leta. Kandidirati želim izključno kot neodvisen kandidat, s podpisi volivcev. Tudi ob morebitni ponovni izvolitvi bom funkcijo župana opravljal neprofesionalno, kot doslej."
J. Bračič
PTUJ / KOMPAS KONCNO V PTUJU
S Kompasom v nove izzive
V najstarej{e slovensko mesto je 19. septembra tudi uradno pri{lo najstarej{e turistično podjetje v Sloveniji Kompas. Odprtja agencije, ki je združila moči z agencijo Dore Veingerl, se je udeležil Tomaž Visenjak, podpredsednik uprave Turističnega podjetja Kompas, ki je z odprtjem poslovalnice na Ptuju pokril eno izmed svojih belih lis.
Tomaž Visenjak, podpredsednik uprave Kompasa, na otvoritveni slovesnosti prejšnji ~etrtek
Prepričan je, da bodo s turističnim gospodarstvom Ptuja in okolice lahko skupaj kreirali neko novo ponudbo ptujske regije.
Kompas ima poslovalnice v 28 metropolah v celem svetu. V sodelovanju z največjimi to-uroperaterji si bodo prizadevali, da bo tudi Ptuj, to prekrasno mesto, dobil prostor v njihovih programih in na zemljevidih. Kompas se bo še posebej potrudil pri pripravi receptiv-nih turističnih programov, na podlagi katerih bo na Ptuj pri-
vabil čim večje število tujih turistov.
Toplo dobrodošlico kompaso-vcem je izrekel tudi ptujski župan Miroslav Luci ter pohvalil ptujskega rojaka Tomaža Vi-senjaka, ki sicer ne živi več tu, da se je v okolje, kjer je odraščal, vrnil s konkretnim projektom, projektom, od katerega si to mesto precej obeta in ki mu je dal pomenljiv naslov: "Najstarejše slovensko turistično podjetje v najstarejšem slovenskem mestu."
PR
PO NAŠIH OBČINAH
OdjiQémtami
ZAVRČ / PRAZNOVANJE OB KONCU TEDNA
V	občini Zavrč bodo konec tedna sklenili prireditve ob 6. občinskem prazniku. Danes, v ~etrtek, ob 16. uri bodo v osnovni {oli v Zavr~u predstavili projekt Vsi druga~ni - vsi enako vključeni. Jutri, v petek, bodo ob 9. uri v Korenjaku pri kmetiji Bratu{evih v organizaciji Turističnega dru{tva Zavrč in Planinskega dru{tva Haloze pripravili Halo{ko trgatev, ob 17. uri bo pred zavr{ko osnovno {olo gasilska vaja, ob 18. uri pa bo v Tur{kem Vrhu v organizaciji kulturno-umetni{kega dru{tva Ve~er petja in plesa. Osrednje slovesnosti bodo v soboto, 28. septembra, ko se bodo ob 9. uri iz Brezovcu podali na planinski pohod po Halozah, ob 12. uri bo sve~anost ob odprtju 1,5 km dolge modernizirane ceste v Korenjaku, sklepna slovesnost pa bo ob 15. uri v Tur{kem Vrhu, kjer bo slavnostni govornik župan Miran Vuk, podelili pa bodo tudi leto{nja občinska priznanja.
-OM
VIDEM / IGRE POD KLOPOTCEM
Dru{tvo prijateljev mladine Videm pripravlja to soboto popoldne v rekreacijskem centru Vrček v Dravcih druge Igre pod klopotcem, namenjene najmla-j{im. Do centra se bodo odpravili pe{ izpred {ole ob 13.30, {portne igre in različne delavnice pa se bodo pričele ob 15. uri.
PTUJ / DAN ODPRTIH VRAT POTAPLJAČEV
Potaplja{ko dru{tvo Ptuj in podvodna re{evalna služba Slovenije pripravljata to soboto od 9. ure naprej v gasilskem domu na Ptuju dan odprtih vrat re{evalne postaje za Podravje v Ptuju. Poleg ogleda potaplja-{ke opreme in tehnike v prostorih gasilskega doma Ptuj bodo ob 10.30 ob reki Dravi opravili praktični prikaz re{evanja iz vode ter skupno vajo ekip lokalnih skupnosti za Podravje. Poleg dela potapljačev bodo predstavili tudi skupno akcijo s policijo, gasilskimi dru{tvi, ekipami civilne za{čite in drugimi.
-OM
CERKVENJAK / FESTIVAL
NARODNOZABAVNE
GLASBE
V	petek, 20. septembra je v Cerkvenjaku potekal festival narodnozabavne glasbe 17. slovenskogori{ki klopotec na-rodnozabavne glasbe Cerkve-njak 2002. Na njem se je predstavilo 12 ansamblov: Sicer, Unikat, Frančič, Korenjaki, Prlekija, Lisjaki, Fakini, Klopo-tec, Idila, 7. raj, Aplavz in Polka punce. Strokovna komisija, ki ji je predsedovala Smilja Baranja, je prvo nagrado podelila ansamblu Sedmi raj za skladbo Meni pa se ne mudi, drugo je prejel ansambel Sicer in tretjo ansambel Lisjaki. Občinstvo pa je odločilo, da je bila najbo-lj{a skladba Na trgu ansambla Aplavz. Kot najbolj{e debitant-ke so nagrado prejele Polka punce. Gost festivala je bil ansambel Še ne odpisani, v katerem igrajo Rudi Šantl, Boris Ro{ker in Oto Vrhovnik.
Zmago Šalamun
KOMENTAR
Re: Gonja je neupravUena
•••
V prejšnji številki Tednika sem na drugi strani zasledil jokajoč intervju o nemoči in nekrivdi bivšega direktorja Emone Merkurja. Po branju dobi človek občutek, da se želi nekdo oprati krivde, podobno, kot se je to počelo v socialističnih časih. Saj veste - kolektivna odgovornost, nisem jaz kriv, krivi smo vsi. Kdo pa so vsi?
Ne zatiskajmo si oči, in se zavedajmo dejstva: Emona Merkur je poslovala slabo, pa ne samo zadnjih 6 mesecev, odkar na razmajanem vodilnem stolčku ni več sedel gospod Ostro-ško. Slabo je poslovala že nekaj let. Spomnimo se časov pred dobrim desetletjem in naredimo primerjavo.
Takrat sta na Ptuju bila dva močna trgovca, Emona Merkur in Mercator. Obema so se skoraj sočasno začeli pojavljati konkurenti. Mercator se je odzval brezkompromisno in sunkovito. Konkurenco so dobesedno zmleli v prah s finimi in tudi grobimi metodami, kot so cvetlična korita na parkirišču pred blagovnico. Emona Merkur na drugi strani pa se ni premaknila niti za milimeter.
Res je, vsi smo takrat zahajali
v Tehniko, Jasmin, Volan ... Potem pa se je začelo: novi trgovci s pohi{tvom, kup malih tekstilnih trgovin, trgovinice z avtomobilskimi deli, elektrotehnične trgovine ... Vsaka je Emoni Merkurju odžrla ko{ček pogače. Marjan Ostro{ko pa nič. Odhajati so začeli najsposobne-j{i. Biv{i poslovodja Tehnike je naredil danes uspe{no trgovino, seveda z istim programom kot tehnika. Med preostalimi v Tehniki je bilo sli{ati govorice, da je k sebi speljal lep del posla. Očitno je bil bolj sposoben ali pa
In kaj je korenitega storilo vodstvo Emone Merkurja? Nič kaj. Z nečim pa so se menda morali ukvarjati. Baje (spet te govorice), so intenzivno povečevali svoj lastni{ki delež v podjetju. Če {pekuliramo, so morda
celo želeli podjetje spraviti na kolena, izvesti prisilno poravnavo, poceni odkupiti, nato pa, če ne drugega, prodati nepremičnine.
Poglejmo resnici v oči: trgovina je v osnovi enostaven posel, ki pa zahteva veliko spretnosti. Tržno zanimivo blago kupi{ po čim nižji ceni, poskrbi{ za promocijo in proda{ po čim vi{ji ceni. Imeti mora{ seveda tudi prijazne in strokovno podkovane prodajalke(ce). Če je roba dobra in poceni, se prodaja. Če ne, pač ne. In v Emoni Merkurju se ni prodajala dovolj dobro, sicer bi {e danes poslovali. Če so blago kupovali pri dražjem dobavitelju, če niso imeli primernih prodajnih cen, če so imeli neprijazne prodajalce (kar lahko tudi sam potrdim), je vse skupaj moralo iti navzdol. Ali je kdo od vodilnih reagiral? Če so bile nabavne cene previsoke - bi morali zamenjati dobavitelja ali pa obstoječega prisiliti v nižjo ceno. Če je prodajalka(ec) bila (bil) neprijazen(-zna, bi jo (ga) zamenjali. Če so prodajne cene
MARKOVCI / REGIJSKO PREVERJANJE ENOT RDEČEGA KRIŽA
Najboljša druga ekipa Ptujianov
Na regijskem preverjanju ekip prve pomoči Civilne zaščite, ki so ga minulo soboto, 21. septembra zaradi dežja premestili z igrišča v avlo osnovne šole v Markovcih, je sodelovalo le 7 šestčlanskih ekip. Dokazovali so se v nudenju prve pomoči v nesrečah, pri čemer so se najbolje izkazali člani ekipe Ptuj II, zato potujejo oktobra na državno tekmovanje v Ljubljano.
Vsaka od ekip je imela za opravljeno nalogo nudenja prve pomoči na voljo 15 minut. Foto: M. Ozmec
Marketing Radia Ptuj, 02 749 34 30,02 743 34 39, fala 02 749 34 35 ^e-mail: simona@radio-tednil(.si, mojca.brumec@radio-tednik.si
^i^nmmm^i'iji^/iwjju i^jmjmjum j^iuju^iLU
ČETRTEK, 26. septembra:
9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda FridI)
18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ PETEK, 27. septembra:
9.40 VEDEŽEVANJE PGNEDEUEK, 30. septembra: 9.05 ODMEVI IZ ŠPORTA
(Danilo Klajnšek)
20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman-Žunec] TOREK, 1. oktobra: 18.00 VRTIČKARIJE
(Miša Pušenjak in Tatjana Moliorko) SREDA, 2. septembra:
9.05 PO SLOVENSKIH GORICAH
(Zmago Šalamun)
Potem ko sta okoli 50 udeležencem preverjanja zaželela dobrodo{lico Stanko Meglic, vodja Uprave za obrambo Ptuj, ter predsednica območne organizacije rdečega križa Ptuj Zalika Obran, je tekmovanje podrobneje predstavila Zlata Vicar-Polak, dr. med., iz Zdravstvenega doma Ormož, ki je vodila ocenjevalno komisjo. Tokrat so preverjanje namenili nudenju prve pomoči ponesrečencem v morebitnih naravnih nesrečah. Pri tem je največ znanja in spretnosti pokazala ekipa Ptuj II pred ekipo občine Ormož in kidričevskega Talu-ma. Četrta je bila ekipa iz Žetal, peta iz Trnovske vasi, {esta ekipa občine Markovci in sedma ekipa Ptuj I.
Prve tri ekipe so prejele praktične nagrade in pokale, vsem udeležencem pa so izročili priznanja o udeležbi. Državnega preverjanja enot prve pomoči civilne za{čite, ki bo 12. oktobra na Igu pri Ljubljani, se bo udeležila prvouvr{čena ekipa.
-OM
bile previsoke, bi jih lahko znižali (samo h konkurenci bi morali pogledati, kaj in po koliko prodaja).
Tudi na področju marketinga niso naredili nič. Mercator se je povezal z ogla{evalskimi agencijami, vzpostavil svoj oddelek za marketing, Emona Merkur pa nič. Resda so vlagali določen denar v ogla{evanje, o porabi denarja pa so odločali po občutku. In prav čudim se, da me je gospod Ostro{ko v začetku leto-{njega leta spra{eval, kdo bi mu lahko naredil kak oglas.
In danes si upa tak{en direktor trditi, da je gonja neupravičena? Direktor je vsekakor vedno glavni krivec za propad podjetja. Če je uničeval namerno, sklepal {kodljive pogodbe, si neupravičeno kaj prilastil - je kriv po črki zakona. Če pa so gospoda Marjana Ostro{ka sodelavci vodili žejnega čez vodo in naredili toliko {kode, da je podjetje propadlo - je spet kriv, ker zaradi nesposobnosti ni pravočasno ukrepal ali se umaknil. Ampak ne! Direktorski stolček, pa čeprav preperel, je socialističnim direktorjem pomenil največ. Na njem so sedeli tako
trdno, da niti v trgovine niso pogledali, kaj se tam dogaja. Priznati javnosti, da je nekdo nesposoben voditi podjetje, pa je menda sramotno. Še vedno velja, da so za posameznika v vseh pogledih pomembnej{i osebni motivi kot pa prihodnost podjetja, ki mu daje kruh.
Marjana Ostro{ka so odstavili, delavci pa stavkajo. Prepozno! Žal mi je vseh delavk in delavcev Emone Merkurja, težko bodo na{li druge službe. Ampak direktorja bi morali odstaviti nekaj let prej (pa ne zaradi nastrojenosti proti njemu, ampak zaradi prihodnosti podjetja) ali pa takrat začeti zares stavkati. Danes je prepozno, ni več kaj vzeti! Človek bi pričakoval, da smo se iz stavke delavcev Laboda na Ptuju pred nekaj leti kaj naučili. Takrat so pogumno stavkali, odjemalci so prekinili pogodbe, ostalo je samo {e stav-kanje.
V mornarici velja, da kapitan zadnji zapusti ladjo. V Emoni Merkurju so kapitana vrgli čez krov, ampak žal prepozno. Ladja se je že potapljala, in to hitro!
B. Dokl
DESTRNIK / TEDEN DRUŽENJA LIKOVNIH UMETNIKOV
Mariniievi gostili slikarje
Prejšnji teden so Mariničevi na Destrniku pripravili slikarsko kolonijo, druženje slikarjev, ki so ustvarjali na temo destrniške krajine. Povabilu se je odzvalo šest slikarjev: Jože Foltin, profesor likovne pedagogike, iz Ptuja, akademski slikar Rado Jerič iz Maribora, od koder je prišla tudi Manja Jerič, absolventka Pedagoške fakultete Maribor, akademska slikarka Darinka Pavletič Lorenčak iz Celja, Pavle Sedej iz Žirov ter Karen Soklič, akademska slikarka iz Ljubljane.
Odprtje razstave je bilo v petek v osnovni {oli na Destrniku, o slikarjih in o razstavi pa je govoril likovni kritik Mario Ber-
dic iz Maribora. Razstava je bila na ogled v soboto in nedeljo.
Fl
.s ■
Med udeleženci kolonije sta bila tudi Albin Lugarič in Darinka Pavletič Lorenčak
PTUJ / DELNA PRENOVA POTRČEVE CESTE
Obnova zaradi dotrajane kanalizacije
Na delu Potrčeve so pred dnevi pričeli dela pri zamenjavi dotrajane kanalizacije.
Ob tem bo mestna občina Ptuj iz proračunskih sredstev obnovila tudi vozi{če, da bi se ognili večkratnemu razkopavanju ce-sti{ča, kot se to pogosto dogaja ob tak{nih investicijah. Za te namene ima na voljo pet milijonov tolarjev, načrtujejo pa tudi obnovo robnikov in ureditev pločnika v delu ob poslovnih objektih Perutnine Ptuj.
MG
Del Potrčeve je gradbišče. Foto: Črtomir Goznik
OD TOD IN TAM
PTUJ / Z 41. SEJE SVETA MESTNE OBČINE
Tresla se je gora, rodila miš
POLARIZACIJA GLEDE KTV PTUJ OSTAJA * GLEDE GLEDALIŠEGA DIREKTORJA ZNOVA BREZ ODLOČITVE
Ptujski mestni svetniki so 41. sejo končali v dobrih štirih urah in pol, največ časa pa porabili za seznanitev z revizijskim poročilom o poslovanju KTV Ptuj, ki ga je izdelala firma ITEO - ABECEDA iz Ljubljane. Pooblaščeni revizor Mirko Prelog, ki je predstavil glavne ugotovitve revizije, je posebej poudaril, da v tem primeru ni šlo za preiskovalni posel s sumom, da gre za nepravilnosti. Revizijo so opravili po revizijskih standardih. Pri tem so imeli na voljo dovolj pojasnil in dokumentov.
Evidentiranje podatkov v družbi Ingel za KTV sistem Ptuj je pregledno in omogo~a ugotoviti prihodke in odhodke, prav tako je po ugotovitvah revizorja vpetost poslovodstva Ingela in upravnega odbora KTV Ptuj v upravljanje in vodenje sistema velika, ugotovil pa tudi ni nenormalnih stro{kov, ki ne bi bili povezani z dejavnostjo. Ugotovil pa je formalno-pravne pomanjkljivosti pri prenosu sredstev v upravljanje KTV na Ingel, saj terjatve v vi{ini 21 milijonov prvega januarja 1999 niso bile predmet prenosa. Pravilen pa tudi ni bil prikaz zmanj{anja obveznosti do mestne ob~ine Ptuj zaradi nepriznane amortizacije za leti 2000 in 2001. Po ugotovitvah revizije pa do zmanj{evanja virov ne prihaja zaradi tega, ker sistem ne bi bil zmožen pokrivati stro-{kov amortizacije, ampak zaradi tega, ker Dav~na uprava po pregledu poslovanja Ingelu ni priznala stro{kov amortizacije, ker ta ni lastnik sistema. To, da se med stro{ke uvr{~ajo tudi nova vlaganja, je strokovno sporno, ugotavlja revizor. Od pritožbe Ingela davkariji je preteklo že
leto dni, odgovora pa {e vedno ni. Tudi zato je potrebno ~im-prej re{iti status ptujskega kabelskega sistema, da se vrednost sistema ve~ ne bo zmanj{evala zaradi vlaganj v obnovo, ki se sedaj knjižijo kot stro{ek iz že znanega razloga.
Velik problem so tudi nepla~-ane terjatve, teh naj bi bilo za okrog 46 milijonov tolarjev, samo v letu 2000 je bilo vloženih tožb 1700, v lanskem letu pa že 2046. Zanimivo je, da so med nepla~-niki tudi ~lani upravnega odbora in tudi svetniki.
SO V MESTNI OBČINI "PRIREDILI" REVIZORJEVO POROČILO?
Svetniki so revizorjevemu po-ro~ilu prisluhnili, ve~ polemi~ne razprave pa je povzro~il predlog ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ki ga je župan pripravil v sodelovanju s svojim strokovnim svetovalcem, ki pa je v nekaterih delih prirejen in uporablja besede, ki jih ni zaslediti v revizorjevem poro~ilu, kot so nepravilno poslovanje, negospodarno ravnanje in na~rtno prikazovanje ni-
žje vrednosti osnovnih sredstev, so opozorili nekateri svetniki. Predlog ukrepov tudi ni pripravljen, kot se za tak{en dokument spodobi, povzema nekatere obrazložitve oziroma ugotovitve iz revizorskega poro~ila, kot na primer, da je "spor" z davkarijo potrebno re{iti, ker so mnenja, da se amortizacija mora priznati.
Po dokaj polemi~ni razpravi so se poenotili, da je potrebno ~im-prej urediti status ptujskega kabelskega sistema, ki se podobno kot drugi tovrstni slovenskimi sistemi sre~uje s problematiko, ki je ne bi bilo, ~e bi bilo to po-dro~je zakonsko urejeno. Sprejeli so ugotovitve revizorja, županu pa naložili, da sprotno seznanja mestni svet o realizaciji ukrepov. Resni~no salomonska re{i-tev glede na 13. to~ko ukrepov, "da bodo pravni službi predlagali, da pregleda poro~ilo o preverjanju ra~unovodskih izkazov za obdobje od leta 1998 do 31. 12. lanskega leta, tudi z vidika suma kaznivih dejanj".
Zadevo je sicer sku{al "zgladiti" župan Miroslav Luci, ki je dejal, da ni razlogov za pregon. Sicer pa so vsi svetniki vedeli za revizijo, tisti pa, ki razpolagajo s podatki o "sumljivih" poslih upravnega odbora in tudi Ingela, bi to lahko revizorju sporo~-ili tudi anonimno, vendar tega iz neznanih vzrokov niso storili.
Najve~ stali{~ je je v zvezi z revizijskim poro~ilom oblikoval odbor za finance, ki ga vodi Miroslav Bemhard, ker odbor v
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Volilna Evropa
Zdi se, kot da je letos vsa Evropa eno samo volišče: poleti so imeli volitve v Franciji, v za~etku meseca so volili na [vedskem, pravkar pa so zaprli volišča v Nemčiji, konec septembra ~akajo predsedni{ke volitve Srbijo, septembra so opravili parlamentarne volitve tudi v Makedoniji. Enako kot Nemci so preteklo nedeljo volili Slovaki, Avstrijce čakajo izredne parlamentarne volitve, novembra bo predsednika države, župane in državni svet volila tudi Slovenija ...
KONEC
DESNIČARSKIH ZMAG
Seveda so vsake volitve zgodba zase, vendar pa vsake posebej in vse skupaj vendarle pomenijo tudi priložnost za najrazličnejše primerjave, kombinacije in različne analize. Ena izmed skupnih značilnosti najnovejših (že opravljenih) volitev je, da se je v večini primerov volilno telo nagnilo spet na levo in da pravzaprav že lahko govorimo o koncu zmagovitega pohoda evropske desnice, ki se je pred časom začel znotraj Evropske unije, ko so v šestih državah prevzele oblast desničarske stranke, v kar nekaj primerih tudi s pomočjo različnih skrajnostnih po-pulistov.
Po svoje so začetek konca tega procesa predstavljale volitve v Franciji, ki so bile v marsičem specifične. Tam se boj za predsedniško pozicijo ni odvijal po klasični shemi med desničarskim in levičarskim kandidatom, ampak med zmernim desničarjem Chiracom in desničarskim (fašistoidnim) skrajnežem Le Pe-nom. V tem nenavadnem in nepričakovanem merjenju moči je za Chiraca glasoval tudi velik del levičarske Francije. Na Švedskem se kljub različnim drugačnim napovedim nadaljuje vladavina socialdemokratov, ki so utelešenje
skandinavskega vzorca socialne države. Ljudje so se preprosto odločili za že preizkušeno. V Nemčiji je za las zmagala dosedanja vladajoča koalicija rdeče-zelenih, ki jo simbolizirata dosedanji socialdemokratski kancler Shroder in dosedanji zunanji minister in lider Zelenih Joschka Fischer. Tako se v Nemčiji nadaljuje tradicija, po kateri trenutno vladajočim nekako pripadata vsaj dva mandata vladanja. Vendar pa je tokrat le malo manjkalo do zmage opozicijskega Edmunda Stoiberja, bavarskega ministrskega predsednika, ki je bil skupni kanclerski kandidat CDU in CSU, torej krščanskih demokratov. Nemčija pravzaprav še nikoli ni odšla na volitve s toliko notranjepolitičnimi dilemami in problemi, med katerimi sta zagotovo v ospredju štirimilijonska nezaposlenost in nizka gospodarska rast, kot tokrat. Po mnogih znamenjih sodeč, naj bi na zmago "rdečih" in "zelenih" odločilno vplivalo Schroderjevo in Fischer-jevo odločilno stališče, da Nemčija v morebitni vojni proti Iraku ne bo sodelovala. Pomembno vlogo pa naj bi imelo tudi izrazito opredeljevanje vzhodnih Nemcev (tudi tistih z drugačnim političnim prepričanjem) za socialdemokrate in zelene samo zato, da bi preprečili izvolitev desničarja Stoiberja.
Tako prvi kot drugi razlog imata širšo razsežnost. V primeru Iraka najbrž ne gre zgolj za protivojno razpoloženje v Nemčiji, ampak tudi za dokazovanje samostojne mednarodne politike, za nekakšno utrjevanje nemške samozavesti (in avtonomnosti), ki je bila še zlasti na mednarodnem področju vse doslej nekako uokvirjena in dirigirana, predvsem s strani Amerike. V bistvu gre za dokaj nedvoumno sporočilo Združenim državam Amerike, da ni nujno samo po sebi umevno in za vse brez
kakršnegakoli ugovora sprejemljivo vse tisto, kar si bolj ali manj samostojno, avtoritativno in brez ustrezne (enakopravne) participacije zamislijo v Washingtonu. Amričani bi se morali nad tem globoko zamisliti. Zakaj mora Schroder dodatno pojasnjevati, da so razlike v posameznih pogledih med prijateljskimi in zavezniškimi državami nekaj normalnega? Zakaj ameriški predsednik Bush ni takoj čestital zmagovalcu Schroderju, kot je sicer navada med prijateljskimi predsedniki in kar se tudi sicer diplomatsko spodobi? Zakaj nemška opozicija Schroderja obtožuje, da trga in kvari prijateljstvo in zavezništvo z Američani? Seveda bi bilo povsem nenormalno kakršnokoli sklepanje, da gre za kakšne radikalnejše preobrate v odnosih med Nemčijo in ZDA, vsekakor pa bodo morali Američani nekoč - tudi zaradi tistega, kar se je zadnje dni dogajalo v Nemčiji - tehtneje premisliti, kako si zamišljajo in kako uresničujejo svojo vlogo v svetu, tudi v odnosu do svojih zaveznikov, da ne bodo vse pogosteje nerazumljeni v svojih (tudi dobrih) namerah.
POPRAVLJANJE NAPAK
Pri "nadstrankarskem" odločanju vzhodnih Nemcev za "rdeče" in "zelene" zgolj zaradi zaustavitve Stoi-berja gre pravzaprav za ponovitev francoskega fenomena. Volivci so preprosto žrtvovali svoje ožje interese za dosego nekega pomembnejšega, širšega cilja že takoj na začetku volilne tekme. Očitno so tudi v Avstriji postali bogatejši za izkušnjo, da ne gre kar tako sklepati in nadaljevati koalicijskih zvez z vsakršnim partnerjem. Kancler Schûssel je tokrat z odločitvijo za predčasne volitve prekrižal račune in igre koroškega deželnega vladarja in nekdanjega voditelja koalicijske FPO J orga Haiderja, ki se je prek notranjega strankarskega puča (z obranitvijo predsednice stranke in podpredsednice zvezne vlade Passerjeve in še dveh ministrov) skušal ponovno pri-
prvi vrsti zanima celotni zapisnik, ne pa samo tisti del od 28. strani dalje. Prav tako pogre{ajo podatke o gospodarnosti poslovanja, dav~ni organ naj bi pri pregledu davka na dobi~ek tudi ugotovil nepravilnosti, po njihovem prepri~anju se je zaradi malomarnega poslovanja in nepravilnega knjiženja zmanj{ala osnovna vrednost KTV sistema Ptuj, dvomijo pa, da bi bil zda-j{nji upravni odbor, mimogrede v njem so tudi trije prestavniki mestne ob~ine, bil sposoben odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, ki naj bi jih pri~eli takoj odpravljati, rok za izvedbo pa se izte~e 31. oktobra letos. Ob~-inska uprava naj bi tudi ugotovila, ali je bila raba sredstev gospodarna, pa tudi to, ~e so bile vse storitve na kabelskem sistemu opravljene in materiali vgrajeni. Janez Rožmarin, svetnik Nove Slovenije, je predstavil ugovor na predlog ukrepov za odpravo napak, ki ga je pripravil ptujski župan, podal pa je tudi dodatne obrazložitve na podane ukrepe. Najbolj sporno je po njegovem navajanje nekaterih besed v predlogu ukrepov, kot so nepravilno poslovanje, negospodarno ravnanje in na~rtno prikazovanje nižje vrednosti osnovnih sredstev, ker teh ugotovitev v revizijskem poro~ilu ni. Ve~krat je bila podana pobuda, da se o kabelskem sistemu razpravlja v posebni to~ki mestnega sveta, vendar v {tirih letih termina zato niso na{li. Poudaril je, da bo upravni odbor KTV Ptuj upo-
dobiti odločilnejši vpliv na vodenje stranke in zvezne politike. Haider očitno ni pričakoval tako odločne Schûsslove poteze in ravno tej kaže pripisati odločilen vpliv na to, da se je Haider dramatično odrekel že napovedani kandidaturi za predsednika FPO pod pretvezo, da mu neznanci grozijo in strežejo po življenju ...
Schûssel, ki so mu mnogi po Evropi po zadnjih parlamentarnih volitvah v Avstriji hudo očitali in zamerili zavezništvo z desničarskim skrajnežem Haiderjem je tokrat torej vsaj delno popravil svojo napako. Vsekakor pa je pomembnejše, da so številni škandal v Haiderjevi režiji vplivali tudi na zaznavnejšo "streznitev" avstrijskih volivcev, saj analitiki po vsem tem njegovi stranki ne napovedujejo kakšnih posebnih dosežkov na bližnjih izrednih volitvah ... Zelo dramatične so bile volitve na Slovaškem. Prinesle so kar nekaj presenečenj. Predvsem nekdanjemu predsedniku vlade Mečiarju kljub zmagi njegovega nacionalističnega gibanja za demokratično Slovaško ne bo uspelo sestaviti vlade. Slovaški bodo očitno vladale štiri stranke desnega centra. Vse pa je presenetil izjemno ugoden volilni rezultat komunistične stranke. Mečiar je v nemilosti Evrope in evropske inštitu-cije so slovaške volitve odkrito opozarjale, da Slovaška z odločitvijo za Meičiarja izgublja možnosti za hitro vključitev v EU in Nato. Volivci očitni niso ravno najbolj poslušali teh nasvetov, o usodi Slovaške pa bo odločala povolilna strankarska kombinatorika. Evropa bo imela novo priložnost za analizo, kaj vse znotraj (in zunaj) Slovaške vpliva na nezmanjšano popularnost "problematičnega" Mečiarja. Pri tem si vsekakor ne bodo mogli pretirano pomagati z mnenjem našega zunanjega ministra, ki je po volitvah (dokaj na pamet) dejal, da so Slovaki pokazali, koliko jim je do Nata, in da so priporočila mednarodne skupnosti očitno zalegla ...
Jak Koprive
{teval terminski plan, da se do konca leta poi{~e nova statusna oblika za KTV Ptuj, prav tako je že podpisana pogodba za cenitev sistema, da se bodo ugotovili lastni{ki deleži na sistemu. Od mestne ob~ine Ptuj pa pri~akuje-jo pisno navodilo, kako bodo knjižili amortizacijo za leto{nje leto glede na podpisano pogodbo o upravljanju sistema med Inge-lom in mestno ob~ino Ptuj. Zavzemali se bodo, da bodo nova statusna oblika tak{na, da bo pre-pre~ila divjo privatizacijo. Najbolj pa jih moti, da so strokovne službe mestne ob~ine Ptuj samostojno pripravile in prilagodile predlog ukrepov, ki se bistveno razlikuje od ugotovitev revizije. Tudi vlaganja so bila opravljena - v dograditev in {iritev - obsto-je~ega sistema, ~etudi so v letih 2000 in 2001 vlaganja izkazana le kot vzdrževalna dela. Za vpogled v celotno gradivo revizije se je zavzela tudi Anka Ostrman, svetnica ZLSD. Opozorila je nekatere pomanjkljivosti v postopku obravnave poro~ila revizije in njegovega dokon~nega oblikovanja, skupen komentar revizijskega poro~ila vseh vpletenih, je splo{na slovenska praksa, le na Ptuju se tako ne dela. Posebej pa je opozorila na renterpretacijo vsaj enega dela revizorjevega po-ro~ila. Tako je po njenem knjižba vlaganj kot stro{ek zgolj za~asno knjižba glede na to, da pritožba {e ni re{ena. Čudi jo tudi navajanje "nepravilnega" poslovanja, ce ta beseda v revizorjevem poročilu, ki ima več kot 30 strani, ni niti enkrat uporabljena. Prav tako se nihče ni potrudil, da bi navedel število tožb zaradi neplačevanja vzdrževanja sistema. Nihče od svetnikov ni oporekal postopku revizije, saj je prav, da Čse zadeve razčistijo, ker samo to je lahko osnova za pravilne odločitve glede sistema v bodoče. Za nekatere svetnike pa je še pomembneje, da dobijo povezavo s sistemom, v Grajeni in Turnišču na to še vedno čakajo.
RENE MAURIN OSTAJA "ZAČASNI"
Glede na nepravilnosti v postopku izbire novega direktorja Gledališča Ptuj, imenovanja niso opravili. Dosedanjemu v.d. direktorja Reneju Maurinu so podaljšali vedejevstvo še za šest mesecev. Zanimivo je, da so svetniki v gradivu za 41. sejo dobili predlog, da se za novega direktorja Gledališča Ptuj imenuje Ale{a Novaka, javnosti takšnega pred-
loga iz mestne občine niso posredovali. Pred začetkom seje pa je član kviaza Rajko Fajt, predsednik mag. Miran Kerin je bil odsoten, obrazložil, da umikajo predlog za imenovanje, in da bodo imenovali le v.d. direktorja za eno leto oziroma šest mesecev. Za Novaka, kot novega direktorja, so se na občinskem kviazu odločili, ker so zanj glasovali trije člani komisije, eden je podprl Reneja, eden pa ni glasoval oziroma se ni opredelil za nobenega. Strokovni svet gledališča je dal podporo Alešu Novaku, svet gledališča pa Reneju Maurinu. Kot je znano so se razpis za novega direktorja Gledališča Ptuj prijavili štirje kandidati, ki so vsi izpolnjevali razpisne pogoje. Anko Ostrman pa je ob tem zanimalo, kaj manjka Branki Bezeljak Gla-zer, da ne more prevzeti vodenja ptujskega gledališča. Kot kaže izbira direktorjev javnih zavodov v mestni občini, zlasti na kulturnem področju, ne more brez takšnih ali drugačnih zapletov, in očitnega vmešavanja politike.
KMALU REŠITEV ZA
PRIREDITVENO
DVORANO?
Pod točko informacije so se ptujski mestni svetniki 23. septembra seznanili z nekaterimi projekti, ki jih pripravljajo ptujski podjetniki. Prvi je gradnja	prireditvenega-
gostinsko-turističnega centra na lokaciji med obema mostovoma, kjer vsako leto postavljajo karnevalsko dvorano, drugi pa je gradnja poslovno-trgovskega centra ob Ormoški cesti. Kot se je v ponedeljek pokazalo so v mestni občini bolj naklonjeni prvemu projektu, saj so avtorjem projekta omogočili tudi predstavitev, prinaša tudi rešitev za prireditve javnega pomena v mestni občini Ptuj (kurentovanja, dobrote sloenskih kmetij...), za drugega, čeprav ga prebivalci onstran železnice podpirajo, pa je kot kaže zmanjkalo časa ali pa so posredi kakšni drugačni interesi.
Kot prispevek ob svetovnem dnevu turizma - 27. septembru -pa so ptujski svetniki izglasovali predlog odloka o lokalni vodniški službi v mestni občini Ptuj, ki je nastajal natanko deset let. K že oblikovanemu besedilu so vključili še amandma, da mora lokalni turistični vodnik, poznati tudi gospodarsko in družbeno življenje Ptuja in okolice.
MG
LJUBLJANA / O FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRA@EVANJA
Verska vzgoja v šolah znova buri duhove
Poslanke in poslanci so na tokratnem zasedanju opravili splošno razpravo o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki jo je vložila vlada, z njo pa namerava med drugim v skladu z odločbo ustavnega sodišča odpraviti neskladje, ki se nanaša na konfesionalno dejavnost v šolah in vrtcih s koncesijo. S predlagano novelo naj bi omogočili izvajanje konfesionalne dejavnosti v vrtcih in šolah s koncesijo, če s tem ne bo oviran program, ki se izvaja kot javna služba.
Omenja rešitev je kljub načelni podpori - odkrito so se proti njej postavili le v poslanskih skupinah koalicijske ZLSD in opozicijske SNS - izzvala polemične odzive s strani skoraj vseh poslanskih skupin, koalicijska LDS pa je že napovedala vložitev dopolnila k vladni rešitvi.
Najprej je zakonske rešitve predstavila ministrica za šolstvo,
znanost in šport Lucija Čok in med drugim omenila, da zasebne šole že sedaj lahko v programu izvajajo tudi konfesionalno dejavnost in v skladu z zakonom na podlagi vloge ravnatelja ministrstvo za vsako leto odobri okoli 10 vlog za izvajanje verouka v prostorih javnih šol izven časa, ki se opravlja kot javna služba.
STA
KMETIJSTVO - PODEŽELJE
MARKOVCI / JESENSKA KMEČKA TRŽNICA
Razglasili najlepše urejene v letu 2002
Občina in TUristično društvo občine Markovci sta minulo nedeljo kljub nekoliko slab{emu vremenu in obisku izvedla tradiconalno kmečko tržnico, saj so kmetice in kmetje svoje domače pridelke in izdelke ponujali na 15 stojnicah. Jutranji vrvež radovednežev in kupcev se je nekoliko okrepil po nedeljski maši in predvsem po 9. uri ko so svečano razglasili rezultate letošnjega ocenjevanja urejenosti hiš, gospodarskih poslopij in poslovnih objektov v občini Markovci za leto 2002.
Kot je povedal predsednik turističnega društva Franc Brod-njak, so se po lanski dokaj
odmevni akciji ocenjevanja urejenosti okolja stanovanjskih, gospodarskih in poslovnih objek-
Kljub slabemu vremenu so na tradicionalni kmečki jesenski tržnici svoje pridelke in izdelke ponujali na 15 stojnicah.
tov odločili, da v letošnjem letu pristopijo k ocenjevanju še prej in še bolje. Tričlanska komisija, v kateri so bili strokovnjak s področja hortikulture Boris Br-lek ter tajnica in predsednik turističnega društva Tatjana Petrovič in Franc Brodnjak, si je od začetka junija do konca avgusta na območju celotne občine Markovci ogledala kar 63 objektov. Za vsak objekt posebej so pripravili poseben ocenjevalni list, ocenjevali pa so splošno urejenost, čistočo, ocvetličenje in odnos do okolja. Čeprav so za lažje odločanje ponekod obiske nenapovedano ponovili, je bila končna odločitev zelo težka.
Odločili so se, da letos podelijo devet priznanj za vzorno urejen dom. Prejeli so ga Klinčevi iz Strelcev 1, Galunovi iz Prvencev 2a, Kekčevi iz Borovcev 63, Plohlovi iz Sobetincev 37a, Majerjevi iz Stojncev 20c, Klinčevi iz Markovcev 90, Vrb-njakovi iz Nove vasi 21, Koci-provi iz Zabovcev 7a in Bezja-kovi iz Bukovcev 100 d.
Za najlepše urejen poslovni objekt so razglasili Šiviljstvo Lidije Šmigoc - trgovina, s.p.,
Dobitniki leto{njih priznanj za urejeno okolje stanovanjskih, gospodarskih in poslovnih objektov v občini Markovci; v ospredju (z desne) župan Franc Kekec ter tajnica in predsednik TD Tatjana Petrovič in Franc Brodnjak. Foto: M. Ozmec
iz Bukovcev 4, za najlepše urejen vaški objekt Športni park Stojnci, za katerega skrbi Šport-
TURNISCE / 35 LET ČEBELARSKEGA DRUŠTVA
Razvili društveni prapor
V čebelarskem društvu Turnišče, kjer letos praznujejo 35-letnico delovanja, so na osrednji slovesnosti prejšnjo soboto, 14. septembra, v domu krajanov na Turnišču svečano razvili društveni prapor. Prireditev so popestrili s čebelarsko razstavo in bogatim kulturnim programom, v katerem so nastopili tamburaški orkester Videm in učenci videm-ske šole, Jurovski fantje ter flavtistka Mojca Šosterič in Dejan Rihtarič na klavirju.
Prapor CD Turni{če so svečano razvili najstarej{i čebelar Anton Kajič, najmlaj{i čebelar Anton Rogina, čebelar z največ družinami Janko Maroh ter predsednik Slavko Ceh (desno) te ga nato izročili papor{čaku Jožetu Letonji
O ~ebelarstvu, ki ima na [ta-jerskem posebej bogato tradicijo, je v slavnostnem nagovoru
razmi{ljal Slavko Ceh, predsednik ~ebelarskega dru{tva Tur-nišče, ki je povedal, da korenine tukajšnjih čebelarjev segajo v leto 1924, ko je bila v takratni gostilni Strašil ustanovljena čebelarska družina Spodnji Breg. Za rostni dan društva pa štejejo 14. januar 1967, ko so v čebelarski družini združili čebelarje s celotnega desnega brega reke Drave takratne ptujske občine. Sedanji naziv Čebelarsko društvo Turnišče so sprejeli 7. marca 1976, ko je bilo samostojno društvo pravno-formalno ustanovljeno in vpisano v register. Od ustanovnih članov so še vedno aktivni Anton Kajič, Janez Pulko, Maks Vaupotič, Vlado Robar, Jože Le-
tonja, Franci Novak, Jože Maroh, Franc Kodela, Franc Bigec in Alojz Cebek. Ves čas so v društvu posvečali
posebno pozornost izobraževanju in v okviru različnih strokovnih predavanj si jih je precej pridobilo naziv čebelarski preglednik. S skupnimi močmi so leta 1999 zgradili društevni čebelnjak, ob katerem se pogosto srečujejo in izmenjujejo čebelarske izkušnje. Poleg tega so navezali stike s čebelarskim društvom v Rogaški Slatini.
Za svoje uspešno delo je ČD Turnišče leta 1987 prejelo odlikovanje Antona Janše I. stopnje, v letošnjem letu pa je to odlikovanje prejel tudi njihov član Jože Letonja. Sicer pa je bilo v najboljših letih v društvo včlanjenih 54 čebelarjev, ki so imeli skupaj 1649 panjev, zadnja leta pa se število članov giblje med 30 in 35, število čebeljih družin pa okoli 1000.
Društveni prapor so slovesno razvili najstarejši čebelar Anton Kajič, najmlajši čebelar Anton Rogina, čebelar z največ družinami Janko Maroh ter predsednik Slavko Čeh ter ga izročili v varstvo paporščaku Jožetu Le-tonji. Potem ko ga novi prapor blagoslovil župnik Ivan Pucko, so nanj pritrdili 14 spominskih trakov ter 36 žebljičkov.
Ob jubileju so izročili šest društevnih priznanj; prejeli so jih Srečko Hauzer, Janez Pulko, Marija Cebek, Alojz Merc, Alojz Pravdič in Stanko Jazbec. Predsednik Zveze čebelarskih društev Ptuj Ivan Vojsk pa je najstarejšemu čebelarju, 92-letnemu Antonu Kajiču, v imenu čebelarske zveze Slovenije izročil odlikovanje Antona Janše II. stopnje.
Turniškim čebelarjem je ob visokem jubileju čestital predsednik Zveze ČD Ptuj Ivan Vojsk, v imenu primestne četrti Breg Janez Rožmarin ter predstavniki čebelarskih društev iz Rogaške Slatine in od drugod. Bogat kulturni utrip so prispevali člani tamburaškega orkestra iz Vidma, učenci 3. razreda O[ Videm, zapeli so Jurovski fantje, na flavti in klavirju pa sta zaigrala Mojca [osterič in Dejan Rihtarič. Po ogledu priložnostne razstave o čebelah, medu in medenih izdelkih pa so slavje sklenili s tovariškim srečanjam.
M. Ozmec
no društvo Stojnci, za najlepše urejen del vasi pa so priznanje podelili Prelogovim iz Sobetincev 16 a in Mundovim iz Sobetincev 16. Posebno priznanje za urejenost in za kip koranta na dvorišču sta prejela Silvestra in Franc Kolarič iz Markovcev 33b.
Vsi najbolje uvrščemni so prejeli posebna pisna priznanja in čestitke predsednika turističnega društva Fanca Brodnjaka ter markovskega župana Franca Kekca, za boljše razpoloženje pa so poskrbeli Prvenški fraj-kinclari.
M. Ozmec
PTUJ
Krompirja velikana
Tudi letošnja letina je nekatere pridelovalce nagradila z bogatim pridelkom, ponekod pa se ob bogatih pridelkih veselijo tudi pridelkov nadpovprečne velikosti oziroma teže.
Krompirja velikana na fotografiji sta zrasla na njivi v Po-povcih, s katere so pobrali okrog
Krompirja velikana, vsak je tehtal nekaj več kot 125 dag, sta zrasla na njivi v Popovcih. Foto: Črtomir Goznik
osem ton krompirja. Zanimivo: vsi so bili debeli, odstopali so od običajne velikosti in teže. Naša bralka, ki je bila tudi med pobiralci, ni mogla verjeti očem, da lahko zrastejo takšni velikani. Oba vzorčna primera, ki ju je prinesla v uredništvo, sta tehtala več kot 125 dag. Iz enega krompirja so dobili toliko pom-frita, da so se najedli trije. Sorta krompirja je sante; to je nova sorta, je povedala, krompir pa je rastel na njivi, ki jo gnojijo izključno s hlevskim gnojem.
MG
Ob 35-letnici so pripravili priložnostno čebelarsko razstavo. Foto: M. Ozmec
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKT. PRIKLOPNIKOV NA TERENU - JESEN 2002
Datum	7.30 - 9.30	10.30 - 12.30	13.30 - 15.00
30.09.02	Gerečja vas	Zg. Hajdina	Grajena
01.10.02	Ormož	Središče ob Dravi	Formin
02.10.02	Levanjci	Selce	Destrnik
03.10.02	Žetale	Podlehnik	Jurovci
04.10.02	Moškanjci		Markovci
07.10.02	Leskovec	Lovrenc na Dr. polju	Majšperk
08.10.02	Sp. Velovlek	Vitomarci	Trnovska vas
09.10.02	Pongrce	Pongrce	Dornava
10.10.02	Podgorci	Polenšak	Juršinci
11.10.02	Zavrč	Cirkulane	
Traktorji in traktorski priklopniki, ki jim je od zadnje veljavnosti registracije, potrjene v prometnem dovoljenju, poteklo več kot 30 dni, morajo biti pred pridobitvijo nalepke odjavljeni iz prometa. Odjavo opravite na upravni enoti. Registrsko tablico je potrebno vrniti.
Veljavnost zavarovalne police mora biti usklajena z datumom veljavnosti nalepke o tehnični brezhibnosti. Za vozila, ki so odjavljena, je to datum pridobitve nalepke, za tiste, ki jim veljavnost prometnega dovoljenja ni potekla več kot 30 dni, pa datum zadnje potrditve v prometnem dovoljenju.
Informacije: 02 749 35 33, Petovia avto Ptuj, d.d., Ormoška cesta 23
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / NOVO SOLSKO LETO V VRTCU
Po polževo do boljših prostorov
Novo šolsko leto so v Vrtcu Ptuj pričeli v približno enakem obsegu kot lansko leto: njihove oddelke v novem {olskem letu obiskuje okrog tiso~ otrok. Kar zadeva prostore, so z za~etkom novega {olskega leta izbolj{ali pogoje dela za dva oddelka v jaslicah, ki sta {e v preteklem letu delovala v preurejenih prostorih nekdanjih malih kabinetov.
Od razpisa v juniju do začetka novega šolskega leta so prejeli 269 vlog za sprejem v jaslice in vrtec. Varstvo in vzgojo je sprejelo 208 star{ev. Trenutne potrebe so v tem obdobju pokrili, na rešitev pa čaka še 98 nerešenih vlog. Do konca bodo po besedah ravnateljice Božene Bratuž formirali še nekaj oddelkov.
Tudi v novem {olskem letu v ptujskem vrtcu ne zagotavljajo igralnih površin po novih normativih, kar pomeni, da ostajajo {e pri 1,75 m2 povr{in na enega otroka (novi standardi predpisujejo od 3 do 4 m2). Tudi zaradi tega, ker so vrtci polno zasedeni, bo pot do zagotavljanja novih standardov {e dolga. Vse skupine so napolnjene do zgornjega normativa, kar pomeni, da imajo v oddelkih od treh let do vstopa v {olo po 24, v jas-li~nih pa po 14 otrok. "To je tudi nad slovenskim povprečjem, kjer pa se v večini vrtcev število otrok znižuje. Drugje so v prejšnjih letih v vrteške zmogljivosti vlagali več kot na Ptuju in okolici," je poudarila Božena Bratuž, ko je podrobneje razložila prostorsko stisko oziroma nenormalne prostorske razme-
re za delo v vrtcu.
V	letošnjem šolskem letu so vpisali zadnjo generacijo malih šolarjev - okrog 350. To je generacija, ki bo zaključila pripravo na osnovno šolo še v vrtcu, od leta 2003 pa prevzemajo to skrb v devetletkah. S tem se bo spremenila struktura otrok v vrtcu, saj se bodo v večji meri preusmerili v jaslične oddelke. Tudi vlog za jaslice imajo vedno več, stanje v drugi starostni oziroma vrteški skupini pa se vse bolj normalizira.
"Koliko prostorov se bo z odhodom malih šolarjev sprostilo, je težko reči. Z dokončno uvedbo devetletke se namreč v predšolski dejavnosti znižajo vsi normativi, kar pomeni, da z novim šolskim letom ne bo več smelo biti 14 otrok v jaslicah in 24 v vrteškem oddelku. Upoštevati pa bomo morali tudi posebne spremembe normativov v oddelkih od 3 do 4 let, kjer bo lahko največ 18 otrok. To znižanje je v prid otrokom oziroma kvaliteti dela ter boljšim pogojem dela," je povedala ravnateljica vrtca.
V	ptujskem Vrtcu se večkrat srečujejo z vandalizmom, pa ta
V tem šolskem letu so v ptujskem vrtcu vpisali zadnjo generacijo malih {olarjev
ni od včeraj. Že večkrat so mestno občino kot ustanoviteljico zaprosili za varnostnike, ki bi s svojo navzočnostjo objekte lahko zavarovali pred objestneži. Ne gre samo pisanje po fasadah, gre tudi za to, da so predmet vandalskega uničevanja peskov-niki, v katere odvisneži odlagajo igle in marsikaj drugega, kar je lahko za otroke izredno nevarno. Peskovnike zlorabljajo tudi lastniki psov, saj svoje ljubljenčke vanje vodijo na jutranjo in večerno olajšanje. Veliko tega pa skrivajo tudi zelene površine. V tem šolskem letu so zaprosili za sedem varnostnikov oziroma informatorjev, potrebovali pa bi jih dvajset, da bi bili v času, ko dejavnosti v vrte-ških objektih ni, le-ti varovani.
To pomeni za varnostnike tudi nočno delo.
V ptujskem vrtcu ugotavljajo podobno kot v drugih dejavnostih v mestni občini Ptuj, da se razvojni programi za njihovo področje prepočasi uresničujejo. V tem šolskem letu računajo na prenovo ene igralnice in sanitarij na Potrčevi 9; slednje bi morale biti obnovljene do začetka oktobra.
Od letošnjega leta je ptujski vrtec član Unescove mreže vzgojno-izobraževalnih zavodov. Rdeča nit dela v novem šolskem letu je voda. Rezultate projekta bodo otroci skupaj z vzgojiteljicami prikazali na majskem prazniku vrtca.
MG
PTUJ / OB 10-LETNICI MLADINSKEGA RAZISKOVALNEGA DELA
Znanje - naša prednost
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bila 20. septembra slovesnost ob prazniku mladinskega raziskovalnega dela na Ptujskem.
Prvi začetki mladinskega raziskovanja segajo v leto 1993, začetniki pa so bili Žare Mar-kovič, Robert Ivanuša in Meta Puklavec. Njim in še veliko drugim, zaslužnim za njegov razvoj, so se v petek zahvalili z Bistroumovimi plaketami. Ob šolah, ki so dale mlade raziskovalce, imajo največjo zaslugo za razvoj mladinskega raziskovalnega dela mentorji, z denarjem pa so ga spodbujale predvsem mestna občina Ptuj, občine Ormož, Gorišnica in Kidričevo, vseskozi pa je zraven tudi Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Kot je povedal dr. Štefan Čelan, direktor ptujske Bistre, kljub demokraciji in
zavedanju pomanjkljivosti v razvoju Slovenija še premalo poudarja ustvarjalnost človeka, premalo energije se vlaga v to, da bi iz vsakega človeka izvlekli najžlahtnejše. Metod za doseganje večje ustvarjalnosti ljudi je več, ena od teh je mladinsko raziskovalno delo. Izkušnje po desetih letih organiziranega delovanja za spodbujanje te dejavnosti so več kot pozitivne. Letos bo Bistra projekt nadgradila z oblikovanjem stalnih raziskovalnih skupin v osnovnih in srednjih šolah.
Slavnostni govornik ob 10-letnici mladinskega raziskovalnega dela na Ptujskem je bil prof. dr. Željko Knez, v.d.
rektorja Univerze v Mariboru.
Poudaril je, da univerza spodbuja raziskovalno delo študentov in profesorjev, s strokovnim in raziskovalnim delom zagotavlja človeške vire za gospodarski, kulturni in siceršnji razvoj. Po deležu sredstev za raziskovalno delo se Slovenija že sedaj uvršča v evropsko povprečje, njen cilj pa je, da bi se delež bruto domačega proizvoda, namenjen za raziskovalno delo, z 1,5 povečal na 3 odstotke.
V imenu mestne občine Ptuj, ki sredstva za razvoj mladinskega raziskovalnega dela namenja že od vsega začetka, je govoril
župan Miroslav Luci. Prepričan je, da bo dejavnost živela še naprej, ne glede na menjave v občinskem in drugih vodstvih. V mestni občini Ptuj so imeli vedno posluh za izboljšanje pogojev izobraževanja in posluh za mlade ter za potrebe mladinskega raziskovalnega dela, je še povedal.
Za lepe trenutke na slovesnosti ob 10-letnici mladinskega raziskovalnega dela so poskrbeli člani plesno-ritmične skupine iz OŠ Olge Meglič in plesne skupine Mambo ter člani fo-klorne skupine OŠ Ivanjkovci.
Dosedanji arhiv mladinskega raziskovalnega dela, 681 nalog, so v petek svečano predali Knjižnici Ivana Potrča Ptuj.
MG
Članice plesno-ritmične skupine iz OŠ Olge Meglič in plesnega centra Mambo med petkovim nastopom na ptujskem gradu.
Foto: MG
staro gle<
□
GLEDALIŠČE PTUJ
o pravilo, da slaba kritika zmeraj ikodl In dobra redko korisd, p
v GLEDALIŠČU PTUJ	PROGRAM 23.9.- i.10. 2002	NA GOSTOVANJIH
VPIS V LUTKOVNI ABONMA Stari abonenti od 16.9.-25.9. Novi abonenti od 26.9.-4.10. Vsak dan od 9 do 13 ure, ob sredah od 9 do 17 ure.	Še vedno vpis v lutkovni abonmal	
Lutz Hûbner PREMIERA: CREEPS Predstava za izven, 20.00 Gledališče Ruj	28. sobota	
	30. ponedeljek	Gledališče Ptuj RUM VODKA Gostovanje v škuc-u, Ljubljana ob 20.00
Lutz Hûbner CREEPS Predstava za izven, 19.30 GledališSe Ruj	2. sreda	
Lutkovno gledališče Maribor MARJETICA IN ZMAJ Predstava za otroke, 9.30 in 11.00 Gledališče Ruj	4. petek	
Lutkovno gledališče Maribor MARJETICA IN ZMAJ Predstava za otroke, 10.00 In 11.30 Gledališče Ruj	5. sobota	
PTUJ / NOVO MEDNARODNO PRIZNANJE ZA TINČKA IVANUSO
Bronasti medved za stari mlin
Na 30. mednarodnem filmskem in videofestivalu "Festival der Nationen" v Ebenseeju v Avstriji je Tin~ek Ivanu{a prejel bronastega medveda za dokumentarni film V vetru poje stari mlin.
To je že 23. mednarodna nagrada za avtorski film, ki jo je prejel v svojem dosedanjem ustvarjanju. Na festivalu je sodelovalo 655 avtorjev iz 40 držav.
Film prikazuje obnovljen in največji mlin na veter v Sloveniji. Postavili so ga turistični zanesenjaki iz Sv. Jurija ob Ščav-nici na Stari Gori. "Uspeh tega
filma delim s krajani Stare Gore in avtorjem besedila Francem Milošičem, novinarjem Dela," je po prejemu priznanja za Tednik povedal Tinček Ivanuša.
V teh dneh je luč sveta ugledal najnovejši Tinčkov film z naslovom Maščevanje, ki je zgodba iz živalskega sveta.
MG
Tinček Ivanuša pri delu
GLEDALIŠČE PTUJ / V SOBOTO PREMIERA "CREEPS"
Predstava za mlade in tudi starej{e
V ponedeljek so se predstavili ustvarjalci leto{nje premi-erne uprizoritve v Gledališču Ptuj. Gre za sodobno delo nemškega dramatika Lutza Hubnerja, ki ga poznamo po uspešnici ptujskega gledali{~a Marjetka str. 89.
Ustvarjalci premierne predstave (od leve): Aljoša Koltak, Alenka Tetičkovič, Mateja Pucko, Petra Rojnik, Teja Kleč, Rene Mau-rin in Djordje Bjelobrk. Foto: Fl
Delo, nastalo pred dvema letoma, obravnava mladinsko tematiko oziroma obsedenost mladih, da se pojavijo na televiziji. Televizija kot medij je obsedla današnji svet. Kvazi zabavno razvedrilne oddaje, četudi so slabe, dvigujejo gledanost. Televizija kuje zvezde, ki žarijo v nebo. Pozornosti gledalcev ne zbujajo več tisti, ki so sposobni, gledanost dvigujejo tisti, ki so daleč od splošne konvencije všečnega, tisti brez sijaja, brez ta-
lenta, brez znanja.
Delo je groteskno, z mnogo komičnih vložkov, namenjeno vsem starostnim skupinam. Naslov dela je Creeps. Režiser je Rene Maurin, dramaturginja Teja Kleč, scenograf Djordje Bjelobrk, zaigrali pa bodo: Petra Rojnik, Alenka Tetičkovič, Mateja Pucko, Aljoša Koltak in Katarina Čas.
Premiera bo v soboto ob 20. uri v ptujskem gledališču.
Fl
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / Z BRANKO BEZELJAK GLAZER O GLEDALIŠČU IN KULTURI
Med mladimi velik interes za gledališče
V začetku gledališke sezone je Javni sklad za kulturne dejavnosti - obmo~na izpostava Ptuj skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Ptuj, Centrom interesnih dejavnosti in Gledališčem Ptuj povabil k sodelovanju mlade, željne gledališča, gledališke igre, režije, dramaturgije, scenografije, skratka vsega, kar tvori eno gledališko predstavo. Vodja studia je Branka Bezeljak Glazer, zato smo jo zaprosili za razgovor.
Kakšen interes so pokazali mladi za tokratni gledališki studio in kaj boste v letošnji gledališki delavnici počenjali?
B.B.Glazer: "Gledališki studio je po naključju oživel na Ptuju, saj so me v lanskem {olskem letu povabili k sodelovanju na ptujski gimnaziji, kjer sem vodila osnovni gledališki tečaj s produkcijo. @e tam so mladi pokazali velik interes za gledališče, potreba po gledali{ki {oli pa se je pokazala tudi v društvih, ki delujejo na območju ptujske izpostave sklada za kulturne dejavnosti. Po razpisu je bil velik odziv med mladimi, tudi mlaj{imi od petnajst let, zato smo organizirali šolo v dveh stopnjah. Na nižji stopnji jo vodi Nevenka Gerl, ki ima veliko izkušenj z delom z mladimi gledališčniki. V starejšo skupino so se v glavnem javili dijaki gimnazije in ostalih srednjih šol, veliko pa je mladih, ki delujejo v društvih izven Ptuja. Ugotavljam, da je to zelo perspektivna skupina, okrog petindvajset jih je, kar je idealno število ljudi. Obravnavali bomo študij dialoga, situacije, poglabljali pa bomo tudi bazično igralsko tehniko. Na koncu bo produkcija."
Očitno je takšna gledališka šola zelo pomembna za delovanje ljubiteljskih gledališč, tudi ptujskih ljubiteljev!
B.B.Glazer: "Ideja za oživitev studia je nastala v Teatru III, saj skupina, ki sedaj uspešno uprizarja Prišparanega jurja, naenkrat ni imela podmladka. Povabili so me k sodelovanju, kajti potrebno je gledati dolgoročno, igralce je potrebno vzgojiti. Tudi primernih prostorov za delo ni bilo. S to zadnjo predstavo in nekaj dotacijami so ptujski ljubitelji res prišparali nekaj jur-
jev in jih vložili v adaptacijo stare steklarske delavnice. Ta prostor bo sedaj primerno urejen, od odra, tehnične kabine, sanitarij do garderob za igralce, tako da bodo tudi vaje lahko normalno potekale."
Koliko prostora za gledalce pa nudi steklarska delavnica?
B.B.Glazer: "Ko se je prostor razširil, gre v dvorano 150 sedežev, če je predstava na odru. Prostor pa omogoča tudi drugačne vrste predstav. Ptuj pa ima še veliko prizorišč, ki bi jih po mojem mnenju morali bolj izkoriščati, kot jih."
Imate status samostojnega ustvarjalca za področje gledališke režije in dramaturgije. Kaj še sicer počenjate?
B.B.Glazer: "Sem kar zaposlena po vsej Sloveniji. Podoben studio vodim tudi v Ljubljani, in sicer za gledališče in lutkars-tvo; delo smo pričeli že spomladi. Tudi v ptujski gimnaziji bom vodila gledališki krožek, tako kot smo začeli v lanskem šolskem letu, letos se je prijavilo več kot štirideset dijakov. Velik poudarek bomo letos v krožku posvetili odprtju šole, ki bo v decembru in to bo program naše letošnje produkcije skupaj z drugimi kulturnimi ustvarjalci. Upamo, da bo to kar velik spektakel."
Lahko pričakujemo kakšno režijo v Teatru III?
B.B.Glazer: "Dogovarjamo sem celo za dve predstavi; eno smo že nekoliko pripravili. Ker je to ljubiteljska skupina, pa načrtov ne izdajamo, iz vraževerja to prinaša nesrečo. Naše delo bo povezano tudi z delom tega gledališkega studia."
Zasledili smo, da ste se prijavili na razpis za direktorja ptuj-
Branka Bezeljak Glazer
skega gledališča. Zakaj ste se odločili za to?
B.B.Glazer: "Pravzaprav sem se na razpis prijavila na pobudo nekaterih ljudi, ki jih zelo cenim, ker vem, da vedo, kaj bi se na Ptuju še dalo narediti na kulturnem področju; govorim predvsem o živi kulturi, o kulturni ponudbi, prireditvah. Ko mi je prenehal mandat direktorja Sentjakobske-ga gledališča v Ljubljani, sem se odločila, da nekoliko izprežem menedžersko divjanje. Na podlagi svojih opaženih režij in na podlagi mnenj in priporočil eminentnih gledaliških strokovnjakov sem na ministrstvu za kulturo dobila status samostojnega ustvarjalca za področje gledališke režije in dramaturgije. Kar nekaj izkušenj imam s kulturnim me-nedžmentom, tudi pogoje imam in sem se prijavila na razpis."
V zvezi s pogoji na razpisano delovno mesto direktorja je očitno nekaj narobe. V javnost je prišla vest, da izpolnjujeta pogoje za direktorja zgolj Novak in Maurin. Kako lahko to komentirate?
B.B.Glazer: "To, da nimam pogojev, sem izvedela iz medijev. Ne vem, kdo v zvezi s tem daje izjave. Komisija, ki je odpirala ponudbe in jih posredovala naprej, tudi meni je bilo tako napisano, je dejala, da vsi štirje kandidati izpolnjujemo pogoje. Drugačna informacija je zava-
janje javnosti, saj izpolnjujem vse formalne pogoje razpisa. Sem profesorica slovenščine in književnosti, obvladam tuji jezik (angleščino). Prepričana sem, da imam ob izpolnjevanju vseh formalnih pogojev od vseh kandidatov daleč najboljše strokovne pogoje za področje vodenja in upravljanja gledališča, kot tudi za področje dramaturgije in umetniškega vodenja. Imam najvišji status samostojnega ustvarjalca na področju režije in dramaturgije. Na tem področju imam 24 let delovnih izkušenj, na področju kulturnega menedžmenta pa 9 let. Znanja iz menedžmenta v kulturi imam tudi verificirana s strani GEA Collegea v Ljubljani in British Councila iz Londona, kjer so predavali direktorji in umetniški direktorji najvidnejših angleških gledaliških ustanov, kot so Royal National Theatre, Royal Shakespeare Theatre, English National Opera. V Londonu sem se udeležila tudi seminarja Evropski teater v 21. stoletju, lani sem se udeležila simpozija iz gledališke pedagogike v Parizu."
Kako bi zastavili delo v ptujskem gledališču, če bi bili direktorica te ustanove?
B.B.Glazer: "Menim, de je pred gledališčem nova razvojna faza in da bi moralo biti Gledališče Ptuj združevalni element ponudbe tako imenovane žive kulture, ne se zapirati v svoj lastni krog. Na vseh področjih umetniškega ustvarjanja imamo veliko domačih vrhunskih umetnikov (igralci, dramaturgi, pesniki in dramatiki, slikarji, kiparji, glasbeniki, plesalci, arhitekti ...), ki jih je treba vključiti v delo gledališča, da bo ptujsko gledališče res ptujsko. Vsi, ki jih naštevam, so v svoji mladosti začeli v projektih, ki sim jih vodila, in se sedaj z veseljem za stalno ali občasno vračajo domov. Profesionalno gledališče pa potrebuje vse te umetnike. Ta trenutek je zdaj, zato ga ne smemo zamuditi.
Franc Lačen
STATENBERG / ENAJSTA LIKOVNA KOLONIJA
Motivi iz narave so se preselili na platno
Konec avgusta in začetek septembra je čas, ko dvorec Šta-tenberg znova oživi. Pridejo slikarji in upodabljajo motive pokrajine; nekateri se zadovoljijo s tistimi blizu dvorca, drugi gredo malo dalje. Rezultate svojega dela potem razstavijo občinstvu, ki se odprtij razstav vedno udeležuje v zavidljivem številu. Letošnje likovne kolonije, potekala je pod okriljem območne izpostave za ljubiteljsko kulturo iz Slovenske Bistrice in krajevne skupnosti Makole, so se udeležili letošnji nagrajenci ekstempora Žetale in nekateri drugi slikarji: Vinko Bogataj, Igor Dolenc, Jože Foltin, Vlado Geršak, Bogomir Jurtela, Janko Kastelic, Bernardina Paj, Polona Petek, Franc Rant, Niko Ribič, Igor Somrak, Zdenka Vinšek in Marko Vodopivec
Vsakoletnega prihoda slikarjev so veseli tudi domačini, saj na ta način opozorijo nase, na svojo slikovito krajino Haloz in Dravinjskih goric ter nepozabne motive ob Dravinji. Na ta način tudi sami pozabijo na vse komunalne probleme, s katerimi se sicer ubadajo, in pri tem nehote ugotovijo, da jim ob trdnem življenju le ni otopel čut za notranje bogatenje in kljub vsemu še vedno vidijo lepote okoli sebe.
Statenberške slikarske kolonije ne bi bilo brez Branka Gajšta iz bližnjih Sestrž, ki je bil organizator podobnih srečanj že
pred petnajstimi leti. Z neverjetno energijo vsako leto organizira srečanje, išče sponzorje, skratka brez njega bi si lepe trenutke
Udeleženci letošnje likovne kolonije pred vhodom v dvorec Štatenberg
vsakoletnega oživljanja starega dvorca težko zamislili. Pa tudi slikarji so skromni ljudje, tako da jim tudi bivanje v dvorcu, ki je daleč od standarda, kot smo ga sicer vajeni, ni zdelo nič narobe. Po drugi strani pa dobra in prijazna postrežba, kot je na Štatenbergu vedno, odtehta tudi nekoliko slabše pogoje bivanja.
S prof. Jožetom Foltinom sem se zapletla v pogovor. Tudi on je pohvalil neumornega organi-
zatorja ter dodal, takole bolj po strokovni plati, da že sama imena udeležencev povedo svoje, rezultat pa je resnično kvalitetna razstava, ki so jo razširili tudi v prostore galerije Branka Gajšta.
Makolčani ob odprtju razstave obiskovalce vsako leto znova presenetijo z domiselnim in lepim kulturnim programom. Tako je bilo tudi letos.
Vida Topolovec
... PA BREZ ZAMERE
Petnajst minut slave
"MAMI, MAMI, KO BOM VELIK, BOM PREDSEDNIK!^'
Slovenija je krasna dežela. Malo mlada, a vseeno. Krasna. Dežela tisočerih možnosti, dežela prosperitete in vse zaobjemajoče blaginje. Dežela, kjer vsak lahko izpolni svoje sanje, kjer cveti na tisoče in tisoče rožic, kjer so ljudje pregovorno prijazni in ti uslužno pomagajo čez cesto, če si slučajno na kakršen koli način nezmožen, da to opraviš sam. Hej, Slovenija je celo dežela, v kateri ti pred blagajno v trgovini ni treba stati v vrsti in čakati do onemoglosti, če imaš v rokah zgolj kakšen jogurt, saj ti vsi ljudje, ki stojijo pred teboj, uslužno in z nasmehom na ustih odstopijo prostor. Slovenija je dežela na sončni strani Alp. Dežela, kjer vsak dan sije sonce, ptiči žgolijo na drevesih, vzbrstelih s tisočerimi prijetno dehtečimi cveti in socvetji. Kjer lahko vsak najde svoj košček sreče, svojega življenjskega partnerja; je prvi izbor vsakega, ki si želi svoje otroke vzgojiti v zdravem in plodnem okolju. Dežela, prijazna do otrok, mladine, šolarjev, študentov, zaposlenih in upokojencev, še posebej pa brezposelnih, popolnoma socialna in pravna država. Kjer ni korupcije in raznih političnih in drugih intrig, kjer so politiki pošteni ljudje in izjemno priljubljeni pri ljudstvu, ki jim popolnoma zaupa in jih podpira. Da ne govorimo o spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, pregovorni strpnosti, zglednem odnosu do beguncev, prosilcev za azil in tako dalje. Slovenija je tako krasna, da sta si jo za svoj zgodovinski prvi stisk roke ter prvo trepljanje po odgovornosti polnih hrbtih izbrala celo Bush in Putin. Skratka, dežela, po kateri bi se pošteno kolcalo Andyju Warholu, saj v njej vsak njen državljan lahko dobi svojih petnajst minut slave, do katerih bi naj bil upravičen. Nova Meka, Medina in Jeruzalem skupaj.
Seveda nič od tega ni res. Daleč od tega. No, morda le tisto o sončni strani Alp (le-te so nas po vsej verjetnosti obvarovale letošnjih katastrofalnih poplav). Pa tudi kavboj in mužik si te zaplate zemeljske oble nista izbrala zaradi zgoraj omenjenih stvari, ampak zaradi drugih, bolj pragmatičnih razlogov (toliko o tem, če ste slučajno res mislili, da sta si Slovenijo izbrala zaradi njenih naravnih lepot). Vendarle pa drži še ena stvar iz zgoraj naštetih utopij. Neverjetno, a vseeno drži: v Sloveniji lahko vsak državljan dobi svojih petnajst minut slave. Andy Warhol se ni motil. Težko bi sicer trdili, da je ob tej izjavi imel v mislih Slovenijo, a kljub temu. V Sloveniji to drži. Tudi za vas. V Sloveniji lahko postanete slavni. In to celo tako, da boste slavni v vsaki vasi, na vsaki turistični kmetiji, da vas bodo poznali v vsakem mestu in za vsakim omizjem. Da boste sprejeti v slovenski jet-set (če kaj takega sploh obstaja). Kako se lahko to zgodi, sprašujete. Kaj moram narediti za to? Nič lažjega, postanite predsednik. Pa ne kakšnega nadzornega odbora ali uprave, ne, to vas ne zanima. Postanite ta pravi predsednik. Predsednik države.
Pa je to mogoče, vprašate. Zakaj pa ne? Recimo, da želite kandidirati za prezidenta. Poglejmo, ali vam je to sploh dopuščeno. Kaj na vašo odločitev, da postanete predsednik, pravijo akti. Najprej seveda ustava. Njen 43. člen med
drugim pravi, da ima vsak državljan, ki je dopolnil osemnajst let, pravico voliti in biti voljen. Aha, biti voljen! To pomeni, da vas lahko drugi volijo, pod pogojem, da ste državljan Republike Slovenije in da ste polnoletni. In seveda, da kandidirate. Ampak ali to vključuje tudi kandidaturo za prezidenta Slovenije? Seveda, saj 103. člen te iste ustave med drugim pove tudi to, da je za predsednika republike lahko izvoljen le državljan Slovenije. In vi ste državljan, ne? Torej? Se vedno niste prepričani, da ste to lahko tudi vi?
No, pa poglejmo še malce natančneje v pravne bukve; točneje, oglejmo si, kaj o tej stvari pravi Zakon o volitvah predsednika republike (logična izbira reference, ne?). V drugem členu tega zakona stoji napisano, da ima pravico voliti in biti voljen za predsednika republike državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Hm, to nam ne pove dosti novega, razen mogoče tega, da je tričetrt tega člena nekdo prepisal iz ustave. Ampak vseeno se pa zdi, da lahko kandidirate, če seveda izpolnjujete vse pogoje (tisto o poslovni sposobnosti lahko berete kot nekaj takega, da morate biti kolikor toliko normalni (v pravnem smislu), če hočete kandidirati). A vseeno se zdi, da je na vaši poti do predsedniškega stolčka še neka ovira. Po zdravi logiki se zdi nemogoče, da bi lahko kar tako kandidiral vsak, ki bi se mu to v tistem trenutku zahotelo. Točno. 10. člen istega zakona pravi, da lahko kandidate predlagajo poslanci državnega zbora, politične stranke in, pazite to, volivci. Aha! Tu je vaša šansa! Ker ni dosti upanja, da bi vas predlagali poslanci, pa tudi politične stranke ne (razen če stranko s tem namenom ustanovite, a to je že druga zgodba), so vaša edina možnost volivci. Ampak ker ne gre misliti, da bi vas lahko predlagal recimo vaš kolega ali pa dva ali trije, poglejmo še, kaj je o tem predlogu volivcev pravi zakon. 13. člen zgoraj omenjenega zakona pravi, da volivci določajo kandidate s podpisovanjem in da posamezno kandidaturo lahko določi skupina najmanj pet tisoč volivcev. Tako. Pa imate vse na dlani. Če ste kolikor toliko normalni, polnoletni in državljan Slovenije, potem lahko kandidirate za prezidenta, podpo-gojem seveda, da vam do za to določenega roka uspe zbrati pet tisoč podpisov v vašo podporo. In ta rok je letos 16. oktober.
Evo, to je to. To so formalne zadeve, ki stojijo med vami in predsedniškim prestolom. Sicer je malo verjetno, da boste zbrali pet tisoč sorodnikov, prijateljev in znancev, še manj verjetno je, da boste, če boste res ob roku dostavili teh pet tisoč podpisov, dejansko zmagali v predsedniški tekmi, a v demokraciji imamo načeloma vsi enake startne pozicije. In Slovenija je demokratična dežela, ne? ...
Kakorkoli že, petnajst minut (medijske) slave vam je že v primeru, če se samo odločite biti predsednik in v ta namen začnete zbirati podpise, gotovo zagotovljenih. Pa pohitite, šestnajsti oktober je že zelo blizu.
Gregor Alič
SREDI ŽIVLJENJA
GERECJA VAS / NOV VOZIČEK ZA BORISA
Najlepše darilo za rojstni dan
Boris Šmigoc iz Gerečje vasi je zaradi cerebralne paralize na invalidskem vozičku. 25. avgusta je bil star 12 let in obiskuje 5. razred osnovne {ole v Kamniku. Kljub bolezni je odličen učenec, v prvih {tirih letih {olanja je prebral že vseh 40 knjig iz programa obveznega branja. Igra {ah, veliko pa se posveča tudi učenju angle{kega jezika. Boris stalno potrebuje tudi negovalko, brez nje je nemočen. Skrbna star{a Branko in Marija želita zanj najbolj{e, da bi se posledice strokovne napake pri porodu (po{kodba možganov) omilile in njegovo zdravstveno stanje izbolj{alo.
Boris ima težave pri govoru in ravnotežju. Omogočila sta mu zdravljenje v hiperbarični komori s kisikom v Pulju, ki traja 36 mesecev. V tem času bo opravil 300 predpisanih terapij, doslej jih je že 160. Celotni stroški zdravljenja stanejo šest milijonov tolarjev. V celoti jih mora-
ta plačati starša, saj Zavod za zdravstveno zavarovanje stroškov tovrstnega zdravljenja ne poravnava. Branko in Marija pravita, da je napredek po terapijah zelo občuten. Tovrstno zdravljenje priporočajo tudi zdravniki Kliničnega centra in ga redno spremljajo. Za izgrad-
Boris z novim vozičkom
njo hiperbarične komore si prizadevajo tudi že v Sloveniji.
Ker je Boris zaradi teže in velikosti prerasel prejšnji električni invalidski voziček, sta se starša pričela zanimati za nakup novega, sodobnega, ki bi Borisu omogočil večjo samostojnost pri šolskih in obšol-skih dejavnostih. S podjetjem Chictronic-Reha center, d.o.o., iz Ptuja sta obiskala sejem opreme za invalide v Bologni, kjer so preizkusili voziček podjetja Permobil iz Nizozemske, ki Borisu omogoča tudi premikanje stoje, kar je za njegov razvoj izrednega pomena iz zdravstvenih, socialnih in drugih vidikov. Problem pa je bil, kako zbrati nekaj dodatnih milijonov tolarjev, potrebnih za nakup, ker pri nabavi novega vozička Zavod za zdravstveno zavarovanje Slove-
p red n ost je v sistemu
JESENSKA AKCIJA BAUMIT FASADNEGA SISTEMA
STIROPOR - EPS
■	Baumit lepilo KlebeSpachtel
■	Baumit armirna mrežica TexťilglasGitter
■	Baumit zaključni sloj
LAMELNE PLOŠČE - LAMELE
■	Baumit lepilo HaftMortel
■	Baumit armirna mrežica TextilglasGitter
■	Baumit zaključni sloj
lii Baumit
BAUMIT Gradbeni materiali d.o.o., Zagrebška ulica 1,1000 Ljubljana, tel.: 01/236-37-55, www.baumit.si
nije prispeva le od milijon do milijon in pol tolarjev. Zato sta poskusila s humanitarnimi prispevki prek društva Sonček. Podjetja, ustanove in tudi posamezniki so prisluhnili njunemu in Borisovemu klicu na pomoč. Glavna donatorja sta bila Zavarovalnica Maribor in Talum Kidričevo, ob tem pa so bili dobrotniki še Petovia avto, Perutnina, Izvir, EkoLes, Tamara, KK Ptuj, Občina Hajdina, Ko-trans, TeVe, NKBM, Mercator, El-dar, ZM Agenta, za brezplačen prevoz vozička pa je poskrbela špedicija Goja. Posebej pa sta Borisova starša hvaležna za vso pomoč podjetju Reha in direktorju Jožetu Kovačcu. Povedala sta, da je Reha najboljše podjetje, kar sta jih srečala doslej, saj gre večini pri invalidih za denarno korist, ne pa za to, kar potrebuje invalidna ali bolna oseba.
Borisov voziček podjetja Per-mobil je prvi te vrste v Sloveniji, tudi testiran še ni bil. Preizkusili so ga že tudi drugi otroci v šoli v Kamniku, otroci, starši in zaposleni pa so navdušeni nad njegovimi sposobnostmi. Boris po novem lahko na tablo piše stoje, stoje pa lahko tudi odgovarja na vprašanja učiteljev. Domov prihaja ob petkih in se v šolo vrača v nedeljo. Dnevi, ki jih preživi doma, so polni aktivnosti. Ce ne vozi tri-cikla, je na konju, kajti tudi hipoterapija je pri Borisovem zdravljenju izrednega pomena, saj je konjski hod podoben človeškemu; konja imajo doma pri hiši.
Družina Šmigoc bo za Borisa naredila vse, da bo napredoval v osebnostnem razvoju in zdravstveno. Tudi o njegovi bodočnosti že razmišljajo. Oče Branko bo zato, da bo Borisu zagotovil delovno mesto, ustanovil svojo zavarovalno agencijo.
Šmigočevi so hvaležni za vsako pomoč, zavedajo se, da brez dobrih ljudi Borisu ne bi mogli kupiti novega vozička, ki je za njegovo samostojnost izrednega pomena. Tudi zato jih boli, da voziček, ki so ga v večini tako rekoč sami kupili, ni njihova last, ampak ga Boris lahko samo uporablja.
Najpomembnejša v tej celi zgodbi pa so spoznanje in zavest, da so ljudje še pripravljeni pomagati, ter korist za Borisa, ki bistveno izboljšujejo kvaliteto njegovega življenja.
Novi voziček je Boris prejel tik po 12. rojstnem dnevu in pred začetkom novega šolskega leta. Tako dragocenega darila niti v snu ni pričakoval.
MG
RAZMIŠLJAMO
Preživnine tako in drugaie
Drvimo proti Evropi (čeprav smo pravzaprav že v njej), drvimo v svet, drvimo vse ve~ji prepoznavnosti na{e male deželice naproti. Vse to pa s sabo prina{a posledice - tako pozitivne kot tudi negativne. Hiter tempo življenja, vse večja prepoznavnost in materialna blaginja so med seboj posledično povezani. Eno brez drugega dandanes več ne more obstajati.
Ločitve so v zahodnem svetu danes še nekaj povsem ^^normalnega". Ce dva ugotovita, da nista za skupaj, se enostavno ločita. Brez kakšnih večjih posledic, recimo. Včasih se ljudje zanje niso odločali, poglaviten razlog je bila nedvomno velika stigmatiziranost v domačem okolju. Zato so raje trpeli, se pretepali in kar je še temu podobnega. Navzven pa se seveda kazali kot povsem normalna familija.
Ker gre svet naprej in z njim tudi ljudje, je odločitev za ta korak danes prepuščena prav vsakemu posamezniku in lastni individualni presoji dane situacije, v kateri se je znašel. Vsekakor zagovarjam, da je bolje iti narazen kot pa celo šivljenje šiveti v nesrečnem zakonu in pri tem onesrečiti še vse zraven sebe. Problema seveda ni, če se dva sporazumno odločita za razhod in če vmes ni otrok. Prvi problem nastane, če so v zvezi še prisotni otroci. In tukaj se ponovno nagibam na stran tistih, ki zagovarjajo, da je ločitev še vedno boljša, kot vztrajati v nesrečnem zakonu zaradi otrok. Otroci šal k izboljšanju odnosov ne morejo kaj dosti pripomoči.
Kakorkoli pogledamo, je ločitev s sociološkega vidika vsekakor stresna. Potrebno je zamenjati okolje, navezati nova poznanstva, si zgraditi nov svet in se ponovno postaviti na lastne noge. Ponovno se znajdemo v fazi začetka, saj smo tisto, kar smo gradili, porušili, sedaj pa je potrebno graditi na novo. Mnogi se pri tem ne znajdejo in objokujejo svoj pološaj, spet drugi sprejmejo šivljenje takšno, kot je, obrnejo nov list in gredo naprej. Ljudje smo pač različni, vsi pa v najtešjih trenutkih potrebujemo oporo, toplo besedo in nekoga, za katerega vemo, da se lahko nanj vselej obrnemo.
Vemo, da po uradnih podatkih pri nas razpade vsak tretji zakon, na zahodu še vsak četrti, številke pa se naglo zvišujejo. Kaj je razlog naraščajočim ločitvam, bi teško rekli. Morda je res to, da je vse večja emancipacija na obeh straneh naredila svoje, da ljudje niso več pripravljeni toliko potrpeti, da jim svoboda omogoča prosto pot in izbiro več mošnosti, jaz pa dodajam kot poglavitni razlog pomanjkanje komunikacije, ki je je pogosto premalo še na začetku same zveze, kasneje pa je le—te vedno manj, pa še ta se zoši na minimum vsakodnevne rutine.
Slovenija torej tudi pri ločitvah naglo sledi razvitim dršavam. Po podatkih kar 46.000 otrok ne šivi z obema staršema, prešivnine pa ne plačuje priblišno tretjina roditeljev. Dejstvo je, da po ločitvi več kot devetdeset odstotkov otrok šivi pri materah, očetje pa so zanje dolšni plačevati prešivnine. Da so le—te kaplja v morje vsem stroškom, ki jih mora mati redno plačevati, vam bo znala povedati vsaka mati samohranilka. Naj
vam navršem nekaj številk, da si boste lašje znali predstavljati, kako "visok" je znesek omenjene prešivnine. Povprečna prešivnina namreč znaša natančno 19.777 SIT! Mislim, da vam ta znesek m^-ra povedati vse. Zdaj pa pojdite v trgovino in za to vsoto kupite svojemu otroku {olske potreb{~ine, obleko, obutev in hrano za malico. Bravo torej za mamo, ki jih uspe s svojo plačo in preživnino preživeti iz meseca v mesec sebe in otroka.
Kaj pa se zgodi s tistimi mamicami, ki preživninice ne dobijo? Kako pa se znajdejo one, kako živijo in predvsem kako preživijo? Tukaj vskoči "na pomoč" država. Kadar starš (običajno je to mati), ki živi skupaj z otrokom, preživnine ne more izterjati po sodni poti (tukaj ne gre pozabiti na višino sodnih stroškov), vstopi v umazano igro preživninski sklad, če se starša predhodno nista mogla dogovoriti o višini preživnine. Višina nadomestila preživnine je bila pred tremi leti določena na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in se od takrat usklajuje z rastjo življenjskih stroškov. Ta trenutek prejema otrok od preživninskega sklada odvisno od svoje starosti od 12.483 do 16.227 tolarjev nadomestila preživnine, če sodna odločba ne določa drugače. Zastrašujoče dejstvo pa je, da prejema tretjina otrok prek sklada prav zaradi sodne odločbe še nižje zneske, ki bore malo pripomorejo k otrokovemu vzdrževanju. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da prihaja več kot polovica otrok iz revnih družin, v katerih dohodek na osebo ne dosega niti polovice z zakonom določenega zneska. Velja zapisati tudi, da nimajo pravice do nadomestila preživnine otroci, ki so že dopolnili 18 let. To avtomatsko pomeni, da morajo šolanje zaključiti na srednji stopnji, saj denarja za študij na fakulteti ni. Sicer pa je po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve slaba polovica preživnin dogovorjena na centrih za socialno delo, približno enako število s sodbami, dobrih 5 % pa s sodnimi poravnavami.
Hudo je, kadar razpade zakon, še huje je, ko nimaš denarja, da bi lahko svojemu otroku nudil vse, kar si zasluži. Krivde ne bomo iskali na nobeni strani, ne na strani očetov, ne na strani mater. Vsak ima svojo zavest, tako kot ima vsakdo pravico, da pove, kar si misli, da je prav. In prav bi bilo, da se v prvi vrsti poskrbi za otroke. Spremembe zakona o zakonski zvezi naj bi bile v parlamentu obravnavane še letos. Bomo videli. Upajmo, da bodo prinesle boljši položaj tistim mamicam, ki se morajo danes boriti za tisti bori delček preživnine in tako izničevati človekovo dostojanstvo.
Bronja Habjanič
26. sept. • 2. okt. 2002
iry
• 104,3 FM
Četrtek, 26. september
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Tedenski izbor. 9.05 Afriške pravljice: Zgodba o dveh lažnivcih, 3/10. 9.10 M. Leben: Anica v čudežni deželi, plesna predstava. 9.40 Oddaja za otroke. 9.55 Risanka. 10.00 Zgodbe iz školjke. 10.35 Slovenski magazin. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.20 Tedenski izbor 13.20 Slovenci v Avstraliji: Srečanja v Sydneyu, 2.del. 14.10 Podoba podobe. 14.35 Gospodarski izzivi. 15.05 Pod preprogo. 15.55 Moja vas: Topolovo, oddaja TV Koper-Capodistria. 16.30 Poročila. 17.00 Dosežki. 17.20 Modro. 17.55 Na liniji: O.S.T. in Tine Kanzyani. 18.30 Dober tek vam želi Ejgerim iz Kazahstana. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Zgodbe o knjigah. 23.00 Rdeča poglavja zgodovine, angleška dok. serija, 4/6. 23.35 Modro, pon. 0.10 Osmi dan, pon. 0.40 Tednik, pon. 1.35 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 38.epizoda, pon. 2.05 Sternbergovi, nemška nad., 14/18, pon. 2.50 Zoom, nemški film, pon. 4.45 Šport.
SLOVENIJA 2
7.30 Videostrani - vremenska panorama. 8.30 Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 15.25 Ushuaia, francoska dok. serija, 7/10, pon. 16.10 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 38.epizoda. 16.45 Sternbergovi, nemška nad., 14/18. 17.45 Briljantna ocena, ameriški film. 20.00 V spomin Dudleyu Mooru, portret igralca in glasbenika. 20.50 J. Gregorc - V. Dedovič: Perpetuum, TV priredba baleta. 21.30 Poseben pogled: Mesto, egipčanski film. 23.15 V senci katedrale, nemška nan., 11/12. 0.05 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 41. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 111. dela. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 38. dela. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 18. dela. 13.10 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Varuhi luke, 43. del. 15.30 Ljubezen brez greha, 19. del mehiške nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 39. del. 17.20 Močno me objemi, 112. del. 18.15 Salome, 42. del. 19.15 24 u. 20.00 Popolni četrtek: Emino življenje, ameriška nad., 4/6. 21.00 Prijatelji, 4. del. 21.30 Seks v mestu, 4. del. 22.00 Zahodno krilo, 4. del. 22.50 Odpadnik, 21. del. 23.40 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Dvakrat v življenju, pon. 9. dela. 12.10 Čarovnice, pon. 3. dela. 13.00 Mladi in nemirni, 239. del. 13.50 Obala ljubezni, 113. del. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Mož akcije, sinhronizirana risana serija. 16.30 Zenki, sinhronizirana risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 10. del kanadske nan. 17.45 Korak za korakom, 13. del ameriške humoristične nan. 18.15 Jesse, 1. del. 18.45 Družina za umret, 20. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Krimič: Izginotje, ameriški film. 21.40 Ti in jaz, 8. del. 22.10 Tretji kamen od sonca, 17. del. 22.40 Noro zaljubljena, 16. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.00 Rdeče petke, erotična serija.
TV 3
07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Automobille. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Družinska. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.50 Družinska. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 16.05 Družinska. 16.20 Pod židano marelo, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 Popotni blues, ameriški dok. glasbeni film. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Tvoj problem. 23.45 Videalisti, pon. 00.45 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Ljubitelji živali. 10.25 Otroški program. 10.55 TLS: Bili smo na avdiciji. 11.10 Pz. film. 12.00 Novice. 12.20 Pravica do rojstva, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Ameriški TV film: Maščevanje. 15.30 Ljubim svoje mesto. 15.45 Split: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec, pz. serija. 17.00 Morje in otoki. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Alpe-Donava-Jadran. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Barve turizma. 21.00 Smrtonosna meta, fr. film. 22.35 Z vseh strani. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Pravi čas. 0.40 Ameriški TV film: Maščevanje. 2.10 Shockers: Deja-vu, serija. 2.55 Ameriška ambasada, serija. 3.40 Pz. film. 4.40 Smrtonosna meta, fr. TV film.
HTV 2
15.45 Otroški program. 16.40 TV koledar. 16.50 Novice. 17.00 Hugo. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.10 Panorama. 18.45 Reševalna služba. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Ameriška ambasada, serija. 21.00 Novice. 21.15 Shockers: Deja-vu, serija. 22.05 Svet mode. 22.35 Normal, Ohio - serija. 23.00 Serija. 23.45 Dosjeji X, serija.
HTV 3
16.30 Nogometna Liga prvakov: Inter - Ajax, posn. 18.20 Nogometna Liga prvakov. 19.30 TEST 20.05 Rock Club. 21.05 Marko Polo Fest 2002. - reportaža. 21.50 Dokum. oddaja. 22.20 Nema priča, serija.
AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program. 8.00 Varuška, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.45 Superman. 9.30 Herkul, serija. 10.15 Debeluhar, serija. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina. 17.40 X faktor 18.30 Varuška. 18.50 Movie time. 19.00 Malcolm, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex. 21.10 Sinan Toprak, serija. 22.00 Kaisermuehlen blues. 22.50 Movie Time. 23.00 MA2412 23.30 Umetnine, najboljše iz 21 let oddajanja.
AVSTRIJA 2
9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1602). 9.55 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Igrani film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Poštna loterija. 12.30 Dežela in ljudje. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Dr. Quinn, serija. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1603). 16.00 Talkshow. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Vera, magacin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euro Austria, magacin. 23.00 Primer za dva, serija.
Petek, 27. september
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Potujoči škrat: Kaj je več vredno, poučno-razvedrilna oddaja, 7/10. 9.25 Na liniji: O.S.T in Tine Kanzyani. 10.00 Dober tek vam želi Ejgerim iz Kazahstana. 10.15 Oddaja za otroke. 10.45 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 11.10 Dosežki. 11.30 Modro. 12.00 Klic divjine, kanadska nan., 2/13. 13.00 Poročila. 13.30 Prisluhnimo tišini. 14.00 Vsakdanjik in praznik. 15.05 Prvi in drugi. 15.25 Osmi dan. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Mladi virtuozi. 17.00 National Geographic, 19/23. 18.00 Marko, mavrična ribica, risana nan., 42. epizoda. 18.10 Iz popotne torbe: Gump in srajca. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Praksa, ameriška nan., 2/22. 20.50 Za Veroniko, dok. oddaja. 21.20 Cik cak. 21.50 Dobro je vedeti - Olimpijski kotiček. 22.00 Odmevi. 22.50 Polnočni klub. 0.05 Sedem dni, ameriška nan., 17/22. 0.50 National Geographic, 19/23, pon. 1.40 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 39.epjzoda, pon. 2.10 Sternbergovi, nemška nad., ^5/18, pon. 2.55 Ženska s pokrajino, bosanski film, pon. 4.20 Šport. 5.15 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.20 Povabilo na ples, pon.
SLOVENIJA 2
7.30 Videostrani - vremenska panorama. 9.05 Dobro jutro, pon. 15.25 Sveto mesto Jeruzalem, Avstrijska dok. oddaja, pon. 16.05 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 39.epizoda. 16.45 Sternbergovi, nemška nad., 15/18. 17.40 Matura 2002. 20.00 Nadčlovek, angleška znanstvena serija, 1/6. 20.55 Korpijon, nemški film. 22.35 Najstrašnejši umor, angleška nan., 6., zadnja epizoda. 23.05 Iz slovenskih jazz klubov: Tribute to Louis Armstrong, kvintet iz kluba Gajo. 23.50 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 42. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 112. dela. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 39. dela. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 19. dela. 12.40 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Varuhi luke, 44. del. 15.30 Ljubezen brez greha, 20. del mehiške nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 40. del. 17.20 Močno me objemi, 113. del. 18.15 Salome, 43. del. 19.15 24 ur 20.00 Akcija: Velika tarča, ameriški film. 21.50 Kameleon, 4. del. 22.40 Odpadnik, 22. del. 23.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Dvakrat v življenju, pon. 10. dela. 12.10 Svilene sence, pon. 3. dela ameriške nan. 13.00 Mladi in nemirni, 240. del ameriške nad. 13.50 Obala ljubezni, 114. del ameriške nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Mož akcije, sinhronizirana risana serija. 16.30 Zenki, sinhronizirana risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 11. del kanadske nan. 17.45 Korak za korakom, 14. del. 18.15 Jesse, 2. del. 18.45 Družina za umret, 21. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Izganjalka vampirjev, 21. del ameriške nan. 20.50 Angel, 21. del ameriške nan. 21.40 Ellen, 9. del. 22.10 Moške zadeve, 9. del. 23.00 Žrtve vojne, ameriški film. 1.00 Rdeče petke, erotična serija.
TV 3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 V sedlu, pon. 09.45 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja, pon. 11.00 Družinska. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.50 Družinska. 14.20 Inline hokej, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.05 Družinska. 16.20 Popotovanja z Janinom, pon. 17.20 Štiri Tačke, pon. 17.50 Bonanca, pon. 19. dela nan. 18.50 Automobille. 19.00 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 Pod židano marelo, glasbeno-razvedrilna oddaja. 21.30 Rezilo, ameriška drama. 23.30 Reporter X. 00.00 Videalisti, pon.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Ljubitelji živali. 10.25 Otroški program. 10.55 TLS: Bili smo na avdiciji. 11.10 Pz. film. 12.00 Novice. 12.20 Pravica do rojstva, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Ameriški TV film: Heart Full of Rain. 15.30 Ljubim svoje mesto. 15.45 Zagreb: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec, pz serija. 17.00 Morje in otoki. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Pionirji egiptologije, dokum. serija. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.14 Vem, a ne vem. 19.15 Majhne skrivnosti - Podravka, PP reportaža. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo show. 20.50 Naše malo mesto, dramska serija. 21.50 Lik v kamenju, serija. 22.40 Glasba. 23.00 Meridijan 16. 23.35 Camille Claudel, fr film. 2.25 Cinema ensamble: Bertrand Tavernier, dokum. film. 3.00 Urar iz Saint-Paula, fr. film. 4.40 Shockers: Ibiza L99, serija.
HTV 2
15.45 Otroški program. 16.40 TV koledar 16.50 Novice. 17.00 Hugo. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.10 Panorama. 18.45 Reševalna služba. 19.30 Glasbeni album - Moderato cantabile. 20.05 Ameriška ambasada, serija. 21.00 Novice. 21.15 Shockers: Ibiza L99, serija. 22.00 Hit-depo. 23.30 Normal, Ohio - serija. 23.55 Dosjeji X, serija.
HTV 3
18.00 Zagreb: Mednarodni konjeniški turnir, posn. 19.30 TEST 20.05 Cosbyjev show. 20.50 Zlata dekleta, serija. 21.35 Frasier, serija. 21.55 Barve turizma. 22.40 Jegulja po horoskopu, dokum. oddaja. 23.10 Nema priča, serija. 0.00 Dražen Petrovič v Hiši slavnih.
AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program. 7.55 Varuška. 8.20 Sabrina. 8.40 Superman. 9.30 Herkul. 10.10 Kaisermuehlen blues. 11.00 Sinan Toprak, serija. 11.45 Confetti tivi. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Superman. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina. 17.40 X faktor, serija. 18.30 Prijatelj. 19.00 Will & Grace. 19.30 F1, VN ZDA, trening. 21.15 Dolce Vita & co., serija. 22.05 Terminator 2, film 1991.
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1603). 9.55 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.20 Igrani film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magacin. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn, serija. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1604). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Primer za dva, serija. 21.20 Prizorišče sodišče. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern Times. 23.10 Komisarka, serija. 0.00 Čas v sliki.
Sobota, 28. september
SLOVENIJA 1
7.25 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi. 8.00 Zgodbe iz školjke. 8.30 Radovedni taček: Most. 8.45 Risanka. 8.55 Slovenske izš-tevanke z Melito Osojnik: En kovač konja kuje, 2/12. 9.00 Arči-bald, risana nan., 13/26. 9.10 Male sive celice. 10.00 M. Leben: Anica v čudežni deželi, plesna predstava. 10.35 Na liniji: O.S.T in Tine Kanzyani. 11.05 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, češka nad., 13/14. 11.30 Radio aktivnost, kan. nan., 25/26. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila. 13.25 Študentska ulica, oddaja za študente. 13.55 Mostovi, pon. 14.30 Sopotnik, slovaško-nemški film. 16.00 Pipsi, risana nan., 17/26. 16.30 Poročila. 16.50 Alpe-Donava-Jadran, Podobe iz Srednje evrope. 17.20 Ozare. 17.25 Na vrtu. 17.50 Legende morja, fra. dok. serija, 6/13. 18.15 Palček David, risana nan., 11/13. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Supermodel leta 2002. 21.05 William Corlett: Beli konjiček, nad., 4/6. 21.30 Parada plesa. 21.50 Irska: Smaragdni otok - Od Waterforda do Powerscourta, 1. del oddaje TV Koper 22.25 Poročila. 23.00 Pod rušo, ameriška nad., 2/13. 23.55 Viseči vrtovi, španski film. 1.45 Legende morja, francoska dok. serija, 6/13, pon. 2.10 Alpe-Donava-Jadran, Podobe iz srednje evrope, pon. 2.40 Noč čarovnic: H2O, ameriški film, pon. 4.20 Šport.
SLOVENIJA 2
10.30 Murphy Brown, 10/22. 10.55 Meč časti, ang. nad., 1/4.
II.45	Štafeta mladosti. 13.05 Folklorna skupina France Marolt. 14.20 Etna, dok. oddaja. 15.50 f?A.C. De Beaumarchais: Figarova svatba, posnetek predstave šentjakobskega gledališča. 18.10 Športni film. 18.45 Namizni tenis - Slovenija : Romunija (m), posn. iz Nove Gorice; Slovenija : Luksemburg (m), posnetek iz Ljubljane. 20.00 Moški in ženska, 20 let pozneje, francoski film. 21.50 Meč časti, angleška nad., 2/4. 22.40 Sobotna noč.
POP TV
8.55 Mjavl Mjavl, risana serija. 9.05 Slonček Benjamin, risana serija. 9.30 Pujsek Zlatko, risana serija. 9.40 Vrbja vas, risana serija. 10.05 Malinji dol, risana serija. 10.15 Peter Pan, risani film. 11.10 Mali helikopter, risana serija. 11.30 Šolska košarkarska liga. 12.25 Preverjeno, pon. 13.15 Bette, 12. del hum. nan. 13.45 Moja bošl, 7. del hum. nan. 14.15 Proces v zalivu, kanadski film. 16.00 Bolnišnica upanja, 4. del. 16.50 Goodyear Liga, Union Olimpija : Crvena zvezda, prenos košarke. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.10 Filmski hit: Prestopniki, ameriški film. 23.45 Formula 1, posnetek treninga. 0.50 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Obala ljubezni, pon. 110. dela. 11.40 Obala ljubezni, pon.
III.	dela. 12.30 Obala ljubezni, pon. 112. dela. 13.20 Obala ljubezni, pon. 113. dela. 14.10 Obala ljubezni, pon. 114. dela. 15.00 Ledeno hladni, 4. del kanadske nan. 15.50 Film stoletja: Smokey in razbojnik, ameriški film. 17.30 Xena, 4. del. 18.20 Herkul, 4. del. 19.10 Simpatije, zadnji del ameriške nan. 20.00 TV kriminalka: Vstajenje, ameriški film. 21.55 Sheena, kraljica džungle, 4. del. 22.45 Žigolo, ameriški film.0.25 Ekstra magazin, pon.
TV 3
8.00 Trije prašički, risani film. 9.30 Camelot, risani film. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Čestitke iz domače skrinje, pon. 14.00 Pod židano marelo. 15.30 Inline hokej, pon. 16.00 Automobille. 16.30 Nivea Sun, reportaža. 17.00 SQ Jam, glasbene lestvice. 18.00 Čarovnik iz Oza, risanka. 19.00 Automobille. 19.10 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Vroči veter, 9. del jug. nan. 21.00 Retrospektiva YU filma: 4 km na uro, komedija. 23.00 Moč polnega življenja. 23.30 TV razglednica Zagorje ob Savi.
HTV 1
7.40 Otroški program. 8.40 Davy Crockett, serija. 9.30 Zgodbica. 10.00 Novice. 10.05 Olsonova banda v težavah, danski film. 12.00 Novice. 12.15 Parlaonica. 13.05 Prizma - multinacionalni magazin. 14.00 Glas domovine. 14.35 Oprah Show. 15.20 Novice. 15.35 Sedem žena, am. film. 17.00 Dokum. program. 17.50 Zlata dekleta, serija. 18.15 Glasbeni program. 18.45 Pisani svet. 19.00 Biblija. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dolgo, toplo poletje - zabavni magazin. 21.00 Obtožena, am. film. 22.50 Novice. 23.00 Stoletje zabavne glasbe, dokum. serija. 23.50 Sedem žena, am. film. 1.15 Neukročena Amazona, pz. serija. 1.45 Oprah Show. 2.30 Ameriška ambasada, serija. 3.15 Dolgo, toplo poletje - zabavni magazin.
HTV 2
10.15 Hit-depo. 11.45 Svet mode. 12.10 Hišni ljubimci. 13.00 Davy Crockett, serija. 13.40 Risanka. 14.10 Atilla - kralj Hunov, serija. 15.35 Cosbyjev show. 16.00 Neukročena Amazona, pz. serija. 16.30 Enter The Mantis, dokum. film. 17.05 Veter v hrbet, serija. 17.55 Serija. 18.40 Zvezdne steze - Voyager, serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Ameriška ambasada, serija. 20.55 Novice. 21.00 Kaštela 2002. - posn. 22.05 Halifax, serija. 23.35 Bratje Skladanowsky, film.
HTV 3
16.30 Dražen Petrovič v Hiši slavnih. 19.30 Športni program. 20.10 Košarka Goodyear liga: Maccabi - Cibona, prenos. 22.00 Hrvaška nogometna liga. 23.15 Šport danes. 23.35 Reševalna služba, serija.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 11.10 Disney festival. 12.05 Šaljivec Carey, serija. 12.25 Totalno mimo, serija. 13.10 Življenje in jaz, serija. 13.35 Simpsonovi, serija. 13.55 Princ iz Bel Aira, serija. 14.20 Austria TOP 40. 15.15 Clueless, serija. 15.40 Ally McBeal, serija. 16.25 Ally McBeal, serija. 17.10 Sabrina, serija. 17.30 Streetlive. 18.00 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Formula ena, Velika nagrada ZDA, kvalifikacije, prenos. 21.15Face off, film 1997. 23.25 Getaway, film 1993.
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila. 9.05 TV Kuhinja. 9.30 Igrani film. 11.10 Zlato Sama Cooperja, western 1966. 12.45 Slikanica Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Zdravnik iz Stalingrada, film 1958. 14.50 Nemški film. 16.25 Alpe Donava Jadran. 16.55 Religije sveta. 17.00 čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo. 19. 00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Plavo-bele zgodbe. 21.00 Ljubezenske zgodbice. 21.40 Čas v sliki. 21.50 Igrani film. 23.30 Čas v sliki.
Nedelja, 29. september
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav: V deželi palčkov, risana nan., 8/13; Roli poli oli, risana nan., 4/26; Tabaluga, risana nan., 12/12. 9.55 Občinski pihalni orkester Trebnje. 10.20 Med valovi, oddaja TV Koper-Capodistria. 11.00 Orjaki, angleška dok. serija, 3/6. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Tistega lepega popoldneva. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.45 Tistega lepega popoldneva. 17.30 Vsakdanjik in praznik. 18.35 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. J 9.30 TV Dnevnik. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.50 Čez planke: Japonska. 23.05 Poročila. 23.40 Zenit. 0.10 Odisejev pogled, Grški film. 3.00 Ushuaia, francoska dok. serija, 8/10, pon. 3.45 Najstrašnejši umor, angleška nan., 6., zadnja epizoda, pon. 4.15 Pokvarjena dekleta, angleška nad., 1/10, pon. 5.20 Vsakdanjik in praznik, pon.
SLOVENIJA 2
10.40 Rad imam Lucy, ameriška čb nan., 92.epizoda. 11.05 Na vrat na nos, jugoslovanska nan., 10., zadnja epizoda. 11.55 Slovenski ljudski plesi: Notranjska, vzhodna primorska, ljubljansko predmestje. 13.00 Matura 2002. 14.20 V spomin Dudleyu Mooru, portret igralca in glasbenika. 15.10 J. Gregorc - V Dedovič: Perpetuum, TV priredba baleta. 15.45 Staramo se skupaj, belgijski dok. film. 16.45 Športni film. 17.15 Evrogol. 18.15 Speedway za Grand Prix, posnetek iz Vojensa. 20.00 Ushuaia, francoska dok. serija, 8/10. 20.50 Murphy Brown, ameriška nan., 11/22. 21.20 Homo Turisticus. 21.35 Pokvarjena dekleta, angleška nad., 1/10. 22.25 Nacho Duato in trije plesi. 23.45 Videospotnice, pon.
POP TV
8.20 Ringa-Raja: Slonček Benjamin, sin. risana serija. 8.55 Vrbja vas, sin. risana serija. 9.20 Mjavl Mjavl, sin. risana serija. 9.30 Malinji dol, sin. risana serija. 9.40 Mala Kitty, sin. risana serija. 10.05 Pujsek Zlatko, sin. risana serija. 10.15 Pocahontas, sin. risani film. 11.05 Mali helikopter, risana serija. 11.25 Šolska košarkarska liga. 12.20 Pot v Kalifornijo, 3. del ameriške nan. 13.10 Bette, 13. del hum. nan. 13.40 Moja bošl, 8. del hum. nan. 14.10 Žetev, kanadski film. 15.50 Bolnišnica upanja, 5. del. 16.40 Močno zdravilo, 6. del ameriške nan. 17.30 Materin umor, ameriški film. 19.15 24 ur 19.50 Formula 1: Indianapolis, prenos dirke za VN USA. 21.50 Športna scena. 22.45 Goodyear Liga, Maccabi : Cibona VIPP posnetek košarke. 0.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.30 Mladi in nemirni, pon. 236. dela. 11.20 Mladi in nemirni, pon. 237. dela. 12.10 Mladi in nemirni, pon. 238. dela. 13.00 Mladi in nemirni, pon. 239. dela. 13.50 Mladi in nemirni, pon. 240. dela. 14.40 Begunec, 4. del ameriške nan. 15.30 Film stoletja: Kitajski sindrom, am. film. 17.40 Tarzan in izgubljeno mesto, ameriški film. 19.10 Čarovnice, 4. del am. nan. 20.00 Družinski film: Moj pes Skip, am. film. 21.45 Odvetnik z ulice, 1. del am. nan. 22.40 Glave, kanadski film. 0.30 Dannyjeve zvezde, pon.
TV 3
08.00 Risanke. 08.30 Trije prašički, risani film. 10.00 Čarovnik iz Oza, risanka. 11.00 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu. 12.00 V sedlu. 12.30 Iz domače skrinje, pon. 14.00 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 Camelot, risani film. 17.30 TV razglednica Izola. 18.00 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 18.30 Vroči veter, pon. 9. dela jugoslovanske nan. 19.30 Risanke. 20.00 Reporter X. 20.30 Alfi in prijatelji, zaba-vnoglasbena oddaja. 21.30 Knjiga. 22.00 Tvoj problem. 22.30 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 23.00 Naš vrt. 23.30 Dokumentarna oddaja. 00.30 Videostrani.
HTV 1
7.45 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Olsen Banden in Jylland, danski film. 11.40 Športne igre mladih. 12.00 Novice. 12.15 Plodovi zemlje. 13.05 TV izložba. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 ČB v barvi. 15.00 Zabavni program. 15.40 Svet zabave. 16.15 Oprah Show. 17.00 Novice. 17.15 Jack in Jill, serija. 18.05 Rojeni v svetu divjih živali, pz. serija. 18.30 Zlata dekleta. 19.00 Zadnji dan, dokum. serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Ciklus »Pink Panther«: Trail of the Pink Panther, am. film. 21.40 Glasba. 22.00 Tišina, prosiml
-	kontakt oddaja. 23.00 Novice. 23.10 Ameriški TV film: Ukradeno iz srca. 0.40 Ljubimec, fran.-britanski film. 2.30 ČB v barvi. 3.15 Oprah Show. 4.00 Neukročena Amazona, pz. serija.
HTV 2
10.30 Biblija. 10.45 Portret mesta in cerkve. 11.00 Maša, prenos. 12.05 Otroški program. 14.10 Atilla - kralj Hunov, serija. 15.35 Cosbyjev show. 16.00 Neukročena Amazona, pz. serija. 16.30 Les Yeux Bleus De Shaolin, dokum. film. 17.05 Veter v hrbet, serija. 17.55 Caracole, serija. 18.40 Zvezdne steze - Voyager, serija. 19.30 Note, notice - glasbena oddaja. 20.00 Vecer z Joolsom Hollandom, glasbeni serijal. 21.00 Novice. 21.05 Portreti umetnikov. 21.50 Čas je za jazz.
HTV 3
9.40 Pravica do rojstva, serija. 13.10 Košarka Goodyear liga: Maccabi
-	Cibona, posn. 15.00 Zagreb: Mednarodni konjeniški turnir, prenos. 17.25 Nogomet: Dinamo - Rijeka, prenos. 19.20 Športni program. 19.45 F1 za VN ZDA, prenos. 21.45 It. nogometna liga. 23.30 Šport.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 11.30 Šport. 12.00 Nogomet, liga prvakov. 12.30 Denis, film 1998. 13.40 Štirje mušketirji, serija. 15.20 F1, VN ZDA, jutranje ogrevanje, prenos. 16.15 Nogomet, avstrijska liga. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Formula ena, Velika nagrada ZDA, prenos dirke. 22.15 Columbo, kriminalka. 23.30 V očeh sovražnika, film 1998.
AVSTRIJA 2
9.05 Nedeljska matineja. 9.30 So what?. 10.30 Kulturni nasvet. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Ura tiska. 12.00 Visoka hiša. 12.30 Orientacija, oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani. 14.15 Univerzum, magazin. 15.00 Tri dame z žara, serija. 15.25 Avstrijski film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše živeti, oddaja. 18.00 Poštna loterija. 18.30 Slike iz deželnega studia Spodnje Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes.. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v sjiki. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Pes je prišel v kuhinjo, film. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Ljubljeni nasprotniki, film.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
Minister za zdravstvo ojiDzarja: Prekomerno pitje alkgfiola škoduje zdrovju.

izdelki po

cenah za

prihranke
BR^A
Ponudba velja do 31* 10.2002 v vseh prodajalnah ERA Petlja
REPORTAŽE, AKCIJE
BANSKA STIAVNICA / SODELOVANJE PARTNERSKIH MEST
Možnosti v kulturi in turizmu
Kot smo pred časom že pisali, so se svetniki mestne občine Ptuj z županom Miroslavom Lucijem, podžupanoma Mitjem Mrgoletom in Ervinom Hojkerjem ter z dokaj močnim spremstvom direktorjev in predstavnikov nekaterih ptujskih kulturnih in turističnih organizacij ter podjetij sredi julija mudili na obisku v nemškem mestu Burghausen ter v slovaškem rudarskem, kulturno-zgodovinsko izredno zanimivem mestu Banska Štiavnica.
O Burghausnu smo že pisali, v tokratnem reportažnem zapisu pa vam želimo predstaviti predvsem najstarejše slovaško rudarsko mesto Banska Štiavnica, s katerim bi lahko navezali največ stikov predvsem na področju kulture in turizma.
Kot je povedal župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci, smo prve stike s predstavniki naj-
starejšega slovaškega rudarskega mesta Banska Štiavnica Ptujč-ani navezali pred 3 leti na mednarodnem tekmovanju Narodi v razcvetu. Že sredi lanskega leta je bila v tem prijaznem mestu na prvem obisku tričlanska delegacija iz Ptuja z županom Miroslavom Lucijem na čelu, ki je ugotovila več možnosti sodelovanj, letos julija pa ga je obiska-
Harmonikarji iz Najdeš so zaigrali kopalcem ob Pocuvadlians-kem jezeru
la nekoliko močnejša delegacija svetnikov, turističnih delavcev in gospodarstvenikov.
Najprej na kratko o Slovaški, ki se je januarja 1993 sporazumno razšla s z gospodarsko bolj razvito Češko in leži v centralnem delu Evrope. Po zadnjih podatkih ima 5,3 milijona prebivalcev, razprostira se na okoli 490.000 kvadratnih kilometrih, glavno mesto pa je Bratislava, ki leži tik ob tromeji med Češko, Avstrijo in Madžarsko. Kot smo slišali, je Slovaška dovzetna za tuje naložbe, čeprav lahko podjetniki naletijo na nekatere težave; tuje pravne ali fizične osebe lahko na Slovaškem ustanovijo podjetje, ne smejo pa kupovati zemlje.
Mesto Banska Štiavnica leži severovzhodno od Bratislave v osrednjem delu Slovaške med 40 km oddaljenim Zvolenom in 60 km oddaljeno Bansko Bystrico in je znamenito predvsem po {tevilnih rudnikih zlate in srebrne rude ter po izrednih kulturno-zgodovinskih spomenikih. Zlato in srebro so tam pričeli kopati že Kelti v 2. in 3. stoletju, vrhunec izkopov pa so dosegli predvsem v srednjem veku; v habsburški monarhiji je bilo eno najpomembnejših mest za pridobivanje žlahtnih kovin in drugo največje mesto na Slovaškem, tam je bila prva in naj-
večja rudarska šola na Slovaškem v letih od 1762 do 1919 pa je delovala celo Rudarska akademija.
Po razpoložljivih podatkih so iz rudnikov Banske Štiavnice pridobili več kot 10.000 ton zlata ter več kot 100.000 ton srebra. Iz njihovega zlata so bile izdela-
nad mestom pa se dviguje podobno kot na Ptuju stari grad, medtem ko ja na bližnjem hribu novejši dvorec, ki mu pravijo novi grad.
Zares lepo in kulturno bogato mesto, polno prijaznih ljudi. Presenečeni smo bili, ko smo v turističnem biroju sredi mesta med številnim gradivom našli tudi prospekte Ptuja in Slovenije. Sicer pa so nam povedali, da Bansko Štiavnico vsako leto obišče okoli 500.000 turistov, tudi iz Amerike in Japonske, da ima-
da tudi iz gospodarstva, saj so možnosti za sodelovanje na teh področjih dovolj velike. Za pravo slovensko vzdušje je tudi v Banski Štiavnici poskrbela 8-č-lanska skupina mladih harmonikarjev iz Kulturnega društva Valentina Žumra iz Hajdoš, ki je "urezala" nekaj slovenskih županu in svetnikom v Mestni hiši, zatem pa je pritegnila pozornost še v centru mesta.
Po ogledu večjih in pomembnejših kulturnih spomenikov, muzejev in ustanov Banske Šti-
Pogled na eno najbolje ohranjenih ulic v starem delu Banske [tiavnice s cerkvijo sv. Katarine in Mestno hi{o v ozadju. Foto: M. Ozmec
na krone več evropskih kraljev in cesarjev, proti koncu 19. stoletja pa so zaloge začele usihati, tako da so v prejšnjem stoletju izkop morali prenehati.
Banska Štiavnica se razprostira nad 1000 m nadmorske višine na gričevnatem območju, ki je podobno našim Slovenskim goricam, ponaša se z najstarejšim mestnim pečatom v Evropi, saj je iz leta 1275, znano pa je tudi po številnih vodnih zajetjih ali akumulacijskih jezerih -več kot 60 so jih zgradili, da so obvarovali rudniške rove pred vdori vode. Nekaj večjih se je ohranilo do današnjih dni in so priljubljena izletniška točka.
Kot je na slavnostnem sprejemu v Mestni hiši povedal župan Banske Štiavnice primator ing. Marian Lechner, se mesto ponaša z okoli 150 spomeniki arhitekture in več kot 50 drugimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki, zaradi česar je od leta 1993 pod Unescovo zaščito. Poleg štirih cerkva (sv. Katarine, Marije Snežne, Marije Brezmadežne in evangeličanske) je v starem mestnem jedru še čudovito ohranjena Mestna hiša, nad katero je blizu 10 m visok spomenik svete Trojice, tu so rudarski, arheološki in muzej rudnin,
jo dva oddelka univerze z okoli 700 študenti in okoli 1000 srednješolcev, pa tudi da imajo velike možnosti na področju turizma in lovstva, saj so okoliški gozdovi polni predvsem visoke divjadi - srn, jelenov in celo medveda. Župan Marian Lech-ner je izrazil iskreno željo, da bi prijateljevanje in sodelovanje s Ptujem poglobili, saj obstaja poleg dobre volje za to več dobrih razlogov.
V sproščenem pogovoru s predstavniki obeh mest je delegacija iz Ptuja ugotovila vrsto skupnih interesov in stičnih točk, ki jih bodo zagotovo povezovali tudi v prihodnje, predvsem na področju kulturne in turistične izmenjave, pa tudi na področju lovstva in ribištva. O nekaterih konkretnejših oblikah sodelovanja so pozneje govorili tudi ob obisku delegacije Banske Štiavnice ob prazniku mestne občine Ptuj v začetku avgusta.
Sicer pa so bile najzgovornejše besede ptujskega župana Miroslava Lucija, ki je ob zaključku obiska v Banski Štiavnici pov-daril, da so politiki svoje delo opravili in da so sedaj na vrsti še drugi, predvsem iz kulturnih in turističnih organizacij ter mor-
avnice je ptujska delegacija preživela preostanek dneva ob ogledu akumulacijskih jezer ter ob 12 kilometrov oddaljeni priljubljeni rekreacijski točki Počuvad-liansko jezero. To je biser narave z jezerom na nadmorski višini 1009 m, ki po bistrosti in barvi vode nekoliko spominja na Bohinjsko jezero. Kar 13 hektarov je veliko in obkroženo z gozdovi ter nekoliko toplejše, tako da je čez poletje obkroženo s številnimi kopalci, ribiči in drugimi obiskovalci. V jezeru je precej rib, od krapov do postrvi, v okoliških gozdovih pa polno gozdnih sadežev, od gob do borovnic, pa seveda najrazličnejše divjadi. Skratka lepota, ki pomirja in daje človeku novih moči in ki jo velja doživeti. Navsezadnje 530 km le ni tako daleč.
M. Ozmec
IZJEMNO!
msjs^pjiu
Opekarna Opté Ptuj, d.o.o.
OPEČNO	^
STROPNO POLNILO 40
II. kvalitete || 90,00 SIT/kos SI
f CM
T
T
O o
Ponedeljek, 30. septembe
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Iz popotne torbe: Gumb In srajca. 9.20 Marko, mavri~na ribica, risana nan., 42.epizoda. 9.30 Oddaja za otroke. 10.00 Orjaki, angle{ka dok. serija, 3/6. 10.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor 10.55 Tistega lepega popoldneva. 13.00 Poro~ila, {port, vreme. 13.15 Tistega lepega popoldneva, pon. 15.30 Legende morja, francoska dok. serija, 6/13. 15.55 Dober dan, koro{ka. 16.30 Poro~ila, {port, vreme. 16.50 Otok živali, risana nan., 8/13. 17.15 Radovedni taček: Jama. 17.35 Vem, ve{. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Mana-tea, fra. nad., 8/13. 20.55 Svetovni izzivi. 21.25 Ne/znani oder. 22.00 Odmevi. 22.50 Dosežki. 23.10 Knjiga mene briga: Vesna Milek - Kalipso. 23.35 Vem, ve{, pon. 0.25 Ne/znani oder, pon.
0.50	Svetovni izzivi, pon. 1.20 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 40.epizoda, pon. 1.45 Sternbergovi, nem{ka nad., 16/18, pon. 2.30 Parada plesa, pon. 2.50 Homo Turisticus, pon. 3.10 Studio City, pon. 4.05 Končnica, pon. 5.20 Šport.
SLOVENIJA 2
9.05 Dobro jutro, pon. 13.25 Nadčlovek, ang. znanstvena serija, 1/6. 14.10 Sobotna noč. 16.15 Mary Tyler Moore, am. nan., 40. del. 16.45 Sternbergovi, nem{ka nad., 16/18. 17.45 Dober tek vam želi Renimol iz Indije. 17.55 Velika otročaja, angle{ka nad., 3/13. 18.20 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 20.00 Studio City. 21.05 Končnica. 22.10 Hotel kralja Davida, izraelska dok. oddaja. 23.00 Brane Rončel Izza odra. 0.25 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 43. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 113. dela. 10.55 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 40. dela. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 20. dela. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Varuhi luke, 45. del. 15.30 Ljubezen brez greha, 21. del mehi{ke nad. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 41. del. 17.20 Močno me objemi, 114. del. 18.15 Salome, 44. del. 19.15 24 ur 20.00 Pod eno streho, 1. del sosedske nad. 21.00 Sedma nebesa, 1. del ameri{ke nan. 22.00 Raztresena Ally, 5. del ameri-{ke nan. 22.55 Odpadnik, 1. del ameri{ka nan. 23.45 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Dvakrat v življenju, pon. 11. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Mladi in nemirni, 241. del. 13.50 Obala ljubezni, 115. del. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Mož akcije, risana serija. 16.30 Zenki, risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 12. del kanadske nan. 17.45 Korak za korakom, 15. del ameri{ke hum. nan. 18.15 Jesse, 3. del ameri{ke hum. nan. 18.45 Družina za umret, 22. del ameri{ke hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Sprin-gerja, pogovorna oddaja. 20.00 Super^llm: Aljaska v plamenih, ameri{ki film. 21.50 Ti in jaz, 9. del ameri{ke hum. nan. 22.20 Tretji kamen od sonca, 18. del ameri{ke hum._ nan. 22.50 Noro zaljubljena, 17. del ameri{ke hum. nan. 23.20 Šov Jerryja Sprin-gerja, pon. pogovorne oddaje. 0.10 Rdeče petke, erotična serija.
TV3
07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Knjiga, pon. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.15 Moč polnega življenja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Automobille, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 4 km na uro, pon. filma. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 To je Bush,
1.	del nan. 20.30 Reklamni predah. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Motomania. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Nivea Sun Beach Volley, reportaža. 23.45 Videalisti, pon.
HTV 1
7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 10.45 Kviz. 11.00 Otro{ki program. 12.00 Novice. 12.30 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otro{ki program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrva{ka danes. 17.50 Dokum. oddaja. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 18.53 TV spored. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokum. oddaja. 20.45 Latinica. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Znanstveno srečanje. 0.05 Selena, am. film. 2.10 Zahodno krilo, serija. 2.55 Frasier, serija. 3.20 Srečen dan, britansko-kanadski TV film.
HTV 2
8.10 Risanka. 8.35 Horace in Tina, serija. 12.30 Hru{ke in jabolka, kuharski dvoboj. 13.00 Glamour Caffe. 14.00 Željka Ogresta. 15.00 Čast in slava, am. film. 16.40 Novice. 16.45 TV koledar 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.10 Panorama. 18.45 Življenje na severu, serija. 19.30 Kraljstvo divjine. 20.05 Frasier, serija. 20.35 Zahodno krilo. 21.15 Novice. 21.25 Alo, alo, serija. 21.55 Srečen dan, britansko-kanadski TV film. 23.30 Seinfeld.
HTV 3
17.30 Indianapolis: F1 za VN ZDA, posn. 19.30 Planet glasba. 20.10 Petica - evropski nogomet. 21.25 Planet Internet. 21.55 Note, notice. 22.25 Šport. 22.35 Zvočni udar. 23.35 Življenje na severu, serija.
AVSTRIJA 1
6.05 Otro{ki program. 8.05 Korak za korakom, serija. 8.30 Mladi Herkules, seri a. 8.50 Življenje in jaz, serija. 9.10 Jesse, serija. 9.30 Sabrina, serija. 10.35 Denis, film. 11.45 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Superman, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 X Faktor, serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Malcolm, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone, kviz 21.15 Eden kot nobeden, film 1999. 22.45 Astronavtova žena, film 1997. 0.25 Nikita, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1604). 9.50 Policijska in{pekcija 1. 10.15 Monaco Franze. 11.10 Ljubezenske zgodbe. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Spodnje Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1, serija. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Na{ Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1605). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hi{a Falkenau, serija. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Stiči{če kultura.
Torek, 1. oktober
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Radovedni Taček: Jama. 9.20 Srebrnogrivi konjič, risana nan., 26., zadnja epizoda. 9.45 Otok živali, risana nan., 8/13. 10.10 Študentska ulica, oddaja za {tudente. 10.40 Vem, ve{. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Manatea, francoska nad., 8/13. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Ljudje in zemlja. 14.25 Za Veroniko, dok. oddaja. 14.50 Polnočni klub. 16.00 Duhovni utrip. 16.30 Poročila. 16.50 Slovenske iz{tevanke z M. Osojnik: Ani Bani, Ani Bani. 16.55 Sprehodi v naravo: Dolomitno pobočje. 17.05 Knjiga mene briga: Vesna Milek -Kalipso, pon. 17.30 Sfinga, nem{ka dok. serija, 5., zadnji del. 18.20 Zakladi sveta, nem{ka dok. serija, 6/26. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Prijatelja, dokum. meseca. 21.00 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.50 Bere-nika, francoska drama. 0.25 Sfinga, nem{ka dok. serija, 5., zadnji del, pon. 1.15 Zakladi sveta, nem{ka dok. serija, 6/26, pon. 1.30 Prijatelja, dokum. meseca, pon. 2.20 Aktualno, pon. 3.10 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 41.epizoda, pon. 3.35 Sternbergovi, nem{ka nad., 17/18, pon. 4.20 Berenika, francoska drama, pon.
SLOVENIJA 2
8.30 Dober dan, koro{ka. 9.05 Dobro jutro. 14.20 Studio City. 15.15 Končnica. 16.15 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 41.epi-zoda. 16.45 Sternbergovi, nem{ka nad., 17/18. 17.45 Ta{ča, nem{ki film. 20.00 Mladi filmarji: Perič je Michelle Pfeiffer. 20.35 Liga prvakov v nogometu Bayern : Milan, prenos. 22.35 Bojevniki, angle{ki film. 0.35 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 44. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 114. dela mehi{ke nad. 10.55 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 41. dela mehi{ke nad. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 21. dela mehi{ke nad. 13.10 Pod eno streho, pon. 1. dela sosedske nad. 14.05 Varuhi luke, 46. del avstralske nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 22. del mehi{ke nad. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 42. del mehi{ke nad. 17.20 Močno me objemi, 115. del mehi{ke nad. 18.15 Salome, 45. del mehi{ke nad. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 21.00 Resnična zgodba: Moč dotika, ameri{ki film. 22.40 Odpadnik, 2. del ameri{ka nan. 23.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Dvakrat v življenju, pon. 12. dela kanadske nan. 12.10 Simpatije, 4. zadnji del. 13.00 Mladi in nemirni, 242. del. 13.50 Obala ljubezni, 116. del. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Mož akcije, sinhronizirana risana serija. 16.30 Zenki, sinhronizi-rana risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 13. del kanadske nan. 17.45 Korak za korakom, 16. del. 18.15 Jesse, 4. del. 18.45 Družina za umret, 23. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Akcija: Operacija Delta, ameri{ki film. 21.40 Ti in jaz, 10. del. 22.10 Tretji kamen od sonca, 19. del. 22.40 Noro zaljubljena, 18. del hum. nan. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.00 Rdeče petke, erotična serija.
TV3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Motor Show Report, pon. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Alfi in prijatelji, pon. 17.20 To je Bush, pon. 1. dela nan. 17.50 Reklamni predah. 18.20 Motomania. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja. 21.00 TV razglednica - Menge{. 21.30 Avtodrom. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Videalisti, pon. 23.45 Automobille. 00.30 Videostrani.
HTV 1
7.05 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 10.45 Kviz. 11.00 Otro{ki program. 12.00 Novice. 12.30 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otro{ki program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Obe strani. 17.30 Hrva{ka danes. 17.50 Govorimo o zdravju. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno naselje. 20.40 Mestni ritem, glasbena oddaja. 21.10 Forum. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Inter-nacional, magazin. 23.30 Lov na Rdeči oktober, am. film. 1.40 Pravica za vse, serija. 2.25 Smrtna kazen, serija. 2.50 Kinoteka: Tom Jones, britanski film. 4.55 Glasbena TV. 5.45 Seinfeld, serija.
HTV 2
12.30 Kuharski dvoboj. 13.00 Dokum. oddaja. 13.30 Kultura. 14.00 Znanstveno srečanje. 15.00 Film. 16.40 Novice. 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.10 Panorama. 18.45 Življenje na severu, serija. 19.30 Kraljstvo divjine. 20.05 Smrtna kazen, serija. 20.35 Pravica za vse, serija. 21.15 Novice. 21.25 Alo, alo, serija. 21.55 Kinoteka: Tom Jones, britanski film. 23.40 Seinfeld, serija.
HTV 3
17.15 Nogomet: Liga prvakov. 18.15 Petica - evropski nogomet. 19.30 Planet glasba. 20.05 Reprizni program. 20.30 Nogometna Liga prvakov, prenos. 22.35 Olimpijski magazin. 23.00 Šport danes. 23.10 Življenje na severu, serija. 23.55 Nogometna Liga prvakov.
AVSTRIJA 1
6.10 Otro{ki program. 8.00 Varu{ka. 8.25 Sabrina. 8.45 Superman. 9.35 Herkul. 10.15 Ljubljeni nasprotniki, pon. filma. 11.45 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 X Faktor 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Malcolm, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117. 21.10 Debeluhar, serija. 22.45 Seks v mestu, serija. 23.15 Nogomet, Liga prvakov.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepo, (1605). 9.50 Policijska in{pekcija 1, serija. 10.15 Dokum. oddaja. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria, oddaja. 12.35 Tedenska poročila. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1, serija. 14.05 Dr. Quinn, serija. 14.50 Na{ Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1606). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Reportaža. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizori{ču. 23.05 Križemkražem. 0.00 Čas v sliki.
Sreda, 2. oktober
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Babar, risana nan., 11/13. 9.30 Pipsi, risana nan., 17/26. 9.50 Slovenske iz{tevanke z M. Osojnik: Ani Bani, Ani Bani. 9.55 Sprehodi v naravo: Dolomi-tno pobočje. 10.10 Oddaja za otroke. 10.35 Knjiga mene briga: Vesna Milek - Kalipso. 10.50 sveta, nem{ka dok. serija, 6/26. 11.05 Sfinga, nem{ka dok. serija, 5., zadnji del. 11.55 National Geographic, ameri{ka dok. serija, 19/23. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Supermodel leta 2002. 14.15 Prijatelja, dokumentarec meseca. 15.05 Aktualno. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.50 Plesni forum Celje: Čarovnik iz Oza, plesna predstava. 17.35 Bratranci, angle{ka poljud. serija, 1/3. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Sedmi pečat: Palmetto, ameri-{ki film. 22.00 Odmevi. 22.55 Terminal. 0.30 Bratranci, angle{ka poljud. serija, 1/3, pon. 1.20 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 42.epizoda, pon. 1.45 Sternbergovi, nem{ka nad., 18., zadnji del, pon. 2.30 Slavospev, avstralski film, pon. 4.30 Šport.
SLOVENIJA 2
15.25 Slovenski ljudski plesi: Notranjska, Vzhodna Primorska, Ljubljansko Predmestje. 15.55 Homo Turisticus. 16.15 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 42. epizoda. 16.45 Sternbergovi, nem{ka nad., 18., zadnji del. 17.55 Ljubljana: Vega Olimpija - Pivovarna La{ko, prenos. 20.00 Šport. 23.00 Videospotnice.
POP TV
9.10 Salome, pon. 44. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 114. dela. 10.55 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 41. dela. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 21. dela. 13.10 Pod eno streho, pon. 1. dela sosedske nad. 14.05 Varuhi luke, 46. del. 15.30 Ljubezen brez greha, 22. del mehi{ke nad. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 42. del mehi{ke nad. 17.20 Močno me objemi, 115. del mehi{ke nad. 18.15 Salome, 45. del mehi{ke nad. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 21.00 Resnična zgodba: Moč dotika, ameri{ki film. 22.40 Odpadnik, 2. del ameri{ka nan. 23.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Dvakrat v življenju, pon. 13. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde, posnetek. 13.00 Mladi in nemirni, 243. del. 13.50 Obala ljubezni, 117. del. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Mož akcije, risana serija. 16.30 Zenki, risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 14. del. 17.45 Korak za korakom, 17. del ameri{ke hum. nan. 18.15 Jesse, 5. del. 18.45 Družina za umret, 24. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Svilene sence, 4. del ameri{ke nan. 21.00 Ekstra magazin. 21.50 Ti in jaz, 11. del hum. nan. 22.20 Tretji kamen od sonca, zadnji del hum. nan. 22.50 Noro zaljubljena, 19. del hum. nan. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon.
Televizija Ptuj
(v soboto ob 21. uri in v nedeljo ob 10. uri)
Na sporedu je glasbena oddaja "Graška gora poje in igra 2002" - prvi del, sledi poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati".
TV 3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wal Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Avtodrom, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.20 Nivea Sun Beach Volley, reportaža. 14.20 [tiri ta~ke, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Automobille. 16.30 Popotni blues, ameriški dok. glasbeni film. 18.20 Gradimo, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 Bonanca, 20. del nan. 21.00 Sijaj. 21.30 Inline hokej. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Ekskluzivni magazin. 23.45 Videalisti, pon.
HTV 1
7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Izobraž. program. 10.45 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Klic duha. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrva{ka danes. 17.45 TV spored. 17.50 Svet podjetni{tva. 18.20 Dokum. oddaja. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer 18.53 TV spored. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Znaki časa. 21.00 Zaključen svet, oddaja o filmu. 21.30 Veliki pisci: Alberto Moravia. 22.15 Glasba. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Poslovni klub. 23.30 Jazz. 0.35 Škandal, britanski film. 2.25 Re{evalna služba, serija.
HTV 2
12.30 Globalno naselje. 13.00 Govorimo o zdravju. 13.30 Inter-nacional, magazin. 14.00 ČB v barvi. 14.45 Glasba. 15.00 Ples z belim psom, am. film. 16.40 Novice. 16.55 Planetglasba. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.10 Panorama. 18.45 Življenje na severu. 19.30 Kraljstvo divjine. 20.05 Simpsonovi. 20.35 Re{evalna služba. 21.15 Novice. 21.25 Alo, alo. 21.55 Karakter, film. 0.00 Seinfeld.
HTV 3
20.15 Nogometna Liga_ prvakov, prenos. 22.30 Šport danes. 22.40 Planetarni zvok. 23.10 Življenje na severu, serija. 23.55 Liga prvakov.
AVSTRIJA 1
6.05 Otro{ki program. 7.55 Korak za korakom, serija. 8.20 Varu{ka, serija. 8.40 Sabrina, serija. 9.05 Superman, serija. 9.50 Herkul, serija. 10.15 Columbo. 11.45 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Superman. 16.30 Dawson's creek, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 X Faktor, serija. 18.30 Varu{ka. 19.00 Malcolm, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Nogomet, Liga prvakov.
AVSTRIJA 2
9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1606). 9.50 Policijska in{pekcija 1. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Reportaža. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1, serija. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Na{ Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1607). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 18.48 Lotto. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Evropska panorama. 23.15 Dokum. odd.
Vsak
ponedeuek med 21. in 22. uro na
programu
radia
ftuj
pripravlja
in vodi:
^ajujimir kajzoVar
10
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
LESTVICA:
Vsak četrtek ob 20.00 uri
1 muoùi
n
mičmm. 7
13. Štajerskih 7 - Ko poljubim te
12. Pogum - Po domače
11. Ans. Cvet - Polio je najlepša stvar
10. Fantje z Grašice gore - Ne joči
09. Rol(ovnjači - Ob prazniidh
08. Ans. Sicer - Mali zaspančeic
07. Rosa - Po pameti ravnaj
06. Ans. l\/larjana Drofenilta -V hiši domači
05. Ans. Lipovšel< - Se še spominjaš Grašice gore
04. Družinsl<i trio Pogladič - Nlicoil ne pozabi
03. Simon Plazi s prijatelji - Povejte zvezde
02. Ans. Primoža Zaiožnil(a - Iskrice
01. Ans. Frančič - Bell dom

1.	Brina - Hopa cupa
2.	Aieicsandra Krajne - Dobro jutro mati
3.	iVIllena in Natalija Kolšel< - Ko slavimo
4.	Ball(y - Kdo te ijubli bo
5.	Victory - Teklla iz tvojega popita
6.	Štajerski i\/llšo - Pojte z menoj
7.	Lukas - Anita
Poskočnih 13
Glasujem za: _
Veličastnih 7
Glasujem za;
' Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov;
MEOAMARKETINGd.o.o.,p.p. 318,2250Ptuj
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Irena Plšek, Oretiova cesta 52,2312 Oretiova vas
Xradioptuj
89.8*98.e'l04.3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 26. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 Horoskop. 9.05 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 CONECT 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
PETEK, 27. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.40 VEDEŽEVANJE. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran GlušičJ. 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 DJ TIME (Radio Salomon). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).
SOBOTA, 28. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja
Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). NEDELJA, 29. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).
PONEDELJEK, 30. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajn{ek). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormo{ka in lenar{ka kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja
Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).
TOREK, 1. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOIP 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 VRTIČKARIJE (Mi{a Pu{enjak in Tatjana Mohorko). 20.00 VEČERNI PROGRAM (ABCD in Glasba za lahko noč). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).
SREDA, 2. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.10 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 18.00 NAŠ GOST 20.00 VEČERNI PROGRAM: Škrjančkov ropot. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).
TURISTIČNI TEDNIK
KRAJI, KI OČARAJO ...
Kartuzija Pleterje - v samoti molka
Ko se uro pred polnočjo oglasi zvon, se samostan prebudi. Menihi v svojih samostanskih celicah pokleknejo k prvi no~ni molitvi. Kartuzija Pleterje ostaja zvesta devetsto let staremu kartuzijanske-mu izro~ilu, obenem pa se prilagaja tudi zahtevam sodobnega sveta.
Ko se noč bliža svojemu vrhuncu in je kljub pozni uri še marsikje prav živahno, je ob vznožju Gorjancev spokojna tišina. Na kraju, kjer ponika gorjanski potoček Globoko, v objemu noči in varstvu skrivnostnih gorjanskih gozdov počiva samostan Pleterje, najvzhod-nejša evropska kartuzija. Med tihim žuborenjem vode v vodnjaku na samostanskem dvorišču se sliši le bitje stolpne ure, dokler se uro pred polnočjo ob rojevanju novega dne ne oglasi zvon. Samostan se prebudi in menihi v belih kutah pokleknejo k molitvi v svojih samostanskih celicah, nato pa z lučkami v rokah krenejo po dolgem križnem hodniku v cerkev k skupnim nočnim molitvam. Pod oboke samostanske cerkve se dvignejo psalmi in himne, peti po starodavnih napevih gregorijanske-ga korala, s katerimi kartuzijani že dobrih devetsto let neomajno pričajo o
živosti vere in duhovnosti na tem svetu...
Očitno je v kartuzijanstvu trajna odličnost, ki kljubuje stoletjem in zgodovinskim spremembam. Red je nastal v Franciji in se je od tam hitro širil po zahodni Evropi. Najdlje na vzhod je že v 12.stoletju segel prav na slovenskih tleh. Ohranila se je le najmlajša med njimi, Pleterska kartuzija, ki jo je ustanovil celjski grof Herman II. v za-
~etku 15.stoletja. Konec 16. stoletja je bil samostan razpuščen, leta 1899 pa so kartuzijani znova odkupili svojo nekdanjo pletersko posest in po načrtih francoskega arhitekta J.F.Pichata pozidali novo kartuzijo, ki se je ohranila pri življenju do današnjih dni. Prebrodila je tudi težke čase II. svetovne vojne, zaradi podpore NOB pa se je ohranila tudi po njej - kot edina kar-tuzija v vsem tedanjem socialističnem svetu!
Od srednjeveškega samostana sta ostali le stara cerkev in zakristija. Ta najčistejši in naplemenitejši gotski stavbni spomenik na Slovenskem so v osemdesetih letih obnovili in je danes odprt za obiskovalce. V zakristiji si je možno ogledati multivizijsko predstavitev o kartuzijanskem redu in pleterski kar-tuziji, v cerkvi pa ob~asno potekajo kulturne prireditve. Tako lahko obiskovalci nekoliko spoznajo življenje ple-terskega samostana. Vstop vanj laikom praviloma ni dovoljen. 2600 metrov dolg zid zapira samostan pred zunanjim svetom. Za njim so tako cerkev, kapele, meniške hišice in drugi samostanski prostori, kot hlevi, vinska klet, sirarna, sadovnjaki, travniki in del gozda.
Od kulturnih znamenitosti Pleterij,
Nagradno turisti~no vpra{anje
Osrednjo prireditev ob svetovnem dnevu turizma bo v mestni občini Ptuj pripravilo Turisti~no dru{tvo Ptuj 28. septembra ob 10. uri na Mestnem trgu. V kulturnem programu bodo nastopili u~enci O[ Olge Meglič in harmonikarji iz Hajdo{. Ob tej priložnosti se bodo s priznanji zahvalili vsem, ki so se v zadnjem letu najbolj trudili pri urejanju okolja. Prejelo jih bo 64 posameznikov, podjetij in institucij, županu mestne občine Ptuj pa bodo v hranjenje predali srebrno plaketo, ki jo mesto osvojilo na leto{njem tekmovanju Entente Florale.
S plaketami Entente Florale se bodo za prispevek v okviru letošnjega istoimenskega tekmovanja zahvalili Termam Ptuj, Pokrajinskemu muzeju Ptuj, LTO Ptuj, Komunalnemu podjetju Ptuj in Domu upokojencev Ptuj, ki je svoje poslovanje uredil skladno s standardi kvalitete.
Ob svetovnem dnevu turizma, ki je tudi priložnost za analizo stanja v ptujskem turizmu in za preveritev dosedanjega uresničevanja strategije razvoja turizma na Ptuju, ki so jo mestni svetniki sprejeli pred dvema letoma, bo dan velik poudarek tudi odnosu države do civilne družbe v luči nove strategije
razvoja turizma v Sloveniji, ki jo je že sprejela vlada. V Turistični zvezi Slovenije ugotavljajo, da je odnos države do civilne družbe v Sloveniji slab, zato predlagajo sprejem posebnega dokumenta o razvoju civilne družbe, o njeni vlogi pri razvoju države, zlasti še pri razvojni koordinaciji.
Nova strategija turizma v Sloveniji turističnim društvenim organizacijam nalaga večje sodelovanje z drugimi društvi, kot so lovci, ribiči, društva žena, društva vinogradnikov in podobno pri oblikovanju turistične ponudbe.
V Turističnem društvu Ptuj so zadovoljni tudi z letošnjimi rezultati turistične porote, kjer se je Ptuj med urbanimi mesti uvrstil na drugo mesto, v ocenjevanju Turistične zveze Slovenije "Moja dežela - lepa in gostoljubna" pa bo v konkurenci turističnih krajev po vsej
verjetnosti tudi letos tretji.
***
Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejela Zdenka Nemec, Vodnikova ulica 2, Ptuj. V po-
štev za žrebanje so prišli vsi bralci, ki so zapisali, da ima Ptuj 709 turističnih postelj. Takšne podatke ima tudi statistični urad Slovenije.
Danes sprašujemo, kateri slovenski muzej je lani obiskalo največ obiskovalcev. Nagrada za pravilen odgovor so tri vstopnice za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredištvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 4. oktobra.
ki javnosti niso dostopne, velja omeniti knjižnico z ve~ kot 20.000 knjigami,
od katerih je večina religiozne vsebine, in seveda notranjo opremo samostanske cerkve in kapel. Najdragocenejše in najzanimivejše slikarske umetnine so kartuzijani že pred leti predali za nedoločen čas v hrambo Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici, kjer so kot Ple-
terska zbirka na ogled javnosti.
Čeprav je kartuzija Pleterje za javnost zaprta, jo je vseeno vredno obiskati. In če se boste znašli tam, zakaj bi ne krenili po pleterski krožni pešpoti, ki vodi skozi gozd do hudourniške struge Globoko in med vinogradi na Pleter-ski hrib, od koder boste imeli čudovit pogled na kartuzijo, nato pa mimo samostanskega obzidja do muzeja na prostem, kjer so na ogled stare dolenjske lesene hiše, kašča, kozolec in drugi spomeniki slovenskega ljudskega stavbarstva, ki so jih obnovili in postavili na pobudo kartuzije.
Kartuzija pa ni le duhovno središče, ampak je tudi gospodarsko dejavna skupnost, ki se skuša sama oskrbovati s sadjarstvom, živinorejo in vinogradništvom, zraven pa pridelati še kaj za prodajo. Ljubitelji spominkov boste tako lahko v trgovinici ob vhodu v samostan kupili značilne pleterske izdelke in pridelke: znamenito pletersko hruško v steklenici z žganjem, pleterski brin-jevec in sadjevec, cvi~ek in belo vino pleter, kartuzijanski sir brie z žlahtno plesnijo, ~ebelji zaklad z medom, ...
Vsakodnevni no~ni oficij, kot pravijo polnočnim molitvam in branju svetega pisma, je ob jutranji maši, kratki dopoldanski skupni molitvi in popoldanskih večernicah v samostanski cerkvi edino druženje belih menihov, kartuzijanov v Pleterjih. Sicer žive v samoti in molku
PTUJ, Trstenjakova 7, 02/749-34-56
Dom upokojencev je ena tistih ptujskih ustanov, ki se še posebej trudi za urejeno okolje. Foto: Črtomir Goznik
VOdENAPOTOVANJA: SRI LANKA IN MALDM 25.10,10 dni 297.500
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKAl 20.11., 19 dni 707.000l
NOVOLETNA TAJSKA 27.12., 10 dni 329.900
ENKA^
www.enka.si
TURČIJA htl. Delfin, 5 X POL 73.9DD BRAČ	39.900
JADRAN:
UMAG 12.200 dep. Istra, 3 X POL
NOVIGRAD 20.000 htl. Laguna, bazen, 3 x POL
POREČ	24.000
htl. Delfin, 5 X POL
BRAČ	39.900
vsak v svoji celici, kot veleva redovno pravilo, povzeto po zgledih iz samostanske skupnosti, ki jo je ob koncu 11. stoletja ustanovil sv. Bruno. Iz samote stopijo še na skupno nedeljsko kosilo in na skupen obed ob velikih praznikih ter enkrat tedensko na daljši sprehod po okolici samostana. Občasno so skupaj še ob kakšnem opravilu, kot je trgatev, sicer pa kartuzijani vse svoje meniško življenje preživijo vsak v svoji hišici z malim vrtom. V njih menih moli, razmišlja, dela, bere, počiva, študira, se hrani in spi, dokler ga po smrti ne pokopljejo na samostanskem pokopališču, obdanem s cipresami, v grob s križem brez imena.
Samotarsko življenje v molitvi in premišljevanju, ki je posvečeno iskanju in združevanju z Bogom, je srž kar-tuzijanstva. Malo jih je poklicanih na to zahtevno in duhovnosti povsem posvečeno življenjsko pot, saj je tako drugačna od sodobnega življenja, a vendar tudi današnji čas rojeva može, ki so pripravljeni na samotarsko meniško živl je-nje. V Pleterjah ta čas prebiva trinajst menihov. V ta kraj samote in molitve so prišli z vseh koncev Evrope. Poleg Slovencev so tu še pripadniki šestih drugih narodnosti.
Želim vam prijeten konec tedna; preživite ga mirno! Morda pa se napotite v Pleterje in se tam naužijete miru, ki je nam vsem tako zelo potreben v tem stresnem času in kaotičnem svetu.
POGLEJ IN
ODPOTUJ
CHIEMSEE,1=2
9.990
2.11., enodnevni av odhod iz Maribora
.....et, cena za dve osebi,
CRES, Sončkov klub
10.950
26.10., 2* hotel Kimen, 3D, POL, organizirani pohodi, otrok do 12. letbrezpiaino
PORTOROŽ,1=2
17-990
25.10.02 - 30.3.03,3' hotei Lucija, SonCiiov idub, 3/4D, NZ,izieti, Sport, animacija
TERME ČATEŽ, Sončkov klub
25.500
25. - 31.10., 4' hotel Toplica, 3D, POL, kopanja, iport, otrok do 12. lethrezplaiino_
TRGATEV MANDARIN
39.900
26.10., 3* hotel Stella, 4D, POL, avtobus Iz MB, CE, U, izleti: Dubrovnik, Mostar, Noratva
TUNIZIJA
J
79.900
7.1D.,3* hotel Mahmoud, 7D, POL, letalo z Brnika
EGIPT,
Nilu
174.000
24.10., 5* hotel « ladja, 8D, POL, posebne letalo z Brnika
'SONČEK
PTUJ, Kr^mpljeva S, tel. 02/749 32 82 TUl potovalni center
ZANIMIVOSTI, BRALCI PIŠEJO
KAJ POČNEJO ZOISOVI STIPENDISTI NA RAZISKOVALNEM TABORU V HALOZAH (2)
Preizkusite kolesarske poti!
Skupina za oblikovanje in oris kolesarskih poti po Halozah, kot mentorica jo je vodila profesorica geografije in domačinka Milena Butolen, pridružili pa so se ji taborjani Darjan, Anže, Maša, Melita in Andreja, se je prvi teden tabora Haloze najprej podala na potep po strmih klancih in tihih dolinah Haloz, zadnje dni pa izrisala predloge za zloženko o petih kolesarskih poteh in pripravila njihov opis s podrobnostmi o naseljih, posvetni in cerkveni stavbni dediščini ter naravnih znamenitostih.
Vse kolesarske poti imajo za izhodišče Žetale, zato je v zloženki o njih precej podatkov in zanimivosti. Znani so denimo procesi proti čarovnicam na Do-nački gori, sicer pa so bile Žeta-le prvič omenjene v trinajstem stoletju in bodo prihodnje leto tam slavili 775-letnico kraja.
Žetale s svojo reliefno energijo predstavljajo idealen prostor
za mnoge zanimive kolesarske poti, za različne okuse in različne stopnje telesne pripravljenosti - vse od pisarniške kondicije do gorskih kolesarjev. Ob poti se vsakdo lahko nau-žije bogate kulturne dediščine, prelepih razgledov in razgibane, kultivirane in prav tako gozdne pokrajine. Ce se komu zgodi, da po pomoti zavije s poti, sploh ni
vzroka za paniko, saj vam rade volje pomagajo prijazni domačini, včasih tudi z žlahtno kapljico za sprostitev in ohladitev po strmih vzponih.
RJAVA POT (nezahtevna, dolga 11 km): Žetale - Dobrina, pri gostilni Dobrincek levo - Serdinje - Kocice - športni park Rim - Pridna vas - Žetale
Iz Žetal kolesarimo po cesti Žetale — Dobrina do gostilne Dobrincek, kjer zavijemo levo po cesti skozi Šerdinje in se lahkotno vzpenjamo do cimprane hiše, zgrajene okoli leta 1850. Sledi strm spust proti športnemu parku Rim. Tam lahko porabimo zadnje ostanke energije ob športnih dejavnostih, kot sta košarka in nogomet. Prijetno
FRANC FIDERSEK / O DOGAJANJIH PRED [ESTDESETIMI LETI (XI.)
Spoznajmo tudi napol zamoliano
Nadaljevanje iz prejšnje šte-vilke
POBEGI IZ NEMŠKE VOJSKE
Povrnimo se k skupini tistih fantov, ki so bili vpoklicani v redne enote nemške vojske v letu 1942. To so resnično bili najvi-talnejši letniki in vodilni nacisti iz okupacijskih vrst se niso motili, ko so ocenjevali, da je med temi fanti največ "nemirnih elementov" in zato tudi največ možnih kandidatov za oborožen upor. Računali so, da jih bodo s tem, ko jih bodo vtaknili v svoje uniforme in v okove nemške vojaške discipline, imeli pod nadzorom. Toda pri tem so se zmotili.
Ceprav je osvobodilno gibanje na slovenskem Štajerskem v letu 1942 utrpelo najhujše izgube - porazi na vojaškem področju, razbite in ohromljene postojanke OF, vendar so iskre odpora krepko tlele naprej. Pri tem je bilo območje ptujskega okrožja, celotnih Slovenskih goric in Prlekije v primerjavi z drugimi območji Slovenije precej v zaostanku. Vzrok ni bil v nacionalni nezavednosti ljudi, temveč predvsem v geografski legi, prepreženem prometnem omrežju in na gosto posejanih postojankah okupatorske oblasti. Poleg nekaj starih aktivistov, ki so se po uničenju Slovensko-goriške čete in Pohorskega bataljona nekako potuhnili, so v drugi polovici leta 1943 prav ubežniki iz nemške vojske spet oživili osvobodilno gibanje na tem območju.
Fantje in možje so se tudi v letu 1943 odzivali mobilizaciji, saj je bil strah za svojce in dom še naprej glavni vzrok odhajanja v nemško vojsko. Večina tudi z namenom, da se jim bo posrečil čimprejšnji pobeg ali prebeg na nasprotno stran, toda za mnoge je bila to neuresničena utvara.
Fante, mobilizirane v letu 1942, so v decembru istega leta (letnik 1923) že pošiljali v popol-
njevanje raznih enot na vzhodno fronto, kjer so doživljali ognjeni krst in spoznavali prej neslutene strahote vojne. Dnevno so se srečevali s smrtjo, kar se je globoko zarezalo v dušo vsakega, zato jih je toliko bolj gnala sla po samoohranitvi. Za tiste, ki so jih po zračni poti poslali na bojišče v Afriko, je bil najhujši šok zračni prevoz, saj jih je skoraj polovica dobesedno padla - v morje in v smrt.
Učna doba in dril v vojašnicah sta navadno trajala 3 mesece, potem so lahko šli na nekajdnevni dopust, nato pa v "marškompa-nijo" in na fronto. Nekaj prisilnih mobilizirancev tudi z našega območja se je po hudih notranjih bojih zaradi skrbi za usodo svojih staršev vseeno določilo, da se niso vrnili v svojo enoto, ostala v ilegali v domačem okolju ali pri svojih znancih in prijateljih, tudi takih, ki so bili na delu v posameznih krajih Avstrije, ter iskali pot do partizanov, kar je bilo težko in nevarno ne samo zaradi okupatorja - gestapa in njegove policije -, temveč tudi zaradi nezaupanja v posameznih partizanskih enotah. Vedeti je namreč treba, da je bila takrat pri nas nemška oblast še zelo trdna.
Na jesen 1943 je bilo že nekoliko lažje, saj so se marsikje starši že lahko branili z izgovori in dokazovanjem, da so njihovega sina "ugrabili" partizani. V začetku je bilo več takih primerov na našem območju le v krajih, ki so bili bliže Pohorja ali Kozjanskega. Nekaj takih, ki se je izognilo mobilizaciji (Ptujsko polje in Haloze), je pobegnilo na Hrvaško in se tam pridružilo partizanom, v letu 1944 pa je večina prišla nazaj in se vključila v partizanske enote na slovenskem Štajerskem.
Ubežniki iz nemške vojske so bili za partizanske enote dragocena pridobitev, ker so bili izurjeni, poznali so nemško orožje in njihov način bojevanja. Povrh tega pa so bili zelo zanesljivi borci, saj se Nemcem niso smeli predati, ker bi jih kot vojaške
dezerterje obsodili na smrt. Žal je nekatere to tudi doletelo - večino takih, ki so jih težje ranjene ujeli. Nekaj primerov z območja takratnega ptujskega okrožja: Anton Stražar s Polslave, ranjen ujet, 9. marca 1944 obglavljen v Munchnu; Ivan Šimek, Sv. Marjeta na Dravskem polju, ranjen ujet, 7. junija 1944 obglavljen na Dunaju; Anton Žun-kovič, hudo ranjen ujet, po 10-mesečnem mučenju in zdravljenju marca 1945 obglavljen v Gradcu; Anton Frangež s Podove, ujet kot skrivač, marca 1945 obglavljen v Gradcu.
V začetku, to je v prvi polovici leta 1943, je bilo največ ubežnikov iz nemške vojske doma z območja celjskega in trboveljskega okrožja, kjer so bili pogoji bistveno ugodnejši kot na našem območju in v drugih delih vzhodne slovenske Štajerske, saj so na tistem območju delovale enote 4. operativne cone. Prva partizanska brigada na tistem območju je bila ustanovljena 6. avgusta 1943, to je bila Šlandro-va brigada. V njej je bila večina ubežnikov iz nemške vojske, zato so to brigado v šali imenovali "brigada švabskih dezer-terjev". Veliko ubežnikov je bilo tudi v Zidanškovi brigadi, ki je bila ustanovljena 8. januarja 1944.
Po prihodu 14. divizije na Štajersko, v začetku februarja 1944, so štabi brigad te divizije hitro spoznali, da so razmere na Štajerskem bistveno drugačne kot na Dolenjskem in Notranjskem, ter spoznali, da so dezerterji iz nemške vojske okrepili moč njihovih enot. Politični komisar 14. divizije je 27. 5. 1944 poslal Glavnemu štabu NOV in POS poročilo, v katerem je med drugim zapisano: "Novinci so večji del zelo hrabri, bivši nemški vojaki pa naravnost vzorno disciplinirani in brezpogojno poslušni." Dobre izkušnje in ugodne ocene dezerterjev iz nemške vojske so dajali tudi v štabih Koroške grupe odredov, Šercerjeve brigade in Kozjanskega odreda.
utrujeni se vrnemo cez zaselek Pridna vas nazaj na začetno točko. Telesno bolje pripravljeni lahko pot nadaljujejo čez Marino vas in Tomaje do zelo lepe cerkve sv. Mohorja na Kupčin-jem Vrhu blizu Stoperc. Vrnitev v Žetale je mogoča po isti poti ali pa cesti čez Završe, Pod-goro, Korenšek in Vodole do Žetal. Prijetna, nenaporna pot nam omogoča, da s kolesarskega sedeža občutimo lepote halo-ške pokrajine, ki nas polnijo z novo energijo.
RUMENA POT (nezahtevna, dolga 17 km): Žetale - proti Rogatcu - gozdna cesta proti Logu - koca Tisovec - Varva-sele - Lešje - Čret - Trebež -Žetale.
Iz Žetal krenemo proti Rogatcu, kjer pred cerkvijo sv. Boštjana zavijemo levo proti Logu, na najzahtevnejši del te kolesarske poti. Po gozdni poti se vzpenjamo proti lovski koči Tisovec, lahko se ustavimo tudi pri 200 let stari bukvi, imenovani Debela bukev, pri koči pa se osvežimo ob hladnem izviru. Za gobarje je tod pravi raj. Nadaljujemo proti Varvaselam in nato pot končamo čez Lešje, Cret in Trebež do Žetal. Telesno bolj pripravljeni lahko nadaljujejo
pot iz Varvasel proti Ravnemu, kjer se skozi Globočec vzpnejo na Kranjček (430 m) in od tam na Kočice. Nazaj grede si lahko naberejo moči v vinotoču Darinka, ob koncu tedna tudi na turistični kmetiji Gastro. Nato se spustijo proti zaselku Grabe in se vračajo po cesti Dobrina -Žetale mimo zanimive viničar-ske hiše Vukova domačija.
ZELENA POT (srednje zahtevna, dolga 33 km): Žetale -Peklaca - Rodni Vrh - Gorca -Zakl - Dobrina - Žetale.
Prva postojanka poti je Rodni Vrh, kjer si lahko na hribu ogledamo cerkvico sv. Duha, zgrajeno v gotsko—baročnem stilu. Pot nadaljujemo po makadamski cesti proti podeželski vili Gorca in cerkvi sv. Trojice. Ves čas kolesarimo med vinogradi, zato jo še posebej priporočamo v jeseni. Nudi prelepe razglede na gričevnato pokrajino Haloz. Sledi spust proti gostišču Ob ribniku, kjer se lahko sprostimo ob dobri haloški hrani, vinski kapljici in ribniku. Spočiti nadaljujemo pot po dolini Rogat-nice proti Žetalam.
VIJOLIČNA POT (zahtevna, dolga 23 km): Žetale - Marina vas - Korenšak - Medgore
-	Bukovje - Rudijev dom - Gornja vas - Lehno - Tlake - Rogatec - Gabrje - Maršecka vas
-	Rogatnica - Žetale.
Po cesti Žetale — Majšperk se vzpenjamo do odcepa za Donač-ko goro, od koder po makadamski cesti nadaljujemo pot skozi
zaselke Korenšek, Medgore in Bukovje. Sledi vožnja pod pragozdom Donačke gore in po napornih vzponih se je prijetno spočiti pri planinski koči Rudijev dom, od koder je na vrh Donačke gore kakih 45 minut, ob poti nanj pa lahko najdemo endemit Juvanov netresk. Ob strmem spustu do Rogatca se ustavimo na nekaterih čudovitih razglednih točkah, s katerih se radi spuščajo jadralni padalci. V Rogatcu si je zanimivo ogledati etnografski muzej na prostem. Od tam nas vodi še nekaj prepoteno-utrujenih kilometrov po naporni poti do Žetal. Z razglednih točk pogled nase vse do Pohorja, Boča, Dravinjskih goric in Voglajnsko - Sotelskega.
RDEČA POT (srednje zahtevna, dolga 50 km): Žetale -Podlehnik - Leskovec - Sovice - LD Vareja - Dravinjski Vrh -Majski Vrh - Podlehnik - Žeta-le
Do Podlehnika in Leskovca po glavni cestni povezavi, nato sledimo oznaki za lovski dom Vareja, kjer si v idiličnem okolju privoščimo počitek. Haloš-ki planinski poti in tudi vinski cesti sledimo do Dravinjskega in Majskega Vrha, kjer nam okrepčilo ponuja vinotoč Ma-roh. Spustimo se proti glavni cesti do Podlehnika in se vrnemo v Žetale. Pot je sicer nekoliko daljša, a nas očarajo lepi razgledi in še posebej v drugem delu tudi vinorodna pokrajina.
Pripravil vodja tabora Stanko Zunec
OB 120-LETNIa NARODNEGA DOMA NA PTUJU (IV.)
Ptujski iitalniiarji zapisani v zgodovino slovenstva
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Skrb ptujskih narodnjakov za slovenskega malega človeka smo že omenili. V pomoč slovenskim kmetom, zadolženim pri nemških upnikih, ki so imeli svoj denarni zavod Spar und Vors-chussverein, je bilo leta 1833 v Narodnem domu ustanovljeno Hranilno in posojilno društvo. Ker so Slovenci dobili večino v okrajnem zastopu, je lahko društvo pričelo delati.
Društveni odbor zavoda so predstavljali njegov predsednik trgovec Andrej Jurca ter člani dr. Alojz Gregorič, dr. Fran Jur-tela, Božidar Raič in gimnazijski profesor Jožef Žitek, ki je moral zaradi "nacionalne nestrpnosti" oditi iz Ptuja. Denarni zavod so podpirali zavedni Slovenci, med njimi Josip Cuček, Janez Knop, dr. Tomaž Romih, načelnik okrajnega zastopa in blagajnik čitalnice, gimnazijski profesor Josip Zelenik iz Sv. Urbana (Destrnika), ki je bil ob septembrskih dogodkih ob-dolžen "hujskaštva in izgredniš-tva", sicer pa veliko storil za Dijaško kuhinjo.
Odbor Dijaške kuhinje je pričel delo v Narodnem domu leta 1891, da bi revnim slovenskim dijakom nudil kosila. Poslanstvo je opravljal s pomočjo društvenih članov in minoritskega samostana. Potrebno je vedeti, da je bil minoritski samostan, ob Narodni čitalnici oporišče slovenstva na Ptuju, izpostavljen napadom tukajšnjih štajer-cijancev. Sovražno razpoloženje le-teh se je zlasti pokazalo do gvardijana in vodje CMD p.
Steber slovenstva na Ptuju, večkratni predsednik in častni član Narodne ~italnice na Ptuju dr. Fran Jurtela (1853—1926) iz Hvaletincev pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah. Poslanec v Štajerskem deželnem zboru in več let namestnik štajerskega deželnega glavarja. ZAP, fotote-ka, F-47.
Lenarta Vavpotiča ob volitvah v ptujski okrajni zastop leta 1904.
(Slika 8)
V krog velikih čitalniških dobrotnikov gotovo sodi predsednik društvenega odbora Dijaške kuhinje v letih 1904/05 dr. Fran Jurtela, socialno čuteč človek, bojevnik za politične, nacionalne in gospodarske pravice Slovencev ter donator svojega imetja, ki je bilo namenjeno za izobraževanje kmečke mladine.
Dr. Fran Jurtela je na pragu 20. stoletja postal pojem narodnega življenja na Ptuju. Podrobneje spremljajmo njegovo življenjsko pot.
Fran Jurtela (1853—1926) je bil rojen v Hvaletincih pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah (Vitomarci). Šolal se je na Ptuju, v Mariboru in na graški univerzi. Službeno pot je kot odvetniški koncipient začel na Ptuju in tu po smrti dr. Alojza Grego-riča leta 1886 prevzel njegovo pisarno kot samostojni odvetnik. Leta 1886 je po smrti Božidarja Raiča postal deželni poslanec, od leta 1890 pa tudi namestnik deželnega glavarja na Štajerskem.
Kot načelnik ptujske podružnice CMD ter večletni predsednik Narodne čitalnice in od leta 1919 njen častni član se je na Ptuju, "zagrizeni nemškutar-ski trdnjavi," kot je zapisal v svojih spominih, "radi narodnostnih nasprotij" odločno zavzemal za lastno društveno streho v mestu. Po njegovi zaslugi je postal Narodni dom na začetku 20. stoletja zibelka narodnega življenja na Ptuju.
Dr. Fran Jurtela je izhajal iz zaostalega ptujskega okolja, zato je dobro poznal socialno stisko slovenskega podeželja. Zapisal je, da je bil slovenski živelj "popolnoma pod gospodarskim vplivom mesta, Nemcev in bogatejših nemškutarjev z dežele." Zato je menil, da se mora umakniti iz nemških denarnih zavodov, torej tudi ptujske Mestne hranilnice. Zanj je bila ustanovitev Hranilnega in posojilnega društva gospodarskega in narodnega pomena, bila je opora zadolženim slovenskim kmetom, CMD, slovenskim dijakom in študentom.
Konec prihodnjič
Dr. Ljubica [uligoj
NASVETI
Kuharski nasveti
Grozdje
Sedaj je pravi čas, da preden iz grozdja, tega cenjenega sadja, naredijo mošt in seveda kasneje vino, ga uporabimo še za kak{no okusno jed. Jedi, v katerih uporabimo tudi grozdje, niso v nobenem letnem času tako okusne kot sedaj.
Grozdje spada med najstarejše znane vrste sadja. Večina grozdja so tako imenovane vinske sorte, ki se uporabijo za predelavo v vino in sokove, nekaj pa ga tudi posušijo v rozine.
Glede na barvo grozdje delimo na bele in rdeče sorte in to barvno kombinacijo lahko dobro izkoristimo tudi pri pripravi jedi. Pri rde~ih sortah se barva spreminja od vijolične, temno rdeče do temno modre. Luščina grozdne jagode ima ponavadi še mokasto voščeno prevleko, ki se nabere, ko se zgosti vlaga v zraku, a jo že z brisanjem ali pranjem lahko odstranimo.
Belo grozdje je rumene do svetlo zelene barve in je praviloma manj aromatično kot rdeče sorte. Ima pa tanjšo lupino in čvrstejše meso, zaradi tega pri pripravi jedi ostanejo jagode bolj čvrste ali omaka bolj gosta, rdeče sorte pa pomembno vplivajo na barvo, pa če jih uporabimo pri slaščicah ali mesnih jedeh. Pri uporabi namiznih sort grozdja pazimo na pečke, in v če bi lahko vplivale na kvaliteto jedi, jih odstranimo, na primer pri slanih in sladkih omakah, ki jih pripravljamo iz grozdja.
Grozdje je živilo, ki ga lahko
dopolnimo z mnogimi drugimi živili. Tako se po okusu ujema z ribami, morskimi sadeži, pripravimo ga lahko skupaj s perutnino in teletino in je prijeten dodatek in popestritev bele vinske omake. Rdeče sorte ponudimo tudi zraven divjačine, predvsem divje perutnine. Grozdje se ujema tudi s siri, še posebej s polnomastnimi mehkimi siri, kot je brei; je nepogrešljiv dodatek pri kremah za torte, rulade, različne sadne rezine in podobno. Če imamo grozdje pri slaščicah na vrhu, ga nikoli ne potresemo s sladkorjem v prahu.
Grozdje se lepo ujema z orehi. Tako orehove biskvite v jeseni pogosto polnimo tudi z grozdjem. Če ga kupujemo, pri nakupu pazimo, da so jagode napete in brezhibne, se trdno držijo peclja, rdeče sorte pa ne smejo imeti zelenega odtenka.
Od toplotnih postopkov grozdje kuhamo, dušimo ali pečemo skupaj z drugimi sestavinami kolača. Če ga kuhamo za omako, ga kuhamo 3 do 5 minut, tako da vpliva na okus omake in deloma razpade. Če pa grozdje maceriramo, kar pomeni, da ga damo za nekaj ur v odišav-ljeno tekočino s sladkorjem, ga
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 401. NAD.
Duâevno z^d/avje otrok in uJ^ladosJni^^ov
113. nadaljevanje Pravni vidiki duševnega zdravja otrok -
8. nadaljevanje
Pa si še poglejmo, kako je pravni red glede duševnega zdravja otrok urejen v Sloveniji.
V	zvezi z duševnim zdravjem polnoletnih oseb ureja pravo samo tiste situacije, ko se zaradi dvoma o duševno zdravju teh oseb zoper nje uporabijo prisilna sredstva (zlasti prisilna psihiatrična hospitalizacija).
V	nasprotju s tem pa je prizadetim otrokom namenjena večja skrb in pozornost, ko gre za urejanje njihovega pravnega položaja. Odsev tega je v Sloveniji Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki je bil sprejet v tem tisočletju. Cilji v tem zakonu kažejo temeljna načela, na katerih je pripravljen.
Kot prvo načelo je poudarjeno načelo integracije (vključitve, inkluzije ), ki je tudi na mednarodnopravnem področju eno izmed najpomembnejših. To nače-
lo je "omehčano" z dvema dodatnima: z načelom postopnosti in načelom enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem drugačnosti. Postopnost je treba razumeti v dvojnem pomenu: tako, da bodo novosti vpeljane postopno, pa tudi tako, da načelo nakazuje možnost integriranega izobraževanja vsem tistim otrokom, ki lahko ob potrebni dodatni podpori napredujejo v rednih oblikah izobraževanja, in možnost razvojno procesnega usmerjanja otrok. Načelo enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem drugačnosti pa je možno razumeti tudi tako, da daje osnovo za za prožno in potrebam otrok prilagojeno uporabo različnih programov.
V posebnem členu pa je seveda opredeljeno prehajanje med programi.
Naslednjič pa še nekaj o tem zakonu.
maceriramo 3 do 6 ur.
Ne popolnoma zrelo grozdje je kislo, zato pri pripravi jedi uporabimo le popolnoma zrelo grozdje. Lupina nam lahko pri omakah in kremah kvari videz jedi, zato jo po potrebi odstranimo. Lažje jo odstranimo, če jagode za nekaj minut potopimo v vrelo vodo.
Grozdje je priljubljeno sadje tudi drugod v svetu. Tako v Ameriki pripravljajo omako iz rjavega sladkorja, grozdja in kisle smetane. Pripravimo si lahko tudi dušenega piščanca z grozdjem, korenjem in čebulo. V Španiji pripravljajo juho iz grozdja, ki jo najpogosteje ponudijo hladno, prav tako z grozdjem pogosto obogatimo bavarsko kremo, v Franciji grozdje pripravljajo skupaj z gosjimi jetri, pri nas pa si še vedno najpogosteje pripravimo različne biskvitne rezine, ki smo jih popestrili z grozdjem, rulade, torte, sokove, nekateri temne sorte mešajo pri pripravi marmelad in džemov ter sokov in sirupov.
Grozdni zavitek pripravimo tako, da najprej pripravimo vlečeno testo iz 25 dekagramov gladke moke, dodamo en deciliter do en deciliter in pol mlačne vode, ščepec soli in žlico belega olja. Moki dodamo sol in olje ter prilijemo mlačno vodo. Testo temeljito gnetemo 10 do 15 minut. Dovolj zgneteno testo oblikujemo v hlebček, ga premažemo z belim oljem in pustimo počivati vsaj 20 minut.
[ARKELJ Z GROZDJEM
Potrebujemo: 25 dag margarine, 20 dag sladkorja, 1 vanilij, 4 jajca, sok ene limone ali naribano limonino lupi-nico, 50 dag moke, 1 pecilni, 1/8 l mleka, 25 dag grozdnih jagod.
Maslo penasto ume{amo, dodamo sladkor z vanilijem, jajca in limono. Moki dodamo pecilni pra{ek in jo po žlicah izmenično z mlekom dodajamo masi. Na koncu dodamo grozdne jagode. Model za {arkelj dobro namažemo z margarino, potresemo z ostro moko in vanj vsipamo pripravljeno zmes. Pečemo pri 200°C 45 minut.
Avtorica: Marija Pšak
Preden ga razvlečemo, ga razdelimo na dva enaka dela. Prvi del razvlečemo, ga premažemo s premazom, ki ga naredimo iz 2 decilitrov kisle smetane, dodamo 2 žlici mletih orehov in drobno jajce. Čez premaz prekrijemo drugo polovico razvlečenega testa, po katerem po-tresemo razpolovljene grozdne jagode, potresemo še sladkorjem in cimetom ter pokapljamo z rumom. Zavitek zavijemo, nekajkrat z vilicami prebodemo in damo v pomaščen pekač. Pečemo pri 180 do 200°C pol ure. Preden zavitek ponudimo, po želji potresemo s sladkorjem v prahu ali prelijemo s sladko omako iz grozdja.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
PTUJ / ZAVRŠKI KRVODAJALCI NA OBISKU V NA[I HI[I
Darujejo kri, da pomagajo drugim
Pred dobrim tednom so se člani občinske organizacije Rdečega križa Zavrč udeležili redne krvodajalske akcije; tokrat jih je darovalo kri šestnajst. Septembrsko krvodajalsko akcijo so tudi tokrat posvetili bližnjemu prazniku občine Zavrč, ob tej priložnosti pa so pripravili manjše presenečenje za krvodajalko Kristino Kokot, ki je na dan akcije slavila abrahama.
Na transfuzijskem oddelku je bilo tudi na torkov dan krvodajalske akcije pestro kot ponavadi, sicer pa so se završkim krvodajalcem pridružili še drugi in tako znova napolnili nekaj stekleničk tekočine, ki rešuje življenja. Vida Milunič, predsednica občinske organizacije Rdečega križa Zavrč, je bila presenečena nad dobrim odzivom krvodajalcev in dejala, da jih je verjetno zvabilo tudi to, da so po akciji imeli napovedan še ogled prostorov Družbe
Radio-Tednik Ptuj. Oboje, tako prostore, kjer nastaja Tednik, kot radijski studio so si završki krvodajalci, mnogi so bili pri nas prvič, ogledali z velikim zanimanjem in obljubili, da še pridejo, če se bo le ponudila priložnost. Ko pa bodo imeli novo krvodajalsko akcijo, bodo verjetno zavili še kam na Ptuju in v okolici, kar bo skromno plačilo za njihovo že tako pogumno humano dejanje.
TM
Završki krvodajalci v prostorih studia Radia Ptuj. Foto: TM
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
ens^i^em vrtu
V začetku kimovca se je pričela vremenska, z njegovim koncem pa še koledarska jesen, čas, ko smo ves mesec hvaležni za darove zelene letine in ko se vrt in zeleno okolje v odsevu jesenskega sonca in razkošni jesenski barvitosti odpravljata k zimskemu mirovanju.
V SADNEM VRTU {e v tem času obiramo in spravljamo pozno zoreče vrste in sorte sadja. Z obranih dreves sproti odstranimo ostanke neuporabnega sadja, odrežemo polomljene veje in odstranimo opore ter druge pripomočke, ki so nam služili pri spravilu. V nasadu je po obiranju potrebno napraviti red, da bomo lažje pristopili k opravilom, ki jih bo potrebno {e opraviti pred zimo.
V	ograjenih nasadih pregledamo stanje ograje in popravimo po-{kodbe, da se skozi tak{ne odprtine ne bi priplazila divjad, ki v kratkem času, ko ji bo pričelo primanjkovati hrane v naravi, povzroči nepopravljivo {kodo na deblih in nizkih vejah. V nezavarovnih vrtovih izven strnjenih naselij in v bližini gozdov debla jablan in drugih sadnih vrst, ki jih ogrožajo glodalci, zajci in srnjad, zavarujemo z mrežo, koruzno slamo, letvami ali drugimi ovijali. Za ovijanje ne uporabljamo ovijal iz plastičnih folij, ker ta preprečujejo zračnost ob lubju.
V	pripravah na prezimitev je zelo živahen voluhar. Ob zbiranju ozimnice se sprehaja po trati in ni preveč pozoren na razne strupene vabe ali pasti, zato ga je v tem času najlažje in najkoristneje uničevati.
Za nadomestno sajenje sadnega drevja že sedaj izkopljemo jame, da se bo zemlja vsaj mesec dni pred sajenjem dobro prezračila.
OKRASNI VRT spreminja svojo poletno podobo v jesensko. Na cvetličnih gredicah je vse manj cvetja, spremenjeno jesensko podobo pa bodo do odpadanja listja popestrile okrasne drevnine s svojo jesensko barvitostjo.
Vrtnice in nekatere druge trajnice bodo kljub hladnim nočem in več meglenemu vremenu nadaljevale cvetenje vse do poznih jesenskih slan, kar bodo zmogle, če jih bomo primerno negovali in varovali pred boleznimi in {kodljivci. Na rastočih vr{ičkih se {e vedno pojavljajo listne zelene u{i, ki jih enako kot med letom uničujemo z ustreznimi kemičnimi pripravki z globinskim delovanjem. Na od-cvetelih cvetovih, dozorelih listih in poganjkih se v teh jesenskih vremenskih razmerah hitreje kot poleti {iri siva listna plesen. Ta {e posebej močno vpliva na mlade cvetne popke, ki se {e niso odprli in se okuženi s to boleznijo niti ne bodo. Zato v jesenskem času skrbno vsakodnevno pobiramo in odstranjujemo odcvetele cvetove in odpadlo listje, grme pa, vse dokler traja vegetacija, {kropimo s kemičnimi pripravki proti sivi listni plesni.
Grobovi na pokopali{čih so poslednji vrtovi na{ih pokojnih. Urejujemo jih na različne načine, najpogostej{i in najpristnej{i pa so ocvetličeni, zasajeni s trajnicami ali sezonskimi cvetlicami. V začetku jeseni, ko je prenehalo cveteti poleti cvetoče rastlinje, na grobove poleg mačeh sadimo {e belis, reso in druge krovne cvetlice, odpornej{e na zgodnje jesenske slane, ki bodo ob spominskih dnevih mrtvih bujno cvetele, nekatere med njimi pa bodo na grobovih prezimile. Ob sajenju jeseni cvetočih sezonskih cvetlic ne pozabimo posaditi tudi spomladi cvetočih čebulic tulipanov, narcis, žafranov in hijacint, da kasneje že posajenih ne motimo v rasti in cvetenju.
ZELENJAVNI VRT je v tem času v znamenju pobiranja pridelkov. Vrtne gredice se praznijo, pri čemer smo pozorni, da sproti odstranimo ostanke pobranih vrtnin in plevele, da na njih ne bi prezimili {kodljivci in bolezni, pleveli pa da se ne bi osemenili in dalje razra-{čali.
Pobiranju vrtnih pridelkov, {e posebej tistih, ki jih bomo hranili sveže, namenimo vremensko najugodnej{e suhe in tople dneve. Tr-pežnost pridelkov v zimski hrambi je vselej odvisna od načina spravila: sadeži naj ne bodo po{kodovani in naj bodo v času spravila v pravi stopnji zrelosti.
Zelje, glavnati ohrovt in glavnati radič prenesejo kar nekaj mraza, zato ne prehitevamo z njihovim spravilom. Ob prvih slanah sicer pri navedenih zelenjavnicah zunanji listi pozebejo in počrnijo, notranji pa ostanejo sveži in uporabni.
Konec septembra {e lahko sejemo na zimo odpornej{e sorte zimske solate neposredno na gredice, kjer bodo prezimile. Za presajanje sadik zimske solate je že nekoliko pozno, ker se ne bodo več vkoreničile. Za spomladansko rabo sejemo motovilec, ki pa naj ne bo na preveč odprtih, zimskim vetrovom izpostavljenih legah, saj bo v primeru brezsnežne zime brez prekrival pozebel.
Korenček, posejan v septembru in {e v oktobru, dobro kali in kar dobro prezimi na prostem. Drobnjak, cenjeno zeli{če kot začimba za razne jedi, vzgojimo s setvijo, {e bolje pa se razmnožuje z delitvijo koreninskega grma na manj{e dele. Za razmnoževanje z delitvijo koreninskega grma je ugoden čas v zgodnji jeseni. Razmnožimo ga tako, da stari grmiček razdelimo na manj{e dele, ki bodo imele dobro ra{čene in nepo{kodovane korenine z vraslimi rastnimi vr{ički. Posadimo jih v dobro pripravljeno, s humusom obogateno vrtno zemljo v medsebojni razdalji okrog 20 cm. S svežim drobnjakom se lahko oskrbimo tudi med zimo tako, da ga posadimo v cvetlični lonček ali korito in ga postavimo na cvetično okno.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 2. oktobra, zaradi plodov od 2. do 4. oktobra, zaradi korenin od 26. do 28. septembra ter 1. oktobra, rastline, ki jih pridelujemo zaradi cveta, in zdravilna zeli{ča pa 29. in 30. septembra ter 1. oktobra.
Miran Gluši~, ing. agr.
***
NA KOLESIH
POTIKANJE PO SEJMU EUROBIKE 2002
Bo kolo za mlade spet zanimivo
Eurobike je gotovo pravi sejem za vse, ki jih zanima kolesarstvo. Letos ga je sejmi{~e iz Friedrichshafna ob Bo-denskem jezeru (Nem~ija) priredilo že enajsti~. Prvi~ se je predstavil na novi lokaciji z devetimi dvoranami s skupno 62.500 m2 povr{ine, ki so jih zgradili v rekordnih 22 mesecih in prehitel vse evropske konkurente. Za name~ek se v neposredni bližini nahaja {e podjetje Zeppelin NT, ki izdeluje svetovno znana zra~na plovila, ki kot velike cigare skoraj nesli{no plavajo po nebu.
(Colnago, Pinarello, Selle Italia, Campagnolo ...), ki slovijo predvsem po cestnih kolesih. Cene njihovih elitnih izdelkov se gibljejo krepko preko 5.000 evrov. Mednje se je vrinil japonski Shi-mano kot najve~ji proizvajalec kolesarske opreme, ki je obiskovalce bogato zalagal s katalogi in plakati.
V eni izmed sosednjih dvoran so kraljevale hitrostne "po{asti", t.i. HPW (Human Power Vehicles — vozila na ~love{ki pogon), s katerimi 100 km/h na ravninski cesti ni ve~ nedosegljivo. Dovo-
EUROBIKE
Za ogled sejma sem potreboval dva dni, saj se je na njem predstavilo preko 650 razstavljavcev iz 30 držav. Zanimivo, da je sejem v {tirih dneh, kolikor je trajal, bil za javnost odprt samo en dan. Ostali dnevi so bili namenjeni zgolj trgovcem in strokovnim obiskovalcem. K slednjim sem spadal tudi sam.
Ob uvodnem sprehodu skozi sejmi{~e me je presenetila azijska ofenzivnost. Manj znana podjetja s Tajske in iz Vietnama, ki izdelujejo zelo kvaliteten aluminij, so združila mo~i in poslovneže dobesedno zasipala z informacijami.
Najve~ pozornosti je pritegnil t.i. "italijanski paviljon", v katerem se je nahajala ve~ina legendarnih italijanskih proizvajalcev
ljeno je vse: od aluminija, karbona, plasti~nih mas, materialov iz vesoljske tehnike ... Samo da "leti". To so zelo nevarne in drage igra~ke, ki skoraj ne dovoljujejo zavijanja. Videli smo lahko unikatne izdelke, s katerimi so podirali hitrostne rekorde, kakor tudi manj{e serije. Družbo so jim delali cenovno mnogo bolj dostopni in zmeraj bolj priljubljeni "lezi-koli", ki se od "po{asti" razlikujejo po tem, da nimajo aerodinami~-ne {koljke. Ime "lezikol" (nem{-ko: Liegefahrrad) so dobili zaradi zna~ilne pozicije na kolesu, ki {e najbolj spominja na ležanje. Vožnja je udobnej{a in hitrej{a zaradi bolj{e aerodinamike, nekoliko ve~ vaje pa je potrebno za premagovanje klancev.
Veliko pozornosti je pritegnil tudi ameri{ki Trek, saj je njihov Lance Armstrong že ~etrti~ zmagal na Dirki po Franciji. V zadnjih {tirih letih se je prodaja Treka v Evropi bistveno pove~-
S to čelado je Lonce Armstrong dobil kronometer no letošnji Dirki po Franciji
mmm
Postanite novi naročnik Tednika
vaše štajerske kronike in izkoristite
priložnost:
0
NAROČILNICA:
Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, ^ri čeni^bom^i^e štiri številke prejemal(a) brežpfécno. NaroČrTino^bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih.
%
>u
Û.
[Ij 0Ć CÛ
u
LU I/) LU
S
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta: DŠ:_
Datum naročila in podpis:
,Tel.:
O
5;
Naročilnico pošljite na naslov: Radlo-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ.
Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma ■je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi.
Velike cigare, ki skoraj neslišno plavajo nad Bodenskim jezerom
ala. Predstavili so izredno {iroko paleto koles - od otro{kih do profesionalnih, kot se za svetovnega giganta tudi spodobi. Nedale~ vstran se je predstavljal proizvajalec ~elad Giro, ki skrbi za varnost Armstrongove glave. V zavarovani vitrini so kot "relikviji" ponujali na ogled ~eladi, ki ju je uporabljal na leto{njem Tour de Franceu.
Za posebno zanimivost je poskrbel tudi Specialized, ki je na tehtnico obesil kolo italijanskega sprinterja Maria Cipollinija, ki se pona{a z najve~jim izmerjenim navorom v zgodovini ~lo-ve{tva. Njegovo kolo je tehtalo samo 7,57 kg. Najmanj{a teža, ki jo {e dovoljuje svetovna kolesarska zveza UCI, zna{a 6,8 kg.
Zelo pozitivno so me presenetili Hrvatje. Bili so edina država, ki se je predstavljala s svojo centralo za turizem in propagira-
Imel sem priložnost sodelovati tudi na forumu o prihodnosti kolesarstva, katerega pokrovitelji so bili: predsednik evropskega združenja kolesarske industrije,
vsem s {portom in rekreacijo, mnogo manj pa z ekologijo in prometom. Navdu{eni kolesarji rekreativci ne prispevajo mnogo k zmanj{anju prometa, saj se po opravkih {e vedno vozijo z avtomobili. Situacija je nekoliko bo-lj{a v velikih mestnih sredi{~ih, kjer primanjkuje parkirnih mest in se ljudje odlo~ajo za alternativo na dveh kolesih. Zaskrbljujo~ je bil tudi nem{ki podatek, da je dana{nja "ra~unalni{ka" generacija med 10 in 20 leti starosti na najnižji ravni telesne pripravljenosti v zadnjih sto letih! Kolo kot prevozno sredstvo preprosto ni zanimivo za mladino, ko dobijo izpit za moped ali avtomobil.
Zelo pestra je bila ponudba gorskih koles (ki pa sem jo precej zanemaril, saj sem cestni kolesar). Razvoj gorskih koles je {e zmeraj bistveno hitrej{i od cestnih, ker gre za sorazmerno novo pogrun-
Kolo za kronometer. Podobna kolesa vedno pritegnejo veliko pozornosti, saj jih izdelujejo unikatno po merah tekmovalca.
"Hitrostna "po{ast"! Upravljanje z njo zahteva posebno urjenje.
la istrske kolesarske poti. Ostali podobni ponudniki so bili prisotni na nivoju kolesarskih agencij in hotelov. Hrva{ka predstavitev je izstopala po velikosti in izvirnosti ureditve razstavnega prostora. Slovenci pa spet ni~! Kot da nas je sram na{e lepe domovi-
urednik revije Bike Magazin in predsednik evropske divizije Shi-mana. Ugotovili so, da je kolesarstvo v vzponu, saj se vedno ve~ ljudi rekreira. Hkrati pa so izrazili tudi skrb, saj se kolesarstvo razvija v napa~no smer. Kolesa se {e zmeraj tesno povezujejo pred-
tav{~ino, ki {e ni dosegla vrhunca. Osebno ga pri~akujem v nekaj letih, saj se ljudje vedno bolj od-lo~ajo za "treking" kolesa, ki so mnogo uporabnej{a za asfaltne povr{ine. Ljudje z globljimi žepi (tudi pri nas) pa znova opazneje segajo po cestnih kolesih.
Glavni razlog mojega obiska v Friedrichafnu pa je bilo iskanje sponzorjev za naslednje leto. Kljub temu da sem debitiral v leto{nji sezoni, mi je uspelo pritegniti znanega italijanskega proizvajalca cestnih koles Basso in nem{ki Syntace, ki proizvaja ae-rodinami~ne komponente. Zaradi nepri~akovanega pozitivnega odziva se veselim novih tekmovalnih preizku{enj in seveda tudi ponovnega obiska na sejmu Eu-robike.
Sergej Kauievic, ultra kolesar
ZZA KRATEK CAS
kozica, posoda
ameriSki
plesalec in igralec (fred)
apolonov svečenik v troji
torkova priloga dela
drago ocepek
zapreka, napota
ravnina, nižava
naša in srbohrvaška
Crka
manjši otok na jadranu
100
hotel v
bohinju
divja mačka
zdravilo za glavobol
star slovan
osebni računalnik
anton ocvirk
besede eis+tara
sirski politik (neuridin el)
spisek seznam
pravljična junakinja
obri
italec
poslovni prostor
ameriški vestern johna forda
stalni tropski vetrovi
ljubiteu umetnosti
srbska filmska igralka
morski razbojniki
raziskovalka
prvotni list
novo-goriška skupina
teža embalaže
iverna plošča
ivo andrič
bambus
za ribiške palice
grški kipar
četrt
jekleni konjiček
"četrta dimenzija"
bolgarska luka
naglas, poudarek
obveščevalna agencija
nemški filozof (georg)
predmestje liegeja
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: obrat, krema, reber, zamena, pajek, NŠ, skobelj, nastop, poni, Avsenak, Peloponez, matrona, stelaža, oro, Ore, Si, Arta, Ast, EL, strn, NF, Nik, artroza, Tamilci, ksenon, svit, anastigmat, Onič, Eno, Nana, Aero, Žika, ser. Ugankarski slovarček: AKARA = modra akvarijska ribica, ANAKREON = starogrški lirski pesnik, ANS = predmestje Liegea, ATASI = sirski politik, predsednik 1966 do 1970 (Nuredin el), EKAR = slovenski alpinist, gorski reševalec in gospodarstvenik (Franci, 1942), LAOKOON = Apolonov svečnik v Troji, ONATAS = grški kipar iz 5. st. pr. n. š., TAK = japonski filmski snemalec Fujimoto, TONKIN = bambus, iz katerega izdelujejo ribiške palice.
GoVoRI SE...
da na ptujskem (nekdaj vojaškem, sedaj na novo urejenem) parkirišču jasno piše: parkiranje na lastno odgovornost. Za večjo resnost opozorila je že nekaj tednov prisotem zgoreli ostanek pejeka.
... da večina županskih in svetniških kandidatov še skriva svojo kandidaturo. Da se ne bi volivci prehitro odločili proti njim.
... da je letošnji dan volitev izbran zelo modro. Na Martinovo nedeljo bodo nekateri pijani od zmage, dru-
gi pa od mladega vina.
... da je lahko vprašljiva legitimnost volitev. V zraku bo namreč tiste dni toliko maliganov, ki lahko usodno vplivajo na odločitve.
... da bližnji mesec varčevanja vse bolj izgublja na veljavi. Bogatinom ni treba varčevati, reveži pa nimajo kaj.
... da je državni šolski sekretar županom v Halozah znova vrgel pod nos premajhno število otrok: "Radi bi nove štalce (beri šole), kravic pa ni!"
... da so v podlehniški občini pospešeno gradili vodovod, ki žal ob zelo obilni trgatvi mnogim sploh ne bo prišel v poštev.
... da v videmski občini dobro skrbijo za spomenike preteklosti. Kdo bo skrbel za številne spomenike sedanjosti, pa se še ne ve.
Aforizmi
by Fredi
Ni vsak učitelj, ki uči v prvem
razreda, prvorazredni učitelj.
***
Odkar imamo pravno državo, se je občutno povečalo {tevilo
brezpravnih.
***
Večino ljudi zapeče vest šele,
ko si opečejo prste.
***
Kdor obrača plašč po vetru, se mu ni treba boriti z mlini na
veter.
***
Dandanes so le še redki kovači
podkovani v podkovanju.
***
Marsikateri vojak, kije imel jajca in šel v tank, je iz njega
prinesel cvrtje.
***
Najprej streljajo kozle, nato pa bi nas radi učili še kozjih
molitvic.
***
Iščem človeka, ki bi moji ženi izbil iz glave sedem muh na en mah.
LUJZEK
Dober den vsoki den!
"Klok, klok, klok" ze poje prvi mošt v vinskih kleteh. Brunda kak stori medved in diši kak mloda deklina, ki se je stu-širala in malo naparfumirala. Ker tota moja pisma šteje tudi naša Mica, moren takoj dodati, da tudi zrele, da nemo reka starejše zenske lepo dišijo kak jurka na domočih brjadah ali pa kak ajda, ki se tu in tam drgoč vroča na naša polja. Vete, jaz sen vejki lubitel ajdo-
vih zgenkov in pogoč. Sen kak mačok, ki ribo zavoha in se mu zmeša v glovi in želodci. K ajdovim žgenkom seveda še kisla ali pa gobova župa paše. Mlajsk, mljask. Moja Mica tak dobre žgenke skuha, ke bi jih še engelčki jeli, če bi zobe meli. Da jaz rad dobro papam, se vidi na moji postovi. Včosik sen bija vitki kak telegrafštenga, zaj pa sen okrogel kak sodček na dveh nogah, pa čeglih mi je dohtar že večkrot reka: "Lujs, pusti vino, pust prašiča!'
Ka gvišno že vete, se nam bližajo jesenske valitve. To je pač cajt, ko bomo voli drgoč volili vole. Gužva za stolček predsednika držove je vsoki den vejkša. Kak sen vam enkrat že napisa, sen se tudi jaz misla kandidirati, pa sen si premisla po nasveti moje Mice, kije rekla: "Lujs, ne mešaj političnega dreka, saj si za kerokoli politično in držov-niško funkcijo prenor in prepa-meten obenem." Če Mica tak misli, te je to že resen, saj je una, kaj se toga tiče, zlo razgledana in gleda tudi prek krez plot do prvih sosidov. Je kak ptujski radijo, ki vse čuje in vse ve. Je kak bogec, ki vse vidi in vse ve, da se greh delati ne sme.
Dnevi se krajšajo, noči pa dukšajo. Gor na poletje se je že skoro ta prova jesen spro-vla. Dugi rokovi in duge hlače lezejo na rjovo kožo, ki bo pozimi drogč bela grotala. Vete, moja Mica hodi v solarij. To je tista naprova, ki ti tudi pozimi kožo porjavi, če je zgrbončena, jo malo spegla in te nasploh polepša. Počutiš se kak mane-ken(ka), samo pred špegel se ne smeš postavit. Ja, tudi špegli niso več tisto, kaj so bli.
Vas podavlja (špeglov) LUJZEK
OVEN 21. 3. do 20. 4.
Ljubezen se mora negovati, da se obdrži. Zato imate še vedno čudovit dom, vezo, polno ljubezni in spoštovanja. Zaslužite si vse čestitke, saj znate partnerju na pravilen način povedati svoje želje.
BIK 21. 4. do 20. 5.
Ljubosumno čuvajte svoj dom in svoje čustveno življenje pred vsiljivci. V službi sevam ni treba boriti z drugimi ljudmi, saj veste sami: če se delavci uprejo, kratkoročno izgubijo tako vodilni kot delavci.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
Ljubezen, ki jo boste danes ponovno spoznali, sprejmite kot radostno vest in ne premišljujte preveč o tem, da ste enkrat že biii ranjeni. Predajte se sreči in razmišljate pozitivno o novem poznanstvu.
RAK 21. 6. do 22. 7.
V siužbi bodo nekateri imeii predsodke glede vas, a k sreči boste premogli toliko humorja, da jih bo zape-ijaia vaša duhovitost. Spremembe razpoloženj pač obvladate, le redkim je to dano.
LEV 23. 7. do 23. 8.
Čeprav bo stvar še tako preprosta in čista, se bodo našii ijudje, ki radi kompii-cirajo. V tej zadevi bodo našii nekaj, karjo bo zapie-tlo, da vas bo vse zabolela glava. Se boste pustili prepričati?
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Na začetku se vam je zdeia vajina zveza lepa in vznemirljiva, vendar ste sedaj glede tega že veliko stvar-nejši in boij pesimistični. Se vam ne zdi, da je pošteno, da bi poskusili še enkrat?
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Če pri tem čioveku iščete sočutja, ga pričakujete na napačnem kraju. Mogoče pa vidite dlje kot drugi? iVlorda ste si zadaii naiogo zaradi svoje želje dokazati, da je vse mogoče. Veliko sreče pri tem.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Na vaše raziaganje preteklosti bo zelo buren odziv najbližjih, ker boste začeli odpirati rane, na katere bi vsi radi pozabiii. Bo pa to izbira med spokojnostjo in nečim, kar se skriva pod površjem.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Znanec vas ima zeio dobro naštudirano, saj je videti, da ga nekatere vaše lastnosti sploh ne razburjajo več. Kot bi se z njimi že zdavnaj sprijaznil. Vsekakor je on prvi storil korak, zdaj ste na vrsti vi.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Prediog, ki ga boste nekomu posredovali, ne bo naletel na dober odziv. Vi se boste sicer odzvali s precejšnjo mero užaijeno-sti, a bo povsem upravičena, saj konec koncev ste vi delali njemu usluge.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Vaš znanec k sreči ne bo reagiral tako, kot ste pričakovali. Namesto prestra-šenosti in klečeplaznosti vas bo presenetii z odločnostjo, celo s pogumom. Vse skupaj vas bo navdalo s ponosom in srečo.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Nekatere reči v življenju vas že dolgo več ne šokirajo, čeprav ste še vedno osupli, ko človek, ki vam niti najmanj ni simpatičen, znova naredi drugače, kot je obljubil. Ne bo se spremenil, tak je.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ODRASLIM PREPOVEDANO
Hit glasba ima omejen rok trajanja. V današnji hiperprodukciji je kvaliteta pesmi žal premajhen dejavnik, saj na lestvicah vladajo
vedno bolj neumne in nekvalitetne pesmi.
***
Irska zasedba THE CRANBERRIES je zlila največje hite na kompilacij-sko zgoščenko Stars - The Best of The Cranberries 1992 - 2002. Kvartet vlada na sceni že deset let in v tem času se je najbolj izkazal s hiti: Linger, Dreams, Zombie, Salvation, Free to Decide, Analyse... Priznana zasedba se v novi skladbi STARS (****) vrača na svoje glasbene začetke in ponuja v besedilu lepo življenjsko lekcijo.
***
Prvaki britanskega rocka so gotovo OASIS, ki so bili najpopularnejši s pesmijo Wonderwall, medtem ko njihova zadnja uspešnica nosi naslov Stop Crying your Heart Out. Kvintet ostaja pri preveč specifični glasbi v klasični kitarski rock pesmi LITTLE BY LITTLe (***) z albuma Heathen Chemistry.
***
Ameriški glasbenik BECK je šokiral z mega hitom Loser. Mu^-tiin^stru-me^^alist in računalniški mojster tudi v novem komadu LOST CAUSE
(***) uporablja izvirne zvo~ne dodatke.
***
Nemški pevec XAVIER NAIDOO je navdušil glasbene kritike in oboževalce s skladbo Sie Sieht Mich Nicht. Letos se je zmagovalno vrnil s skladbo Wo Willst Du Hin, ki ji bo sledila še ena čutna ter fina pop/rock skladba WENNICH SCHOON KINDER HATTE (***). Če pa ostanem še malo na nemškem govornem področju, moram zapisati, da je daleč
najpopularnejša skladba Mensch, ki jo izvaja Herbert Groenemayer.
***
Ameriške country zvezdnice DIXIE CHICKS so doma samo v dveh tednih prodale več kot milijon kopij zgoščenke Home. Po uspešnici Long Time Gone se je trio odločil, da izda s countryjevskimi prijemi obdelano klasično balado LANDSLIDE (****), ki so jo v originali izvajali Fleetwood Mac. Omenjena skupina bo 14. oktobra izdala kompilacijski
The Best of Fleetwood Mac Album. ***
TRACY CHAPMAN je svojih prvih pet minut slave doživela leta 1988 na koncertu Mandela Day, ko je zmanjkalo elektrike med nastopom Stevie Wonderja. Pevka je vzela kitaro in celi stadion je skupaj zapel pesem Fast Car. Vrhunska kantavtorica blesti na svoji akustični kitari in s svojim malo hripavim vokalom predstavlja skladbo
YOU'RE THE ONE (****), ki najavlja njen novi album Let it Rain.
***
Avstrijski pevec MARQUE je doživel kar lep uspeh s hitom Eletronic Lady. Uspeh je dal mlademu pevcu novega zagona, kar je slišno v
sproščujoči zabavni popevki WONDERMAN (***).
***
Nemški plesno-pojoči fantje TOUCHE so se najbolj izkazali s popevko I Want you Back. Kvintet na energičen pop način prepeva komad YOU CAN'T HURRY LOVE (***). Pesem je v originalu pel Phil Colins, ki
bo v oktobru pripravil in predstavil novo pesem Cant Stop Loving you.
***
Britanska pop idola GARETH GATES in WILL YOUNG sta letos na otoku prodala več kot dva milijona singlov s hiti Unchained Melody, Anyone of Us, Anything is Possible, Evergreen in Light my Fire. Velika frajerja dokazujeta svoje vokalne sposobnosti v čisti in nežni pop priredbi klasike skupine Beatles z naslovom THE LONG AND WINDING ROAD (*****).
***
Britanska pevka SAMANTHA MUMBA ima štiri velike uspešnice: Gotta Tell you, Body to Body, Always Come Back to your Love in Lately. Talentirana pevka izvaja atraktivno sodobno r & b pesem I'M RIGHT HeRE
(****), v kateri poje tudi Damian Marley.
***
SHAGGY se je prvič vpisal v glasbeno zgodovino s hitom Oh Carolina. Ponekod je "Mr. Lover Lover" v modi s hitom Shaggy Where Are you? iz filma Scooby Do. 4. novembra bo pevec izdal album Lucky Day in napoved zanj je preveč enolična, vendar tipična ragi pesem HEY SEXY LADY (***).
David Breznik
t^ô9.ô Mhz
z
T-^^he Ťide is High - ATOMIC KITŤ^. "
^-^—TI_ Al:___ m TMt? niHM	-^
^^ y / 2. I'm AlivE - CELINE DIUN v X X
a^nliin Love with you - NO ANGELg^V ^A^btbíb (The Ketchup Song) - LAS^KÈT-CfflP^
ŒABBS
i/Rouiid Haund - SUGABABI
T
i'-PTÉT
B/Just Like a Pill
J._Stand up - RIGHT SAID FHED
B.
'Loveit When we Do - HDNAN^EAT 9. Eomplicated - AVRIL LAVINGE
D. Perđono - T ZIAND FEHHI
Vsaki? s>oho\:o med 21. in 22.
Nejca ni vei
Nejc se je rodil 28. novembra 1984 v Novem mestu. V ~etrtem razredu osnovne {ole se je za~el ukvarjati z igranjem saksofona. Igral je pri rock bandu The Trolls, trebanjskem big-bandu in pri trebanjskem pihalnem orkestru. Prvi neuspeh je doživel ob vpisu v srednjo {olo, saj ni naredil sprejemnih izpitov za vpis v Srednjo glasbeno in baletno {olo v Ljubljani. Zaradi tega se je vpisal v Srednjo {olo za gostinstvo in turizem, smer gostinski tehnik, a glasbi se kljub temu ni odpovedal.
Pa vendar glasba ni bila edina v njegovem življenju. Kar devet let je namreč treniral nogomet. Ko se je moral odločiti med glasbo in športom, je zmagala glasba, šport pa je ostal nje-
gov priljubljeni hobi.
V začetku letošnjega leta pa so se mu uresni~ile sanje, saj je bil na avdiciji za "Popstars" iz-
bran za ~lana skupine Bepop. Skupina je v ponedeljek, 16. septembra, izdala svoj prvi album. Nejčevo veselje ob izidu albuma je bilo kratko, saj je v petek, 20. septembra, v prometni nesreči izgubil življenje.
AŠ
Eden zadnjih Nejcevih nastopov s skupino Bepop je bil na izboru za Miss Slovenije, kjer je nastala tudi tale fotografija. Z Nejcem se je fotografiral Tednikov honorarni fotoreporter Črtomir Goznik. »Saj sta kot brata,« smo ugotavljali ob pogledu na posnetek.
Glasniki vetra (»Windtalkers«)
Režija: John Woo. Producent: Arthur Anderson, Terence Chang, TTacie Graham, Caroline Macaulay, Alison R. Ro-senzweig, John Woo. Scenarij: John Rice, Joe Batteer. Igrajo: Nicholas Cage, Adam Beach, Christian Slater, Peter Stormare, Noah Emmerich, Mark Ruffalo, Brian Van Holt, Martin Henderson, Roger Willie.
Filmi z vojno vsebino so kljub vsesplošnem pozivanju k miru še vedno živi. John Woo, znan po svojih izdelkih, kjer nikoli ne manjka bomb, ognja in akcije, se je odločil prenesti na filmski trak zgodbo, ki temelji na resničnih dogodkih. Vojna drama govori o brezpogojnem prijateljstvu, ki se lahko rodi le na bojnem polju.
Prizorišče: Pacifik. Dogajanje: Amerika proti Japonski. Glasniki vetra so Indijanci iz plemena Navajo, katerih nenapisan jezik, poln zapletenih narečij, je skrivna koda, ki je Japonci nikakor ne znajo de-
kodirati. Prav zato je tudi strogo varovana. Tako strogo, da ima tak Indijanec (Adam Beach) ob sebi tudi čuvaja, marin-ca (Nicholas Cage), ki budno pazi nanj. Naloga slednjega je, da v primeru, da Japonci ujamejo Indijanca, le-tega ubije, saj bi lahko pod pritiski mučenja izdal skrivnost. Seveda Na-vaji tega ne vedo.
Pojavi se vprašanje, kaj je tu varovano - človek ali sama koda. Film, kjer je dogajanje zelo solidno tempirano, zmotijo le občasni momenti, ki nekako ne ustrezajo realnosti. Kako lahko na primer en sam, smrtno ranjen vojak postreli malo morje sovražnikov. Poleg tega pa se režiserju tudi tu ni uspelo izogniti temu, da ne bi naredil prevelike razlike pri karakternih, umskih in fizičnih sposobnostih obeh nasprotnikov. Američani so tu kot po pravilu heroji z izjemnimi sposobnostmi, katerim se butasti Japonci dobesedno mečejo na bajonete. Japonski vojaki pod rafali ameriške vojske cepajo kot muhe,
Brumen Milan s.p.
Maistrova 16,2250 Ptuj Tel.:02^80 6 720,031/659-562
. cP
Windows»P
RaiunalmM od 86.500,00 sit ^ Duron 1200,128mb,inodein, 2 mrežna.cdrom.tip.,nijgka,
0	zvoSnM
1
■g Monitoiji od 37.990,00 sit
CI4 UteOniri024*768@S5Hz-37.990,00Ht g SmnBiJllgT53DFXO^Onun-47J(H),OOgil
V Digitalni sprejeimiik-no.ooo,)
<2 SatoraiscrDS3-301
Í »
Šolski |9akGt
m
VOptA
ia-Cfflwl49.WO.OOsit
Duron 1200Hz 128MB rom DVDIbx Modem • Mrežno 306 dish Tisholnih Monitor 17
Cena Akcija 149.999,00 sit
kar gledalcu otročje poučno kaže, kdo je tu šef. Amerika, kakopak.
Film govori svoje, v resnični zgodovini pa ni znano, ali je kdo od ameriških vojakov dejansko do konca izvršil svojo nalogo. Znano je le, da so se med 'čuvaji' in 'varovanci' spletle neuničljive vezi prijateljstva. In če se bi John Woo odločil posneti tudi drugi del filma, bi storil najpametneje, če bi v njem predstavil resnično dogajanje dolga leta po vojni, ko so Navaji izvedeli za ukaz, ki naj bi ga njihovi 'zaščitniki' izvršili, če bi jih sovražnik ujel v svoje roke. Tak film bi verjetno močneje pritisnil na čustva gledalca in pričaral več ganljivo-sti — kar je tudi prvotni namen režiserja.
Darja Pristovnik
■^■no
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kdo je glavni igralec v filmu Glasniki vetra — Windtalkers?
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Nagrajenec prejšnjega tedna je Ksenija Petrovič, Ob rogoznici 12, 2250 Ruj Odgovore pošljite do ponedeljka, 30. septembra, na naslov: Radio-Tednik Ptuj. Raičeva 6, 2250 Çza Info).
Mladenič v parku pred seboj potiska otroški voziček, v njem pa vrešči otrok. Mladenič se od časa do časa skloni k dojenčku in reče:
"Samo mirno, Peter, samo mirno!"
Starejša gospa, ki je hodila za njim, vpraša:
"Kajpa je malemu Petru?"
"Otroku je ime Marija," je odgovoril mladenič, "Peter sem pa jaz!"
***
Frizer striže soseda in opazi:
"Sosed, lasje vam vse hitreje sivi-jo!"
"Saj ni čudno, ko ste pa tako počasni!"
***
Neznanec na cesti pred hišo ogovori dečka:
"Fantič, čigav pa si?"
"Midva z očkom ne veva, mama
pa noče povedati!"
***
Petletni in triletni deček sta se igrala v peskovniku.
"Lulat moram!" se je oglasil mlajši.
"Kar v plenice se polulaj, tako kot vedno!"
"Ne smem več! Mamica mi je rekla, da mi bo odrezala luleka, če se bom še kdaj polulal v plenice!"
"Nič se ne sekiraj. Zadnjič sem videl punčko, ki je lulala in je bila tudi brez luleka. Kar dobro je izgledala!"
***
"Očka, jaz bi se pa poročil z babico!" je rekel Mihec.
"To pa ne bo šlo. Z mojo mamo se ne moreš poročiti!"
"Zakaj si se pa potem ti lahko poročil z mojo mamo?"
***
"Kaj? Telefon imate?" se čudi Suzana prijateljici Maji.
"Kaj nisi vedela?"
"Ne, kako pa naj bi vedela?"
"Saj res, ko pa nič ne prebereš. Se
telefonskega imenika ne!"
***
"Kaj bi naredil, če bi srečal medveda?"
"Vzel bi puško in ga ustrelil!"
"Kaj pa, če ne bi imel puške?"
"Potem bi ga pa zabodel z nožem."
"Kajpa če ne bi imel noža?"
"Potem bi ga pa udaril s palico po glavi."
"Kaj pa če še palice ne bi imel?"
"Poslušaj, ali ti držiš z menoj ali z medvedom?"
***
Tri punčke zagledajo zaljubljen parček pod drevesom.
"Le kaj počneta?" se začudeno vpraša šestletna punčka.
"Seksata," ji pojasni osemletna.
"In sicer zelo slabo," doda desetletnica.
***
"Veš, mojpradedek je med vojno rešil več kot petdeset partizanov.
"Nemogoče!"
"Pa je res! Brada se mu je zapletla v mitraljez!"
KINO PTUJ
Ta teden:
ob 18. uri: Scooby Doo ob 20. uri: Vse o fantu
NE BO DIRKAL
Motore dirke. Zasli^^i se startni strel. Vsi motoristi z veliko hitrostjo speljejo, eden pa ostane na startu. Štarter ga vpraša:
»Kajpa je z vami? Ne boste dirkali?«
»Kako le, ce ste ustrelili v mojo gumo!«
ČRNOBELO IN BARVli^ FOTOKOPIRANJE il
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
KOMENTIRAMO
Stoiná verietno niso Haní NZ Slovenije
Minulih nekaj dni je dodobra razburilo športno, predvsem nogometno javnost naših krajev. Dobili smo ob~utek, kaj šele Stojn~ani, da nismo v Sloveniji, ampak nekje nebodi-ga-treba. Gre namre~ za sre~anje 3. SNL- sever med Stojnci in Mons Claudiusom iz Rogatca, ki so ga na zeleni površini dobili gostje, ~eprav tega ne bi smeli. Čakali smo in ~akali, ter na koncu dobili pravo ježevko. Ko smo vprašali v Ljubljano na sedež NZS smo bili nezaželeni, saj smo dregnili v osje gnezdo. Tekmovalni pravilnik NZ Slovenije (vsaj tako mislimo) velja za celotno Slovenijo. Decidirano piše, da sme na igriš~e stopiti samo igralec z veljavno športno legitimacijo, toda v Stojncih temu ni bilo tako. Gašper Košir iz NZ Slovenije je v imenu Alda Knafelca (vodja tekmovanja pri NZ Slovenije) izdal potrdilo za dva igralca (ki ga nikakor ne bi smel!), ker bi se naj izgubile športne legitimacije. Da pa je ironija še ve~ja je vse to ovekove~il s svojim podpisom Dane Jošt, sicer generalni sekretar NZS, ki bi moral skrbeti za zakoniti potek tekmovanja v odsotnosti ljubiteljskega predsednika NZS (gre za Rudija Zavrla). Toda ta ~lovek, ki je bil imenovan na to mesto, ki je sodeloval pri vseh pisanjih pravilnikov (ali pa tudi ne) si je vzel pravico iznad organov, ki vodijo to tekmovanje. Dane Jošt verjetno niti ne ve kje so Stojnci, niti ne ve (ali pa sedaj že ve), da igrajo v 3. SNL-sever, ima pa na vprašanje o verodostojnosti potrdil samo en odgovor: da ste novinarji nesramni, se ne znate obnašati, da ste vsega krivi itd. Zanimivo pa je, da Stojn~ani niti do danes ne vedo po katerem ~lenu tekmovalnega pravilnika je to sre~anje registrirano v korist nogometašev iz Rogatca, ter tudi tega ne, zakaj je delegat NZ Slovenije gospod Vilibald Pavc iz Maribora (velja za sivo eminenco slovenskega nogometa) sploh dovolil, da igralca brez športnih izkaznic nastopata. Tudi takšna veli~ina v slovenskem nogometu ne pozna tekmovalnega pravilnika in je uklonil hrbet pred mo~nejšimi, ki bi naj bili v službi slovenskega nogometa. Toda tudi Jošt je uslužbenec NZS, ampak to pravici nogometa in Stojn~anom zaenkrat ne pomaga.
Danilo Klajnšek
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 9. kroga: Maribor Pivovarna Laško - Ljubljana 0:2 (0:1), Primorje - CMC Publikum 1:3 (1:2), ERA Šmartno - Rudar Velenje 3:1 (2:0), Mura - Gorica 5:0 (4:0), Vega Olimpija - Dravograd 3:0 (0:0), Relax Korotan - Sport Line Koper 0:1 (0:0)
1. SPORT LINE KOPER	9	6	2	1	12:9	20
2. VEGA OLIMPIJA	9	5	3	1	11:5	18
3. ERA ŠMARTNO	9	3	5	1	11:11	14
4. DRAVOGRAD	9	3	3	3	10:9	12
5. CMC PUBLIKUM	9	2	5	2	15:14	11
6. RUDAR VELENJE	9	3	2	4	11:10	11
7. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO	9	2	5	2	8:7	11
8. PRIMORJE	9	3	2	4	13:15	11
9. GORICA	9	2	5	2	11:13	11
10. LJUBLJANA	9	2	3	4	10:15	9
11. MURA	9	2	1	6	10:10	7
12. RELAX KOROTAN	9	1	4	4	5:9	7
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 7. kroga: Drava Asfalti - Železni~ar Radio City 5:1 (2:0), Izola - Aluminij 1:2 (0:1), Bela Krajina - Jadran 1:1 (1:1), Livar - Križevci 0:0, Domžale - Zagorje 5:3 (2:0), Dravinja - Triglav 3:0 (1:0), Goriška Brda - GPG Grosuplje 1:0 (0:0), Nafta - Krško Posavje 2:1 (0:0)
1. DOMŽALE	7	5	2	0	20:10	17
2. GPG GROSUPLJE	7	5	1	1	19:5	16
3. JADRAN	7	4	1	2	12:7	13
4. ALUMINIJ	7	3	3	1	12:8	12
5. DRAVA ASFALTI	7	3	2	2	16:10	11
6. GORIŠKA BRDA	7	3	2	2	11:9	11
7. KRIŽEVCI	7	3	1	3	17:12	10
8. DRAVINJA	7	3	1	3	10:13	10
9. KRŠKO POSAVJE	6	2	3	2	10:13	9
10. ZAGORJE	7	2	3	2	13:14	8
11. IZOLA	7	2	2	3	13:14	8
12. NAFTA	6	2	1	4	8:15	7
13. LIVAR	7	1	3	3	3:7	6
14. BELA KRAJINA	7	1	3	3	7:15	6
15. TRIGLAV	7	1	2	4	8:13	5
16. ŽELEZNIČAR RADIO CITY	7	1	1	5	6:20	4
NOGOMET / 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
DramatUna koninica v Izoli
drava asfalti -železničar radio city 5:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Zajc (2), 2:0 U. Krajnc (34), 3:0 D. Krajnc (54), 4:0 Zajc (67), 4:1 Bulaji~ (70), Lenart (89).
DRAVA: Golob, Emer{i~, D. Krajnc, Lenart, Klinger, Zdelar, Zajc, Toplak (Horvat), Majcen (U. Krajnc), Korez (Krepek), Sluga.
ŽELEZNIČAR: Germi~, Celinger (Ivan~i~), Belaji~, Luk, Kronveter (Ur{i~), Pavlin, Kren-ker, Plo{nik, [unko (Koren), Gori{ek.
V deževnem in hladnem vremenu sta se pred 300 gledalci na Ptuju sre~ala stara obdravska znanca prikazala dinami~no in fair igro. Doma~ini so kaj hitro pri{li v vodstvo preko Zajca, ki je že v drugi minuti zatresel mrežo gostov. Prevzeli so pobudo ter nenehno ogrožali vrata gostov, priložnosti so zamudili Lenart,
Boris Sambolec - kapetan Aluminija in strelec prvega zadetka v Izoli
Eden od petih zadetkov v mreži Maribor~anov. Foto: Simon Star~ek
U. Krajnc, Kores in Majcen, ki je zaradi po{kodbe zapustil igri{~e in U. Krajnc, ki ga je zamenjal je lepo podano žogo z desne z glavo preusmeril žogo in zvi{al vodstvo. Po odmoru doma~ini nadaljujejo z igro, ki je prinesla zvi-{anje, ko je D. Krajnc podano žogo iz kota po{lje v mrežo in že je 3:0. Nekaj zatem goste re{i pre~ka, Koresov strel odleti ob stativi v avt in nato po lepem prodoru Zajc že drugi~ zatrese mrežo. Zatem gostje dosežejo zadetek ko Bulaji~ žogo podano iz kota preusmeri v mrežo. Ponudila se je priložnost tudi Slugi toda streljano žogo je vratar Germu~ s skrajnimi napori izbil v polje. Pri zadnjem zadetku so sodelovali vsi doma~i napadalci, obrambo gostov in vratar postavili v "mat" pzicijo in Lenart je postavil kon~ni rezultat tekme in zatem
je sodnik Bukovec iz Lendave zaklju~il tekmo. Zvesto doma~e ob~instvo je doma~e igralce nagradilo v spontanim aplavzom.
anc
mnk izola -aluminij 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Sambolec (35), 1:1 Boži~i~ (87), 1:2 Pekez (89)
ALUMINIJ: Dukari~, Leto-nja, Topolovec (Panikvar), Sam-bolec, Pekez, Prapotnik, Per-kovi~, Raki~, A. Čeh, Repina (S. Čeh), Don~ec. Trener: Miran Emerši~.
Nogometaši Aluminija so proti novincu v 2. SNL Izoli prišli do pomembne zmage, ki je lahko izrednega pomena v nadaljevanju prvenstva. Gregor Don~ec je pred vode~im zadetkom Aluminija, ki ga je dosegel kapetan
Boris Sambolec, zadel pre~nik. Kidri~ani so bili v prvem pol~asu veliko boljši nasprotnik in bi lahko še kakšna žoga kon~ala za hrbtom doma~ega vratarja Boš-kovi~a.
Tudi v drugem pol~asu so vse niti v svojih nogah držali nogometaši Aluminija, toda tistega drugega zadetka, ki bi pomenil miren zaklju~ek sre~anja ni bilo. Še ve~, Izolani so dobre tri minute pred koncem sre~anja uspeli rezultat izena~iti. V taboru gostov so bili sicer razo~arani nad tem, saj so se jim nasmihale tri to~ke. Da pa je na podlagi prikazanega le prišlo vse na svoje mesto je poskrbel Luka Pekez, ki je uspel dve minuti pred koncem sre~anja premagati doma~ega vratarja in kompletni izkupi~ek to~k je odpotoval na štajerski konec.
Danilo Klajnšek
OSEK / EVROPSKO EKIPNO PRVENSTVO V MOTOKROSU
Ne motokros, ampak blatoborba
V soboto in nedeljo je v Oseku pri Lenartu potekalo evropsko ekipno prvenstvo v motokrosu. Vreme je bilo neizprosno, saj je oba dneva deževalo. Vožnje so potekale v izjemno težkih pogojih in na meji regularnosti. Na koncu so slavili Čehi, saj so sodniki diskvalificirali Belgijce.
V	Oseku je nastopilo 22 ekip. Vsako državo so zastopali trije tekmovalci, ki so se v soboto v vseh treh kategorijah, tj. 125 ccm, 250 ccm in OPEN razredu pomerili v kvalifikacijah. V nedeljo so potekale tri tekme. V prvi dirki, v kategoriji 125 in OPEN je slavil Marc Reuver iz Nizozemske, drugo mesto je zasedel Erwin Machtlinger iz Avstrije in tretje Finec Antti Pyrhonnen. Našo državo sta zastopala Jaka Može, ki je dosegel 12 mesto in Simon Štrajhar, ki mu je kamen med vožnjo poškodoval zobnike, zato je moral odstopiti.
V	drugi dirki v kategorija 125 ccm in 250 ccm je ponovno slavil Marc Reuver iz Nizozemske, naš Sašo Kragelj je bil drugi, tretji pa Finec Jukka Pirinen. Jaka Može pa je zasedel 30 mesto.
V	tretji dirki v kategoriji 250 ccm in OPEN je slavil Ervin Machtlinger iz Avstrije, drugo
mesto je zasedel Nemec Andreas Boller, tretje pa Sašo Kragelj. Simon Štrajhar pa je bil 22.
Ekipno so ob koncu slavili Čehi (David Čadek, Martin Žerava in Miroslav Ku~irek) z 38 kazenskimi to~kami, saj so sodniki po pritožbi diskvalificirali Petra
Ivena iz belgijske ekipe (na startu zadnje dirke mu je na rampi pomagal mehanik), ki je tako namesto na prvem pristala na 7. mestu. Drugo mesto so zasedli Avstrijci (Robert Jonas, Chris-toph Lackner in Erwin Mach-tlinger) z 39 kazenskimi to~kami, tretja je bila ekipa Nizozemske (Marc Reuver, Marcel Drunen in Michal Das) s 40 kazenskimi to~kami. Četrto mesto je zasedla ekipa Italije.
Visoke napovedi slovenske
Sašo Kragelj z zlato medaljo za osvojitev naslova evropskega prvaka v kategoriji OPEN
ekipe so se razblinile že pred tekmo, ko je v torek zaradi poškodbe udeležbo v ekipi odpovedal Roman Jelen (7. na svetu v kategoriji OPEN za sezono 2002). Namesto Jelena je v naši reprezentanci nastopil Simon Štrajhar. Sašo Kragelj (evropski prvak v kategoriji OPEN) je storil vse, kar je bilo v njegovi mo~i. Slovenska ekipa je na koncu zasedla 10. mesto.
Zmago Šalamun
SPORT
Skorba dosegla najvišjo zmago kola
Bistrica do zmage v Srediiu v sodnikovem podaljšku - Zavri odšiipnil toiko Ormožu - Moi Boia obiutili Podviniani
3. SNL - SEVER
V 3. SNL- sever je v tem krogu največ zanimanja veljalo sre~anju v Sredis~u, kjer sta merila mo~i doma~a ekipa in v tem prvenstvu zelo močna Bistrica. Zmaga je na koncu pripadla gostom. Še drugič v tem prvenstvu so igralci Sredičča po izena~enju rezultata na 2:2 morali podpisati predajo. V Stojncih je bilo ponovno zelo živahno, vendar se še pozna tista nesrečna tekma z Mons Claudiusom, ki so jo nesrečno izgubili in to kljub temu, da imajo po pravilih prav. To~ko so tokrat lovili domačini in jo tudi ulovili pet minut pred koncem srečanja.
Nogometašem Hajdine igrišče v Šoštanju nikakor ne leži. To se je pokazalo tudi tokrat. Sicer pa zaenkrat še ni nič kritičnega za klube iz našega podro~ja, ki razen Središča zelo dobro stojijo na prvenstveni razpredelnici v 3.SNL- sever.
Rezultati 7. kroga: Paloma - Vransko 1:0 (1:0), Malecnik - Šmarje pri Jelšah 1:2 (0:1), Središče - Bistrica 2:3 (2:2), Stojnci - Fužinar 2:2 (1:0), Šoštanj - Hajdina 3:0 (1:0), Krško Posavje - Mons Claudius 5:0 (2:0), Kozjak Radlje - Pohorje 0:1 (0:0)
1.	POHORJE	7 5 11 15:7 16
2.	BISTRICA	7 4 2 1 16:10 14
3.	PALOMA	7 4 2 1 12:7 14
4.	ŠMARJE PRI JEL. 7 4 12 14:10 13
5.	ŠOŠTANJ	7 3 2 2 13:6 11
6.	STOJNCI	7 3 2 2 13:7 11
7.	HAJDINA	7 3 1 3 9:15 10
8.	FUŽINAR	7 2 3 2 12:14 9
9.	KOZJAK RADLJE 7 3 0 4 5:7 9
10.	KRŠKO POSAVJE 7 2 2 3 10:16 8
11.	SREDIŠČE 7 2 14 12:15 7
12.	MALEČNIK 7 2 14 11:14 7
12.	VRANSKO 7 1 2 4 4:7 5
13.	MONS CLAUDIUS 7 1 0 5 8:19 3
stojnci - fužinar 2:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Klajderič (2), 1:1 Gre-šovnik (58), 1:2 Marinkovič (70), 2:2 Žni-darič (85)
STOJNCI: Trop, Purgaj, B. Bezjak, Emeršič, Serdinšek, D. Bezjak, Strgar, Kupčič, Klajderič, Žnidarič, Rižnar. Trener: Ivan Zajc
FUŽINAR: Vravnik, Plaznik, Hodnik (od 75. Cesar), Klarič (od 46. Božič), Bil-kič, Nabernik, Verček, Petrič, Marinkovič (od 71. Jerlah), Grešovnik, Ičanovič. Trener: Zoran Gluhovič
šoštanj - hajdina 3:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Pavič (42), 2:0 Pudgar (60), 3:0 Pavič (81)
ŠOŠTANJ: Apšner, Oblak, Džafič, Pavič, Mir (od 75. Vasič), Markus, Kija-novič, Pudgar, Halilovič, Kovačič (od 85. Satler), Čuš (od 91. Podbrežnik). Trener: Ervin Polovšak
HAJDINA: Brodnjak, Gaiser, Horvat, Krajnc, Vrabl, Črnko, Bezjak (od 65. Ba-uman), Frangeš (od 88. Hotko), Jurišič, Pihler (od 46. Princl), Petrovič. Trener: Branko Krajnc.
središče - bistrica 2:3 (2:2)
STRELCI: 0:1 Primožič (6), 0:2 Re-goršek (9), 1:2 Žerjav (18), 2:2 Rajh (33), 2:3 U. Klajderič (92)
SREDIŠČE: Majč, Jelovica, Balažič (od 61. Kaloh), Novak, Ivančič, Zadravec (od 76. Kolarič), Kolenc, Prapotnik, Žerjav, Lesjak, Rajh (od 81. Aleksič). Trener: Miran Rakovec
BISTRICA: Jozič, Obrovnik (od 35. U. Klajderič), Skale (od 72. M. Klajderič), Šabanovič, Frelih, Horvat, Stražišar, Papotnik, Topič (od 5. Mlinar), Regor-šek, Primožič. Trener: Momčilo Mitič
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 5. kroga: Zavrč - Holermuos Ormož 0:0, Dornava - Slovenja vas 0:0, Gerečja vas Unukšped - Mark 69 Rogoz-nica 4:2, Videm - Skorba 0:5, Gorišnica -Tržec 3:1, Podlehnik - Pragersko 0:1.
1.	PRAGERSKO 5 4 1 0 13:3 13
2.	HOLERM. ORMOŽ 5 4 10 11:3 13
3.	GORIŠNICA 5 3 11 12:4 10
4.	GER. VAS UNUKŠ. 5 3 11 11:10 10
5.	PODLEHNIK 5 3 0 2 7:6 9
6.	SKORBA	5	2 12 13:8	7
7.	MARK 69 ROGOZ.	5	2 1	2 7:10	7
8.	ZAVRC	5	1	2	2 6:10	5
9.	SLOVENJA VAS	5	1	1	3 5:11	4
10.	VIDEM	5	1	0	4 4:12	3
11.	TRŽEC	5	1	0	4 6:12	3
12.	DORNAVA	5	0 1	4 5:11	1
gerečja vas unukšped -mark 69 rogoznica 4:2 (3:1)
STRELCI: 1:0 Petek (11), 2:0 Petek (26), 3:0 Ciglar (30), 3:1 D. Polanec (34), 4:1 Petek (47), 4:2 D. Polanec (71)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Brencl, Sagadin (Gorše), Slaček, G. Krajnc, Kaisesberger, Vidovič, Vrbanec, Ciglar, B. Krajnc, Pacher, Petek. Trener: Ivan Ornik
MARK 69 ROGOZNICA: i; Polanec, Kurbus, Kukovec (Bela), D. Polanec, Vau-da, Kralj, Markež, Lah, Petrovič (Hvalec), Pungračič, Dokl. Trener: Janko Vindiš
gorišnica - tržec 3:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Pečnik (11), 1:1 Tobi-jas (41), 2:1 Ljubec (58. iz 11m), 3:1 Horvat (88)
GORIŠNICA: Herega, M. Bezjak, Jan-žekovič, Ljubec (Bohl), Šmigoc, Brod-njak, Purgaj (Ciglarič), G. Bezjak, Tobijas, Horvat, Lapornik (Plohl). Trener: Franc Rajh
TRŽEC: Šeliga, Bratušek (Kolednik), Zelko, Fideršek (Fridauer), D. Emeršič, Krajnc, Metličar, B. Emeršič, Pečnik, Medved, Nahberger. Trener: Janez Peč-nik
dornava - slovenja vas 0:0
DORNAVA: Kekec, Metličar, Flos, Obran, Jurič, Trunk, D. Novak, Kvar, Vi-dovič (Kaučič, Valenko), Janžekovič (Ar-nuš), R. Novak. Trener: Viljem Mar
SLOVENJA VAS: Matjašič, Sarkiče-vič, Topolovec (Panič), Metličar, Levstik, Šterbal, Huzjak (Lenart), Ekart, Predo-vnik, Gerečnik, Bečirovič (Krajnc). Trener: Alojz Podhostnik
zavrč - holermuos ormož 0:0
ZAVRČ: Cestar, Petrovič (R. Kokot), Breznik, Borak, Juričinec, M. Kokot, Žu-nec, S. Kokot (S. Kokot), Serec, Pongrac (Golob), Cvetko. Trener: Milivoj Jamnik HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Husel, Jerebič, Tušek (Dovečar), Jurčec, Šel, Jambriško, Zidarič, Plohl, Habjanič, Govedič. Trener: Darko Lah
podlehnik - pragersko 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Kmetec (30) PODLEHNIK: Grabrovec, Lesjak (Ši-rec), Gajšek, Topolovec, Podgoršek, Zaj-šek (Cafuta), Vinko, Frlež, Fric, Železnik (Gabrovec), Polajžer. Trener: Dušan Hva-lec
PRAGERSKO: Petrovič, Curk, Kralj, Žnuderl, Pišek (Leskovar), Čelan, Debe-vec, Sagadin, Robar (Breznik), Krajnc, Kmetec (Dirnbek). Trener: Zvonko Kac-jan
videm - skorba 0:5 (0:3)
STRELCI: 0:1 Klaneček (8), 0:2 J. Šmigoc (11), 0:3 J. Šmigoc (39), 0:4 Šija-nec (54), 0:5 Šijanec (65)
VIDEM: Trafela, Kokot, Šipek, Ovčar (Palijan), Hrovat, Skok (B. Ciglar), Os-troško, Bedrač (Topolovec), Varnica, V. Ciglar, Bedrač. Trener: Franc Panikvar
SKORBA: L. Šmigoc, Perko, B. Mer-telj, Panič, Klaneček, Janžekovič, Mlakar, Mohorko, J. Šmigoc (Škerget), S. Mertelj, Šijanec (Lenartič). Trener: Jeza Darko
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 5. kroga: Hajdoše - Apače 1:1, Zgornja Polskava - Markovci 1:1, Boč - Podvinci 5:0, Lovrenc - Cirkulane 3:0, Bukovci - Leskovec 4:1, Grajena -Spodnja Polskava 1:3
1.	BOC	5 5 0 0 19:5 15
2.	APAČE	5 3 11 6:6 10
3.	LOVRENC	5	3	0 2	11:8	9
4.	SP POLSKAVA	5	3	0 2	15:14	9
5.	GRAJENA	5	2	1	2 9:7	7
6.	CIRKULANE	5	2	1	2 8:9	7
7.	MARKOVCI	5	2	1	2 6:7	7
8.	HAJDOŠE	5	2	1	2	9:11	7
9.	BUKOVCI	5	2	0 3	13:10	6
10.	PODVINCI	5	1	2 2	8:12	5
11.	ZG. POLSKAVA	5	0	2 3	7:13	2
12.	LESKOVEC	5	0	1	4 7:1	1
zgornja polskava -markovci 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Ostruh (7), 1:1 Bratu-
šek (72)
ZGORNJA POLSKAVA: Vidmajer, čelofiga, Matjašič (Petelinšek), Mikložič, Romih, Valcl, Virtnik, Stojan Pečovnik, Polajžar, Stanko Pečovnik, Ostruh. Trener: Aleš Utenkar
MARKOVCI: Starčič, M.Kunčnik (T. Kunčnik) , Štrafela (Rožman), G. Bezjak (M. Bezjak), Plohl, Lepoša, Domen Zver, Dejan Zver, Bratušek, Korošec, Janžeko-vič. Trener: Marjan Bezjak
hajdoše - apače 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Drevenšek (5), 1:1 A. Predikaka(81)
HAJDOŠE: Milošič, J. Hentak, I. Ce-bek, Šantl, Kirbiš, D. Cebek (Vogrinec), B. Hentak, Drevenšek (Gregorec), Glo-dež, Dominko. Trener: Marjan Glažar
APAČE: Šibila (Horvat), Bezdrob, Krivec, Šmigoc, Kralj, Marzidovšek, Kme-tec, M. Predikaka (Hvalec), Bauman, Zajc (Vaupotič), A. Predikaka. Trener: Zlatko Škerlak
kar, Toplak, Berghaus, Bračič (Črnko). Trener: Janez Horvat
SPODNJA POLSKAVA: Papotnik, Sinkovič, Jesenek, Trol, Horvat, D. Sobo-tič (Kosi), Pučnik (Pravdič), G. Sobotič, Falež, Koren, Jevšenak (Ceder). Trener: Kristijan Blažič
bukovci - leskovec 4:1 (4:0)
STRELCI: 1:0 Petrovič (34), 2:0 Kos (37), 3:0 Kelc (39), 4:0 Majcen (45), 4:1 Strmšek (58)
BUKOVCI: Jurgec, Kozel, Bedrač, Zu-panič (Štrafela), Rojko, Petrovič, Majcen, Mustafi, Kos, Majer (Žnidaršič), Kelc. Trener: Maks Kmetec.
LESKOVEC: Stopajnik, Jelen, P. Vido-vič, J. Vidovič (Topolovec, H. Strmšek)), Prelog, Kmetec, Bratušek, F. Strmšek, Rozinger (Čeh), Srdinšek, Vinko. Trener: Marjan Mlakar
2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA - VZHOD
Rezultati 7. kroga: Aluminij - Krško Posavje 0:1, Kovinar Maribor - M.U. Šentjur 2:0, Železničar Radio City - Nafta 7:1, Kozjak Radlje - Pohorje 3:4, ERA Šmartno - Drava Asfalti 5:1, Bistrica -Nissan Ferk 2:4, Zreče - Ormož 1:2
1. ERA ŠMARTNO	6	6	0	0	28:2	18
2. ŽELEZNIČAR R.C.	6	4	3	0	22:8	14
3. NISSAN FERK	7	4	1	2	20:9	13
4. ALUMINIJ	6	4	1	1	13:4	13
5. KRŠKO POSAVJE	7	4	1	2	21:13	13
6. DRAVA ASFALTI	7	4	1	2	18:14	13
LISTE STRELCEV
2.	SNL
4	zadetki: Matjaž Majcen (Drava Asfalti); 2 zadetka: Milan Rakic, Nejc Repi-na, Igor Perkovic, Aleš Čeh (vsi Aluminij), Uroš Krajnc, Aljaž Zajc in Jakob Poštrak (Drava Asfalti)
3.	SNL - SEVER
5	zadetkov: Tadej Jurišic (Hajdina), Filip Žnidaric (Stojnci); 4 zadetki: Denis Kolenc (Središče)
1.	LIGA MNZ PTUJ
5	zadetkov: Robert Šijanec (Skorba); 4 zadetki: Aleš Gerečnik (Slovenja vas), Denis Petek (Gerečja vas), Jože Šmigoc (Skorba) in Mitja Lah (Mark 69 Rogozni-ca);
2.	LIGA MNZ PTUJ
6	zadetkov: Gregor Sobotič (Spodnja Polskava); 5 zadetkov: Dejan Mlakar (Grajena) in Danijel Lamperger (Lovrenc)
VETERANI - LIGA MNZ PTUJ
6 zadetkov: Boris Kurbos (Prepolje); 4 zadetki: Rudi Serdinšek (Rogoznica), Gorazd Šket (Gorišnica) in Anton Re-bernik (Polskava) in Miran Ljubec (Gori-šnica)
4.	POLSKAVA	4 2	11	10:3	7
5.	PREPOLJE	4 2	1	1	8:6	7
6.	TRŽEC	4 1	3	0 4:3	6
7.	MARKOVCI	4 1	1	2 2:15	4
8.	APAČE	4 0	3	1	2:3	3
9.	VIDEM	4 0	2	2 3:11	2
10.	DORNAVA	4 0	0	4 5:25
Danilo Klajnšek POKAL MNZ PTUJ
Člani: 1/8 - finala: Gerečja vas - Bistrica 3:7; Markovci - Tržec 14:3; Podlehnik - Bukovci 3:2; Apače - Skorba 4:2; Grajena - Stojnci 1:4; Holermous Ormož - Gorišnica 2:4; Hajdina - Aluminij 0:3; Središče - Drava Asfalti Ptuj - 25. septembra.
NK Boč. Foto: DK
boč - podvinci 5:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 S. Trunkl (34), 2:0 S. Trunkl (40), 3:0 Korošec (44), 4:0 Volav-šek (52. iz 11m), 5:0 Dolšak (70. iz 11m) BOČ: Črešnar, Fridrih, P. Trunkl, Sto-jnšek, Korošec, B. Veho var (Lončarič), Habjanič (Samastur), Medik, Volavšek, S. Trunkl, R. Vehovar (Dolšak). Trener: Janez Forštnarič
PODVINCI: U. Gašperič, B. Kuser-bajn, Arnuš (G. Arnuš), Peter, Pihler, Plohl, Modrič (Z. Arnuš), R. Kuserbajn, S. Gašperič, Petrovič, Popošek. Trener: Slavko Petrovič
lovrenc - cirkulane 3:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Godec (5), 2:0 Lamperger (70). 3:0 Godec (75)
LOVRENC: Pišek, Pulko, Kirbiš, Novak, Tominc, Tomanič, Belca, Lamperger, Godec, Muršec (Krušič), Medved (Mu-zek). Trener: Damjan Letonja
CIRKULANE: Hercog, Jus, Kovačič, J. Horvat, J. Klajderič, Žuran, Kelc, Fri-dauer (Jerenec), Kokt, Milošič (P. Horvat), S. Klajderič (Belšak). Trener: Branko Fridauer
grajena - spodnja polskava 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Jevšenak (10), 0:2 Jesenek (56), 0:3 Jevšenak (61), 1:3 Mlakar (84)
GRAJENA: Horvat, Golob, Rojko, Kokot, Hvala (Pšajd), Jakolič, Mihelič, Mla-
7. NAFTA	7	4	0	3	18:15	12
8. ORMOŽ	7	2	2	3	9:18	8
9. BISTRICA	5	2	1	2	10:15	7
10. M.U.ŠENTJUR	6	2	0	4	6:13	6
11. POHORJE	7	2	0	5	15:24	6
12. KOVINAR MB	7	1	1	5	7:22	4
13. KOZJAK RADLJE	6	1	0	5	8:24	3
14. ZREČE	6	0	0	6	2:16	0
2. SLOV. KADETSKA LIGA - VZHOD
Rezultati 7. kroga: Aluminij - Krško Posavje 5:1, Kovinar Maribor - M.U. Šentjur 2:0, Železničar Radio City - Nafta 8:0, Kozjak Radlje - Pohorje 1:1, ERA Šmartno - Drava Asfalti 0:0, Bistrica -Nissan Ferk 0:0, Zreče - Ormož 1:3
1.	ŽELEZNIČAR R.C. 6 5 1 0 43:5 16
2.	ALUMINIJ	6 5 1 0 36:2 16
3.	NISSAN FERK 7 4 3 0 12:2 15
4.	ERA ŠMARTNO 6 4 1 1 31:3 13
5.	KRŠKO POSAVJE 7 4 1 2 19:16 13
6.	KOVINAR MB 7 3 3 1 11:8 12
7.	BISTRICA	5 2 2 1 19:6 8
8.	DRAVA ASFALTI 7 2 2 3 9:9 8
9.	M.U.ŠENTJUR 6 2 1 3 18:16 7
10.	NAFTA	7	2	0	5	17:21	6
11.	ORMOŽ	7	2	0	5	9:58 6
12.	KOZJAK RADLJE	6	0	2	4	2:20	2
13.	POHORJE	7	0	2	5	5:26 2
14.	ZREČE	6	0	1	5	1:39	1
VETERANSKA LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 4. KROGA: Dornava -Polskava 1:6, Gorišnica - Prepolje 3:1, Videm - Tržec 1:1, Hajdina - Markovci 0:0, Rogoznica - Apače 1:1
1.	GORIŠNICA 4 3 0 1 15:2 9
2.	HAJDINA	4 2 2 0 10:1 8
3.	ROGOZNICA 4 2 1 1 14:4 7
1. SLMN
Rezultati 2. kroga: Napoli Intelsat Pernica - Dobovec 2:4, Svea Lesna Litija -Sevnica 8:3, Metropol Ljubljana - Kix Ajdovščina 8:6, Grafis tiskarna - GIP Beton Zagorje 2:8, Puntar Tolmin - Tomaž Mila Poetovio 4:3.
Vrstni red: Svea Lesna 6, GIP Beton 6, Dobovec 6, Puntar 6, Napoli 3, Metropol 3, Kix 0, Sevnica 0, Tomaž 0, Grafis 0.
puntar tolmin - tomaž mila poetovio 4:3 (1:2)
Strelci: 0:1 Gašparič (4), 1:1 Muznik (8), 1:2 Kamenšek (10), 2:2 Jevtič (23), 3:2 D.Drole (24), 3:3 Kamenšek (24), 4:3 Leban (38).
Tomaž Mila Poetovio: Bedrač, Mag-dič, B. Cvetko, Jambriško, Jurčec, Bo-hinec, Gašparič, Kamenšek, Plohl, D. Cvetko, Školiber, Horvat.
Na tekmi proti lanskim podprvakom je Tomaž zaigral zelo dobro, kljub temu pa se je v Ormož vrnil praznih rok. Povedli so gostje, ko je Gašparič zadel iz protinapada. Do konca prvega dela so domačini napadali iz vseh strani, toda v vratih Tomaža stoji odlični Bedrač. Drugi polčas so odlično začeli domačini, ki so v štirih minutah dvakrat zadeli mrežo Tomaža. Vodstvo Tolminčanov je kratko trajalo saj je v isti minuti rezultat na 3:3 izenačil Kamenšek. Sledijo minute Tomaža, ki zamudi kar nekaj lepih priložnosti za zadetek po hitrih protinapadih. Kazen za goste pa sledi v 38.minuti, ko je zmagoviti gol dosegel Leban.
Uroš Krstić
SPORT
NAMIZNI TENIS / 1. SNTL - MOŠKI IN ŽENSKE
Za zaietek toika deklet
S tekmovanjem v 1. slovenski moški in ženski namizno-teniški ligi so pričeli tudi tekmovalci in tekmovalke NTK Ptuj. Igralci so gostovali pri Kemi Puconci in zabeležili visok poraz. Edino točko za goste je osvojil Danilo Piljak, ki je premagal domačina Boruta Benka. Vsekakor so izkušnje tiste, ki so bile na strani domačih in velikega bremena mlada gostujoča ekipa ni prenesla.
Ženska ekipa, sicer povratnica
v prvoligaško društvo je nastopila v Rakeku, kjer je iztržila točko. Ptujcanke, ki nastopajo v isti
Danilo Piljak je osvojil edino točko za Ptujcane
igralski zasedbi, kot v drugoli-gaški konkurenci so se nadejale zmage, vendar v zadnjem dvoboju Vesna Terbuc, ki je zamenjala Bredo Mojsilovič ni bila uspešna. Zmaga v tem dvoboju je pripadla Bregarjevi, kar je pomenilo delitev točk.
1. SNTL - MOŠKI
Rezultati 1. kroga: Kema Puconci - Ptuj 6:1, Krka - Lisk Križe 2:6, Vegrad Velenje - Maribor Kompenzacije 1:6, Škofije - Preserje 2:6, Maxi Olimpija -Moravske Toplice 3:6
kema puconci -ntk ptuj 6:1
Benko - Ovčar 3:1, Unger -Janžekovic 3:0, Horvat - Piljak 3:0, Unger - Ovčar 3:0, Benko -
Piljak 0:3, Horvat - Janžekovič 3:0, Unger/Horvat : Piljak/Ovčar 3:1
1. SNTL ŽENSKE
Rezultati 1. kroga: Rakek -Ptuj 5:5, Arrigoni - Iskra Avto-elektrika 6:1, Istrabenz Semede-la - Ilirija 1:6, Merkur Kranj -Edigs Mengeš 5:5
rakek - ntk ptuj 5:5
Mežek - Mele 2:3, Moskalenko
-	Mojsilovič 3:0, Pečkaj - Golič 0:3, Moskalenko - Mele 3:0, Bre-gar - Golič 0:3, Pečkaj - Mojsi-lovič 3:1, Moskalenko - Bregar : Mele - Golič 2:3, Moskalenko
-	Golič 3:1, Pečkaj - Mele 2:3, Bregar - Terbuc 3:0.
2. SNTL - MOŠKI
V 1. in 2. krogu 3. slovenske namiznoteniške lige za moške so igralci Ptuja doživeli dva poraza v športni dvorani Mladika. Prvo jih je s 6:0 premagala ekipa iz Lendave, z enakim izzidom pa ekipa iz Ljutomera.
Danilo Klajnšek
ROKOMET / PRICETEK PRVENSTVA V 1. B SRL
V mestu rokometa ob Savinji so slavile Ptujianke
1. B SRL -ŽENSKE
V novi tekmovalni sezoni v 1. B SRL za ženske bodo ekipe razdeljene v dve skupini. Vzhodna bo štela sedem ekip, zahodna pa osem. Po rednem ligaškm delu se bodo prve tri ekipe iz vsake skupine uvrstile v ligo šesterice in zmagovalna ekipa bo postala nova ~lanica 1. slovenske ženske rokometne lige. V prvem krogu so igralke Mercator Ten-zorja Ptuj, ki veljajo za enega najve~jih favoritov zmagale v Celju.
Rezultati 1. kroga - vzhod:
Celje - Mercator Tenzor Ptuj 24:26 (10:13), Millenium - Sevnica 27:16 (11:6), Branik Maribor - Zagorje 13:20 (4:9). V tem krogu je bila prosta ekipa Velenja.
Rezultati 1. kroga - zahod:
Keting Ajdovščina - INNA Dol-gun 43:26 (16:11), Škocjan - Planina Kranj 22:22 (10:14), Novo Mesto - Jadran Hrpelje Kozina 19:23 (7:13). Srečanje VIAS Šentjernej - Polje je preložena na kasnejši termin.
celje - mercator tenzor ptuj 24:26 (10:13)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Lakič, Majcen, Pučko 3, Radek, Rodič 9, Cvetko, Molnar, Ramšak 2, Nojinovič 7, Brumen 3, Kelenc, Podvršek, Majnik, Ra-ukovič 2.
Rokometašice iz Ptuja so z zmagov Celju začele novo prvenstvo v 1. B SRL. Ta je bila sicer pričakovana, vendar je bilo vse skupaj bolj tesno, kot so v taboru gostij pričakovali. V napadu je vse delovalo po načrtih. le igra v obrambi ni bila na že-ljenem nivou. V ekipi Mercator Tenzor Ptuj se je odlikovala vra-tarka Lakičeva, ki je zbrala kar štirinajst obramb. Sicer pa se je prvenstvo šele pričelo in ptuj-
Igralka Mercator Tenzor Ptuja Nojinovičeva je v Celju dosegla 7 zadetkov. Foto: Črtomir Goznik
čanke bodo imele dovolj priložnosti, da prikažejo kar znajo, še posebej sedaj, ko so prvenstvo pričakale igralsko precej okrepljene.
Danilo Klajnšek
PRIJATELJSKI TEKMI
ormož - arcont radgona 36:30 (21:12)
ORMOŽ: Radek, Dogša, Lu-skovič, Rajh, Belšak 5(1), M. Horvat 1, Koražija 3, Zemljič, Bezjak 2, Prapotnik 4, Kirič 3, Vučič 7(1), D.Horvat 1, Lukaček 3, Hanželič 6, Hrnjadovič 1. Trener: Marjan Valenko
Drugoligaš iz Radgone se je dobro držal do rezultata 5:5, ko so z dvema krožnima napadal-cima mešali štrene slabi domači obrambi. Do konca polčasa so Ormožani zaigrali veliko bolje v obrambi in iz hitrih protinapadov dosegali lahke zadetke ter tik pred koncem polčasa pove-dejo za deset zadetkov (21:11). V drugem polčasu slaba igra domačinov predvsem v obrambi in
veliko bolj domiselna igra gostov, ki so drugi polčas dobili z rezultatom 18:15. V soboto Or-možane čaka tekma prvega kroga 1.B lige z gostovanjem v Dobo-vi. Tekma v Dobovi se bo pričela ob 20.00 uri in bo že pokazala česa so sposobni letos rokometa-ši Ormoža.
Uroš Krstić
celje pivovarna laško ii - drava ptuj 33:18 (16:10)
DRAVA PTUJ: Klinc, Skaza 3, Horvat, Bračič 5, Štajer, Poči-vavšek 2, Turnšek, Berlič, Selin-šek 3, Vajda 4, Sapač 1, Starc.
Ptujski rokometaši so v Celju igrali pripravljalno srečanje proti drugi ekipi Celja Pivovarne Laško in srečanje na koncu visoko izgubili. Sam začetek ni kazal na tako visok poraz, saj so gostje povedli s 5:2, imeli igralca več, vendar so nato popustili in domačini so hitro izenačili in povedli z 12:6 ter do konca srečanja to prednost samo še povišali.
Danilo Klajnšek
JUDO / 1. IN 2. SLOVENSKA LIGA
Marin priboril odloiilno toiko za zmago proti Kopru
S tekmovanjem so pri~eli v 1. slovenski judo ligi. Na treh prizoriš~ih je bilo zelo zanimivo. Še najve~ pozornosti je veljalo troboju v Celju in derbiju prvega kroga med doma-~im Ivo Reyo in bistriškim Impolom. Le- tega so dobili ju-doisti Impola. Kon~na odlo~itev o zmagovalcu je padla v kategoriji do 90 kilogramov, kjer je Grega Greif premagal Imamovi~a. Zmage gostov iz Slovenske Bistrice pa ni ogrozil dokaj presenetljiv poraz Petka proti Ceraju.
Na troboju v Ljubljani je ptujska Drava, okrepljena s Kle-mnom in Primožem Ferjanom, dvakrat visoko zmagala in sicer proti Olimpiji in PJK Triglavu. S tema dvema zmagama in seveda s kvaliteto, katero v tem trenutku pri ptujski Dravi imajo, so resni kandidat za uvrstitev v končnico tekmovanja za naslov prvaka.
V Mariboru so se vsi dvoboji končali s tesnimi zmagami. Po pričakovanjih so judoisti domačega Branik Brokerja ugnali Jur-šince in Koper. Velik korak k obstanku med prvoligaši pa so naredili varovanci trenerja Jožeta Marina, ki je ponovno stopil na blazine in proti Koprčanom z zmago proti njihovemu tekmovalcu prinesel zelo pomembno zmago. Sicer pa bo tudi borba za obstanek zelo »vroča«, saj je PJK Triglav, ki je tudi med kandidati za izpad, premagal ljubljansko Olimpijo.
REZULTATI: LJUBLJANA: Olimpija - Drava 1:6 (10:60), Drava - PJK Triglav 5:2 (47:15), Olimpija - Triglav 3:4 (47:15)
olimpija - drava 1:6
Do 60 kg: Tomšič - Horvat 0:10; do 66 kg: Faflja - Kolednik 10:0; do 73 kg: Petrič - Vogrinec 0:10; do 81 kg: Mavec - Seničič 0:10; do 90 kg: Artač - K. Fer-jan 0:10; do 100 kg: Kunčič - P Ferjan 0:10; nad 100 kg: - Ploši-njak 0:10.
drava - pjk triglav 5:2 (47:15)
Do 60 kg: Horvat - Mohoro-vič 0:5; do 66 kg: Kolednik - Že-leznika 0:10; do 73 kg: Ervin -Korez 10:0; do 81 kg: Seničič -Frantar; K. Ferjan - 10:0; do 100 kg: P. Ferjan - Lubej 10:0; nad 100 kg: Plošinjak - Frelih 10:0
CELJE: Ivo Reya - Koroški Holding 6:1 (60:10), Ivo Reya -Impol 3:4 (25:32), Koroški Holding - Impol 1:6 (10:60)
ivo reya - impol 3:4
(25:32)
Do 60 kg: Južna - Matarugič 0:10; do 66 kg: Vukovič - Sevšek 10:0; do 73 kg: Košir - Rus 0:5; do 81 kg: Holer - B. Greif 0:10; do 90 kg: Imamo vič - G. Greif 0:10; do 100 kg: Sadžak - 10:0; nad 100 kg: Ceraj - Petek 5:0
koroški holding -impol 1:6 (10:60)
Do 60 kg: Harter - Matarugič 0:10; do 66 kg: Mesarič - Sevšek 0:10; do 73 kg: - Rus 0:10; do 81 kg: Pogačnik - B. Greif 0:10; do 90 kg: Železnik - G. Greif 0:10; do 100 kg: Pavlin - 10:0; nad 100 kg: Pečoler - Petek 0:10
MARIBOR: Branik Broker -Koper 4:3 (40:27), Juršinci - Koper 4:3 (40:30), Branik Broker -Juršinci (40:30)
juršinci - koper 4:3 (40:30)
Do 60 kg: Golob - Dujc 10:0; do 66 kg: Horvat - Štrumpfel
10:0; do 73 kg: Hrga - Mohoro-vič 10:0; do 81 kg: Brumec - Pla-znik 0:10; do 90 kg: Slodnjak -Plevnik 0:10; do 100 kg: Ozimič - Spasojevič 0:10; nad 100 kg: Marin - Franca 10:0
branik broker -juršinci 4:3 (40:30)
Do 60 kg: Drakšič - Golob 0:10; do 66 kg: Lazarevič - Horvat 0:10; do 73 kg: Sagadin -Hrga 10:0; do 81 kg: Mušič -Slodnjak 10:0; do 90 kg: Bevc -Brumen 10:0; do 100 kg: Rajh -Ozimič 10:0; nad 100 kg: Miha-lina - Marin 0:10
1.	DRAVA 2 2 0 0 11:3 4
2.	IMPOL 2 2 0 0 10:4 4
3.	BRANIK 2 2 0 0 8:6 4
4.	IVO REYA 2 10 1 9:5 2
5.	JURŠINCI 2 10 1 7:7 2
6.	TRIGLAV 2 1 0 1 6:8 2
7.	KOPER 2 0 0 2 6:8 0
8.	OLIMPIJA 2 0 0 2 4:10 0
9.	KOROŠKI H. 2 0 0 2 2:12 0
2. JUDO LIGA
V 1. krogu 2. slovenske judo lige so uspešno nastopili tudi ju-
doisti JK Gorišnice. V koprski športni dvorani Bonifika so premagali ekipo Marezige in San-kaku ter s svojimi uspešnimi predstavami napovedali borbo za najvišja mesta v drugoligaški konkurenci.
Rezultati:
Ljubljana - dvorana GIB Šiška: Šiška : KBV Lendava 7:0 (70:0), Železničar : KBV Lendava 4:3 (40:30), Šiška : Železničar 5:2 (50:20).
Ljubljana - dvorana GIB Šiška: Sokol : Lendava 2:5 (20:50), Lendava : Bushido 5:2 (50:20), Sokol : Bushido 4:3 (37:30),
Maribor - dvorana OŠ Bojana Iliha: Impol 2 : Ljutomer 4:3 (40:30).
Koper - dvorana Bonifika: 15. Maj Marezige : Sankaku 0:7 (0:70), 15. Maj Marezige : Gori-šnica 1:6 (10:60), Sankaku : Go-rišnica 3:4 (30:40)
1.	ŠIŠKA 2 2 0 0 12:2 4
2.	LENDAVA 2 2 0 0 10:4 4 2. GORIŠNICA 2 2 0 0 10:4 4
4.	SANKAKU 2 1 0 1 10:4 2
5.	ŽELEZNIČAR 2 10 1 6:8 2
6.	SOKOL 2 10 1 6:8 2
7.	IMPOL II 1 1 0 0 4:3 2
8.	BUSHIDO 2 0 0 2 5:9 0
9.	LENDAVA 2 0 0 2 3:11 0
10.	LJUTOMER 1 0 0 1 3:4 0
11.	MAREZIGE 2 0 0 2 1:13 0
Danilo Klajnšek
SPORT@@@@@@@@@.
-	Najboljši slovenski veslal Iztok Čop je na sveto'vnemprvenstva v S^-villi osvojil srebrno medaljo v skifu. Zmagal je Nemec Marcel Hacker, aktualni svetovni prvak Norvežan Olaf Tufte je bil tretji. Četverec brez krmarja v postavi Jani Klemenćič, Milan Janša, Rok Kolander in Matej Prelog je osvojil četrto mesto. Zmagal je čoln Nemčije pred čolnoma Velike Britanije in Italije.
-	Teniški reprezentanci Rusije in Francije sta letošnja finalista Davisovega pokala. V Moskvi je ruski reprezentanci odločilno tretjo točko priigral Safin z zmago nad Argentincem Nalbandianom s 7:6 (3), 6:7 (4), 6:0, 6:3, v Parizu pa so Francozi slavili s končnim izidom 3:2, potem ko je v četrti partiji Grosjean premagal Američana Rod-dicka s 6:4, 3:6, 6:3, 6:4.
-	Američan Tiger Woods je zmagovalec turnirju American Express v Kilkennyju na Irskem, generalke pred prestižnim Ryder pokalom, dvobojem med ZDA in Evropo v Belfryju v Angliji. Woods je za prvo mesto prejel kar 1,026 milijona evrov
- Tomaž Barada je v mariborski dvorani Tabor drugič zapored ubranil naslov svetovnega prvaka v kickboksu v kategoriji do 63 kilogramov poklicnega združenja Wako pro. Kanadčana Dannyja Descouteauxa je premagal s 3:0. Prek 3000 gledalcev je bilo navdušenih nad njegovim tehničnim in taktičnim znanjem, saj je bil boljši tekmec v vseh prvinah tega športa. Kanad~an se je izkazal kot zelo žilav borec, ki pa slovenskemu predstavniku tehni~no ni bil kos. Barada je drugi~ ubranil naslov svetovnega prvaka v light kontaktu kic-kboksa, ki ga je prvi~ os-vojil septembra 2000.

NAJ NOGOMETAŠ
2002/3
2.	SNL...............
3.	SNL-SEVER...
1.	LIGA MNZ PTUJ.
2.	LIGA MNZ PTUJ.
Ime in priimek: Naslov:.........
Izpolnjeno glasovnico poiljite na Radio-Tadnik, Raičava 6, 2250 Ptuj
ŠPORT, REKREACIJA
ZETALE / NA OBISKU PRI MLADEM MOTOKROSISTU BORUTU BELETU
Deseti v Sloveniji - uspeh za zaietek
Motokros je v nekaterih koncih Slovenije dokaj priljubljeni šport, na Ptujskem pa se o njem vse manj sliši in le redki se mu posvečajo z veliko vnemo. Osnovnošolec Borut Bele iz Žetal je že med temi: začel je pred leti, zdaj pa že hiti proti vrhu in z nekaj dobrimi uvrstitvami se mu letos v njegovi konkurenci nasmiha 10. mesto.
Za vzornika si je Borut najprej vzel očeta Romana, ki se z moto-krosom ukvarja ljubiteljsko in je Borutu najboljši učitelj. Začela sta 65 kubičnim motorjem, kar je bilo dovolj le za eno sezono, zdaj Borut že spretno dirka s težjim, 85-kubičnim motorjem, v tej sezoni pa je dobil mesto v precej hujši konkurenci - med člani svojih let.
Prave šole, kjer bi te naučili vožnje z motorjem po strminah, največkrat ob nemogočih razmerah, pravzaprav ni, vse je odvisno od tega, kako spreten si, kako se prilagodiš motorju in kako premaguješ ovire na progi, pravi Borut, ki je sicer bolj redkobeseden fant. Rad se spominja začetkov, prvega motorja in tekmovanj, kjer je poskušal dati vse od sebe in tako za ta šport poleg očeta navdušiti še mamo in brata, ki mu je sicer veliko ljubši nogomet. Kljub poškodbam, ki jih je že staknil, napornim treningom in vožnji na tekme Borutu ne zmanjkuje volje; nasprotno, mladost ga še bolj vleče v moto-kros in ob koncu letošnje sezone se mu v konkurenci 22 tekmoval-
cev nasmiha 10. mesto. Če mu o uspelo, bo zanj to izreden uspeh, a Borut dodaja, da ne bo zadovoljen samo s tem; v novi sezoni bo startal na 5. mesto. Letos je dirkal že na desetih tekmah, na eni zadnjih je bil četrti, čaka ga še odprto državno tekmovanje Slovenije in Hrvaške v Zaboku in še kaka mednarodna tekma, to nedeljo, 15. septembra, pa zaključna tekma v Orehovi vasi.
Precej hudo je, ker za treniranje Borut nima pogojev na domačem terenu. V Kočicah (pri Marjanu Skoku) je proga opuš-
Z zdravo zabavo ohranjamo zdravje
športni zavod Ptuj je tokrat že šestič pripravil v sodelovanju s {portnimi organizacijami »ptujski {portni vikend«. V 26 panogah je lahko vsakdo našel zase nekaj primernega.
Cilj športne rekreacije je ohranjanje in izboljševanje zdravstvenega stanja in povečanje splošne vitalnosti. Direktor Športnega zavoda Stanko Glažar pravi, da gre za aktivno, koristno in prijetno izpolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa. Dogajanja v organizaciji Športnega zavoda Ptuj se z aktivnostmi posameznih športnih
nje, vreme pa je pokvarilo tudi večjo udeležbo na Cooperjevem testu. Zanimive so tudi družinske športne igre, ki jih pripravlja Osnovna šola Mladika, pa vrtec Spominčica na Potrčevi ulici, kjer je bila skrbno pripravljena vadba staršev in otrok na trim stezi v Ljudskem vrtu, žal je odpadel nedeljski izlet v neznano. Atraktivna je tudi vožnja s kar-
Udeleženci družinskih športnih iger pri OŠ Mladika
panog dopolnjujejo pri promociji športa. V športnem vikendu je sodelovalo preko 1000 udeležencev. Akcija, s katero organizatorji želijo mladim prikazati smisel posameznih športnih panog, je zgolj spodbujanje k smiselnemu preživljanju prostega časa. Zal je tokrat športni vikend motilo deževno vreme, kar se je poznalo zlasti v športih na prostem. Veliko zanimanja je bilo za balinanje, odbojko, športno plezanje, aerobiko, tenis in trenutni hit tae-bo. Žal je odpadlo kolesarje-
tingi na kartodromu v Hajdošah, kar posebej privlači mlade, saj se lahko preizkusijo v vožnjah z gokarti. Veliko udeležencev se je zbralo pri modelarstvo, kjer so se seznanjali z različnimi kategorijami letalskih modelov. Cilj takšnih in podobnih prireditev je, da se k športni aktivnosti pritegne čimveč ljudi. S športnim vikendom smo prispevali delček v mozaiku v vseslovenski akciji, ki nosi slogan »živimo zdravo za zabavo«.
čena, ker pač nekateri domačini tako "hočejo", v Ljubstavi se več ne sliši motorjev, tudi proga v Tržcu moti nekatere tamkajšnje domačine, zato preostane le vožnje na bližnje terene - v Radence in Lemberg pri Mestinju, in to vsaj trikrat na teden. Na treningih Boruta spremlja oče, veliko delata na kondiciji, izboljšujeta tehniko, od vsega je najpomembnejši start, dodaja mladi voznik, ki mu še posebej ležijo skoki z motorjem. V Radencih jima z nasveti veliko pomaga še bivši mo-tokrosist Roman Kotnik, med vzorniki pa ima Borut Romana Jelena in zanj tudi navija.
SPLAČA SE VZTRAJATI
Motokros je športna disciplina, ki je medijsko malo prisotna, a v javnosti cenjena, v njej pa težko najdeš sponzorje, med vrsticami pove Borutov oče; premalo
je tudi posluha med ljudmi, ki jih zmoti že zvok motorja. Tako kot v vse športe je tudi v moto-kros treba veliko vlagati; ogromen strošek je že oprema, pa tudi samo en motor je za tekmovalca premalo. Pri Beletovih zato načrtujejo nakup dodatnega motorja, avtodom, s katerim se vozijo na tekmovanja, pa je dokaz več, da za ta šport živi cela družina. Med vikendi so bolj poredko doma, takrat so tekme in takrat je treba biti ob Borutu, omeni oče Roman, saj je še otrok in mu podpora domačih daje največ.
Borut bo v kategoriji, kjer tekmuje to sezono, ostal še vsaj štiri do pet let, tudi kaka zmaga se mu nasmiha, za uspeh številka ena pa Borut šteje lansko drugo mesto v Radencih na stezi v Jan-ževem Vrhu. V novi se mu verjetno nasmiha tudi kaka zmaga. Držali bomo pesti.
Tatjana Mohorko
Privlačni klubski turnirji
V HAJDOSAH JE ZMAGAL ALBERT
koroSec...
Teniški klub Skorba je bil v teniškem centru Goya v Hajdošah organizator odprtega prvenstva Skorbe. Prvo mesto je osvojil Al-ber Korošec, ki je v finalu premagal Borisa Grabarja, tretje mesto
Zmagovalec: Albert Korošec
pa je osvojil Danilo Cajnkar, ki je bil boljši od Dušana Janžeko-viča.
Rezultati: za 3. mesto: Danilo Cajnkar - Dušan Janžekovič 6:4, 6:2. Za 1. mesto: Albert Korošec - Boris Grabar 6:1, 6:2.
... V ŽABJAKU PA ČRTO GOBEC
Tenis Center Luka v Žabjaku je organiziral zaključni turnir igralcev v kategoriji do 35 let. Po točkovnem sistemu se je na turnir uvrstilo 8 najboljših igralcev, ki so bili razdeljeni v dve sku-pinl. Po zanimivih dvobojih in atraktivnih potezah sta se pred številnimi gledalci v finale uvrstila Crto Gobec in Boštjan Kre-utz. Po ogorčenem boju za vsako žogico je slavil Crto Gobec.
Rezultati: za 3. mesto: Hazdo-vac - Kolarič 6:2, 6:3. Za 1. mesto: Gobec - Kreutz 6:4, 6:4.
Danilo Klajnšek
Od leve proti desni: Gobec, Kreutz, Hazdovac in Kolarič
V prejšnji številki Tednika je med sponzorji turnirja v Žabjaku pomotoma izpadla trgovina Dominus Ptuj.
MLADI PTUJSKI KOLESARJI USPESNI
Mlajši mladinci KK Perutnina Ptuj so prejšnji vikend uspešno nastopali na kolesarski dirki »Tišina 2002«, ki šteje za Pokal Slovenije. Kolesarji so prevozili 17 krogov oziroma 52,7 km. Ravninska dirka ni omogo~ala uspešnih pobegov posameznikov, zato so najboljši kolesarji v cilj prišli v glavnini. V množi~nem sprintu se je od Ptuj~anov najbolje znasel Kristijan Đurasek, ki je za las ostal brez zmage; pristal je na drugem mestu. Klubski uspeh je z osmim mestom dopolnil Gorazd Bauer. V ~asu zmagovalca so v veliki skupini kolesarjev bili se Pernek, Marholt in Robi~ (vsi KK Perutnina Ptuj). V soboto 14. septembra je v Škofji Loki potekalo cestno državno prvenstvo za de~ke. Med mladimi kolesarji KK Perutnina Ptuj je bil v kategoriji de~kov B najbolje uvrš~en Primoz Čresnik, ki se je uvrstil na osmo mesto. (Boštjan Lampret)
MNZ PTUJ - MNZ MARIBOR 0:0
Konec tedna je bilo na Hajdini odigrano prvenstveno nogometno srečanje reprezentanc dečkov (U-13) iz MNZ Ptuj in MNZ Maribor. S svojim znanjem, igralnimi akcijami in športnim bojem so mladi navdušili nogometne poznavalce in strokovnjake, manjkali so samo zadetki. Svojstven barometer dogajanja so bili tudi gledalci, ki so z velikim navdušenjem spodbujali akterje dvoboja.
Zasedba Ptujčanov: Kristjan Lipovac, Primož Topolovec, Mihi Lešnik, Martin Železnik, Peter Kušar, Matjaž Medved, Aleš Požegar, Rene Vrabl, Žan Justinek, Miha Lešnik, Tadej Repnik, Blaž Šegula, Sergej Štiberc, Benjamin Kurež, Vid Debeljak, Samuel Rajtar Čuš, Zdenko Kamenšek in Nino Graf. Trenerja: Gorazd Černila in Simon Vidovič; inštruktor: Marjan Lenar-tič. (Ivo KORNIK)
DRŽAVNO PRVENSTVO V TRAPU
Na olimpijskem strelišču v Pragerskem je bilo DP v trapu za člane, mladince in veterane. Vseh nastopajočih tekmovalcev je bilo 130. Člani in mladinci so streljali na 125 tarč v dveh dnevih v posamezni in ekipni konkurenci, medtem ko so članice in veterani tekmovanje končali v enem dnevu in sicer članice na 75 tarč in veterani na 50 tarč. Tekmovalni pogoji so bili izjemno težki, zato tudi slabši rezultati.
V	kategoriji veteranov je nastopilo 22 tekmovalcev; do 60 let je zmagal Verstovšek Franc (Rudar Globoko), v kategoriji nad 60 let pa Slatner Peter (Predoslje.
Pri članicah so nastopile 4 tekmovalke. Pričakovano je zmagala Maja Frangež (SD Ormož) s 65 zadetki, druga je bila Matko Tamara (Ilirska Bistrica) 64 in tretja Jasmina Maček (Štefan Kovač) s 57 zadetkov.
Pri članih posamezno je prevzel vodstvo že po prvem tekmovalnem dnevu Lipolt Andraž, ter vodstvo obdržal do konca rednega dela s 116 zadetki. Tudi po finalni seriji se stanje na vrhu ni spremenilo, tako da je novi DP v trapu Lipolt Andraž s 116+22 zadetki.
Ekipni članski prvaki so postali strelci Ilirske Bistrice (Lipolt, 116, Dekleva 111 in Škrlj 107) s 334 zadetki, pred Dolomiti Tils (Pišek 112, Krašovic 111 in Strmole 107) s 330 in pred strelci Štefana Kovača s 326 zadetki (Maček 110, Vidonja 109 in Potisk 107).
Prav tako je v mladinski konkurenci posamezno vodstvo prevzel že po prvem tekmovalnem dnevu Janez Šekoranja in vodstvo do končane finalne serije prepričljivo obdržal in zmagal z rezultatom 111 + 19 zadetki. Drugo mesto je s 122 zadetki (104+18) dosegel Marko Slemenšek.
Ekipni mladinski prvaki so postali strelci Rudar Globoko s 321 zadetki (Šekoranja 111, Slemenšek 104 in Blažinčič 106 zadetki).
V	kategoriji mlajših mladincev je zmagal Debenjak Boštjan (Koptex) 96 pred Danilom Puklom (Gornja Radgona) 91. (Mirko Slemenšek)
PTUJČANI PRIČELI Z ZMAGO
Kegljači ptujske Drave so odlično pričeli novo prvenstvo v 3. SKL -vzhod. Za nasprotnika so imeli ekipo Agro Ruše, ki velja za njih za tradicionalno neugodnega nasprotnika. Po dolgih letih čakanja na zmago se je le- ta tudi dogodila, saj so kegljači Drave premagali svoje nasprotnike s 5:3 (3100:3044).
Posamični izzidi ptujskih kegljačev: Arnuš 527, Haladea - Čuš 475, Sušanj 508, Šeruga 568, Podgoršek 545, Ivančič - Vranješ 477 podrtih kegljev. (Danilo Klajnšek)
OSVOJEN MEDNARODNI TURNIR V BOVCU
ŠD Leskovec, v okviru katerega deluje nogometna sekcija, je 7. septembra na nogometnem igrišču v Zgornjem Leskovcu organiziralo prijateljsko nogometno srečanje med članskima ekipana NK Leskovec in NK @aga iz Bovca, ki nastopa v tamkaj{ni severnoprimorski ligi. [lo je za za~etek sodelovanja med dvema ekipama iz razli~nih regij. Rezultat tekme je sicer bil 4:3 za doma~ine, {e bolj pomembno od rezultata pa je dejstvo, da si tako eni kot drugi želijo sodelovanja in druženja. Severno-primorci so spoznali del Haloz, za katere je ve~ina doslej le sli{ala, leskov~ani pa so se {e enkrat ve~ izkazali kot prijazni gostitelji. Nadaljevanje sodelovanja je sledilo v soboto, 21. septembra, le da takrat v obrnjenih vlogah. NK Bovec je tega dne organiziral prvi mednarodni nogometni turnir veteranov na novozgrajenem igri{~u ob letali{~u v Bovcu. Organizatorji so na turnir med drugim povabili tudi veterane NK Leskovec in ekipo Alta Val Torre iz kraja Lusevera (Italija). Pokrovitelj turnirja je bila Ob~ina Bovec. Dobro organiziran turnir je potekal povsem v znamenju Leskov~anov, ki so sicer v medsebojnem sre~anju z doma~ini remizirali, so pa zato prepri~ljivo premagali Italijane in na veliko veselje vseh, osvojili turnir - prvi mednarodni turnir v zgodovini kluba, za kar so prejeli velik pokal iz rok Bov{kega župana g. Germov{ka. Kon~ni vrstni red je bil naslednji: 1. NK Leskovec, 2. NK Bovec, 3. Alta Val Torre (Italija). Prizadevni bovški organizatorji so ekipo Leskovca povabili že na drugi mednarodni turnir naslednje leto, ki bo {e mo~nej{i in z {e pestrejšo mednarodno udeležbo. (V.M.)
SEPTEMBRSKI TURNIRJI ŠAHOVSKEGA DRUSTVA PTUJ
V	mesecu septembru se je nadaljeval ciklus turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj v hitropoteznem šahu, kjer je tempo igre 5 minut za partijo in v pospešenem šahu s tempom igre 15 minut za partijo.
Na hitropoteznem turnirju za mesec september je presenetljivo, vendar popolnoma zasluženo, zmagal Igor Iljaž pred prvim favoritom mojstrom Gregorjem Podkrižnikom in Zlatkom Roškarjem ter Matjažom Plajnše-kom na tretjem do ~etrtem mestu. Na naslednja mesta so se uvrstili Janko Bohak in Viktor Pernat ter Boris Žlender.
V	skupnem seštevku s premo~jo vodi Gregor Podkrižnik s 92 to~kami pred Dušanom Majcenovi~em s 66 in Jankom Bohakom s 63 to~kami.
Na turnirju v pospešenem šahu za mesec september je brez prave konkurence premo~no zmagala ruska reprezentantka velemojstrica Tatjana Stepovia, ~lanica LŠK Ljubjlana s 6,5 to~kami pred Viktorjem Pernatom s 5 ter Martinom Majcenovi~em, Borisom Žlendrom in Karmen Mar s 4,5 to~kami. Na naslednja mesta so se uvrstili Janko Bohak in Igor Iljaž s 4 to~kami ter Aleksander Podkrižnik, Zlatko Roškar in Marrtin Skledar s 3 to~kami.
V	skupnem seštevku po sedmih turnirjih z naskokom vodi Janko Bohak s 96 to~kami pred Martinom Majcenovi~em s 61 in Borisom Žlendrom s 53 to~kami. (Janko Bohak)
MARKOVCI / USPOSABLJANJE NOGOMETNIH TRENERJEV
SPORT, POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
GOTOVINSKA POSOJILA
Potili so se za licenco C
V začetku septembra je na športnem igrišču v Markovcih potekalo usposabljanje trenerjev za pridobitev licence C. Seminarja, ki ga organizira oddelek za šolanje nogometnih kadrov pri NZS, se je udeležilo okrog 30 bodo~ih trenerjev MNZ Ptuj. Usposabljanje trenerjev je vodil Branko Elsner, vodja šolanja strokovnih kadrov pri NZS.
Vodja usposabljanja trenerjev Branko Elsner je o poteku seminarja povedal: »Usposabljanje za trenerja C poteka v dveh podaljšanih vikendih in traja 63 ur. 22 ur je teoreti~nega dela, 38 ur pa prakti~nega dela na nogometnem igriš~u. V prvem šolanju se predvsem ukvarjamo s prilagajanjem na žogo, s tehni~-nimi elementi in s taktiko dela. Na koncu šolanja se opravlja iz-pit.Trenerji, ki si bodo pridobili naziv trenerja C, bodo lahko v medob~inskih nogometnih zvezah delali z mlajšimi kategorijami.«
Marjan Lenartic iz Društva nogometnih trenerjev Ptuj pa je pojasnil, da poteka šolanje trenerjev na obmo~ju MNZ Ptuj za naziv trener C vsaj dvakrat letno. Šolanje, ki se je odvijalo v Markovcih, je prva stopnja v šolanju trenerjev. Po uspešnem za-klju~ku šolanja bodo ti trenerji delali predvsem z mlajšimi kategorijami, saj opažamo, da je
za tovrstno delo precejšen interes. Strokovno delo z mladimi pa je zagotovo kvalitetna osnova za kakovosten napredek nogometa v okviru MNZ Ptuj. Trenerji, ki bodo uspešno kon~ali usposabljanje, lahko kasneje nadaljujejo še s šolanjem za trenerja B in A, najboljši pa bodo imeli priložnost pridobiti še naziv trener PRO, ki ga priznava evropska nogometna organizacija UEFA. Zahtevnost usposabljanja trenerjev pri nas je v skladu z mednarodnimi standardi UEFE, ki je dala verifikacijo za programe šolanja trenerjev v Sloveniji,« je razložil Lenarti~ in dodal, da je glavni namen usposabljanja trenerskih vrst ta, da bo trener ne le vodil, ampak kvalitetno vodil ekipo.
Franc Golob, predsednik ŠD Markovci, je povedal, da pri delu dobro sodelujejo z ob~ino in osnovno šolo, ki nudita ustrezne pogoje za izvajanje našega dela.
Mojca Zemljarič
RISE: DRAGO ACIMOVIC SVENSEK
Izbirni predmet za področje športa v zadnjem triletju devetletke
Živimo v ~asu številnih sprememb. Temu se bo morala prilagoditi tudi šola. Postati bo morala vse bolj tematsko usmerjena in manj razdeljena na posamezne discipline. Šola prihodnosti bo vse bolj vzgojno-izobraževalna ustanova in ne zgolj posredovalnica znanja in veščin. Povezovanje s kulturnim okoljem, v katerem živimo, bo vse bolj poudarjeno.
jih šola lahko ponudi.
Izbirni predmet za področje športa se nahaja v zadnji skupini.
Spremembe doživlja tudi športno podro~je, saj smo pri~a razvoju številnih novih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo mladi v prostem ~asu. Šola s svojo ponudbo ne sme zaostajati, zato standardne športne panoge ne zadostujejo. Športna vzgoja prihodnosti bo morala manj poudarjati pridobivanje dolo~enih veš~in in znanj ter poudarjati aktivno udeležbo posameznika v širši športni kulturi. To pomeni, da si marajo mladi pridobiti pestre in bogate gibalne izkušnje. Pouk mora biti usmerjen tako, da bo šport le sredstvo, na pa cilj. Športno podro~je mora na to navajati mlade s svojim vzgojnim delom. Tako bo preseglo vlogo ozkega u~nega predmeta in postalo širše kulturno, vzgojno in gibalno podro~je.
Tej nalogi sledi v devetletni osnovni šoli izbirni predmet za podro~je športa. Predstavlja novost, ki jo je v šolskem letu 2000/2001uvajalo in preizkušalo 17 osnovnih šol, v letu 2001/2002 še dodatnih 44 in v letu 2002/2003 še 26 novih šol.
zakonski okviri:
A.) IZBIRNI PREDMETI so
razdeljeni v tri skupine:
-	tisti, ki jih šola po zakonu mora ponuditi,
-	tisti, ki se jih s sklepom Nacionalnega sveta šolam priporoča, da jih ponudijo,
-	nekateri drugi predmeti, ki
B.)	IZBIRNI PREDMETI so
razdeljeni v dva sklopa:
-	naravoslovno-tehnični sklop in
-	družboslovno-humanistični sklop.
Učenec med izbirnimi predmeti izbere tri, vendar najve~ dva iz posameznega sklopa. Izbirni predmet s področja športa sodi v naravoslovno-tehni~ni sklop, medtem ko je izbirni predmet plesne dejavnosti del družboslovno humanističnega sklopa.
C.)	ŠPORT
Izbirni predmet za področje športa dopolnjuje osnovni program šolske športne vzgoje in predstavlja skupaj z njim njegovo obogateno celoto.
1. Operativni cilji športa, kot izbirnega predmeta
Operativni cilji so razdeljeni v štiri osnovne skupine:
-	telesni razvoj, razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti
-	osvajanje in izpopolnjevanje različnih športnih znanj
-	seznanjanje z raznovrstnimi znanji, vezanimi na vsebino programa za področje športa
-	~ustveno doživljanje športa, oblikovanje in razvoj stališč, navad in načinov ravnanja
Se nadaljuje
MALI SPORTNI NAPOVEDNIK
NOGOMET
2.	SNL
V	nedeljo ob 16.00 uri bodo nogometaši Aluminija gostili ekipo Dravinje iz Slovenskih Konjic; nogometaši ptujske Drave Asfalti pa bodo gostovali v Zagorju. Preostali pari 8. kroga: Bela Krajina -Livar, Križevci - Domžale, Železničar Radio City - Izola, Triglav - Goriška Brda, GPG Grosuplje - Nafta, Jadran - Krško Posavje.
3.	SNL - SEVER
V	soboto s pri~etkom ob 16.00 uri bodo odigrana sre~anja 8. kroga. Pari so naslednji: Vransko - Pohorje, Mons Claudius - Kozjak Radlje, Hajdina - Krško Posavje, Fužinar - Šoštanj, Bistrica -Stojnci, Šmarje pri Jelšah - Središče, Paloma - Male~nik.
1.	LIGA MNZ PTUJ
Pari 6. kroga: sobota ob 16.00 uri: Slovenja vas - Videm, Pra-gersko - Dornava, MARK 69 Rogoznica - Podlehnik, Zavrč - Goriš-nica; nedelja - ob 16.00 uri: Holermuos Ormož - Skorba, Tržec -Gerečja vas Unukšped.
2.	LIGA MNZ PTUJ
Pari 6. kroga - sobota ob 16.00 uri: Cirkulane - Podvinci, Mar-kovci - Boč, Apače - Zgornja Polskava, Spodnja Polskava - Hajdo-še; nedelja ob 10.30: Lovrenc - Bukovci; nedelja ob 11.00 uri: Leskovec - Grajena.
VETERANSKA LIGA MNZ PTUJ
Pari 5. kroga: četrtek ob 16.30 uri: Tržec - Hajdina; petek ob 16.30 uri: Apače - Dornava, Prepolje - Videm, Polskava - Gorišnica; nedelja ob 16.30: Markovci - Rogoznica.
1. SLMN
V	petek ob 19.00 uri v tekmi tretjega kroga v Športni dvorani na Hardeku gostuje ekipa Metropola iz Ljubljane (bivši Stipič in Naja).
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
Rokometaši Velike Nedelje bodo v soboto, s pričetkom ob 19.00 uri gostili ekipo Preventa iz Slovenj Gradca. Preostali pari 1. kroga so: Celje Pivovarna Laško - Slovan, Trimo Trebnje - Gorenje, Rudar Trbovlje - Inles Ribnica, Pivka Perutninarstvo - Cimos Koper, Mobitel Prule - Termo Škofja Loka.
1. B SRL - MOŠKI
V	soboto se bo prav tako pričelo tekmovanje v 1.B slovenski moški rokometni ligi. Rokometaši Gorišnice bodo gostovali v Sežani, kjer se bodo pomerili z ekipo Mitol Pro Mak; rokometaši Ormoža pa bodo gostovali v Dobovi. Preostali pari: Grosuplje - Dol TKI Hrastnik, Izola - Gorica Leasing, Chio Kranj - Črnomelj, Novoles Novo Mesto - Sevnica.
1. BSRL- ŽENSKE
V	2. krogu se bodo rokometašice Mercator Tenzor Ptuj pomerile z ekipo mariborskega Branika. Srečanje bo v soboto, s pričetkom ob 19.00 uri v športni dvorani Center na Ptuju. Preostala para: Zagorje - Millenium in Vegrad Velenje - Celje.
NAMIZNI TENIS
URHOV MEMORIAL
V	spomin na tragično preminulega mladega igralca Urha Straška bo namiznoteniški klub Ptuj v nedeljo 29. septembra s pričetkom ob 9.00 uri organizator Memorialnega turnirja v namiznem tenisu.
1. SNTL - MOŠKI
V	soboto, s pričetkom ob 17.00 uri, bodo v športni dvorani Mladika namiznoteniški igralci NTK Ptuja v srečanju 2. kroga gostili ekipo Škofij.
1.SNTL- ŽENSKE
V	2. krogu 1. SNTL bodo namiznoteniške igralke Ptuja v soboto ob 17.00 uri gosovale v Mengšu, kjer se bodo pomerile z domače ekipo Edigsa.
MEDOBČINSKI JESENSKI KROS NA VIDMU
Osnovna šola Videm pri Ptuju in Športni zavod Ptuj bosta organizatorja Medobčinskega prvenstva v jesenskem krosu, ki bo potekal na Vidmu pri Ptuju in sicer na stadionu NK Videm in okolici. Kros bo 2. oktobra, s pričetkom ob 10.00 uri, rezervni termin pa je v petek 4. oktobra. Nastopili bodo osnovno in srednješolci. Tekmovanje bo v skladu z razpisom 37. krosa Dela.
Danilo Klajnšek
1. REKREATIVNO KOLESARSKA »FURA«
Kolesarsko društvo MTB Špica organizira v nedeljo, 29.9., ob 10. uri 1. rekreativno kolesarsko dirko. Začetek dirke bo pred barom Picasso v Janežovcih. Kolesarji se lahko preizkusijo v vožnji na 15 ali 50 kilometrov. Startnina znaša 1000 SIT za člane KD MTB Špica in 2000 SIT za ostale udeležence (otroci do 15 let -1500 SIT). Vsakemu udeležencu pripada majica, pijača in topli obrok. Kolesarska »fura« bo v vsakem vremenu in je izključno rekreativnega značaja.
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVUENJA
.illB6LCONT/rir
POSLOVNA SKUPINA
Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853
■	OKNA
■	VRATA
■	SENČILA
■	ZIMSKI VRTOVI
■	GARAŽNA VRATA
■	POLICE
UGODNO KREDITIRANJE!
DANA BESEDA OBVEZUJE
MEDIAFIN, d.0.0.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
F
I
lil
za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 5 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit ni ovira.
NO. 1, Dušan Šimunovič s.p., Mlinska uL 22, 2000 Maribor
tek: 02/252 48 26, GSM: 041/750 560
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica

ercator
canpoiHjmsiiïiboG PGOOfl
Ormoška cesta 30, Ptuj
PRIREDITVE V SEFTEMBRU2D02
petek, 27. se|itembernlil8.DD uri
DOBAVITEU I SE PREDSTAVI
I Nagradne igre, i glasbeni gostje, i veliko zabave.
I s HUmaOmnajboljši sosed
Mali oglasi:
02 / 749-34-10 in
02 / 749-34-39
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.; 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _In popust za upokojence_
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
ZOBNA ORDINACIJA
dr Zdenka AntonoviĚa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ir. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
		
	tùt^	K Strgar Majda s.p., Šblld 38, P 2250 Ptuj, tel.: 02/751 51 81
■ Športna konfekcija za otroke in odrasle: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,.. ■ šivanje po meri (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za močnejše postave.
POSLOVNA SPOROČILA
V Metalki Ptuj šmo^ípravílí pestro ponudbo zam čas:
#	INOX posode za vrenj^n shranjevanje vina in sokov (od 30 - 600 L)
#	ojačane plastične kadi (od 110 do 1000 L)
#	grozdni in sadni mlini
#	ročne in hidravlične stiskalnice
#	električne črpalke za pretakanje vina #trsne škarje in škarje za obiranje grozdja
#	merilniki za merjenje sladkorja v moštu
#	žveplasta tekočina za žveplanje mošta
METAIKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj
Roaozniška7,tel:02/749 18 00

%(iinnoseštvo
Ú)anieCVr6ancic s.p.
moškanjci ii4b, 2272 corišnica, tel: 02 743 02 40, fax: 02 743 02 41 Delavnica:
Bukovci 83, 2281 Markovci pri Piuju, tel: 02 766 39 71, GSM: 041712 043
• IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC • IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC. TLAKOV. MIZ. PULTOV ITD.
ZAKAJ NAKUP KLIME JESENI?
POSEZONSKE CENE
VSEH MODELOV KLIMATSKIH NAPRAV IN MONTAŽA POCENI GRETJE
DO POZNE JESENI IN OD RANE POMLADI (ODLIČNO ZA PREHODNA OBDOBJA)
POSEBNAAKCIJA
model	hladilna moč íkWI arelna moč (kWI
LS L 1262 PL
3,5
« AM ■■ BM^MA^VM
3 8
189.900,-SIT
K^FI? CP CPLAřA!
IT lev
Mo
SMO NAJVEČJI PRODAJALEC ^^^^ IN MONTAŽER KLIMATSKIH jĚĚSSĚSS NAPRAV @ LG V SLOVENIJI
Lovrec Franc s.p.. Vinarski trg 3, Ptuj tel. 02/ 78-06-430. Akcijske cene so z montažo z 2m instalacije. Cf*nt» nt* vcf^huif^in nn\/ in vf^luin rin nrckríait*
Mali oglasi
DELO
DEKLE ali študentko za strežbo v dnevnem baru v Dupleku zaposlim. Tel.: 681-70-51. Bar Oniks, Marjan Donko, s.p., Sp. Korena 1/a, Sp. Duplek.
DEKLE iščemo za strežbo v lokalu "Green bar", Čopova 1, Ptuj, Damijan Širovnik, s.p., tel. 031 666-738.
NATAKARICO s prakso takoj zaposlimo v dnevnem baru v Litiji. Stanovanje brezplačno. Tel. 041 710-660. Bife pri Justinu, Jože Sedevčič, s.p., Grumova cesta 2, 1275 Šmartno pri Litiji.
KV KUHARICO takoj zaposlimo. Gostilna Beno Premzl, s.p., Starše 90, Starše, tel. 688-23-01.
Zaradi povečanega obsega dela in novih artiklov sprejmemo 3 komercialiste na terenu. Pogoji: komunikativnost, delavnost, urejenost, prevoz ni pogoj. Boris Šegula, s.p., Rogozniška c. 20, 2250 Ptuj. Tel.: 02 771 01 86 ali 041 631 578.
ZAPOSLIMO natakarico z izkušnjami za delo v gostinskem lokalu. Gostilna Kureš, Matjaž Kureš, s.p., Šikole 26, tel. 02 792-02-81.
DEKLE za strežbo v lokalu LUNA BAR zaposlimo redno ali pogodbeno. Informacije na telefon 041 456 846.
INFOKOMERC Danica Malešev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. na tel.041 747-121.
ČE ŽELITE BITI ZA svoje učinkovito delo dobro nagrajeni, vam "Slovenske novice" in "Delo" ponujata sodelovanje kot zastopniku naročniškega oddelka na terenu (tudi mlajši upokojenci). Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh: "Dialog", K mitreju 2,2251 Ptuj.
STORITVE
POSOJILA NA SVOJO nepremičnino, leasingi, krediti, projektna financiranja, ugodna posojila za kmete ... Svetujemo pri pridobitvah! FMC You-re, Jurij Šlehta, s.p., Hau-senbichlerjeva ulica 8, 3310 Žalec.
IZDELUJEMO KVALITETNE BETONSKE zidake in vogalnike. Testirano, ugodna cena. MilTex, d.o.o., Tepanje 59,3210 Slov.Konjice. Telefon 03 57 63 405 ali GSM 041 809 721, Šibanc.
KNAUf stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanja na ključ, stropovi Armstrong in Dampa. Pleskarstvo Tomales, Tomaž Lep, s.p., Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268.
Ko zebe, je hitrost pomembna!
#x%
Petrol zagotavlja najhitrejšo dostavo ekstra lahkega kurilnega olja.
Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja!
080 22 66
brezplačna številka za hitra in enostavna naročila!
Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico!
PETROL
ELEKTRO STORITVE, elektroav-tomatika, elektroinstalacije, strelovodi, servisi gospodinjskih aparatov
-	Branko Kodric, s.p., Naraplje 1, Majsperk GSM 041 617-077.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, možnost plačila na ček. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.
30 LET SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vito-marci 6. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje - kvalitetno delo
-	priporočamo se. Telefon 757-51-51, GSM 031 383-356.
RAČUNOVODSTVO za s.p. in d.o.o. Štefan Tušek, s.p., Medribnik 27, Cirkulane, tel. 02 761-16-51, GSM 031 811-297.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.) Marijan KUJAVEC, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
NUDIMO ugodna posojila za zaposlene in upokojence, možna obremenitev za več kot 1/3 plače ali pokojnine, stari kredit vam lahko odplačamo. VIVA -Matej Prapotnik, s.p., Pivkova ul. 19, Ptuj, tel. 02 748 15 00 in 041 325-923.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Inf. 041 326-006. Aleksander Šket, s.p., Irje 3 D, Rogaška Slatina
ZASEBNA AMBULANTA za male živali V.M.V. Vojko Milenko-vič, dr. vet. med., s.p., Kettejeva ul. 11, Ptuj. DelOvni čas od pon. do pet. od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure, torek, sobota od 9. do 12. ure. Telefon 771 00 82 ali G.SM 040 86 32 52
STUDIJSKA SREDIŠČA PROGRAMOV visokega strokovnega izobraževania odraslih
[Andragoški zavod Maribor
Ljudska
II KI Î V/ « r r fl
Maistrova ulica 5, Maribor, telefon: 02/234-1M e-mail: info(â)azm-lu.si. www.azm-lu.si
Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza omogoča odraslim izredni študij treh različnih programov za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, ki se sicer izvajajo v Ljubljani, Kranju in Novem mestu. Na ta način odraslim, ki se v času izrednega študija srečujejo tudi s številnimi drugimi obveznostmi, olajšamo pot do pridobitve visoke strokovne izobrazbe, saj lahko predavanja in izpite opravljajo v Mariboru.
V	sodelovanju z Visoko upravno šolo iz Ljubljane izvajamo program Javna uprava. Študentje tega programa pridobijo znanja z upravnega, pravnega in ekonomskega področja, organizacijsko-informacijskega področja ter druga znanja in spretnosti, potrebne za uspešno opravljanje dela na delovnih mestih v upravi, javnem in tudi zasebnem sektorju. Po opravljenih izpitih in uspešnem zagovoru diplomske naloge si študent pridobi naziv diplomirani upravni organizator.
V	sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede iz Kranja izvajamo visoki strokovni program Organizacija in management. Diplomant programa obvladuje analiziranje delovnih procesov in posameznih del, tehnološke opremljenosti, oblikovanje manjših delovnih sistemov, ugotavljanje in opredeljevanje zahtevnosti dela ipd. Po opravljenih izpitih in uspešnem zagovoru diplomske naloge si študent pridobi naziv diplomirani organizator menedžer.
Tretjo možnost za pridobitev visoke strokovne izobrazbe nudimo diplomantom višjih šol (diploma višješolskega študija po programu, sprejetim pred 1. 1. 1994), ki se lahko vpišejo v 3. letnik Visoke šole za upravljanje in poslovanje iz Novega mesta. Študentje si v programu pridobijo znanja, potrebna srednjemu nivoju vodstvenega kadra v vseh strukturah gospodarstva, negospodarstva in državne uprave. Diplomanti si pridobijo naziv diplomirani ekonomist.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnice Domino, Trstenja-kova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
ZIMSKE GUME za osebne avtomobile, že na zalogi, sava, matador, fulda ter obnovljeni avtoplašči. Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s.p., PE Ptuj, Rajšpova ulica 22, telefon 749-38-38. TRAKTORSKE GUME, 11,2 x 28 - 26.700 SIT, 12,4 x 28 - 29.700 SIT, 14.9 x 28 - 44.000 SIT. Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121/c, telefon 78-88-170. Montaža brezplačna. ZIMSKE GUME za osebne avtomobile, že na zalogi, sava, matador, fulda ter obnovljeni avtoplašči. Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121/c, telefon 78-88-170.
POUČEVANJE harmonike in klaviatur na vašem domu, za otroke in odrasle. Matjašič David, s.p., Kraigherjeva 5, 2325 Kidričevo, telefon 041 412-310.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasa-nagič, s.p., Jadranska ul.18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
RAČUNOVODSTVO IDA LOR-BER, s.p., tel.02/771-01-90; 795-02-40, GSM 041 934-650, obveščam stranke, da sem razširila dejavnost računovodskih storitev v centru Ptuja, Ulica heroja Lacka 10 - III. nad, v novem Grajevem posl. objektu. Ugodne cene nudim malim davčnim zavezancem.
MERITVE elektroinštalacij, strelovodov izvajamo na poslovnih, kmetijskih in stanovanjskih objektih, montaža in servis do-mofonov, zaščite pred delovanjem strele, elektroinštalacije. Elektro Ivančič, s.p., Ulica 5. prekomorske 9, Ptuj, naročila spre-iemo na tel. 041 739-197.
SVETOVANJE OB TRGATVI, kakovostna enološka sredstva, zamaški, slojnice za filtracijo. Laboratorij Analiza izdaja uradne odločbe za prodajo vina. Vabljeni. Tel.78 76 770 ali 041 484-062. Andreja Brglez, s.p., Grajska ulica 1, Ptuj.
PRILOŽNOST!
mnů^mu
Opekarna Opté Ruj, d.o.o., Žabjak 1,2250 Ptuj, .-c Telefon: 02/745 9001
T
MAP OPEČNI il NOSILEC, -20% II
Cene vsebuieio DDV. n ^
OGLASI ÊN OBJAVE
STORITVE
SUHA GRADNJA Knauf sistem -adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spu{~eni stropovi, suhi estrihi, vgradnja stre{nih oken Velux - od ideje do izvedbe. Ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije pokli~ite 02 78-83-110, GSM 041 675-972, Bojan [tumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.
ZA DVORliČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevoz-ni{tvo Vladmir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV aparatov, viode-orekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, su{ilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Juri~, s.p., Borovci 56 B, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
KMETIJSTVO
TELICO, brejo, prodamo. [keta, Bi{ 45, Trnovska vas.
KORUZO na rasti v Placarju ugodno prodam. Tel. 041 667-734.
MLIN kladivar CIKLO 100 prodam. Tel. 758-01-91.
JABOLKA za ozimnico sorte jona-gold, idared, zlati deli{es. Sadjarstvo Ber, Ko~ice 38, Žetale, tel. 769-26-91.
BIKCE za nadaljnjo rejo kupim. Tel.: 02/783-76-31, zve~er.
BUČNICE kupim. Pridem na dom. Tel. 041 730-866.
JABOLKA ZA ozimnico prodam. Sorte idared, jonagold, gloster, cena za zaboj je 800 sit. Bežan, Mestni Vrh 117, pri Grajeni.
BIKCE simentalce kupim. Ponudbe na telefon 768 68 71.
PUJSKE, težke od 35 do 40 kg, prodam. Stojnci 21, tel. 766-38-91.
GROZDJE, la{ki rizling. 200 do 250 kg prodam. Cena 70 sit/kg, tel. 745-91-31.
OPRAVIČILO
Družba Radio-Tednik Ptuj se opravi~uje KD Valentin Žumer za nastalo tiskarsko napako pri objavi razpisa za 3. tradicionalno nagradno revijo ŠTAJERSKA FRAJTONARICA Hajdoše 2002.
[KROPILNICO, 440-litrsko, delovna {irina 10 metrov, prodam. Telefon 752-01-53.
KOMBAJN, silažni, Klas jaguar, prodam. Tel. 758-10-61.
GROZDJE, sortno in me{ano, prodam. Tel. 041 526-198.
GROZDJE kvintona, 400 kilogramov, prodamo z brajd. Telefon 755 45 31.
SVINJO doma~e reje, težko 120 kilogramov, prodamo. Informacije na telefon 719 83 23, zve~er.
MLADE NESNICE tik pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljenja, prodam. Jože Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KORUZO na rasti, cca 45 arov, prodam. Tel. 031 706-212.
KRAVO, brejo, in koruzo v storžih ali za zrnje prodam. Tel. 041 220-193.
BELE KOKOiI in peteline težke od 4 do 5 kg, po 850 SIT za kos. Naro~-ila po telefonu 02 688 13 81. Re{ek, Star{e 23.
GROZDJE jurka z brajd prodam. Tel. 751-42-21, zve~er.
LIČKALNIK koruze prodam. Cena 45.000 sit. Tel. 02 719-60-48.
KORUZO na rasti, en hektar, in tri pra{i~e, 170-kilogramske, doma~e reje, prodamo. Informacije na telefon 777 94 41, zve~er.
GROZDJE, belo ali mo{t, prodamo. 041 936-157.
PLUG Olt, 12-colski, prodamo. Informacije na telefon 719 83 21.
GROZDJE, me{ano in sortno, vino, me{ano in sortno, ter jabolka za ozimnico prodam. Tel. 764-49-21, 031 554-705.
NEPREMIČNINE
BIVALNI VIKEND v okolici Ptuja, brez posrednika, kupim. Ponudbe na telefon 031 621 594.
STANOVANJSKO hi{o - nedokon~-ano z 32 ari zemlji{~a v Apa~ah prodam. Cena 4.900.000,00 SIT Telefon 031 613310
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah) 28. september 2002 Alenka Krabonja, dr. stom. ZD Ptuj
Mestna ob~ina Ptuj Ob~inska uprava Mestni trg 1 2250 Ptuj
OBVESTILO
Javnost želimo obvestiti, da so sredstva Javnega natečaja za dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v Mestni občini Ptuj, ki je bil objavljen v Tedniku dne 8.8.2002, porabljena. S tem je javni natečaj zaključen.
Evelin Makoter Jablo~nik, univ. dipl. ekon., direktorica ob~inske uprave
Kratko sijale so zvezde prijazne, v sanjah prijetnih te zibal je up, jezo si sreče občutil sovražne, zgodaj okusil življenja si strup.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, svaka in strica
Jožeta Mursica
IZ TURŠKEGA VRHA 13 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebna hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Martinu Vesenjaku, pevcem za odpete žalo-tinke, pogrebnemu zavodu MIR ter še posebej sosedam Marijani in Treziki ter Katici in Klavdiji.
Žalujoči: žena Marta, hčerka Liljana, brata Branko z družino in Ivan, svakinja Katica ter nečakinja Klavdija
GRADBENO PARCELO ali manjšo hišo v bližini Ptuja kupim. Tel. 031 818-706._
GARAŽO pri Rimski peči v Ptuju prodam. Tel. 041 672-903.
STANOVANJE, dvosobno, v bloku, z balkonom, pritličje, prodam. Tel. 774-15-21.
PRODAMO: hiše - Gubčeva 2-druž. in poslovna mirna lokacija; Tibolci medetažna; Brstje; Hajdoše; Zla-toličje; Moškanjci; Senčak itd. Poslovne: Grajena; Orešje; Zamu-šani; Borovci; Brstje; posl. prostor 110 m2 Zagrebška; 315 m2 posl. prostorov Osojnikova itd. V najem 20,80 m2 pisarniški prostor Domino. Stanovanja: 1-sob. Rimska pl.; 2-sob. Gorišnica; 2-sob. Ul. 25 maja; 3-sob. 5. prekomorske III. nadst.; 3-sob. Ul. 25. maja; 3-sob. Volkmerjeva; 3- in 4-sob. Kidričevo; 3-sob. Podlehnik itd. Vikendi, parcele in kmetije na raznih lokacijah. Agencija Vikend, Trstenja-koa 5, tel. Biš 02 757-1101, Domino 02 748-1013, faks 02 748-1014, GSM 041 955-402; www.vikend-sp.si
DOM - STANOVANJE
2-STANOVANJSKO hišo na Ptuju prodamo, cena po dogovoru, možen ogled, v zameno v račun vzamemo 1 1/2-sobno stanovanje, možna tudi garsonjera. Telefon 777 65 71 ali 041 753 103.
STANOVANJE, dvosobno, v Ptuju, 56,5 m2, balkon, klet, CK, KTV, takoj vseljivo, prodam. Tel. 031 322-398.
RAZNO
BUKOVA suha drva, večjo količino, možno tudi žagana, z dostavo na dom - v času od 20.9. do 20.10. vam nudimo poseben popust. Tel. 041 / 610-210. Grill Vlado Medved, s.p., Dobrina 63, 2287 Žetale.
BUKOVA DRVA prodam. Inf. na tel.
031 532-785
SADIKE mačeh prodajajm. Informacije na telefon 768 61 41. Darinka Kurež, Podlehnik 29.
POZOR! Z aparati iščemo vodne tokove, vsa sevanja v domu, parceli, okolju in podjetju. Ivica Kocmut, s.p., Peršonova 17 a, Ptuj, tel.02 779-50-10 ali 041 897-675.
HRASTOV SOD 150L (za rdeče vino), mlin za grozdje (kovinski valji) in 200-litrsko plastično kad prodam. Tel.: 040 716-063.
KUPIM STARINE, drobnarije, pohištvo, slike, ure, steklo. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-11.
MANEKENSKA [OLA, ki bo potekala na Ptuju pod vodstvom Darje Koren, bo vpisovala 30.09.2002 na Oi Olge Meglič od 17. do 18. ure. Informacije na tel.: 041/576-790, Inis. Vljudno vabljeni! Oto Kampl, s.p., Rimska ploščad 11, Ptuj.
DVA HRASTOVA soda, eden nov prodam. Tel.: 740-25-88.
OPTE PTUJ, d.o.o., Žabjak 1, 2250 Ptuj, objavlja razpis za oddajo Teniškega centra "Luka" v naselju Žabjak za naslednjih 5 let. Najnižja ponudbena cena 5.200 EUR/leto. Interesenti pošljejo pisne ponudbe na naslov: OPTE PTUJ, d.o.o., Žabjak 1, 2250 Ptuj, s pripisom: NE ODPIRAJ - TENIS, do 7.10.2002 do 12.00 ure, ko bo odpiranje ponudb na upravi podjetja, Svržnjakova 13.
MOTORNA VOZILA
OSEBNI AVTO Renault R 4 GTL, letnik 1989, z vlečno kljuko, vozen, prodamo. Inf. na telefon 719 64 21.
BELA TEHNIKA
SESALEC Kirbi, globinski, nov, ugodno prodam, garancija 5 let. Tel. 040 846-263.
Ni več trpljenja in bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob izgubi mame, babice in prababice
Neže Rus
roj. Kolarič
IZ ŽABJAKA 6
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše, za izrečena sožalja. Hvala ga. Nežki za molitev, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem in govornikoma za poslovilne besede. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Tebe ni, srce boli, biserna solza po licu polzi, ostaja samo spomin na tiste dni, ko med nami bil si ti, ko bilo nam je lepo, kot nam brez tebe nikoli več ne bo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, strica, botra, svaka
Franca Groska
Z MELJSKE CESTE 13,
NAZADNJE STANUJOČ V LOČIČU 20
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, nekdanjim sodelavcem iz pekarne, prijateljem, znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje in našega Franca pospremili na mnogo prerani poslednji poti.
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, sv. maše in dar za cerkev. Hvala duhovniku g. Jožefu Rajnerju za cerkveni obred, hvala Zvonku za molitev in poslovilne besede. Iskrena zahvala gre g. Karlu Vurcerju za ganljivo slovo ob odprtem grobu, godbi na pihala Novak, cerkvenim pevcem, gasilcem iz Intesa, bivšim sodelavcem pekarne Melje, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: ata in mama, sestra Ivanka z Brankom, nečaki: Mitja, Martina, Matjaž
V SPOMIN
29. septembra bo minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila ljuba žena, mama in oma
Angela Petrovič
29. 9. 2001 - 29. 9. 2002 IZ MLADINSKE UL. 5, KIDRIČEVO
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete sveče ali ji poklonite lepe misli.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame in babice
Ide Lorber
17. 10. 1937 - 12. 9. 2002 BREG 63, MAJŠPERK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Prav posebno bi se radi zahvalili gospodu župniku za opravljen obred, pevskemu zboru ter govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: mož Tone ter sin z družino
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečino in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta in dedija
Franca Koreza
IZ DOBRINE 31, ŽETALE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter nam izrazili soža-lje.
Iskrena hvala govorniku g. Antonu Kolarju za poslovilne besede izpred hiše žalosti, g. župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Krivcu ob odprtem grobu, pevcem Feguš za odpete žalostinke in pogrebnemu zavodu MIR.
Žalujoči: sin Franček, Dušan in Vlado z družino
Kar zdaj ste vi, to bil sem jaz, kar zdaj sem jaz, to boste vi. Zapomnite si vsi!
ZAHVALA
V 58. letu nas je prerano zapustil dragi mož, oče in dedek
Avgust Leben
IZ SLOMOV 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Zahvala g. župniku Slavku Štefku za opravljen cerkveni obred, patru Milanu Kvasu za darovano sv. mašo na Brezjah, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju MIR, g. Janezu Starčiču, ga. Slavici Petek in g. Francu Šuenu za poslovilne besede. Iskrena zahvala tudi zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava, Vitalu Kidričevo, Mizarstvu Ceh Grajenščak, Frizerstvu Katica Markovci, PGD Žamenci, DU Polenšak, ZB Polenšak, LD Dornava, Društvu Janeza Pucha Juršinci.
Žalujoči: žena Veronika in otroci z družinami
PTUJ / 10 LET VOJAŠKEGA USPOSABLJANJA V ENOTI "KORANTOV"
Zaradi reorganizacije ukinjajo 272. pehotni bataljon
V ptujski vojašnici so ob 10-letnici usposabljanja slovenskih vojakov v petek, 20. septembra, pripravili slovesnost, na kateri je po dobrodo{lici poveljujo~ega ~astnika majorja Alojza Satlerja o za~etkih usposabljanja v nekdanjem 730. u~nem centru slovenske vojske v Ptuju govoril prvi in dolgoletni poveljnik ptujske vojašnice podpolkovnik Jože Murko, ki danes poveljuje 72. brigadi v Mariboru. O pomenu usposabljanja prvih in poznejših pripadnikov slovenske vojske pa je govoril brigadir Alojz Završnik, poveljnik 3. operativnega obmo~ja s sedežem v Celju, ki je zbrane seznanil, da zaradi reorganizacije SV ukinjajo 272. pehotni bataljon s sedežem v Ptuju.
Ko je po osamosvojitveni vojni v septembru 1991 takratno Območno poveljstvo v Ptuju prevzelo voja{nico od nekdanje JLA, je {e isto jesen ob obisku takratnega obrambnega ministra Janeza Jan{e padla odločitev, da se ptujska voja{nica obnovi in pripravi za usposabljanje nabornikov. Sredi poletja leta 1992 je bilo vse pripravljeno in 7. julija so v takratni 730. u~ni center v Ptuju sprejeli prvo generacijo nabornikov.
Kot je povedal podpolkovnik Jože Murko, je takratna stalna sestava 730. učnega centra in zaledne enote - skupaj jih je bilo 91 - poleg usposabljanja nabornikov prevzela tudi skrb za ptujsko vo-ja{nico. @e leto dni pozneje so iz stalne sestave 730. učnega centra in zaledne enote formirali dve jedri vojnih enot 72. brigade. Vse do leta 1998 je delo v ptujski vo-ja{nici vodil Jože Murko ob pomoči namestnikov majorja Jožeta Jur{e in kasneje majorja Petra Leopolda. Ob preoblikovanju 72. brigade pa sta tega leta vodenje vo-ja{nice prevzela major Rudi Ko-{mrlj in njegov namestnik Dani Kovačič. Ob reorganizaciji bataljona leta 2001 so vojno enoto popolnili z rezervno sestavo in manj{im mirnodobnim jedrom, poveljevanje pa je prevzel major
Alojz Satler. Usposabljanje nabornikov in skrb za voja{nico pa je prevzela 172. UBP s poveljnikom majorjem F. Koračinom in upravnikom voja{nice stotnikom Jankom Sven{kom.
V 10 letih se je v ptujski vo-ja{nici usposabljalo 21 generacij vojakov in ves čas je tako enoti kot voja{nici uspelo vzdrževati pristne odnose z okoljem tako v mestni občini Ptuj kot drugod, kjer so se pojavljali. Kot je poudaril Jože Murko, so bili "koran-ti" zaradi znanja in uspehov ter zagnanega dela vedno spo{tljivo obravnavani. In čeprav so jih potrebe in usode razkropile v druge strukture slovenske vojske in ministrstva za obrambo, ostaja korantovo poslanstvo dobrih, vztrajnih in sposobnih povsod, kjer delajo in živijo.
Brigadir Alojz Završnik je opozoril predvsem na velike spremembe, ki se dogajajo v slovenski vojski. Leta 1995 se je z resolucijo parlamenta prvič pojavila ugotovitev, da Slovenija potrebuje sodobno, dobro opremljeno in usposobljeno oboroženo silo. Kar nekaj časa so potrebovali, da so iskali pravo re{itev, zadnja leta pa so sklenili, da se je potrebno organizirati v okvirju razpoložljivega denarja. Ni skrivnost, da je pričelo zma-
Podpolkovnik Jože Murko (levo) in brigadir Alojz Završnik med obujanjem spominov ob ogledu priložnostne razastave ob 10-letnici enote korantov. Foto: M. Ozmec
njkovati denarja za vzdrževanje objektov in tehnike ter za posodabljanje. Kmalu so zmanj{ali usposabljanje rezerve in jo zadnja leta v celoti ukinili. Pojavljale so se celo težave s financiranjem usposabljanja nabornikov. Vse skupaj je pripeljalo do spoznanja, da je sodobna, dobro opremljena in usposobljena vojska lahko le majhna vojska. In ko se je bilo treba odločiti, katerih enot ne bodo več imeli, so se odločili tudi za ukinitev 272. pehotnega bataljona v Ptuju. Sicer pa tukaj {e naprej ostaja 172. učni pehotni bataljon in 377. polko-vno poveljstvo, kar pomeni okoli 130 pripadnikov stalne sestave oziroma zaposlenih v SV
V imenu mestne občine Ptuj je pripadnikom ptujske enote ob 10-letnici usposabljanja čestital podžupan Ervin Hojker. Na slovesnosti so za posebne zasluge izročili bronasti medalji Slovenske vojske pripadnikoma vojne sestave Iztoku Lebnu in Miroslavu Pajtlerju, prvemu poveljniku ptujske voja{nice podpolkovni-
Major Alojz Satler izroča "Ples korantov^' prvemu in dolgoletnemu poveljniku ptujske vojašnice podpolkovniku Jožetu Murku
Napoved vremena za Slovenijo
če Mihael (29.) v želodu leži, obilno s snegom božič gnoji.
Napoved za Slovenijo
Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem 10, najvišje dnevne od 10 do 15, na Primorskem do 18 stopinj C.
Obeti
V petek bo spet več oblačnosti, predvsem v severovzhodnih krajih so možne manjše padavine. V soboto bo povečini sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Še bo hladno za ta čas.
ku Jožetu Murku pa so izročili v spomin likovno delo Ples koran-tov avtorice Anemari Toš. Kulturni spored je prispevala ženska pevska skupina Spomin~ice, ob 10-letnici pa so pripravili tudi fotodokumentacijsko razstavo in tovariško sre~anje.
M. Ozmec
Kulturni križemkražem
ZAVRČ * Danes ob 16. uri bodo v šoli Zavre v okviru dneva šole predstavili projekt Vsi različni — vsi enako vključeni. Ob učencih šole se bodo predstavili še učenci OŠ Zavoda za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane ter otroci iz Društva Sonček Ptuj.
PTUJ * Klub ptujskih študentov bo od danes, 26. septembra, do sobote, 28. septembra, organiziral projekt z naslovom Mladost v prastarem mestu. Danes se bo ob 21. uri predstavila pevska skupina Katalena z ljudsko glasbeno zapuš~ino slovenskega prostora. Jutri ob 21. uri bo nastopila hrva{ka flavtistka Tamara Obrovac, ob 23. uri se bo predstavil Vasko Atanasovski Quartet, v soboto bo ob 21. uri nastopil trio Ale-gre Correa&Damir Di~i}&Bertl Mayer, ob 23. uri pa Trio Moder/Leva~i~/Golob.
PTUJ * Dru{tvo izobražencev Viktorina Ptujskega bo pričelo akademsko leto z Viktori-novim ve~erom, posve~enim preminuli predsednici dru{tva Kristini [amperl Purg, v petek, 27. septembra, ob 19. uri.
PTUJ * V soboto, 28. septembra, vabita Mladinska knjiga in ptujska knjižnica na zadnjo BRALNO TERASO z Lilja-no Klemenčič. Bralna terasa bo postavljena pred knjigarno Mladinske knjige od 10. do 12. ure. Pravljičarka Lilja-na bo poskrbela za predstavitev novih knjig in te bodo na ta dan dostopne po ugodnih cenah. Pijačo bodo stregli iz Gostilnice Perutnina. PS.:V primeru dežja, pijte in čitajte doma.
PTUJ * V soboto, 28. septembra, ob 20.00 bo v ptujskem gledališču premiera gledališke predstave Lutza Hubnerja z naslovom Creeps v režiji Re-neja Maurina.
PTUJ * V gostilni Lužnik na Ptuju bodo v ponedeljek, 30. septembra, ob 18. uri, odprli razstavo likovnih del Cecilije Bernjak in Sama Vrabiča. Avtorja napovedujeta prijetno druženje z ljubitelji likovne ustvarjalnosti.
CRNA KRONIKA
TRČIL V DVA AVTOMOBILA
21.	septembra ob 7.10 se je na glavni cesti Maribor - Ptuj izven naselja Starše zgodila prometna nesreča, ko je voznik os. avtomobila D. K., 19 let, iz Ptuja zapeljal preko sredine vozišča na nasprotni vozni pas in trčil v ogledalo os. avtomobila, ki ga je nasproti pripeljal voznik I. G., 50 let, iz Maribora. Nato je trčil še v os. avtomobil, ki ga je vozil iz nasprotne smeri avstrijski državljan. V nesreči sta se poškodovala voznik D. K. in potnica, avstrijska državljanka.
ZARADI HITROSTI V DREVO
B. M., 25 let, iz okolice Slovenske Bistrice je 22. septembra 0.30 uri vozila os. avtomobil po lokalni cesti Mostečno — Se-strže po klancu navzdol. Zaradi neprilagojene hitrosti je v desnem blagem ovinku izgubila oblast nad vozilom in zapeljala v obcestni jarek, kjer je trčila najprej v prepust, nato pa še v drevo. V nesreči sta bila voznica in njen 46—letni sopotnik I. K. telesno poškodovana.
TOVORNJAK OPLAZIL PEŠCA
22.	septembra ob 20.25 uri se je na glavni cesti izven naselja Moškanjci zgodila prometna nesreča, ko je voznik tovornega avtomobila J.G., star 30 let, iz Ptuja med vožnjo v smeri Gori-šnice na ravnem delu ceste dohitel pešca J. F!, starega 45 let, iz okolice Ormoža ter ga s sprednjim desnim delom oplazil po levem boku. Pešec je pri tem padel in se poškodoval. Odpeljali so ga bolnišnico na zdravljenje.
RADIOPTUJ
89,8"98,e°l04,3MHz
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Liljana Fridauer, Cir-kulane 22/b, Gorisnica - Daso; Mateja Ščurek, Trnovec pri Dramljah 26/b, Šentjur - Katarino; Smiljana Dovečar, Mihov-ci 76, Velika Nedelja - Matjaža; Jožica Potočnjak, Raičeva 9, Ormož - Hano; Lidija Fras, Hlaponci 25/a, Jursinci - Tine-ta; Mirica Kukavečki, Brengova 66, Cerkvenjak - Doris; Lidija Rojič, Žnidaričevo nabr. 7, Ptuj
-	deklico; Danijela Simič, Zla-toličje 19, Starse - Leja; Sonja Mikolič, Breg 45/a, Majsperk
-	Mateja; Zdenka Kosednar, Trubarjeva 11, Ptuj - Simona; Špela Sevčnikar, Partizanska 53, Maribor - Roka; Karmen Makovec Kosi, Anteja Trstenjaka 1, Ljutomer - Filipa; Sonja Krabonja, Lesnica 31, Ormož
-	Aljaža; Brigita Dobrajc, Kun-gota 55, Kidričevo - deklico; Tatjana Kralj, Drstelja 28, De-strnik - Gala.
Poroka - Ptuj: Bogdan Zelenko, Dornava 113, in Marija Ve-senjak, Placerovci 1. Poroka - Videm pri Ptuju: Andrej Simic, Slovenski trg 8, Ptuj, in Valerija Visinski, Brstje 34, Ptuj.
Poroka - Ormož: Beno Masten, Pusenci 4, in Rosales Carol Ximena Gutierrez, Carrera 48, Barrio Cuidad Cordoba, Cali Valle, Kolumbija. Umrli so: Ida Lorber, rojena Jus, Breg 3, rojena 1937 - umrla 12. septembra 2002; Avguštin Leben, Slomi 9, rojen 1945 -umrl 15. septembra 2002; Marija Prelog, rojena Belsak, Bukovci 130, rojena 1965 - umrla 16. septembra 2002; Anton Alek-sič, Veliki Brebrovnik 62, rojen 1938 - umrl 15. septembra 2002; Slobodan Subotic, Gregorčičev drevored 8, Ptuj, rojen 1932 - umrl 15. septembra 2002; Vincenc Lenart, Vinta-rovci 4, rojen 1924 - umrl 14. septembra 2002; Franc Grosek, Meljska cesta 13, Maribor, rojen 1959 - umrl 15. septembra 2002; Franc Korez, Dobrina 31, rojen 1944 - umrl 17. septembra 2002.
cl.o.o.
• TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD •PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85. 2281 Markovci, Tel.: 02/788 88 12
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611


že od 1.647.000 sit ^ s klimo 1.799.000 sit
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptui, 02 782 30 01