zgubljanje ugleda Elektro-Slovenija, d.o.o. UREDNI[TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail:brane.janjicdeles.si ^ASOPISNI SVET predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Vladimir Vaupoti~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oro`im Kop~e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Nino Maleti~ (EGS-RI Maribor), Drago Skorn{ek (TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Peter @ebre GRAFI^NA PRIPRAVA MAXILINE d.o.o. Ljubljana je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 8.000 izvodov Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 28. februarja 2001. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 19. februarja 2001. www.eles.si ISSN 1408-9548 do ogodki, ki smo jim v elektrogospodarstvu pri~a ne samo nekaj zadnjih tednov, temve~ `e kar nekaj mesecev, in imajo svoje korenine ve~inoma bolj zunaj kot znotraj elektrogospodarstva, so zanimivi z ve~ plati. Po eni strani govorijo o precej nizki ravni slovenskega novinarstva, ki je o~itno podleglo splo{nim te`njam po dobi~karstvu in svoje pravo poslanstvo postavilo na stranski tir. Ve~ina medijev v zadnjem ~asu namre~ vse bolj pi{e na na~in, ki ustreza zami{ljenim zgodbam oziroma tistim, s katerimi je mogo~e pritegniti pozornost in s tem pove~ati naklado in zaslu`ek. Tako smo pri~a celi poplavi prispevkov, ki se namesto na dejstva in njihovo objektivno prikazovanje, sklicujejo na govorice ali na sicer zelo zanesljive, a raje neimenovane vire, in razli~ne kroge, ki so sicer spet zelo blizu virov, a hkrati vendarle tako dale~, da jih o~itno ni mogo~e poosebiti. Zveze, kot so govori se, sli{ali smo, skoraj gotovo, iz zelo zanesljivih virov in podobne, postajajo stalnica ve~ine prispevkov, pri ~emer pa ti isti mediji pozabljajo, da s tak{nim na~inom pisanja in oblikovanja prispevkov dolgoro~no drsijo tudi k zmanj{evanju lastne kredibilnosti in s tem pozneje posredno tudi k manj{anju naklade in dobi~ka. V zvezi s tem je tudi zanimivo, da je, vsaj sode~ po vsebinah televizijskih poro~il, torej medija, ki nedvomno sodi med najodmevnej{e, postalo splo{no pravilo, da je dobra novica zgolj slaba ter da gospodarstvo v medijih na splo{no nima kaj iskati, seveda ~e ne gre za upo{tevanje `e omenjenega splo{nega pravila. Posku{ajte se namre~ sami spomniti, kdaj ste nazadnje v osrednjih televizijskih poro~ilih zasledili kak{no spodbudno gospodarsko novico ali celo sploh novico, ki ne bi bila povezana z gospodarskim kriminalom ali s po`arom, poplavo oziroma kak{no drugo afero in katastrofo. Znanstveni dose`ki, dobri poslovni rezultati, novi izdelki, pred~asno kon~ane investicije, ni`anje stro{kov in pove~evanje produktivnosti v dana{njem medijskem svetu torej ne pomenijo skoraj ni~. In ~e se v tej lu~i vrnemo na za~etek, postane hitro jasno, zakaj je v zadnjem ~asu elektrogospodarstvo, kljub {tevilnim dokazljivim uspehom in dose`kom, ki se nedvomno ka`ejo tudi v zanesljivi in nemoteni oskrbi, nadvse hvale`na kost za medijsko glodanje. Pri tem pa bi se morali generatorji novic, ki nedvomno manj{ajo na{ ugled ne samo doma, temve~ tudi v tujini, zavedati, da s tak{nim na~inom prikazovanja zadev na~enjajo tudi lastnega. / tema meseca Leto 2000 VEuNDsApReLE{nej{e Po sila slabih napovedih v za~etku leta in na~rtovani pre-cej{nji izgubi, vse ka`e, da se bo leto 2000 vendarle vpisalo med uspe{nej{a, saj so bili kon~ni rezultati po zaslugi ve~je prodaje in sprejetih var~evalnih ukrepih precej bolj{i od pri~akovanj. [e vedno pa ostajajo velik problem nasedle investicije in `e tradicionalno pomanjkanje sve`ega nalo`benega denarja. l 2 eto 2000 bi po zanesljivosti oskrbe in dose`enih proizvodnih rezultatih lahko znova ocenili kot zelo uspe{no, pri ~emer pa dobro delo po ocenah nekaterih podjetij ni doseglo tudi `ele-nih finan~nih u~inkov. Precej nejasni so tudi poslovni okviri za letos, pri ~emer ostajajo {e vedno odprta tudi vsa znana vpra{anja iz preteklosti, kot sta denimo na~in popla~ila starih dolgov in zagotovitev denarja za izpeljavo najnujnej{ih investicij. Iz pogovorov z direktorji posameznih podjetij pa je mogo~e tudi razbrati, da so z lanskimi poslovnimi rezultati nekateri bolj, drugi spet manj zadovoljni, odvisno pa~ od dele`a elektroenergetskega kola~a, ki jim ga je z vrednostnim planom odrezala dr`ava. POSLOVANJE ELESA [E O poslovanju Elesa v letu 2000 je ta hip {e zelo te`ko zapisati konkretno oceno, saj je ob znanih zapletih in dogodkih, povezanih z zamenjavo najo`jega vodstva podjetja pri{lo do precej nasprotujo~ih si ocen. Tako bo do kon~nega rezultata treba po~akati na podrobno analizo dogajanj v zadnjih nekaj mesecih, rebalans vrednostnega plana in obdelavo vseh poslovnih kazalcev. Kot je znano, je bila z vrednostnim planom za leto 2000 sicer načrtovana izguba, poročilo, ki ga je nadzornemu svetu o poslovanju v prvi polovici leta oziroma do svoje odstavitve 21. septembra podal sedanji vršilec dolžnosti mag. Ve-koslav Korošec, pa govori, da je Ele-su z različnimi ukrepi že v tem obdobju poslovne rezultate uspelo spraviti iz rdečih številk. Mag. Vekoslav Korošec ob tem poudarja, da je za celovitejšo oceno lanskega poslovanja Elesa treba podrobno analizirati dogajanja v zadnjem četrtletju, ta analiza pa še poteka, tako da kaj več ta hip ni mogoče povedati. Podobno velja tudi za oceno poslovnih okvirjev v letu 2001, saj v zvezi s tem obstaja precej neznank, ki jih je treba še razjasniti, pri čemer se pomemben del nanaša tudi na obveznosti, povezane s sklenitvijo pogodb z Italijo in drugimi poslovnimi partnerji. DRAVSKE ELEKTRARNE ZADOVOLJNE S PROIZVODNIMI REZULTATI, MANJ PA S FINANČNIM OClNKOM Dravske elektrarne Maribor so po doseženih proizvodnih rezultatih minulo leto končale nadvse uspešno, saj so po zaslugi izjemno ugodnih hidroloških razmer konec leta proizvedli za dobrih enajst odstotkov ve~ energije, kot so prvotno na~rtovali, in s proizvedenimi dvema milijardama 833 milijoni kilovatnih ur za {tiri odstotke presegli tudi proizvodnjo iz leta 1999. Proizvodne razmere so se {e zlasti izbolj{ale konec oktobra, ko je v zahodnih Karavankah bila obilica padavin, in so bile {e vedno zelo ugodne tudi ob na{em obisku v prvi polovici januarja. Da gre za izjemno ugodno hidrolo{ko leto, potrjuje tudi podatek, da so 30. novembra lani dosegli tudi rekordno dnevno proizvodnjo v svoji zgodovini, to je 13 075 MWh. Kot nam je povedal vodja slu`be za obratovanje pri Dravskih elektrarnah Marjan Bra~un, so sicer imeli med letom tudi nekaj klasi~nih okvar in ustavitev agregatov in so se sre~evali tudi z otro{kimi boleznimi prenovljenih elektrarn, vendar ni {lo za ni~ tak{nega, kar ne bi bilo sestavni del vsakdanjega obratovanja, in bi lahko imelo ve~ji vpliv na proizvodne rezultate. Druga~e pa prenovljene elektrarne delujejo v skladu s pri~a-kovanji, prav zdaj pa sta v fazi preiz-ku{anja tudi daljinsko krmiljenje objektov iz centra vodenja in delovanje optimizacijskega programa obratovanja. Zadovoljstvo nad dose`enimi proizvodnimi rezultati je potrdil tudi direktor Dravskih elektrarn Ivan Kralj, ki pa je ob tem poudaril, da `al ne morejo biti tako zadovoljni tudi s finan~nim izkupi~kom. Z vrednostnim planom jim je bilo namre~ za leto 2000 dodeljeno 6,6 milijarde tolarjev, pri ~emer pa imajo za ve~ kot 5 milijard 700 milijonov stro{kov, na katere ne morejo vplivati. Tako zna-{ajo obveznosti do Evropske banke za najeta posojila za izpeljavo prve faze prenove skoraj milijardo 984 milijonov tolarjev, prispevek za vodna po-vra~ila dobrih 45 milijonov, zavarovalne premije nekaj manj kot 308 milijonov, bruto osebni dohodki milijardo 314 milijonov in nadomestila ob~inam za uporabo stavbnega zem-lji{~a kar 2 milijardi 65 milijonov tolarjev. [e posebej je zanimiva zadnja {tevilka, saj ka`e na to, da morajo Dravske elektrarne na leto prispevati v ob~inske prora~une ogromna sredstva, ki celo presegajo odpla~ilo posojil. Kot je dejal Ivan Kralj, je poleg tega bilo ob pripravi vrednostnega plana za leto 2000 za obveznosti iz tega naslova Dravskim elektrarnam dodeljenih le 800 milijonov tolarjev z opombo, da bodo v primeru neuspe- 6020 brez varovalke ha ustavnega spora konec leta oziroma z rebalansom plana dobile še milijardo, ki pa je za zdaj ni še od nikoder. Podobno kot tudi v drugih podjetjih pa so precejšnja neznanka tudi poslovni okviri za letos, saj pogodbe z Elesom še niso sklenili in mu izstavljajo račune na podlagi lanskih pogodb. Dejstvo pa je, da bi Dravske elektrarne po sklepu vlade morale imeti z letošnjim poslovanjem zagotovljena sredstva za izpeljavo druge faze prenove oziroma bi morale za uresničitev tega projekta dobiti ustrezna amortizacijska sredstva. TET PRED DOLGOROČNO P0G0DD0 TE Trbovlje po oceni njihovega direktorja Sama Pajerja finančno končuje lansko leto z izgubo 400 milijonov tolarjev, kar je manj, kot so načrtovali. »Med razloge za boljši rezultat lahko uvrščamo primarne ukrepe v elektrarni, predvsem racionalnejšo nabavo in pa pozno sprejet vrednostni načrt elektroenergetskega sistema in z njim povezan gospodarski načrt elektrarne, kar nam ni omogočalo izvedbe vseh investicij,« pojasni poslovanje podjetja direktor. Načrt TET za letos je prilagojen in pogojen z Zakonom o zapiranju Rudnikov Trbovlje Hrastnik in dva-do trimesečnim poletnim remontom 125 MW bloka. Med pomembna dela letošnjega remonta uvrščajo zamenjavo stikalne plošče in sistema lastne rabe, predvsem obnovo 0,4 kV stika-lišča. Glavni poudarek pa bo na remontu turboagregata. Kot pravi direktor Pajer, so jim proizvajalci zagotovili, da do leta 2007 ne bo več potrebnih dodatnih posegov na njem. Zamenjali bodo še pokrov turbine in posamezne dele sistema. Če teh del letos ne bi naredili, bi bil do konca obratovanja bloka potreben še en generalni remont. Pozornost vodstva elektrarne bo namenjena tudi nasedlim investicijam. Pri njih je tipična tovrstna investicija plinsko parna elektrarna, za katero plačujejo anuitete dolgoročnega investicijskega kredita, objekt pa je sistemskega pomena. »V elektrarni smo lani proizvedli načrtovano količino električne energije. Letos pa pričakujemo podpis dolgoročne pogodbe z Elesom, tako kot predvideva zakon o zapiranju RTH. Ta predvideva, da pokurimo na leto 600.000 ton premoga iz za- savskih rudnikov in s tem zaščitimo domačo proizvodnjo električne energije,« napoveduje začetke leta direktor Pajer in ob tem samokritično doda, da se v elektrarni zavedajo, da bo treba stroške v podjetju še zmanjševati. Po predvidenem programu bo po dveh letih izvajanja zakona o zapiranju RTH cena premoga padla in s tem tudi cena pri njih proizvedene kWh, kar jim daje upanje, da bodo sprejemljivi tudi za odprti trg. ZA NEK NADVSE USPEŠNO LETO 2000 Minulo leto direktor NE Krško Stane Rozman ocenjuje kot uspešno. Sredi leta so končali projekt modernizacije v okviru načrtovanih sredstev. Cilj posodobitve je bil dosežen, saj danes elektrarna obratuje tudi s 710 MW. Veliko lansko zadovoljstvo njihovih operaterjev je pridobljen popolni simulator elektrarne. Tudi njegova zasluga je, da je bil kljub novim parametrom zagon elektrarne po končanem remontu in modernizaciji tekoč. Čeprav so lani opravili obsežne in zahtevne posege na elektrarni, njene nenačrtovane zaustavitve ni bilo in je bila njena stabilnost nad lastnimi pričakovanji. Lanska razpoložljivost elektrarne meji na 90 odstotkov, kar je cilj elektrarne, in kot kažejo podatki, ni neuresničljiv. Ekonomska slika jedrske elektrarne je po nekaj letih bolj optimistična. Sanirali so nelikvidnost in podjetje je začelo tekoče pozitivno poslovati, o čemer direktor meni, da imata zasluge tudi MGD s svojim razumevanjem in korekten odnos Elesa kot edinega kupca. »Za letošnje leto je naš cilj, da ohranimo kontinuiteto iz lanskega leta. Naše obveznosti so znane, gospodarski načrt sistema pa še ni sprejet. Ohraniti in nekje še izboljšati želimo tudi kazalce obratovanja elektrarne, cilje in načrte bomo lahko uresničili, če nam bo omogočena prodaja proizvedene električne energije. S tem bomo lahko tudi uresničili kratkoročne in dolgoročne naložbe, kar je prispevek k dolgoročni stabilnosti objekta,« pojasni letošnje načrte NEK direktor Rozman. Vodstvo elektrarne je kot prispevek k prihodnosti elektrarne, ki jo vidijo v varnosti, ekonomičnosti in sprejemljivosti, izdalo - kot popotnico v novo tisočletje - zloženko s cilji 2001. V > V ISTI SAPI 0 PLANU V ^^elektroenergetskih podjetjih so v minulem letu praktično uresničiti vse, kar je bilo v njihovi moči za zagotavljanje nemotene in kakovostne električne energije. Doslej so uresničili tudi pomemben del nalog pri odpiranju trga z električno energijo. Res pa je, da imajo trenutno precej zvezane roke, Ker se ni zaživela Agencija za energijo in vlada na podlagi energetskega zakona se ni sprejela vseh potrebnih podzakonskih aktov, da o nujno potrebnem NEP-u sploh ne govorimo. Dejstvo je, da energetski sistem še naprej z veliko težavo pluje med S čilo planskih danosti in Karibdo tržnih prizadevanj pri odpiranju trga z električno energijo. Kot potrjujejo dogodki, najbolj usodno protislovje med planom in trgom se ne bo kmalu preseženo. Jasno je, da obstoječi način poslovanja, omejen v okviru planskih danosti, v bistvu ni združljiv z zahtevami ponudbe, povpraševanja in konkurence. Dokler se bo vlada v isti sapi ukvarjala s planskim določanjem ekonomskih okvirjev energetskega sistema in z možnostmi trgovanja z električno energijo, ni pravih možnosti, da bi prišlo do odločilnejših premikov v smeri večje poslovne in tržne svobode energetskih podjetij. Za nadaljnji razvoj EESpaje naravnost porazno, da politika vztrajno odloča o reševanju tistih vprašanj, ki so izključno v pristojnosti stroke. Ker se zdravo gospodarstvo lahko gradi le na podlagi čistih računov, se v prvi vrsti pojavlja vprašanje, kdo in kako bo pokril visoke mili-jardne izgube v energetskem sistemu v minulih letih. Prav tako se ni odgovora na drugo ključno vprašanje, kako zagotoviti izdatnejša investicijska sredstva za nujno posodabljanje elektroenergetskih omrežij ter nadaljnji razvoj EES. Veliko je govora o poslovnih možnostih tr- fovanja z električno energijo, malo pa o tem, akoje z dejansko tehnološko usposobljenostjo elektroprenosnih poti. Zal pri tem ni opaziti večjega odziva pristojnih energetskih centrov in združenj, kar nedvomno kaže na njihovo pasivnost in vdanost v usodo. Čeprav so tovrstne ustanove najbolj poklicane, da bi ob kočljivih trenutkih odločno povzdignile strokovni glas, ne premorejo toliko poguma, da bi z odprtimi kartami izrazile svoja strokovna stališča. Če se zadeve nestrokovno »zaštrikajo«, niti slučajno ne priznajo svojega dela odgovornosti. Strah «w/7 rt>t velike oči! ima res MIRO JAKOMIN tema meseca 4 njej so navedli letošnje cilje obratovalne učinkovitosti, varnosti, poslovanja in izvedbe projektov. NEOPTIMISTlCEN ZAČETEK LETA V TEČ Lani so v TE Šoštanj proizvedli 3065 GWh električne energije, kar je le za 35 GWh manj, kot so načrtovali. Za potrebe našega elektroenergetskega sistema so oddali 2.969 GWh, 96 GWh pa so s posredovanjem Elesa izvozili. »Za lani so bila značilna velika nihanja proizvodnje naših enot. V prvih devetih mesecih smo imeli visoko nadplansko proizvodnjo, maja celo 360 GWh in septembra 297 GWh ali več kot dvajset odstotkov več, kot smo načrtovali za omenjena meseca. Jesenske mesece pa je zaznamovala izredno nizka proizvodnja. Oktobra in novembra le po 150 GWh ali 61 odstotkov načrta in decembra 226 ali 90 odstotkov načrta. Posledica takšne proizvodnje je bila zelo visoka deponija premoga, ki je konec leta znašala 763-000 ton,« pojasni značilnosti lanske proizvodnje v Šoštanju Jaroslav Vrtačnik, direktor TEŠ. V elektrarni zaradi pomanjkanja denarja lani niso opravili prvotno načrtovanih remontov prvega in drugega bloka in so ju prestavili na le- to{nje leto. Vso prednost pri na-lo`bah je lani imelo zaklju~evanje del na raz`veplevalni napravi petega bloka. Kot je povedal direktor, so tik pred koncem leta kon~ali poskusno obratovanje in tako napravo zgradili v na~rtovanih rokih in z denarjem, kot ga je predvideval investicijski na~rt. Lani jim je od na~rtovanih virov za ~istilno napravo v celoti izpadlo 500 milijonov tolarjev iz pro-ra~una. Po Vrta~nikovi oceni bodo lansko poslovanje sklenili z na~rtova-no izgubo 3,7 milijarde tolarjev. Glede na to, da za letos {e ni sprejete elektroenergetske bilance, imajo tudi v TE[-u le osnutek lastne bilance. Po njem na~rtujejo letos proizvesti 3.100 GWh elektri~ne energije. Ker formalno pogodbe za lani ne veljajo ve~, obstaja le dogovor, da se proizvedene koli~ine fakturirajo po lanskih osnovah, kar pomeni, da ni upo{te-van rebalans, ki je bil usklajen in predlagan vladi, ki pa ga {e ni obravnavala. »Za~etek leta je torej vse prej kot spodbuden in upam, da tak{no stanje ne bo dolgo trajalo. Ob vsem tem je blizu {e 15. april in z njim povezane vse nejasnosti odprtega trga. Ne spomnim se, da bi doslej kdaj za~eli leto tako slabo in da bi se v preteklosti dogajalo kaj podobnega,« ni~ kaj optimisti~no kon~uje Jaroslav Vrta~nik. VEČJA PROIZVODNJA, MANJŠA IZGUBA TE-TOL Vse tri enote ljubljanske TE-TO so lani obratovale zanesljivo, skladno z načrti, tako pri proizvodnji električne energije, toplote in pare. Posebnih tehnoloških težav niso imeli in tudi zato so lahko presegli lanski načrt proizvedene električne energije za dva odstotka in za dober odstotek proizvodnjo pare. Zaradi toplih jesenskih dni in mile zime so za dobrih šest odstotkov zaostali za lanskimi proizvodnimi načrti toplote. V finančnem pogledu je ocenjena izguba 800 milijonov tolarjev enaka izgubi iz leta prej. Upajo pa, da bodo dokončni podatki še nižji. Po oceni direktorja Angela Brščiča se je finančno poslovanje izboljšalo, zaradi dobrega obratovanja vseh treh blokov. Nič kaj optimistično pa se niso končala dveletna pogajanja z Energetiko za odkup toplote. Potem ko so bili usklajeni glede vsebine pogodbe, so sredi januarja z njihove strani dobili novo pogodbo, kar pomeni, da so s pogajanji zopet na začetku. »Kljub vsemu pričakujemo, da bomo letos z Energetiko podpisali pogodbo o dobavi toplotne energije in s tem dosegli boljše pokrivanje stroškov za proizvodnjo toplotne energije,« napoveduje začetek tretjega tisočletja direktor TE-TOL. Po njegovem mnenju je pri proizvodnji in prodaji elek-tri~ne energije glede na odpiranje trga {e veliko neznank. Tr g {e ni organiziran, njegova organizacija in nosilci tr`nega poslovanja neznani. Ker v TE-TOL ne vedo, kaj bo z organizacijo trga in dogajanji na njem, te`ko napovedujejo leto{nje ekonomske rezultate. Na~rte leto{nje proizvodnje so pripravili v okviru lanskih. Odstopanja v TE-TOL so lahko zelo majhna, saj je proizvodnja elektri~ne energije prilagojena potrebam po toploti in pari v glavnem mestu. V TEB ZA POVEZOVANJE PROIZVODNJE Direktor TE Brestanica mag. Drago Fabijan meni, da je poglavitni cilj vsakega podjetja, ki nastopa na trgu, te`nja k poslovni odli~nosti, kar je pogoj za uspe{en tr`ni nastop in skozi to tudi razvoj in rast podjetja. TE Brestanica je v preteklem letu izpolnila dva velika cilja na poti k odli~no-sti, in sicer so dobili certifikat ISO 9001 in prestali tehni~ni pregled plinskih turbin. Z novima plinskima tubinama so dobili mo`nost upravljanja z vrhunsko tehnologijo, ki je danes v svetovnem vrhu. »Do poslovne odli~nosti nam manjka {e nekaj korakov, zato bomo letos dokon~ali ugotovljene pomanjkljivosti pri novi investiciji ter intenzivno nadaljevali delo pri pridobivanju okoljskega certifikata ISO 14001. @elimo pa tudi vpeljati notranji informacijski sistem za ve~ji nadzor in kontrolo stro{kov ter vzpostaviti sistem preventivnega vzdr`evanja naprav. Veliko razmi{ljamo tudi o strategiji nastopa na trgu in ustreznih povezavah za doseganje ~im bolj optimalnih poslovnih rezultatov. Zavedamo se, da bo treba na trgu dose~i ustrezen tr`ni dele`, ~e bomo hoteli uspeti. Re{itev vidimo v povezovanju komplementarnih proizvajalcev,« pojasnjuje leto{nje cilje TEB njihov direktor mag. Drago Fabijan. Pri zaposlovanju so se v Brestanici `e doslej vedli racionalno. V ~asu najob-se`nej{ih del pri novi nalo`bi so {tevi-lo zaposlenih zmanj{ali, ~eprav so aktivirali dvojno posadko za potrebe novih turbin. Kljub trikratnemu po-ve~anju zmogljivosti {tartajo v le-to{nje leto s 130 zaposlenimi. Finan~no bodo v Brestanici lansko leto sklenili z na~rtovanim dobi~- kom, ki je posledica ve~jih prihodkov, ki so jih dobili za dokon~anje investicije. Ker ta dela niso bila v celoti kon~ana, bodo denar za dokon~anje del prenesli v leto{nje leto. Po Fabija-novih pri~akovanjih bodo razmere za delo in poslovanje letos izjemno zaostrene, saj se po 15. aprilu odpira notranji trg. Elektroenergetska bilanca za letos {e ni opredeljena, s tem pa so pogoji gospodarjenja neznani. ELEKTRO LJUBLJANA SE NE BOJI IZZIVOV Kot je povedal Vincenc Jan{a, direktor delni{ke dru`be Elektro Ljubljana, so bili pogoji poslovanja elektroenergetskega sistema v letu 2000 opredeljeni s koli~insko energetsko bilanco RS, globalnim planom EES, z aktivnostmi pri uveljavljanju novega energetskega zakona ter s postopnim odpiranjem trga elektri~ne energije. Tako opredeljena izhodi{~a pomenijo za delni{ko dru`bo bistveno slab{e pogoje poslovanja v primerjavi z letom 1999, saj se je dele` celotnega prihodka iz naslova prodaje elek-tri~ne energije kon~nim odjemalcem izredno zmanj{al. V prvih desetih mesecih leta 2000 je na bolj{i likvidnostni polo`aj vplivala za~asno oblikovana sistemska rezerva in podra`itev elektri~ne energije. Predvideni rebalans pa ne bo samo poru{il likvidnost podjetja, temve~ bo bistveno vplival tudi na nemoteno izvajanje distribucijske dejavnosti in poravnavanje obveznosti. Glede sprejetja energetskega zakona in njegovega uresni~evanja je Vin-cenc Jan{a menil, da smo skupaj korak bli`e Evropski uniji in odpiranju trga z elektri~no energijo. Kot je poudaril, pa trg ne pozna politike, ampak le konkuren~no ceno in fleksibilnost. Elektro Ljubljana `eli v naslednjem obdobju uspe{no poslovati tudi na konkuren~nem trgu z elek-tri~no energijo. Zato je izrednega pomena dobro izvedena reorganizacija podjetja, ki jo je mogo~e uresni~iti le s skupnimi prizadevanji vseh zaposlenih. »Zavedam se, da je vsak zaposleni v delni{ki dru`bi Elektro Ljubljana pomemben ~len v na{em podjetju. Trud, ki ga je vsakdo vlagal, ni ostal neopa`en. Ne nazadnje je podjetje uresni~ilo nekaj velikih projektov, pomembnih tudi za nadaljnji razvoj. Naj ob tej prilo`nosti izre~em zahva- lo vsem, ki ste vsak dan v podjetje vlagali svoj trud in znanje. Upam, da bomo uspešno sodelovali tudi v prihodnje. Kot direktor Elektro Ljubljane si bom prizadeval, da bodo naše storitve kakovostne in vredne pridobljenega certifikata kakovosti,« je še poudaril Vincenc Janša. V SMERI VE^JEGA ZADOVOLJSTVA ODJEMALCEV Po besedah Štefana Lutarja, direktorja delniške družbe Elektro Maribor, je bilo poslovanje v letu 2000 ugodnejše od planiranega, vendar manj ugodno od poslovanja v letu 1999 vsaj glede na doseženo maržo. Prodaja električne energije je bila za 3,5 odstotka večja od planirane, prihodek pa večji za 5 odstotkov. Tudi izguba, nastala v devetih mesecih poslovanja, je za približno 40 odstotkov nižja od planirane, stroški poslovanja pa ostajajo v mejah gospodarskega načrta. Za celo leto bo rezultat poslovanja manj ugoden zaradi poračuna na račun podražitve električne energije v maju. Zaradi tega ni bilo likvidnostnih problemov in jim ni bilo treba najemati kreditov, kar je bilo potrebno v prejšnjih letih. V Elektro Mariboru imajo velike potrebe po revitalizaciji dotrajanih in tehnološko zastarelih objektov, vendar pa uresničevanje investicijskih planov zaradi pomanjkanja finančnih sredstev poteka zelo počasi. Se vedno gradijo omrežja enake kakovosti kot pred štirimi desetletji (kostanjevi drogovi, goli vodniki), kar pomeni kratko življenjsko dobo in višje stroške vzdrževanja, večkrat pa tudi neprijazne posege v okolje. V naslednjem obdobju je predvideno dokončanje začetih investicij, posodabljanje najstarejših in najbolj dotrajanih elektroenergetskih objektov, zamenjava dotrajanih strojev in vozil, zamenjava vodnikov, interpolacija transformatorskih postaj 20/0,4 kV itd. Za uresničitev nujnih investicijskih del bi v Elektro Mariboru potrebovali okrog 5 milijard tolarjev. »Ko bi enkrat začel delovati trg z električno energijo, bi se pojavile tudi možnosti za oblikovanje ustreznejših cen tako pri proizvajalcih kot pri distributerjih. Doslej so lastniki z zadrževanjem cene preko tarife reševali socialo, inflacijo, stroške pri največjih odjemalcih elektrike in še kaj, naših problemov pa niso videli in jih tudi niso hoteli razumeti,« meni Štefan Lutar. V Elektro Mariboru začenjajo novo leto preoblikovani v gospodarske javne službe in tržne dejavnosti, kar naj bi pomenilo preglednejše delovanje sistema in gospodarjenje na tak način, da bodo bolj zadovoljni tako uporabniki kot zaposleni. Odjemalcem želijo zagotoviti zanesljivo dobavo kakovostne električne energije na vsakem odjemnem mestu, zaposlenim pa predvsem boljše delovne razmere, hitrejše posodabljanje delovnega procesa in več možnosti za materialno priznanje uspešnega dela. Trenutno končujejo uvajanje sistema kakovosti ISO 9001. Dokumentacija je pripravljena, opravljene so bile notranje presoje in predpresoja.™ Nekoliko bolj je treba obdelati področje človeškihH tema meseca 6 virov, področje ugotavljanja zadovoljstva odjemalcev s storitvami in dobavo električne energije. ZA TEKOČE VZDRŽEVANJE POTREBNO VEČ SREDSTEV Direktor delniške družbe Elektro Celje Peter Petrovič je v zvezi s poslovanjem v letu 2000 povedal, da v primerjavi z letom 1999 glede načina postavitve poslovnih okvirjev ni bilo sprememb, bistvene spremembe pa so bile opravljene v realizaciji oziroma postavkah. Kot je znano, je vlada leta 2000 s svojimi sklepi v okviru elektroenergetske bilance načrtovala pomemben del sredstev, ki so bila namenjena za zamenjavo uparjalnikov NEK. Poleg tega so lani na poslovanje vplivale tudi kreditne obveznosti za elektrogospodarstvo iz minulih let. Zaradi umirjanja inflacije se je lani v zelo strogih okvirih gibala tudi cena električne energije kot element prihodka. V teh okvirjih so bile distribuciji odmerjene bistveno manjše marže (razlika v ceni glede prihodkov, odhodkov, lastnih stroškov) in so zato lani v Elektro Celju imeli na razpolago pol manj investicijskih sredstev kot v letu 1999- Ob tem je Peter Petrovič omenil, da so lani imeli natančno določena sredstva za plače, število zaposlenih jim je bilo po dejanskem stanju zmanjšano za 5 odstotkov, zmanjšana so jim bila tudi tekoča sredstva za vzdrževanje glede na prejšnje obdobje. Dejansko pa so prekoračili predvidena sredstva za investicije in to nadomestili z bistvenim zmanjšanjem sredstev na področju tekočega vzdrževanja (predvsem na področju vrednosti zalog). V takih okvirjih je seveda logično, da bo izguba v letu 2000 bistveno večja, kot je bila v poslovnem letu 1999, in sicer znaša skoraj 3 milijarde tolarjev, kot je bila tudi načrtovana. Letos bodo v Elektro Celju nadaljevali nujne vzdrževalne posege in obnove, da bodo lahko izpolnili zakonske zahteve po kakovostni dobavi električne energije. To pomeni, da bo za tekoče vzdrževanje treba zagotoviti velik del sredstev. Na področju vlaganj v nove naprave bodo nadaljevali investicijska dela v RTP Laško, obnovo omrežja v Savinjski dolini (zaradi potreb pri gradnji avtoceste), začeli bodo obnovo RTP Brežice, zaključili bodo prehode napetostnega napajanja z 10 kV na 20 kV nivoju v La{kem in Roga{ki Slatini, postopoma se bodo na ta prehod pripravili tudi v Velenju, {e naprej bodo gradili opti~no omre`je za potrebe neposrednega obvladovanja distribucijskega sistema itd. Glede pri~akovanj v letu 2001 pa je Peter Petrovi~ izrazil `eljo, da bi zaposleni tudi letos opravljali svoje delo v duhu medsebojnega razumevanja in strpnosti ter sledili in sodelovali pri spremembah, ki jih nalaga energetski zakon. Izrazil je tudi `eljo po ve~ji stabilnosti razmerij med ustanovami in podjetji v slovenskem energetskem sistemu. VSE AKTIVNOSTI PRILAGOJENE ODPIRANJU TRGA Kot ocenjujejo na upravi delni{ke dru`be Elektro Primorska, je leto 2000 minilo v znamenju zmanj{ane-ga obsega sredstev, namenjenih za investicije in vzdr`evanje. Zato so {e vedno neuresni~eni nujni objekti v okviru tehnolo{ke posodobitve distribucijskega EES in sanacije slabih napetostnih razmer. Posebej se pozna tudi izpad sredstev za tehnolo{ko pripravo sistema za delovanje trga z elektri~no energijo v letu 2001. Tudi letni cilji kakovosti so bili prilagojeni finan~nim mo`nostim; uresni~eni so bili v celoti z manj{im odmikom v delu, ki se dotika prilagoditve notranje organizacije zahtevam odprtja trga z elektri~no energijo. Letos bodo vse aktivnosti usmerili v delovanje notranjega trga z elektri~no energijo. Temu cilju bodo prilagodili tudi plan investicij in vzdr`evanja. V tem okviru gre predvsem za do-kon~anje `e za~etih projektov, posodabljanje objektov, meritve in pripravljalna dela za vetrne elektrarne. Poleg tega je predvidena tudi tehno-lo{ka posodobitev DCV-ja, vodenje in avtomatizacija srednjenapetostne-ga omre`ja glede na zahteve energetskega zakona, odprava slabih napetostnih razmer in sanacija elektroenergetskih naprav na obmo~ju Loga pod Mangrtom. Razmere poslovanja v Elektro Primorski so bile v letu 2000 zelo zaostrene. Razporejena sredstva po gospodarskem na~rtu so postavila distribucijsko dejavnost te dru`be v zelo neugoden polo`aj. Na upravi upajo, da se s predvidenimi aneksi h kupoprodajnim pogodbam ta polo`aj ne bo {e poslab{al. Tudi v prihodnjem obdobju bodo sku{ali zagotavljati ka- kovostno dobavo elektri~ne energije in vzdr`evati elektroenergetske naprave v takem obsegu, ki zagotavljajo nemoteno oskrbo odjemalcev. Kar smo zapisali o poslovanju v posameznih distribucijskih podjetjih, seveda v prete`ni meri velja tudi za del-ni{ko dru`bo Elektro Gorenjska, kjer se ubadajo z istimi oziroma podobnimi prizadevanji za nadaljnji razvoj podjetja. Kot je na kratko pojasnil direktor mag. Drago [tefe, poteka oblikovanje njihovega poslovnega procesa ob upo{tevanju zahtev energetskega zakona. Poglavitna prizadevanja so usmerjena v optimizacijo poslovanja, zmanj{anje stro{kov in po-ve~anje u~inkovitosti. Menil je, da je treba sprejeti izziv ~asa in se pri tem zavedati, da bo zmagovalec tisti, ki bo hitrej{i in kakovostnej{i. V SEL PRECEJ ZMANJ[ALI MATERIALNE STRO[KE Po besedah Boruta Miklav~i~a, direktorja Savskih elektrarn Ljubljana, z razmerami v letu 2000 ne morejo biti zadovoljni. Najprej je omenil, da je bila v tem letu zaradi su{e proizvodnja bistveno manj{a od na~rto-vane. Sredstva, ki so jim bila dodeljena po administrativni poti, kot je v EES `e tradicija, so bila po podpisani pogodbi za SEL zelo majhna, kar se odra`a v pomanjkljivem vzdr`evanju objektov in strojne opreme v hidroelektrarnah. Kljub nezavidljivim razmeram so si letos v SEL prizadevali za kakovostnej{e poslovanje na vseh podro~jih in pri tem {e bolj zmanj{ali materialne stro{ke (samo na zavarovanju za 500 tiso~ mark). Sicer pa se v SEL veliko ukvarjajo z vizijo poslovanja v naslednjem letu, ko se bo za~el odpirati trg z elektri~no energijo. V vodstvu so prepri~ani, da je za ureditev odnosov med podjetji nujno, da se ~im prej podajo na trg. Pojavlja se potreba, da bi bil sistem proizvodnih elektrogospodarskih podjetij bolj koheziven in solidarnosten, ko gre za njihovo gospodarsko prihodnost. V tem pogledu bi se morala podjetja skupaj pogovarjati in dogovarjati, {karje in platno pa ima v rokah seveda dr`ava. BRANE JANJI] MINKA SKUBIC MIRO JAKOMIN 87?0 proizvodnja in oskrba TOPLO VREME ZMANJ[ALO PORABO f/zjemno visoke temperature za ta letni čas so po mnenju strokovnjakov vplivale tudi na decembrsko porabo električne energije, saj smo v Sloveniji zadnji mesec v letu 2000 porabili 928 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 20 milijonov oziroma 2,1 odstotka manj kot let prej. Prevzem električne energije se je zmanjšal predvsem na strani distribucijskih podjetij, ki so decembra iz omrežja prevzela 755,1 milijona kilovatnih ur oziroma za 2,7 odstotka manj kot v istem času lani. Medtem pa so neposredni odjemalci porabo električne energije tudi decembra zvišali, in sicer so s prevzetimi 172,9 milijona kilovatnih ur lanske rezultate presegli za 0,6 odstotka. Kljub manjši porabi pa so dejansko doseženi rezultati še vedno bili krepko nad pričakovanji, zapisanimi v elektroenergetski bilanci, saj so bile napovedi o decembrski porabi za 3,5 odstotka skromnejše. AKLONJENA HIDROELEKTRARNA ^vadnja lanska meseca pa tudi prve januarske dni si bomo zagotovo zapomnili po rekordni proizvodnji hidroelektrarn, saj so zelo ugodne hidrološke razmere omogočile, da so objekti na slovenskih rekah delali s polno močjo. Tako so hidroelektrarne zadnji lanski mesec v omrežje oddale kar 402 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo celo za 73,7 odstotka več kot v istem času leto pred tem. Večino hidroenergije so tudi tokrat prispevale elektrarne na Dravi, ki so s proizvedenimi 316,2 milijona kilovatnih ur krile pomemben delež domače porabe. Po drugi strani pa so zaradi takšnih razmer termoelektrarne delale z zmanjšano močjo, tako da so decembra v omrežje oddale »le« 838,7 milijona kilovatnih ur ali za 8,4 odstotka manj kot decembra 1999. Naj še povemo, da je bila skupna proizvodnja kljub temu za 8,2 odstotka nad primerjalno leto prej in tudi za 14,2 odstotka nad pričakovanji elektroenergetske bilance. GWh 600 500 400 300 200 100 GWh 1000 800 600 400 200 december 1999 december 2000 NEPOSREDNI [J] DISTRIBUCIJA [] SKUPAJ ^= = rlrn ?Hn 'tevana je celotna proizvodnja NEK DEM SEL SENG NEK* TEŠ TET december 1999 U december 2000 TE-TOL TEB* * upo * TE1 ? - topla rezerva v sistemu HLAN I 3,2-O DSTOTNA RAST PO RAB E f/c/ - / onnn U u-Vin •/•• A %r Sloveniji smo leta 2000 skupno porabili 10 milijard 535,1 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 3,2 odstotka več kot leto prej in tudi za 4,3 odstotka več, kot je bilo predvideno z lansko elektroenergetsko bilanco. Poraba se je še zlasti povečala pri neposrednih odjemalcih, ki so lani iz omrežja prevzeli dve milijardi 91,1 milijona kilovatnih ur oziroma za 5 odstotkov več kot leto prej. Poraba pri distribucijskih podjetjih pa je primerjalne podatke z letom 1999 presegla za 2,8 odstotka in je dosegla 8 milijard 444 milijonov kilovatnih ur. Večje povpraševanje po električni energiji smo tudi lani uspešno krili z domačo proizvodnjo, saj so slovenske elektrarne v omrežje lani oddale 12 milijard 167,3 milijona kilovatnih ur elektrike (za 2,8 odstotka več). Za potrebe sistema smo morali nekaj električne energije tudi uvoziti, in sicer je uvoz znašal 662,2 milijona kilovatnih ur (za 11,2 odstotka več). Na tuje pa smo prodali tudi milijardo 991,4 milijona kilovatnih ur presežkov (za 3,2 odstotka več). GWh 1500 1200 900 600 300 december 1999 december 2000 | PROIZVODNJA H PORABA [] UVOZ ? IZVOZ 7 : 44 iz energetskih okolij ZNOVA ZAMENJAVA V VRHU PODJETJA Vlada je 11. januarja letos znova posegla v vodstvo Elesa in s polo`aja razre{ila direktorja mag. Vitoslava Türka ter na njegovo mesto za vr{ilca dol`nosti imenovala mag. Vekoslava Koro{ca, ki je to funkcijo `e opravljal, od 11. aprila do 21. septembra lani. V zvezi z menjavo je bilo v osrednjih medijih `e veliko napisanega, zato objavljamo le nekatera dejstva, ki so bila ugotovljena po po-drobnej{em pregledu vpletenih dokumentov. V zvezi z ugotavljanjem poteka izvoza in uvoza elektri~ne energije v obdobju od 1. do 15. januarja 2001, je uprava Elektro-Slove-nije, d.o.o., pripravila poro~ilo za nadzorni svet podjetja. Temeljne ugotovitve poro~ila so: – Pogodbe o uvozu in izvozu elek-tri~ne energije za leto 2001 so bile sklenjene pred sprejemom Elektroenergetske bilance na vladi Republike Slovenije. Sklenjene pogodbe ne temeljijo niti na predlogu EEB, ki je bil vladi sicer poslan v sprejem 24. novembra 2000. – Slovenski elektroenergetski sistem je v prvem tednu januarja 2001 pr-vi~ od za~etka obstoja Elesa obratoval z voznimi redi, ki niso bili usklajeni s sosednjimi dr`avami in centrom UCTE v Laufenburgu, kar je grobo kr{enje UCTE regulative. Zaradi te neusklajenosti je avstrijski operater zagrozil z izklopom daljnovodov med Avstrijo in Slovenijo. – Pri sklepanju pogodb o uvozu in izvozu pasovne energije ( 24 ur) se niso upo{tevale tehni~ne zna~ilno-sti elektroenergetskega sistema Slovenije in zato prihaja do dodatnih vi{kov predvsem pono~i in ob vikendih, ko so cene energije na trgu izredno nizke. – Pogodbe o izvozu in uvozu elek-tri~ne energije so sklenjene za energijo v pasu in ne vsebujejo mo`no-sti za vklju~itev eventualnih slovenskih vi{kov v izvoz, kar je bila dosedanja praksa pri sklepanju tovrstnih pogodb in je Elesu omogo~alo bolj pro`no obratovanje. – Zaradi sklepanja uvoznih pogodb je zmanj{an obseg proizvodnje v slovenskih termoelektrarnah v ~asu od 1. januarja do 15. januarja 2001 za 49,92 GWh. – Prej{nje vodstvo nadzornega sveta z vsebino pogodb ni seznanilo. Iz pregleda pogodb, sklenjenih za leto 2001, o uvozu in izvozu elek-tri~ne energije je tudi jasno razbrati, da je Eles kupil januarja v tujini prakti~no enako koli~ino elektri~ne energije, kot jo je potem izvozil. Iz tega je mogo~e sklepati, da je {lo zgolj za preprodajo elektri~ne energije iz Avstrije v Italijo. Trditev potrjuje tudi dejstvo, da je pogodba o uvozu energije iz Avstrije podpisana isti dan kot tista o izvozu v Italijo, in to s povezanima dru`bama. Eles meni, da tak{no trgovanje ni v skladu z Energetskim zakonom in podzakonskimi akti, saj je naloga podjetja izvajanje javne gospodarske slu`be prenosa elektri~ne energije in gospodarske javne slu`be upravljanje prenosnega omre`ja. Sprememba 6. ~le-na uredbe, ki dolo~a na~in izvajanja omenjenih javnih slu`b Elesu, prepoveduje trgovanje z energijo, v ni~emer pa ne vpliva na nakup in prodajo energije za sistem. Prepoveduje namre~ samo preprodajo elek-tri~ne energije. Uprava Elesa je za ~im prej{njo ureditev razmer `e sprejela nekatere ukrepe, med katerimi gre poudariti uskladitev voznih redov s sosednjimi dr`avami v skladu s pravili UCTE, ponoven zagon TE Trbovlje in pripravo novega predloga elektroenergetske bilance, ki je bil `e posredovan Ministrstvu za gospodarstvo. S tujimi partnerji pa hkrati potekajo tudi pogajanja za spremembo pogodb in zmanj{anje nepotrebnega uvoza elektri~ne energije. BRANE JANJI] Borut Miklav~i~ SAVSKE ELE LJUBLJANA R NESMISELNO DELITI SREDSTVA, KI NE OBSTAJAJO Na{ stik je po besedah Boruta Mi-klav~i~a, direktorja Savskih elektrarn Ljubljana, trenutno edina ustanova, ki prina{a informacije o problemih in dilemah v razvoju slovenskega elektroenergetskega razvoja. Prihaja pa ~as, ko naj bi glasilo glede na potrebe po sodobnem komuniciranju preraslo zgolj informativno raven in se podalo na pot iskanja mo`nosti za ka- kovostnej{o predstavitev energetskih konceptov, problemov in izzivov. Brez dlake na jeziku je Borut Miklav-~i~ takole dejal: »Vi novinarji ste precej pod vplivom va{ega lastnika in energetskih lobijev in ne pi{ete odprto! Ste sploh kdaj s strokovnega vidika odprli razpravo, ali je bila odlo~i-tev o odklopu Hrvatov iz kr{ke nu-klearke pravilna poteza?« Po njegovi oceni se je ta problem znotraj EES pove~al in ga sedaj vsi pla~ujemo. Zato bi se morali preusmeriti na klju~ni problem slovenske energetike, kar je opozoril `e novembra lani na seji Zdru`enja za energetiko pri GZS. Poudaril je tudi, da je nesmiselno deliti neka denarna sredstva, ki pravzaprav sploh ne obstajajo. In ob tem {e vpra{anje: Ali bi bila situacija druga~-na, ~e bi v Savskih elektrarnah Ljubljana imeli lasten ~asopis? »Veste, mi ga imamo. In menim, da je v elektroenergetskem sistemu najbolj{i. Imenuje se Duhec in je zelo humori-sti~en. Med drugim je lani na moj ra-~un zapisal tudi naslednje: Direktorja Elesa so odstavili ~ez no~, na{ega bodo ~ez dan!« je {e povedal Borut Mi-klav~i~. MIRO JAKOMIN ELEKTRO LJUBLJANA NAGRADI ZA INOVACIJSKO IN RAZISKOVALNO DELO V prostorih novome{kega Dolenjskega muzeja je bilo 8. decembra nadvse slovesno. Na slavnostni prireditvi v mali dvorani je namre~ `upan dolenjske prestolnice, Anton Stare, podelil `e tradicionalne, tokrat 23. nagrade novome{ke ob~ine za vidne dose`ke na podro~ju raziskovalne in inovacijske dejavnosti v Mestni ob~ini Novo mesto za leto 2000. Med nagrajenci tega leta sta bila to- 8 8979 pod medijskim žarometom krat tudi Bogdan Stanišič in Gregor Zupančič, sodelavca iz Elektro Ljubljane, d.d., PE Elektro Novo mesto. Nagrado sta prejela za projektno nalogo o uporabi geoinformacijske tehnologije na področju elektroenergetike oziroma elektrodistribucijskega sistema. PE Elektro Novo mesto je v začetku leta 1998 začela uvajati geografski informacijski sistem. Z njegovo uporabo naj bi smotrneje izrabili razpoložljiv geografski prostor, ki si ga delijo skupaj z drugimi uporabniki okolja, obenem pa kakovostno še izboljšali dobavo električne energije. Glede na svojo geografsko razširjenost namreč elektroenergetski sistem pomeni zelo velik poseg v prostor. Pri načrtovanju, razvoju in vodenju elektroenergetskega sistema je zato pomemben tudi prostorski vidik informacije o posameznih delih sistema, najpomembnejša naloga v obravnavi tega vidika pa zadeva modeliranje posameznih elementov elektroenergetske- ga sistema in vzpostavitev tipologije. Po besedah obeh nagrajencev, katerih delo je bilo prikazano tudi na dnevih GIS-DATA in na zborovanju elek-troenergetikov v Rogaški Slatini (SLOKO-CIGRE 1. 1999), prejeta nagrada zanju ne pomeni samo priznanja za opravljeno delo, temveč tudi veliko spodbudo pri delu v prihod- MAG. VIOLETAIRGL KONČNO ZAČETEK GRADNJE 110/20 kVRTP LAŠKO RTP 110/20 kV Rogaška Slatina je bila zgrajena in dana v obratovanje leta 1985. Od tedaj pa do leta 2000 v Elektro Celju, d.d., nismo gradili novih tovrstnih objektov, čeprav smo z investicijsko dejavnostjo oziroma z izdelavo idejnih prostorskih inačic rešitve lokacije 110 in 20 kV stika-lišča za novo 110/20 kV RTP Laško začeli že leta 1987- Glede na takratni razplet 110 kV in 20 kV mreže je bila leta 1990 izdelana Po revizija gradbeno - elektroenergetskega dela postavitve 110 kV in 20 kV stikališča. Leta 1991 in 1992 je sledila izdelava investicijskega programa in investicijske dokumentacije, ki pa ni bila v celoti končana vse do leta 1998, ko je bil sprejet odlok o zazidalnem načrtu 110/20 kV RTP Laško. Priprava in > VRSTA Začetek novega leta je prinesel vrsto novosti na področju plač in drugih SPREMEMR osebnih prejemkov. Z januarjem so plače v zasebnem sektorju začeli uskla-PRI PLAČAH jevati drugače kot v javnem. V javnem sektorju so se prvega januarja izhodiščne plače in osnove za njihovo določanje povišale za 3,6 odstotka, bodo pa se še enkrat, in sicer prvega avgusta. V zasebnem sektorju pa se januarske plače še naprej usklajujejo po zakonu o minimalni plači, ki velja še do konca junija, in po katerem se bodo minimalna plača in izhodiščne plače z januarjem 2001 povečale za 4,5 odstotka. Po novem tako znaša minimalna plača za januar 84.418 tolarjev, povišalo pa seje tudi povračilo stroškov prehrane med delom, in sicer na 602 tolarja na dan. Plače in stroške bodo naslednjič usklajevali prvega julija. Januar pa je prinesel še eno spremembo: novo bruto in neto osnovo za določanje plače in drugih prejemkov —prva znaša nekaj več kot 160 tisočakov, druga pa nekaj več kot 102 tisoč tolarjev. Finance, 12. januar HE ROSTANJ Skupina poslancev LDS je vladi predlagala, naj končno podpre projekt SE LETOS? Sra^nje hidroelektrarn na spodnji Savi in koncesionarju, Savskim elektrarnam, pomaga pri pripravi modela financiranja te verige. Predlog zakona so vladi predložili ze leta 1994, vlada gaje tudi objavila, vendar še zdaj ni končan, čeprav gre za pomemben projekt, ki ne bi le priskrbel nove vire energije, ampak bi tudi pomagal reševati poplavne, ekološke, prostorske in zaposlitvene težave Posavja. Verigo hidroelektrarn na spodnji Savi so leta 1998 ze opredelili v dolgoročnem prostorskem načrtu Slovenije, vendar so se pojavile težave pri pripravi rebalansa sredstev, kijih ima na voljo elektrogospodarstvo. Zdaj poslanci LDS predlagajo vladi, da čimprej obravnava in potrdi naložbeni program za gradnjo HE Boštanj, tako da bi se prva dela lahko začela še letos. Poleg tega pa so pripravili tudi oceno možnosti za združitev dravskih in savskih elektrarn, s čimer bi povečali naložbene zmogljivosti teh gospodarskih družb. Dnevnik, 15. januar MENJALNI Slovenski izvoz je po podatkih statističnega urada v prvih enajstih mesecih PRIMANJKLJAJ lanskega leta ze presegel predlanskega v istem obdobju, čeprav je v tem me-SE MANJŠA secu nekoliko upadel. V prvih enajstih mesecih leta 2000 je Slovenija izvozila za 8,04 milijarde dolarjev blaga oziroma za 2,8 odstotka več kot v tem obdobju predlani, uvozila pa za 9,31 milijarde ali 1,2 odstotka več kot leta 1999. Proti koncu leta seje razlika nekoliko zmanjšala, ker je dolar oslabel Samo novembrski izvoz je bil za 1,3 odstotka večji od novembrskega leta 1999, uvoz pa za 1,6 odstotka manjši. Primanjkljaj pa je kljub temu napredku še vedno velik. Novembra 2000 je Slovenija namreč izvozila za 761 milijonov dolarjev blaga, uvozila pa za 874 milijonov, pokritost uvoza z izvozom pa seje s 84,6-odstotne ravni leta 1999 dvignila na 87,1 odstotka. Primanjkljaj lanske enajstmesečne menjave je znašal 1,26 milijarde dolarjev, kar je za 7,2 odstotka manj kot v prvih enajstih mesecih leta 1999. Delo, 17- januarja GOSPODARSKA Kot je napovedal Ekonomski inštitut Pravne fakultete, lahko dede nagos-NAPOVED podarsko rast leta 2000 v novem letu pričakujemo gospodarski napredek ZA LETO 2001 Slovenije. Domača potrošnja je namreč novembra zrasla za skoraj šest odstotkov, izvoz pa je čez celo leto naraščal. Ob koncu leta so se izboljšala tudi naročila za slovenske predelovalne dejavnosti, industrijska proizvodnja je oktobra in novembra sicer upadala, še vseeno pa je bila v prvih enajstih mesecih za sedem odstotkov večja kot pred letom dni. Pocenitev najinih derivatov je ugodno vplivala na cene, zaradi česar seje tudi inflacija umirila. Pozitivne premike pa je bilo lani mogoče zaznati še v primanjkljaju deviz, saj je bil ta, deloma zaradi prelivanja deviz na devizne račune podjetij, manjši kot leto prej. Tekoči primanjkljaj je sicer manjši, se pa je povečala razlika med rezervami in dolgom, zaradi česar seje zunanji dolg približal meji, ki državo pretvarja iz rahlo v zmerno zadolženo. Dnevnik, 19. januar PRIREDILA SIMONA RANDOR 9 iz energetskih okolij 10 sprejem slednjega sta trajala dve leti. Leta 1998 in 1999 smo pridobili potrebno dokumentacijo in soglasja ter lani 2000 tudi enotno gradbeno dovoljenje. Od pridobitve dovoljenja do konca gradbenih del pa je nato preteklo le pol leta, iz ~esar je mogo~e lepo razbrati, kako so dejansko zapleteni postopki pridobivanja vseh dovoljenj. Vso potrebno dokumentacijo je izdelal IBE Ljubljana pod vodstvom odgovornega vodje projekta Viktorja Leskovca. Nova RTP 110/ 20 kV La{ko se gradi na zelo utesnjenem prostoru, ki ga na vzhodni strani omejuje reka Savinja, na severni strani Elesovo 110/35 kV stikali{~e La{ko–Debro, na zahodni strani magistralna cesta Celje–La{ko, na ju`ni strani pa plinska podpostaja za viso-kotla~ni zemeljski plin. Posebno te`avo v La{kem pomenijo tudi poplavne vode, ki so leta 1998 dosegle kar meter nad lokacijo predvidene RTP. Napajanje nove 110/20 kV RTP La{ko je predvideno preko dvosis-temskih zbiralnic iz Elesove 110/ 35kV RTP La{ko–Debro, ki bo po ukinitvi 35 kV napetostnega nivoja slu`ila le kot 110 kV razdelilna postaja. Gradbeno je objekt predviden za dve 110 kV transformatorski polji, dva energetska transformatorja mo~i 40 MVA, 40 srednjenapetostnih celic in temu primerno komandno stavbo. Novembra lani je Gradis, gradbeno podjetje Celje, d.d., kon~al gradbena dela na objektu. V teku so javni razpisi za nakup 110 kV opreme, enega energetskega transformatorja mo~i 20 MVA, 23 srednjenapetostnih celic ter opreme za vodenje, za{~ito, meritve in lastno rabo. Kot `e re~eno, je RTP 110/20 kV La{ko nov objekt. Z njim bomo nadomestili obstoje~o transformacijo 110/35 kV v RTP La{ko–Debro, z zgraditvijo tega objekta pa se bo pove~ala zanesljivost napajanja odjemalcev na obmo~ju La{kega in okolice ter omogo~il nadaljnji razvoj ve~jih odjemalcev (Pivovarna La{ko, Zdravili{~e La{ko, Zdravili{~e Rimske toplice). Hkrati bo postopoma izpeljan tudi prehod iz 35 in 10 kV napetostnega nivoja na 20 kV napetostni nivo. Investicijska vrednost objekta zna{a 700 milijonov tolarjev, pri ~emer glede na izpeljane javne razpise ter potrebno dokumentacijo za zaklju~ek del I. faze predvidevamo, da bomo dela lahko izpeljali s precej manj denarja. Drugo fazo pa naj bi izpeljali pozneje, v skladu s potrebami srednjenapetostne mre`e. Sicer pa naj bi po na~rtih novo 110/20 kV RTP La{ko v omre`je vklju~ili leta 2002. SRE^KO MA[ERA POD MANGARTOM URESNIČILI NAJNUJNEJŠO OBNOVO Siloviti zemeljski plaz je novembra lani poškodoval 20 kV daljnovod Bo-vec-Log pod Mangartom, 20 kV daljnovod Strmec-Predel, nizkonapetostno omrežje Log pod Mangartom in nizkonapetostno omrežje Možni-ca. Kot so sporočili iz PE Elektro Tolmin, so se delavci Elektro Primorske takoj podali na teren, pregledali poškodovane elektroenergetske naprave in se lotili prvih sanacijskih del, s katerimi so prizadetim odjemalcem zagotovili nujno dobavo električne energije. To jim ni uspelo le v zgornjem delu Loga, kjer so bile poškodbe najhujše. Od 13- decembra 2000 naprej dobavljajo električno energijo tudi do tistih hiš v Gorenjem Logu, ki v plazu niso bile preveč poškodovane. Odjemalce na nizkonapetostnem omrežju Možnica so napajali z elektriko iz agregata do 8. decembra 2000. Takrat so postavili začasno transformatorsko postajo Možnica in nanjo priklopili nizkonapetostno omre`je. Zamenjali so tudi vodnike na daljnovodu Log pod Mangartom -Predil, in sicer tam, kjer je traso daljnovoda presekal zemeljski plaz. Za vsa omenjena dela, vklju~no s sanacijo 20 kV daljnovoda Bovec-Log pod Mangartom, je vlada zagotovila 46 milijonov tolarjev. Za dokon~no sanacijo {kode na elektroenergetskih napravah bo treba {e prestaviti 20 kV daljnovod Bovec-Log pod Mangartom (zaradi nevarnosti poru{itve, ker poteka v strugi reke Koritnice), zgraditi odcep 20 kV daljnovoda Mo`ni-ca in transformatorsko postajo Mo`-nica ter zaradi plazenja tal dolgoro~-no sanirati 20 kV daljnovod Log pod Mangartom-Predil. Kot ocenjujejo, zna{a skupna vrednost dolgoro~nih ukrepov na elektroenergetskih objektih Elektro Primorske okrog 90 milijonov tolarjev. MIRO JAKOMIN Pretrgani vodniki nizkonapetostnega omre`ja Log pod Mangartom. ?79?3124 OBDRŽATI ClM VEČ UPRAVIČENIH ODJEMALCEV V postopku priprave na odpiranje trga z električno energijo je po besedah Vincenca Janše, direktorja delniške družbe Elektro Ljubljana, najpomembnejše, da se upoštevajo določbe energetskega zakona in vladnih uredb. Poglavitni cilj vseh sprememb je v tem, da upravičenim in tarifnim odjemalcem zagotovijo nemoteno in čim bolj kakovostno oskrbo z električno energijo. V Elektro Ljubljani naj bi tako kot v drugih distribucij- Vincenc Jan{a, direktor delni{ke dru`be Elektro Ljubljana. skih podjetjih prakti~no storili vse, kar je potrebno, da bi v tr`nih razmerah obdr`ali ~im ve~ upravi~enih odjemalcev. Z nameravanimi ukrepi in izbolj{avami je treba dose~i take razmere, v katerih bodo odjemalci za~u-tili, da je distribucijsko podjetje Elek-tro Ljubljana dober poslovni partner, tako s ceno kot s kakovostjo elektri~-ne energije. Pri tem naj bi si elektro-distributerji {e naprej prizadevali za ~im bolj korektne partnerske odnose do vseh odjemalcev. Znotraj podjetja naj bi povezali vse poslovne, tehno-lo{ke, informacijske in druge zmogljivosti ter vse sile preusmerili v kakovosten prehod na trg z elektri~no energijo. Z vidika komercialnih potreb in ciljev je zelo pomembno, da se v organizacijski shemi distribucijskega podjetja oblikuje ustrezna profitna enota, to je prodaja elektri~ne energije upravi~enim odjemalcem. Za elek-trodistributerje pa bo v prihodnje ze- lo pomembno tudi delovanje Agencije za energijo, ki bo v soglasju z vlado dolo~ala ceno prenosnih poti. Kot je znano, ta in{titucija za nadzor nad delovanjem trga z elektri~no energijo za zdaj {e ne deluje, manjkajo pa tudi nekateri pomembni podzakonski akti. MIRO JAKOMIN NE KR[KO ZANIMIVI ZA OBISKOVALCE Po dvajsetih letih obratovanja jedrske elektrarne v Kr{kem so tik pred novim letom kon~ali posodobitev informativnega centra v Kulturnem domu sredi Kr{kega. Center sodi v sklop njihovih komunikacij z javnostmi. Na eni strani je namenjen skupinam, ki obi{~ejo elektrarno in si pred tem v Kulturnem centru ogledajo film, se pogovorijo s predstavniki elektrarne in si ogledajo razstavljene eksponate, pa tudi obiskovalcem razli~nih kulturnih prireditev v centru. Informacijski center imajo opremljen z maketami, shemami, panoji z besedili, propagandnim materialom, pa tudi video filmi o sami elektrarni kot jedrskih elektrarnah po svetu. Elektrarna vsak dan, razen med rednim letnim remontom, organizira predstavitev za prej najavljene goste. Po uvodni predstavitvi v Kulturnem domu sledi ogled elektrarne, bodisi s kro`no vo`njo z avtobusom okoli zgradb elektrarne ali z vodenim ogledom klasi~nega dela elektrarne. Tako je lani, kljub dalj{emu remontu zaradi zamenjave uparjalnikov, elektrarno obiskalo 4.200 obiskovalcev v 152 skupinah. Med njimi je bilo 2.300 osnovno{ol-cev, dijakov in {tudentov, v drugi polovici pa so bili predstavniki strokovnih zdru`enj, dru{tev in ob~ani. MINKA SKUBIC ZDRU@ENJE ZA ENERGETIKO Del posodobljenega informacijskega centra. KRITIČNO 0 REBALANSU PLANA ZA LETO 2000 Ob koncu minulega leta so na seji Združenja za energetiko pri GZS obravnavali rebalans plana poslovanja podjetij elektrogospodarstva in premogovništva za leto 2000 ter izhodišča poslovanja teh podjetij v letu 2001. Na seji so oblikovali vrsto stališč, ugotovitev in sklepov, med katerimi omenimo le nekaj najpomembnejših. Kot so med kritično razpravo posebej opozorili, je vlada sprejela rebalans plana za leto 2000 mimo njih. V zvezi s tem so sklenili, da se nadzornim svetom podjetij predlaga, da ocenijo vpliv aneksov h kupoprodajnim pogodbam z vidika načela dobrega gospodarjenja. Na ta način naj bi prispevali k objektivni oceni učinkov rebalansa v letu 2000 in 2001. Ob tem so izrazili nasprotovanje načinu določanja ekonomskih okvirjev za poslovanje EES, pri katerem podjetja za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije ter proizvodnjo fosilnih goriv nimajo nobene možnosti za aktivno odločanje o pomembnih dokumentih. Način, kot ga je uveljavila vlada pri sprejemanju rebalansa plana za leto 2000, so odločno zavrnili, saj po njihovem mnenju ne vodi k usposobitvi podjetij EES za uspešno in profitabilno delovanje v pogojih konkurence na evropskem trgu z električno energijo. V nadaljevanju so podprli aktivnosti za gradnjo verige HE na spodnji Savi, kar naj bi uresničili z uveljavitvijo primerne cene električne energije in na podlagi združevanja proizvodnih podjetij. Nato so člani na podlagi izraženih stališč vlado pozvali, naj ponovno razpravlja o rebalansu plana /a^_ leto 2000. V sklepnem delu so pose-^H 8979 V Gospodarski zbornici Slovenije pod vodstvom predsednika Jo`ka ^uka (na desni) namenjajo veliko pozornost tudi rednemu obve{~anju javnosti. V Zdru`enju za energetiko pri GZS so ob koncu minulega leta odlo~no zavrnili tak na~in, kot ga je vlada uveljavila pri sprejemanju rebalansa plana za leto 2000. bej poudarili, da je treba pred obravnavo rebalansa ugotoviti realni obseg sredstev, ki ga je mogo~e prerazpore-jati. Pri tem je treba upo{tevati tudi objektivna dejstva in gospodarsko stanje vseh podjetij v sistemu elektrogospodarstva in premogovni{tva. Glede elektroenergetske bilance za leto 2001, ki jo je novembra lani posredoval Eles, pa so ~lani menili, da je to ustrezna podlaga za sklepanje pogodb med podjetji. Direktorji proizvodnih podjetij in Elesa so v celoti prevzeli odgovornost za obratovanje EES, in sicer v skladu z izhodi{~i v elektroenergetski bilanci glede zadovoljevanja potreb po elektri~ni energiji. MIRO JAKOMIN ENERGIJA SLIK V za~etku leta so v podjetju ABB pr-vi~ pripravili razstavo slik, in sicer slikarja in grafika Izidorja Jalovca. Njegove slike so odraz hitrega in ener-gi~nega reagiranja na dogajanja v okolju, in sicer po eni strani skozi tradicionalne pojavne oblike, po drugi strani pa z novimi videnji in pogledi. Tudi zato so ga povabili v ABB, da prostor in ljudi, ki so tesno povezani z energijo, dodatno napolni z energijo duha in umetnosti. Kot je simbo-li~no poudaril Bo{tjan Pirc, organizator razstave, avtor, ki je nagnjen k popartizmu, smerjo, ki je med dekoracijo in umetnostjo, razstavlja v tujini in domovini, kar je neka simbolika z ABB, veliko multinacionalko. Direktor ABB Andrej Bo`i~ je to pri-lo`nost izrabil za ponovoletno dru`enje delavcev ABB s poslovnimi partnerji in jim obljubil, da bo po-slovno-kulturna sre~anja v svojih prostorih nadaljeval tudi v prihodnje. MINKA SKUBIC 12 UMIRJANJE POSLOVNEGA OPTIMIZMA Kot so ob koncu leta 2000 ugotovili v slu`bi Gospodarske zbornice Slovenije za konjukturo in ekonomsko politiko, prve analize najnovej{ih poslovnih pri~akovanj gospodarstvenikov ka`ejo na umirjanje poslovnega optimizma. Med anketiranimi {e vedno prevladujejo tisti, ki so razmeroma zadovoljni s trenutnim poslovnim polo`ajem, nekaj manj pa jih napoveduje nadaljnje izbolj{anje poslovnega polo`aja za naslednje {est-mese~no obdobje. Gospodarstvenikom so med drugim posebej zastavili tudi naslednje vpra{anje: Ali menite, da bo drugo polletje leta 2001 ugod-nej{e ali manj ugodno od prvega? V povpre~ju jih je kar 53 odstotkov menilo, da bodo poslovne razmere v obeh delih leta po sedanjih pri~ako-vanjih v povpre~ju podobne, da njihov poslovni polo`aj v drugem delu leta v povpre~ju ne bo kaj dosti dru-ga~en kot v prvem. Ob tem jih 39 odstotkov meni, da bo drugo polletje leta 2001 bolj{e od prvega, 8 odstotkov pa izra`a bojazen, da bo v drugem polletju pri{lo do poslab{anja. Tudi v prihodnje bodo poglavitne usmeritve GZS na podro~jih zastopanja interesov gospodarstva v ekonomsko-socialnem dialogu, izvajanja poslovno pospe{evalnih nalog in javnih pooblastil, pove~anja konkuren~nosti slovenskega gospodarstva in njegove u~inkovite priprave na vstop v Evropsko unijo. Poleg {tevilnih informacijskih, promocijskih in izobra`evalnih nalog se bo GZS {e naprej intenzivno vklju~evala v gradnjo kakovostnega podpornega okolja za tehnolo{ki razvoj, v uvajanje sistema kakovosti v slovensko gospodarstvo ter v varovanje okolja. MIRO JAKOMIN Sre~anje energetikov z energijo slik. 0 Socialna VARNOST [E VEDNO NA PREPIHU Ali je Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije opustil svoje stavkovne zahteve v odnosu do vlade? Kaj je dosegel z dosedanjimi aktivnostmi na tem podro~ju? Kot je pojasnil predsednik SDE Franc Dolar, stavkovnih zahtev nikakor niso preklicali, temve~ so jih decembra takoj posredovali novi ekipi na gospodarskem ministrstvu in zahtevali njihovo uresni~itev. Sindikalisti pri~akujejo, da bodo na pogajanjih z novo vlado vendarle poiskali ustrezne re{i-tve. K ot je znano, so v Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije lani najbolj odmevale stavkovne aktivnosti, {e zlasti protestni shod v Lendavi in izvedba opozorilne stavke v elektroenergetskih podjetjih. ^e SDE ne bi tako odlo~no nastopil v odnosu do vlade, bi bilo stanje na podro~ju zagotavljanja ekonomske in socialne varnosti zaposlenih v EES {e slab{e, saj bi lahko pri{lo do ve~jih kadrovskih posegov (zmanj{evanje {tevila delovnih mest). Pozneje so sindikalisti napovedano generalno stavko zaradi neodgovornega obna{anja vladnega partnerja prelo`ili na ~as po volitvah in konstituiranju nove vlade. Kot so novembra lani ugotovili na seji predsedstva SDE, vladna stran doslej ni izpolnila {e nobene od stavkovnih zahtev. Sklenili so, da bodo po konstituiranju nove vlade takoj seznanili predstavnike Ministrstva za gospodarske dejavnosti z razmerami v energetskem sistemu in jim posredovali stavkovne zahteve. Predstavniki sindikata so to po izvolitvi nove vladne ekipe tudi uresni~ili in se v prvi polovici januarja sestali z dr. Teo Petrinovo in dr. Robertom Golobom. Po besedah Franca Dolarja so se pogovarjali skoraj tri ure in pre~esali vsa klju~na energetska po-dro~ja. Glede re{evanja problematike dru`be Nafta Lendava naj bi gospodarsko ministrstvo vladi posredovalo predlog za veliko dokapitalizacijo, kar pomeni, da naj bi ve~inski lastnik postala dr`ava. V nasprotnem primeru je treba ~im prej pripraviti nadomestne programe s poudarkom na socialni varnosti zaposlenih. Poleg tega so dosegli tudi na~elno soglasje glede nameravanega podpisa protokola o socialnem partnerstvu. Trenutno sta v postopku sprejemanja Dogovor o sodelovanju sindikata in uprav dru`b na podro~ju socialnih vpra{anj ter Pravila o delovanju ekonomsko-socialnega sveta na podro~ju energetike. Glede pla~ v elektrogospodarstvu so ugotovili, da korekcija v bistvu ni sporna, vendar pa mora skupna komisija za spremljanje in izvajanje kolektivne pogodbe najprej ugotoviti dejansko stanje. Na podlagi ugotovljenih podatkov naj bi potem izvedli ustrezno uskladitev s povpre~jem pla~ na republi{ki ravni. Glede problematike pred~asnega upokojevanja rudarjev (zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, nadomestilo za benefikacijo) pa so se dogovorili, da se bodo povezali z Ministrstvom za delo, dru`ino in socialne zadeve. Sicer pa so predstavniki sindikata dr. Petrinovi in dr. Golobu povedali, da bodo {e naprej vztrajali pri izpolnitvi stavkovnih zahtev in jih bodo preklicali {ele takrat, ko bodo odpadli razlogi za pripravo stavke. Za nadaljnje korake se bodo odlo~ali v skladu z dose`enimi rezultati na pogajanjih. Vsekakor sindikalisti pri~akujejo, da se bo nova vlada odgovorno vklju~ila v re{evanje pere~e socialne problematike v energetskem sistemu. Kot `e re~eno, je treba najprej vzpostaviti partnersko sodelovanje in dogovarjanje med predstavniki vlade in sindikata. Glede na~rtov za naslednje leto pa so v vodstvu SDE-ja povedali, da si bodo {e bolj prizadevali za okrepitev dejavnosti na podro~jih izvajanja sistema kolektivnih pogodb, zagotavljanja socialne varnosti, uveljavljanja solidarnosti, pove~anja organizacijske u~inkovitosti ter sodelovanja z mednarodnimi energetskimi sindikati. MIRO JAKOMIN Predstavniki Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije so lani s stavkovnimi zahtevami seznanili tudi {ir{o javnost. 13 s o partnerstvu JE Najpomembnejši sJoE cialni KONSENZ Trenutno je eno najbolj pomembnih vpra{anj v okviru ekonomsko-socialnega sveta, kako zagotoviti u~inkovitej{e partnersko sodelovanje med vlado, delodajalci in sindikati. Po kak{ni poti med razli~nimi pogajalskimi skupinami dose~i socialni konsenz? Odgovor {e zdale~ ni enostaven, vendar vsaj po na~elni plati dr`i, da je treba v ta namen zagotoviti vse podlage za evropsko naravnano obliko socialnega dialoga. N a seminarju, ki ga je pripravilo Zdru-`enje delodajalcev Slovenije, so v Ljubljani konec minulega leta razpravljali o vlogi socialnih partnerjev, socialnem sporazumu, reprezentativnosti delodajalcev, vlogi delodajalcev v Evropi, sodelovanju delavcev pri upravljanju, delovno pravni zakonodaji, pla~ah in drugih sorodnih temah. Seminarja so se udele`ili {tevil-ni predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov. Kot je uvodoma povedal Jo`e Stani~, predsednik Zdru`enja delodajalcev Slovenije, je in{titut socialnega partnerstva v Sloveniji razmeroma {e nepoznan, ker smo {ele leta 1990 za~eli prakticirati tako imenovano socialno tr`no gospodarstvo. Zato so se odlo~ili za ta seminar, da bi se seznanili z vlogo in namenom socialnega partnerstva. Pojavlja se na-mre~ potreba po usposobljenosti delodajalcev v pogajalskem procesu. Z razvojem tr`nega gospodarstva postaja socialno partnerstvo med vlado, delodajalci in sindikati vse pomem-bnej{a kategorija, ki omogo~a urejenost odnosov na socialnoekonomskem podro~ju. Mo~ posameznega zdru`enja kot partnerja pri pogajanjih o kolektivnih pogodbah, pri uveljavljanju njegovih pogledov na posamezne zakonodajne re{itve in pri ustvarjanju ustreznega ozra~ja, je od- Generalni sekretar Zdru`enja delodajalcev Slovenije Vitko Ro{ med drugim opozarja tudi na potrebo po sprejetju zakona o ekonomsko- 14 visna od mo~i in vpliva njegovih ~la- socialnem svetu, ki ga nekatere dr-nov, pa tudi od {tevil~nosti posamez- `ave kandidatke za vstop v Evrop-nega socialnega partnerja. sko unijo `e imajo. Vitko Ro{, generalni sekretar Zdru-`enja delodajalcev Slovenije, je dodatno pojasnil, da je osnovni princip v socialnem dialogu prostovoljnost, pomemben pa je tudi konsenz med partnerji. Tako sindikati kot delodajalci so namre~ organizirani na podlagi na~ela o prostovoljnosti, kar pomeni, da nih~e nikogar ne more prisiliti, da bi postal ~lan sindikalne ali delodajalske organizacije. V Evropski uniji ima osem dr`av {e vedno obvezno ~lanstvo v gospodarskih zbornicah, v sedmih dr`avah pa to ni ve~ obvezno. V dr`avah kandidatkah za pridru`itev Evropski uniji pa je Slovenija edina dr`ava, ki ima obvezno ~lanstvo v GZS. J. M. Standaert, predstavnik budim-pe{tanskega biroja Svetovne organizacije za delo (ILO) na obmo~ju Srednje in Vzhodne Evrope, je predstavil vlogo delodajalcev v Evropi ter njihove cilje. Kot je poudaril, morajo organizacije delodajalcev delovati na podlagi prostovoljnega ~lanstva in neodvisno od vlade in politi~nih strank. Njihov na~in odlo~anja mora biti transparenten, kar pomeni, da je treba zagotoviti odkrito posvetovanje s ~lani o sami politiki organizacije. Za bolj{e sodelovanje delodajalskih organizacij v socialnem dialogu je pomembna u~inkovita organiziranost in mo~no ~lanstvo teh organizacij. Seveda pa mora delodajalska organizacija zagotavljati svojim ~lanom redno informiranje in ustrezno po-mo~ na podro~ju socialnih, humanitarnih in pravnih zadev. Glavni namen socialnega dialoga je sklepati socialne sporazume med partnerji o najpomembnej{ih vpra{anjih, kot so denimo politika zaposlovanja, fi-nan~na politika, delitev dobi~kov itd. Ob tem je J. M. Standaert na kratko predstavil tudi vlogo najpomembnej-{ih delodajalskih organizacij v Evropi, kot so UNICE (Zveza pano`nih in delodajalskih konfederacij Evrope), CEEP (Evropski center javnih podjetij) in UEAPME (Zdru`enje za srednje velika in majhna podjetja). Doslej je bilo v okviru evropskega socialnega dialoga sklenjenih ve~ krovnih socialnih sporazumov, med drugim tudi o star{evskem dopustu in o delovnih pogodbah za dolo~en ~as. Sicer pa je J. M. Standaert izrecno poudaril, da za Slovenijo v procesu vklju~evanja v Evropsko unijo ni poti nazaj. MIRO JAKOMIN v TEB Novi turbini letos v sistemu V zadnjem mesecu lanskega leta je bil v TE Brestanica tehni~ni pregled obeh novih turbin s po 114 MW. Turbini sedaj poskusno obratujeta {est mesecev, vendar sta na podlagi testiranj pripravljeni za vklju~itev v leto{njo elektroenergetsko bilanco. Po besedah Draga Fabijana, direktorja TEB, je bilo na tehni~nem pregledu ugotovljeno, da so vsi pogoji za poskusno obratovanje izpolnjeni. Poskusno obratovanje lahko traja eno leto, v tem ~asu pa morajo odpraviti nekatere manj{e pomanjkljivosti in kon~ati {e nekaj del. Predvsem je to modifikacija dimnika z vgradnjo usmerjevalnih loput. S tem bi {e dodatno zmanj{ali nizke frekvence hrupa, ki nastopajo v ~asu zagona turbin oziroma obratovanja pri zelo nizkih mo~eh. Druga nedokon~ana naloga je izpeljava mo`nosti so~asne uporabe ekstra lahkega olja in zemeljskega pli- na. »Poskusno obratovanje bo potekalo v prvi polovici leto{njega leta. Turbine so testirane in pripravljene za obratovanje, in jih Eles lahko z za~etkom leta vklju~i v elektroenergetsko bilanco,« je povedal Drago Fabijan. Za zdaj turbine dosegajo predvidene tehni~ne parametre. Garancijske meritve pa bodo opravili po kon~anem poskusnem obratovanju maja ali junija letos. Po direktorjevih predvidevanjih je njihova perspektiva optimi-sti~na, saj imajo podpisano dolgo- ro~no pogodbo z Elesom, ki predvideva, da bo ena turbina obratovala na dan 16 ur za potrebe sekundarne regulacije, druga pa bo v rezervi. Omenjeni pogoj je Eles postavil v soglasju k pridobitvi gradbenega dovoljenja za novi turbini. Na podlagi tega pogoja so v TEB sklenili dolgoro~no pogodbo z dobaviteljem plina o njegovi dobavi v re`imu, kot izhaja iz Elesovih zahtev, to je 3000 ur letnega obratovanja ene turbine. Pogodba z Geopli-nom je petletna in predvideva pla~evanje stro{kov polno za prazno. »V elektrarni se zavedamo, da se je s celotnim vklju~evanjem proizvodnje NEK v na{ sistem potreba po pasovni energiji zmanj{ala. Lahko pa bi proizvedeno elektriko izva`ali. Po drugi strani pa so se potrebe po rezervni energiji pove~ale s 300 na 700 MW, zato bo moral Eles zakupiti ve~ino te energije v tujini, saj mu lahko TEB ponudi le 312 MW na pragu. Sre~a v nesre~i je, da so plinske turbine izred- no fleksibilne in lahko uspe{no nadomestijo vloge in potrebe, ki se pojavijo v omre`ju. ^e bo pri{lo do spremenjenega re`ima obratovanja TEB glede na napovedane zahteve Elesa, bo potrebno ustrezno razre{iti tudi oskrbo z energenti, to je ekstra lahkim kurilnim oljem in zemeljskim plinom,« pojasnjuje napovedane zaplete direktor Drago Fabijan. MINKA SKUBIC V TEB od letos lahko obratujejo s 312 MW mo~i. 15 aktualni pogovor: dr. Robert Golob Trg pre@ivijo elektraLEr ZnDReU@ENE Zdru`enje za energetiko pri Gospodarski zbornici je v imenu in na stro{ke proizvodnih podjetij elektrogospodarstva lani poleti naro~ilo analizo konku-ren~nosti doma~e proizvodnje na trgu elektri~ne energije. Analiza je bila do konca leta izdelana in o njenih ugotovitvah smo se pogovarjali z njenim koordinatorjem doc. dr. Robertom Golobom s Fakultete za elektrotehniko. dr. Robert Golob S kak{nim namenom je Zdru`enje naro~ilo analizo? »Pri elektrogospodarskih podjetjih s prehodom iz reguliranega v tr`ni sistem nastopajo stro{ki tranzicije. Naloga dr`ave je pomagati pokriti te stro{ke, delno tudi skozi nasedle stro{ke. Ko je po nalogu MGD EGS Maribor prvi~ sku{al oceniti nasedle stro{ke, je bilo precej te`av `e pri njihovi definiciji. ^e bi slednjo dosledno spo{tovali, prenekateri proizvajalec ne bi mogel pre`iveti. Zato je bila naro~ena druga faza analize nasedlih stro{kov, in to pri istem nosilcu, vendar ni pri{lo do uresni~itve. Ko se je lani poleti zamenjalo vodstvo ministrstva, so podjetja presodila, da so aktivnosti na MGD zamrle in da je vpra{anje konkuren~nosti za njihov obstoj preve~ pomembno, da bi ga prepustili volji posameznega ministra. Neodvisno od ministrstva so preko Zdru`enja za energetiko pri Gospodarski zbornici naro~ili izdelavo drugega dela analize. Namen njene izdelave ni bil samo definirati nasedle stro{ke, ampak celovito obdelati vse proizvajalce in najti mehanizem, s katerim bi se lahko slednjim omogo~il ~im la`ji prehod v tr`ne razmere.« 16 Kdo so bili izdelovalci analize? »Pri izdelavi drugega dela analize konkuren~nosti doma~ih proizvajal- cev na trgu elektri~ne energije so bili s Fakultete za elektrotehniko poleg mene kot nosilca v skupini {e mag. Irma Gubanec kot zunanja sodelavka in {tirje strokovnjaki s fakultete. Z Ekonomskega in{tituta Pravne fakultete je sodeloval dr. Franci Kri`ani~ s sodelavci, In{titut za javno upravo pri Pravni fakulteti pa je predstavljal prof. dr. Rajko Pirnat s sodelavci.« Kako je potekala izdelava analize? »Delo je potekalo na treh ravneh. Na vrhu je bila koordinacija vseh treh institucij, ki je pripravljala modele in izra~une. Drugo raven so sestavljale delovne skupine, v katerih so na sprotnih sestankih sodelovali tudi predstavniki proizvodnje, predvsem finan~ni direktorji. V spremljevalnih skupinah pa so bili vsi direktorji proizvodnih podjetij. V tej skupini smo imeli redne uradne predstavitve vmesnih rezultatov analize.« Kaj ste pri njeni izdelavi upo{tevali? »^e smo hoteli dobiti sliko, kak{en bo polo`aj teh podjetij v tr`nih razmerah, je bilo treba simulirati vse parametre, od tehni~nih, finan~nih do okolice. Pri slednjem predvsem pravni, makroekonomski in fiskalni vidik. Vse te parametre smo sku{ali zdru`iti in ugotoviti, kak{en vpliv imajo za podjetja elektrogospodarstva. Zato smo razvili simulator trga z elektri~no energijo v Sloveniji, to je kompleksen ra~unalni{ki program, ki odra`a delovanje borze z elektri~no energijo v Sloveniji. Na podlagi tega smo ocenili prihodke podjetij, ki so bili doslej dolo~eni plansko. Na drugi strani smo s standardnimi fi-nan~nimi modeli analizirali odhodkovno stran in dobili projekcijo bilance uspeha in finan~nih tokov za obravnavano desetletno obdobje. S primerjavo prihodka s stro{ki smo dobili dobi~ek ali izgubo po podjetjih. Celotna analiza je bila narejena scenarijsko. Podlaga je bil referen~ni scenarij, ki odra`a razmere po podjetjih, ~e vlada ob prihodu na trg ne sprejme nobenih za{~itnih mehanizmov. Po tem scenariju bi v desetih letih celotna izguba proizvodnje zna{ala ~ez 140 milijard tolarjev. Edino podjetje, ki bi poslovalo z do-bi~kom, bi bile Dravske elektrarne.« Kak{ni so bili va{i nadaljnji koraki? »Zatem smo definirali sedem dodatnih scenarijev, ki so predvidevali raz-li~ne mo`ne ukrepe za izbolj{anje konkuren~nosti in zmanj{anje izgube na ~im ni`jo raven. Ti scenariji so upo{tevali pet kriterijev. ^asovni kriterij pove, kako hitro postanejo vsa podjetja konkuren~na. Uporaba ta- na{ gost: Martin Nov{ak rifnega trga dolo~a, da se z dolgo-ro~nimi pogodbami zagotovi odkup elektri~ne energije po vi{jih cenah od trenutne tr`ne cene. Ekonomski kriterij je definiran z vi{ino izgube, ki nastane v podjetjih. Najugodnej{i narodnogospodarski vidik smo ugotovili na podlagi makroekonomskega kriterija. Po pravnem kriteriju pa morajo biti mehanizmi usklajeni s sprejeto na{o in evropsko zakonodajo.« Za kak{ne ukrepe ste se odlo~ili? »Na podlagi izbranih kriterijev smo razvrstili scenarije in med njimi sku{ali izlo~iti najbolj uravnote`eni scenarij, to je sedmi. Po njem bi bilo smotrno za dvig konkuren~nosti do-ma~ih proizvajalcev in najbolj urav-note`ene vplive na slovensko gospodarstvo ob liberalizaciji trga z elek-tri~no energijo sprejeti ve~ ukrepov. Najpozneje do leta 2003 zdru`iti vsa podjetja HE, TE[, RLV in TEB za njihov enoten nastop na trgu. Do konca leta 2010 prodajati 2.800 GWh elektri~ne energije iz TE [o{tanj na tarifnem trgu po ceni, ki ne presega 10 tolarjev za kWh. Prednostno dispe~iranje 600 GWh iz TE Trbovlje do konca leta 2007 po ceni, ki izhaja iz Zakona o zapiranju RTH in prestrukturiranju Zasavske regije. V okviru re{evanja nasedlih investicij dr`avna pomo~ za investicijske kredite slovenskega dela NE Kr{ko. Najmanj desetodstotno zni`anje stro{-kov. Omejiti maksimalno ceno na trgu na 50 tolarjev za kWh. Po letu 2004 na~rtovano sprostiti do 500 MW uvoza iz Hrva{ke oziroma jugovzhodne Evrope.« Kak{en odmev je analiza do`ivela pri proizvodnih podjetjih, ki jih bodo ukrepi prizadeli? »Spremljevalne skupine in direktorji so bili z njo zadovoljni.« Kak{na je nadaljnja pot ugotovitev analize? »Na podlagi te analize bodo izdelana izhodi{~a za prestrukturiranje proizvodnje elektri~ne energije in pripravo na tr`ne razmere.« MINKA SKUBIC Cilj znan, modernizacija uspela Naslednje leto bosta minili dve desetletji slu`bovanja Martina Nov{aka v NE Kr{ko. Postopno spoznavanje proizvodnje elektrarne, napredovanje v njej, sodelovanje pri ustanavljanju in`eniringa ga je pred osmimi leti pripeljalo na ~elo In`eniringa NEK. Pod njegovim vodstvom so lani v Kr{kem uspe{no kon~ali modernizacijo elektrarne. V elektrarno je pri{el po kon~ani elek-tro fakulteti kot pripravnik. Bil je operater vseh stopenj, pozneje vodja izmene in vodja proizvodnje. Pred desetletjem je zapustil proizvodnjo in od{el v in`enirsko podporo elektrarne. Svoj prestop utemeljuje z dejstvom, da je po desetletju obratovanja elektrarne vodstvo ugotovilo potrebnost ustrezno razvojno naravnanega in`eniringa. Uveljavljeno pravilo pri jedrskih elektrarnah je, da je za stalno izpopolnjevanje objekta in izpolnjevanje varnostnih zahtev potrebno enako {tevilo in`enirskih ur, kot jih sodeluje pri gradnji. Tako je bil proti koncu leta 1992 ustanovljen In`eni-ring NEK in za direktorja imenovan Martin Nov{ak, ki si je leto prej formalno pridobil vodstvena znanja s kon~anjem MBA na Brdu. Prvi projekt nove organizacijske enote je bila {e isto leto zamenjava kondenzatorja. Odtlej vsako leto pripravijo in izvedejo 30 do 40 modifikacij za zagotavljanje dolgoro~nega varnega in zanesljivega obratovanja objekta. Drugo podro~je dela In`eniringa, pomembno za varno delovanje elektrarne, so verjetnostne varnostne analize in vzpostavitev verjetnostnega modela elektrarne. Model so uvedli za ocenjevanje vplivov predlaganih sprememb na varnost elektrarne. »Z ustanovitvijo in`eniringa smo zdru`ili in`enirske zmogljivosti v elektrarni in lo~ili dve funkciji, krat-koro~no dnevno obratovanje na eni strani in skrb za dolgoro~no, varno in zanesljivo obratovanje z investicijami, modifikacijami ter varnostnimi analizami na drugi strani,« pojasnjuje ustanovitev in`eniringa Martin Nov{ak. Opisani na~in organizacije jim je omogo~il izpeljavo doslej na-jobse`nej{ega projekta, to je modernizacije elektrarne. Zanjo niso ustanavljali posebne organizacijske enote, temve~ so v projektno skupino imenovali vodje posameznih podro~ij in tako modernizacijo vklju~ili v normalno delo slu`b. Te so opremili s projektnimi priro~niki, vodje pa so morali prilagoditi prioritete dela procesom modernizacije elektrarne. Pri procesu posodobitve je bila elektrarna pristojna za izvedbo projekta. 17 Zanjo so pripravili razpisno doku- trga Martin Nov{ak 18 mentacijo, pogodbene dokumente, vodili razpise, razdelili delo na štiri glavne podprojekte in koordinirali delo med njimi, tako po organizacijski kot tehnični plati. Poleg tega je bilo delo domačih strokovnjakov podpora izvedbi projektov, kot so gradnja zgradb, priprava remontnega načrta, priprava in izvedba zagonskih testiranj in celotni nadzor modernizacije. Med razloge za uspešno izvedbo posodobitve sogovornik uvršča jasno definirani cilj, ki so ga prenesli na vse zaposlene. Nadalje izbor renomi-ranih, izkušenih, motiviranih glavnih pogodbenih izvajalcev. Zatem stalni nadzor vodstva projekta nad celotnim projektom že v času priprav, potem pregledi projektne dokumentacije, uporaba pristopov projektnega vodenja, kot so projektne skupine in projektni svet, ter stalni nadzor projekta s strani vodstva elektrarne. Ne nazadnje pa je k vsestranski uspešnosti posodobitve prispevala tudi velika motiviranost in strokovnost zaposlenih v elektrarni za kakovostno, pravočasno in varno izvedbo projekta ter njihovo prepoznavanje pomembnosti njegove izvedbe za dolgoročno obratovanje objekta. REZULTATI NAD PRIČAKOVANJI Na vprašanje, čemu največ pripisuje izpeljavo tako obsežnega projekta brez kakr{nih koli zapletov, Martin Nov{ak najprej omeni na~in, na katerega so se lotili te nalo`be. »^im ve~ stvari smo predvideli vnaprej in se pripravili na morebitna odstopanja od na~rta. Obdelali smo rezervne scenarije in s tem pove~ali zanesljivost izvedbe projekta. Zadovoljni smo, da je bil cilj dose`en brez delovnih po{kodb in s tem izgubljenih ur, kajti pri tako velikem projektu je verjetnost nesre~ velika. Prav tako je bila jedrska varnost v objektu vseskozi ustrezna. Projekt smo uresni~evali in ga pripeljali do konca brez negativnih posledic na varnost obratovanja elektrarne.« Med pomembnimi cilji posodobitve je bilo pove~anje mo~i objekta za 6,3 odstotka. Dejansko pa so s pove~an-jem izkoristka dosegli pove~anje mo~i za ve~ kot 8 odstotkov ob ugodnih pogojih hlajenja Save. Tako je pri tesnih pogojih nova deklarirana mo~ 707 MW na generatorju, kar pomeni 676 MW na pragu. Poletno obratovanje elektrarne po koncu posodobitve pa ka`e, da ob idealnih razmerah lahko obratujejo s 711 MW na generatorju in 682 MW na pragu in temu ustrezno ve~jo proizvodnjo elektri~ne energije. Preseganje predvidenih izkoristkov dokazuje veliko konzervativnost investicijskega programa. Tako kot pred za~etkom projekta po- sodobitve tudi sedaj po njenem formalnem koncu 82 zaposlenih v In`eniringu NEK na leto pripravi tri do {tiri desetine modifikacij, med njimi tri do {tiri ve~je projekte. Letos sodijo mednje zamenjava glavnega transformatorja, dodatna namestitev re{etk v bazenu za iztro{eno gorivo, tehni~no varovanje objekta. Na samih projektih dela 15 zaposlenih, drugi pa so pristojni za jedrsko gorivo, verjetnostne varnostne analize, determi-nisti~ne varnostne analize, na~rte za primere nezgod, procesno informatiko in neodvisno oceno varnosti obratovanja elektrarne. »V ~asu posodobitve je dve leti in pol delalo na tem projektu 21 delavcev, med njimi polovica na{ih in pol zunanjih, poleg ob~asnega anga`iranja vseh organizacijskih enot elektrarne. S kon~anjem projekta se je sprostilo delo 12 in`enirjev, ki `e delajo druga dela v sektorju,« je {e povedal direktor in ob tem priznal, da je modernizacija zanje med drugim pomenila tudi konkretizacijo dolgoro~nega obratovanja objekta. Trenutno pa so njihove aktivnosti usmerjene v le-to{nji remont, med katerim bodo izvedli zahtevni servis primarnih komponent in zamenjavo transformatorja. S kon~anjem projekta modernizacije se je delovnik tako Martina Nov{aka kot klju~nih akterjev tega obse`nega dela nekako normaliziral. Lastna spoznanja, da ve~ja lastna fizi~na nav-zo~nost pri izvedbi projekta pomeni ve~jo uspe{nost izvedbe, so bila podlaga, da so bili omenjeni delavci pov-pre~no po 9 do 10 ur na dan v elektrarni, upo{tevaje tudi sobote in nedelje. Sedaj, ko so tudi z veliko lastne anga`iranosti vzpostavili realne razmere za dolgoro~no obratovanje objekta in s tem tudi lastno eksisitenco, se bodo lahko bolj spro{~eno lotili novih nalog. Pred Martinom Nov{akom je izdelava varnostnih ocen objekta in vizija objekta za 10-do 15-letno obdobje. Za tovrstno delo mu je v ~asu dnevnih operativnih sestankov za projekt modernizacije zmanjkovalo ~asa. V posebno zadovoljstvo pa je mu je, kot pravi, to, da je pol leta po koncu projekta spoznal, da ima {e dru`ino s tremi mladoletnimi otroki, ki jim je najve~ja dragocenost ~as, ki ga pre`ivi z njimi. Prav za slednjega so bili v zadnjih letih nemalokrat prikraj{ani. MINKA SKUBIC pred odprtjem trga v El Opravljeno delo le del posla cDeELlotnega Podobno kot v drugih elektrodistribucijskih podjetjih so tudi v delni{ki dru`bi Elektro Gorenjska v teku obse`ne in zahtevne priprave na odpiranje trga z elektri~no energijo tako po tehnolo{ki kot komercialni plati. Kako uresni~ujejo poglavitne zahteve energetskega zakona in uredbe o gospodarskih javnih slu`-bah? Katere so najpomem-bnej{e vsebinske spremembe, ki so jih doslej `e uresni~ili, katere naloge pa bo v prihodnje treba {e izpolniti? K ot je pojasnil Mitja An`ej, direktor poslovne enote za dobavo elektri~ne energije v delni{ki dru`bi Elektro Gorenjska, so se intenzivne priprave na uresni~evanje zahtev energetskega zakona in uredbe o na-~inu izvajanja gospodarskih javnih slu`b s podro~ja distribucije elektri~-ne energije za~ele sredi lanskega poletja. Takrat so oblikovali {tiri strokovne komisije, in sicer komisijo za distribucijo elektri~ne energije in druge tr`ne dejavnosti, komisijo za upravljanje, komisijo za dobavo elek-tri~ne energije upravi~enim in neu-pravi~enim odjemalcem ter trgovanje na organiziranem trgu z elektri~no energijo ter komisijo za skupne slu`-be. Omenjene komisije so pripravile program za uresni~evanje zahtev energetskega zakona in uredbe po posameznih podro~jih dela. Rezultat skupnega dela in prizadevanj je pravilnik o notranji organizaciji delni{ke dru`be Elektra Gorenjske, na katerega je 20. decembra 2000 dal soglasje nadzorni svet. Na ta na~in so zadostili zahtevi po lo~itvi posameznih dejavnosti in omogo~ili lo~eno ra~uno-vodsko spremljanje. V vodstvu Elektro Gorenjske se dobro zavedajo, da je opravljeno delo le del celotnega posla. ^aka jih {e mnogo dela in morali ga bodo opraviti najpozneje do datumov, ki so dolo~e-ni v obeh omenjenih zakonskih dokumentih. Dodatno in veliko te`avo jim pri delu povzro~a tudi dejstvo, da {e vedno niso izdelani in s strani vlade sprejeti nekateri podzakonski akti. Prav tako {e ne delujejo nekatere institucije, ki jih zakon dolo~a in bi `e morale opravljati svojo funkcijo. To v prvi vrsti velja za Agencijo za energijo kot institucijo za nadzor nad delovanjem trga z elektri~no energijo. V skladu s 116. ~lenom energetskega zakona bi agencija morala za~eti opravljati svoje naloge `e oktobra leta 2000. Kot je znano, gre za in{titucijo, ki med drugim odlo~a tudi o cenah za uporabo elektroenergetskega omre`ja, izdaja licence, odlo~a o sporih in opravlja druge naloge. Zato v tem trenutku {e niso znana pravila delovanja trga in trg elektri~ne energije ne more za`iveti. Po uredbi o na~inu izvajanja gospodarske javne slu`be za organiziranje trga z elektri~no energijo bi borza morala biti ustanovljena `e septem- Mitja An`ej, direktor poslovne enote za dobavo elektri~ne energije v delni{ki dru`bi Elektro Gorenjska. 19 intervju: Peter Petrovi~ 20 bra leta 2000. Ker v tem trenutku manjka tudi uredba o pravilih za delovanje trga z elektri~no energijo, {e niso znane vrste in cene storitev. Zelo pomemben podzakonski akt, ki {e ni narejen, so tudi novi splo{ni pogoji za dobavo in odjem elektri~ne energije. Sedanji splo{ni pogoji niso ve~ ustrezni, zato brez novega dokumenta ni mogo~e elektri~ne energije prodajati na odprtem trgu. Poleg tega je ta dokument potreben tudi za prodajo elektri~ne energije tarifnim odjemalcem. Omenimo pa {e, da sedanji tarifni sistem velja od decembra 1998. Tudi ta za prodajo elektri~ne energije zelo pomemben dokument bo treba uskladiti z zakonodajo. Po besedah Mitje An`eja se z uveljavitvijo trga z elektri~no energijo kon-~uje obdobje monopolnega delovanja EES kot celote, sedanja distribucijska podjetja pa so dobavljala in {e dobavljajo elektri~no energijo tudi odjemalcem, ki so po novi zakonodaji upravi~eni odjemalci in bodo lahko izbirali dobavitelja. Na obmo~ju Elektro Gorenjske je slab odstotek odjemalcev, ki bodo imeli status upravi~enega odjemalca in ti porabijo ve~ kot 50 odstotkov vse elektri~ne energije. V Elektro Gorenjski se na omenjene novosti skrbno pripravljajo, saj je njihova `elja in interes te odjemalce tudi obdr`ati. V prihodnje bo na~in dela z odjemalci seveda nujno druga-~en, saj bo pogodba o dobavi energije rezultat volje obeh pogodbenih strank. Tega se v polni meri zavedajo in intenzivno delajo na oblikovanju celovite ponudbe. Zelo pomembna pa je tudi seznanitev odjemalcev o novih pogojih dobave elektri~ne energije in tudi o ukrepih, ki jih bodo morali opraviti pri sebi, na primer dolo~itev mese~nih, dnevnih, urnih potreb po elektri~ni energiji. Zelo aktualno je tudi vpra{anje, kak-{na bo cena elektri~ne energije, ko se bo trg odprl. V tem trenutku je na to vpra{anje te`ko odgovoriti, saj bo kon~na cena rezultat cene, po kateri bo mogo~e elektri~no energijo kupiti, cene transporta na prenosnem in distribucijskem omre`ju, cene drugih storitev, cene lastnih stro{kov itd. Kot meni Mitja An`ej, sedaj poznani pogoji ne dajejo objektivnih mo`nosti za zni`anje cene elektri~ne energije. MIRO JAKOMIN Med zahtevami, pri^akovanji in mo`nostmi Priprave na skoraj{nje odpiranje trga z elektri~no energijo `ivahno potekajo tudi v delni{ki dru`bi Elektro Celje, ki oskrbuje ve~ kot 150.000 odjemalcev elektri~ne energije. Celjsko distribucijsko podjetje pokriva predvsem osrednji del dr`ave, kjer vladajo raz-li~ne geografske, demografske, gospodarske in druge zna~ilnosti. Trenutno se vse dejavnosti podjetja odvijajo v lu~i obse`nih in zahtevnih vsebinskih sprememb na podlagi energetskega zakona. Kot vi ko bu je uvodoma pojasnil Peter Petro, direktor delni{ke dru`be, si tako kot v drugih poslovnih okoljih distribucije tudi v njihovem podjetju intenzivno prizadevajo, da bi v danih razmerah uresni~ili poglavitne zahteve energetskega zakona. Res pa je, da so prizadevanja elektrodistributerjev za vklju~itev na trg z elektri~no energijo omejena, saj trenutno {e niso sprejeti vsi potrebni vladni dokumenti, pa tudi Agencija za energijo {e ni za`ivela. V kak{ni lu~i ocenjujete preoblikovanje podjetja Elektro Celje glede na zahteve energetskega zakona po uveljavljanju nove, tr`no naravnane organiziranosti? »Po mojem videnju gre za dve temeljni podro~ji. Eno podro~je je tisto, ki je vezano na {ir{e okolje oziroma na pogoje, v katerih tako ali druga~e moramo poslovati. V tem trenutku elektroenergetska bilanca za leto 2001 {e ni sprejeta. Prav tako {e niso znani drugi elementi dejavnosti, na podlagi katerih se lahko odmeri mo-`en obseg finan~nih sredstev. Zavedamo pa se, da bo poslovanje v letu 2001 potekalo na istih temeljih in principih, kot smo jih imeli doslej, torej v okviru elektroenergetske bilance in globalnega plana EES. ^e-prav je za odpiranje trga po energetskem zakonu dolo~en 15. april 2001, bo poslovanje na omenjenih temeljih predvidoma trajalo {e kakih {est mesecev in bo {ele nato sledilo postopno odpiranje trga z elektri~no energijo. Kot drugo bi poudaril, da smo se po zakonu dol`ni pogajati z upravi~eni-mi odjemalci (nad 41 kilovatov) in uskladiti razli~na pri~akovanja. V na-{i ponudbi so nakazane mo`nosti za posredovanje kakovostne elektri~ne energije in za bolj{e medsebojne odnose v duhu partnerskega sodelovanja. Doslej smo z nekaterimi ve~jimi odjemalci `e opravili pogovore in bili pri tem dele`ni njihovega razumevanja. Zavedajo se namre~, da je lahko dosedanji partner najbolj{i, in to vsaj na za~etku tega prehodnega obdobja. Kakor koli `e, mi v vsakem primeru `elimo ohraniti ugled zanesljivega poslovnega partnerja, in menim, da v tej smeri delamo dovolj dobro. Sicer pa notranje prilagajanje pomeni, da se v tem trenutku postopoma pogovarjamo o reorganizaciji, ki bo sledila zahtevam energetskega zakona, kjer je govor o dejavnostih javnega pomena in tr`nem delu.« Odpiranje trga z elektri~no energijo je seveda povezano tudi z zahtevo po ustrezni strokovni usposobljenosti zaposlenih. Kako v va{em podjetju poteka izobra`evanje o tr`enju? »Menim, da je najprej potrebno dobro razumevanje dolo~il energetskega zakona, vladnih uredb in drugih izvedbenih aktov. Poleg tega si je treba pridobiti tudi ustrezna znanja za uspe{no vklju~itev in delovanje na odprtem trgu z elektri~no energijo. Doslej smo zaposlene izobra`evali v dveh oblikah, in sicer z lastnimi znanji in s pomo~jo zunanjih sodelavcev - pogodbenih predavateljev. Na ta na~in smo potrebna tr`enjska znanja irektor Peter Petrovi~ je na ~elu delni{ke dru`be Elektro Celje od septembra 1999. V na{em glasilu smo `e pisali o njegovih poslovnih pogledih na vodenje elektrodistribucijskega podjetja. Med drugim je poudaril tudi potrebo po zagotovitvi konkretnih mo`nosti za gradnjo nujno potrebnih elektroenergetskih objektov. Poleg udejstvovanja na gospodarskem podro~ju in v elektrodistribuci-ji se je Peter Petrovi~ doslej uveljavil kot likovni ustvarjalec, ukvarja pa se tudi s pisanjem pesmi in proze. Lani je iz{la njegova zbirka zgodb Potovanje senc, kjer se javnosti predstavlja kot ten-ko~uten opazovalec prostora in ~asa ter dober poznavalec ~love{kih notranjih odzivov. Omenimo pa {e, da bo 1. marca 2000 otvoritev razstave njegovih likovnih del v novi poslovni stavbi Elektro Gorenjske. Peter Petrovi~ posredovali ve~ji skupini na{ih sodelavcev.« Kako v va{em podjetju potekajo priprave na uvajanje sodobnih na~inov daljinskega merjenja in od~itavanja elektri~ne energije pri upravi~enih in tarifnih odjemalcih? »Pri tarifnih odjemalcih ni sprememb, ker dosedanji tarifni sistem {e naprej ostaja v veljavi. Situacija pa je zelo razli~na pri upravi~enih odjemalcih (nad 41 kilovatov). Nekateri imajo lastno notranjo opremo in tudi sami opravljajo meritve. Z njimi se pogovarjamo, dogovarjamo, skupaj usklajujemo podatke in si medsebojno zaupamo. V tistih primerih, kjer mi zanje opravljamo te storitve, pa bomo podpisali pogodbe tudi o tem.« Za uspe{en prehod na trg z elek- tri~no energijo je potrebna tudi tehnolo{ka posodobitev elektro-distribucijske dejavnosti. Ali so v ta namen zagotovljena ustrezna finan~na sredstva? »Za prehod na trg z elektri~no energijo nismo niti pri~akovali niti predvidevali dodatnih denarnih sredstev. Na{a prvenstvena naloga je, da odjemalce oskrbujemo z nemoteno in kakovostno elektri~no energijo. Kjer pa bodo upravi~eni odjemalci imeli ve~-je zahteve, se bomo z njimi pogovarjali o skupni investiciji, namenjeni za izbolj{anje zanesljivosti pri oskrbi z elektri~no energijo. To bo pa~ predmet posebne pogodbe o skupni investiciji, kjer bomo udele`eni v sorazmernih dele`ih. Vendar pa takih primerov za zdaj {e nimamo.« MIRO JAKOMIN 21 distribucija v letu 2001 Nikoli ve^ tako, kot je bilo Reorganizacija javnih podjetij, notranji trg elektri~ne energije, tuji strate{ki partnerji, tehnolo{ko in vrednostno izredno zahtevna prenovitev sistemov vodenja ter meritev, sanacija slabih napetostnih razmer in ne nazadnje usposobitev neenergetskih dejavnosti za konkuren~no izvajanje predvsem lastnih investicij po zakonu o javnih naro~ilih ter poslovanje s pozitivno ni~lo, so naloge, ki ~akajo javna podjetja za distribucijo elektri~ne energije v letu 2001. Ob dejstvih, da so distributerji `e ob polletju teko~ega leta izkazovali 7 milijard izgube, da v Sloveniji dosegamo 83 odstotkov povpre~nih evropskih cen elektri~ne energije in da zadnjega pol leta pri dr`avi kot ve~inskemu del-ni~arju niso imeli sogovornika, bo uresni~itev teh ciljev zelo te`avna. L 22 eto 2001 bo za distributerje elek-tri~ne energije leto velikih sprememb. V nasprotju z ve~inskim mnenjem, da bo liberalizacija notranjega trga elektrike glavni vzrok za te spremembe, menim, da bosta zlasti v prihodnjih dveh letih imela vsaj enako te`o {e : – privatizacija distribucije s prodajo delnic dr`ave tujemu strate{kemu partnerju (ki bo hotel vsaj sood-lo~ati o trgovini z elektriko, pa verjetno tudi o drugih poslih), – tr`na reorganizacija predvsem izvajalskega in`eniringa (ki bo po novem zakonu o javnih naro~ilih investicije distributerja lahko izvajal le kot najugodnej{i ponudnik). S feti{iziranjem odprtja notranjega trga, katerega dimenzije so konkretno znane, pretiravamo, ob tem pa zanemarjamo ali vsaj premalo upo{te-vamo druge organizacijsko in poslovno relevantne spremembe. Pri vzpostavljanju notranjega trga elektrike ka`e ve~jo pozornost posvetiti tistemu, kar lahko naredimo sami. Gre za to, da pravo~asno vzpostavimo osnovno normativno ureditev notra- njega trga ter poskrbimo za kakovostno izobra`evanje zaposlenih, pa tudi za prakti~no usposabljanje v dr`avah, kjer tak trg `e deluje. V nasprotnem primeru bo pri{lo do notranjega trga, ki bo bolj podoben tr`nici. PRIVATIZACIJA IN STRATE[KI PARTNER Predsednik vlade dr. Drnov{ek je ob prevzemu funkcije med prednostne naloge vlade vklju~il tudi nadaljnjo privatizacijo v elektrogospodarstvu. Na podlagi energetskega zakona, po katerem se lahko javna podjetja za distribucijo elektri~ne energije do leta 2003 privatizirajo do najve~ 45 odstotkov vrednosti lastninskega dele`a dr`ave, je vlada `e za leto 2000 sprejela progam odprodaje delnic tujemu strate{kemu partnerju. Zaradi zamenjave vlade do uresni~itve odprodaje ni pri{lo. Prav z zadnjo uredbo pred zamenjavo pa se je Drnov{kova vlada odlo~ila, da bo odprodaja strate{ke-mu partnerju potekala po individualnih programih za vsako podjetje posebej. Revizije, ki so po uredbi pogoj za to, da vlada sprejme individualne programe odprodaje, so bile opravljene v vseh distribucijskih podjetjih v drugi polovici minulega leta. Privatizacija bo dr`avi prinesla denar za nasedle investicije, javnim podjetjem za distribucijo elektri~ne energije pa (verjetno) tujega strate{kega partnerja, ki bo vsaj soodlo~al o vseh najpo-membnej{ih odlo~itvah o poslovanju distributerjev. Vsekakor lahko pri-~akujemo : – da bo strate{ki partner odlo~ilen udele`enec trga elektrike, – da bo kot drugi najve~ji delni~ar korenito posegel v organiziranost, funkcioniranje in stro{ke poslovanja javnih podjetij. – da bo kot delni~ar javnih podjetij za distribucijo elektri~ne energije imel relevanten vpliv tudi na do-lo~enih drugih poslovno zanimivih podro~jih (telekomunikacije ). Odpiranje trga je posledica privatizacije, ki je nesmiselna brez konkurence. Privatizacija in tuji strate{ki partner sicer ne bosta prinesla cenej{e elektrike, zagotovo pa bo posledica privatizacije nov na~in dela in poslovanja, zato bi bilo prav, da se na to tako distributerji kot tudi dr`ava kot ve~inski delni~ar kakovostno in pra-vo~asno pripravimo. Za distributerje bi bilo spodbudno zagotovilo vlade o tem, da bo dejansko vsaj del sredstev od prodaje delnic namenila za gradnjo novih sistemov vodenja in sanacijo slabih napetostnih razmer. REORGANIZACIJA - POGOJ PRIVATIZACIJE Aktualna reorganizacija ni primerljiva s {tevilnimi dosedanjimi reorganizacijami distribucije. Pri sedanji reorganizaciji distributerjev ne gre le za vpra{anja o tem, kako organizirati energetske dejavnosti, ampak je treba najti tudi dolgoro~ne eksisten~ne re{itve za neenergetske dejavnosti (investicijski in`eniring, telekomunikacije in drugo). Po energetskem zakonu je reorganizacija javnih podjetij za distribucijo elektri~ne energije: – pogoj za privatizacijo oziroma za odprodajo delnic tujemu stra-te{kemu partnerju in – pogoj za zakonito in z ra~unovod-skimi standardi usklajeno poslovanje po odprtju notranjega trga elektrike. Prvega januarja 2001 bi moral ta po- goj biti izpolnjen. Dejstvo je, da pogoj ni izpolnjen. Javna podjetja za distribucijo elek-tri~ne energije so sicer v drugi polovici minulega leta pripravila predloge za reorganizacijo, ki pa niso verificirani s strani dr`ave kot glavnega del-ni~arja. Zaradi zamenjave vlade javna podjetja preprosto niso imela pravno in strokovno relevantnega sogovornika za oblikovanje strokovno in poslovno optimalnih re{itev transformacije javnih podjetij v konglomerat javnega podjetja z reguliranimi in tr`nimi energetskimi in drugimi dejavnostmi. Pri tem je odve~ znova poudarjati, da manjka {e ve~ina podzakonskih aktov in da sta Agencija za energijo ter organizator trga {ele v ustanavljanju. Upo{tevajo~ predpisane postopke o reorganizaciji v kon~ni fazi s sprejemom spremenjenega statuta odlo~a skup{~ina delni~arjev, kar spet pomeni soglasje vlade kot predstavnika ve~inskega delni~arja. Za privatizacijo kot tudi za zakonito poslovanje na odprtem notranjem trgu elektrike od 15. aprila 2001 naprej bo torej prioritetno treba dokon~ati in tudi formalno na skup{~inah del- I ničarjev sprejeti novo organiziranost javnih podjetij za distribucijo električne energije. javna naroČila in reorganizacija Ze energetski zakon in distribucijska uredba obvezujeta javna podjetja k stroškovno ločeni organiziranosti drugih neenergetskih dejavnosti v skladu z računovodskimi standardi. Sama energetska zakonodaja torej postavlja te dejavnosti v poslovno zahtevnejši položaj s transparentnimi stroški in rezultati poslovanja. Najpomembnejša novost novega zakona o javnih naročilih je prav posebno poglavje o javnih naročilih na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju. Za potrebe tega prispevka želim opozoriti le na tiste določbe tega zakona, ki bi jih morali upoštevati predvsem pri novi organiziranosti javnih podjetij. Doslej so javna podjetja velik del investicij izvajala z lastnimi organizacijskimi enotami izvajalskega inženiringa (oz. dopolnilna ali stranka dejavnost), torej neposredno in brez razpisa javnega naročila. Po novem zakonu o javnih naročilih to ne bo več mogoče, kar pomeni, da bodo lastne organizacijske enote izvajalskega inženiringa morale pridobivati posel v lastnem podjetju z najugodnejšo ponudbo po sistemu javnega naročanja (Zakonu o javnih naročilih s komentarjem Blanke Pri-mec). Nekateri komentarji v sistem javnega naročanja vključujejo tudi večja vzdrževalna dela. Problem ni le eksisten~ne narave za dolo~ene dejavnosti in s tem za do-lo~eno {tevilo zaposlenih, ampak je tesno povezan tudi s stopnjo obratovalne pripravljenosti distribucijskega elektroenergetskega omre`ja in z u~inkovitostjo sanacije v havarijah po{kodovanega omre`ja. Optimalna re{itev tega problema je nujna zaradi tega, ker tudi v pogojih poslovanja na odprtem trgu elektrike odgovornost za transport elektrike in upravljanje sistema ostaja v reguliranih dejavnostih prenosa, distribucije in upravljanja distribucijskega elektroenergetskega omre`ja. Dolo~ene re{itve, ki so nujne vsaj v prehodnem obdobju do popolnega odprtja trga, nakazuje `e sam zakon o javnih na-ro~ilih. Vsekakor pa sem prepri~an, da je treba stvari dore~i prej, preden bo o njih lahko soodlo~al tudi tuji strate{ki partner. Liberalizacija notranjega trga je torej samo eden od razlogov za spremembe v organiziranosti in poslovanju distributerjev v letu 2001. Tuji strate{ki partner verjetno ne prihaja zaradi lepot slovenske pokrajine in evropska racionalizacija stro{kov poslovanja nam je zapovedana tudi z novim zakonom o javnih naro~ilih. Pri sedanji reorganizaciji distributerjev torej ne gre le za oblikovanje optimalne organiziranosti javnih podjetij za uspe{no konkuren~no poslovanje v pogojih odprtega trga elektrike ter za kakovostno oskrbo tarifnih odjemalcev, ampak je treba najti tudi dolgoro~ne eksisten~ne re{itve za omenjene nee-nergetske dejavnosti, in s tem za ustrezno {tevilo zaposlenih v teh dejavnostih. Z energetskim zakonom in distribucijsko uredbo je dr`ava kompletno odgovornost za distribucijo (brez dobave) elektri~ne energije upravi~enim odjemalcem (torej ude-le`encem trga elektrike) nalo`ila reguliranim dejavnostim z zastarelim sistemom vodenja ter dotrajanim distribucijskim elektroenergetskim omre`jem, trgoval pa bo lahko vsakdo, ki bo izpolnjeval dolo~ene pogoje. Zato je nujno, da se vsaj del sredstev iz naslova prodaje delnic stra-te{kemu partnerju nameni za posodobitev omre`ja, sistema vodenja in meritev. Odpiranje notranjega trga je samo del privatizacije, zato bi bilo prav, da distributerji dolo~ene probleme re{ijo pred prihodom strate{ke-ga partnerja. FRANC KOKALJ 23 E Prejeli iso 9001, `elijo ISO 14001 Tik pred novoletnimi prazniki so se tudi So{ke elektrarne pridru`ile dru`bi prejemnikov mednarodnega standarda ISO 9001. Ob navzo~nosti predstavnikov elektrogospodarstva, dru`benopoliti~nih institucij iz regije in zaposlenih je direktorju Valentinu Golobu certifikat izro~il dr. Miha Brejc, podpredsednik dr`avne-ga zbora Republike Slovenije. o obse`ni in zahtevni projekti obnove in graditve novih elektrarn ter optimizacija proizvodnje z integralnim vodenjem hidroelektrarn. Tudi zato so se odlo~ili, da z vzpostavitvijo sistema vodenja kakovosti izbolj{ajo svojo organizacijo in vodenje procesov ter si tako postavijo podlago za stalno izbolj{evanje in s tem ure-sni~evanje poslanstva in razvojne vizije SENG. Direktor Golob je govor sklenil z ugotovitvijo, kako pomemben vidik poslovanja njihovega podjetja so odnosi z okoljem. Zato je njihov naslednji cilj vzpostavitev in cer-tificiranje sistema vodenja z vidika varovanja okolja po standardu ISO 14001. Ob tem je pozval predstavnike drugih podjetij hidroproizvodnje, da pri tem nastopijo skupaj. Z zdru`itvijo izku{enj, znanj in sredstev bi naredili projekt racionalnej{i, u~inkovitej{i ter ne nazadnje odprli novo poglavje v povezovalnih procesih, ki potekajo v pripravah na odprti trg. Ivan Zago`en, vodja projekta za vzpostavitev sistema ISO 9001, je med razloge za uspeh projekta uvrstil neposredno od vodstva dano pobudo za projekt. Vodstvo je ves ~as izvajanja projekta poudarjalo njegov pomen ne samo za pridobitev certifika- 24 eprav so pri So{kih elektrarnah s konkretizacijo izpeljave pridobivanja certifikata ISO 9001 za~eli pred dobrim letom, pa jim skrb za kakovost, stro{ke in ~as ni tuja `e vrsto let. Kakovost, ki jo razumejo kot strokovnost, profesionalnost, odgovornost, so sistemati~no vgrajevali v vse vidike svojega poslovanja. Uresni~evanje kakovosti, ki je naravnano k zmanj{evanju stro{kov ob hkratni visoki profesionalnosti opravljanja dejavnosti pa so zapisali tudi v politiko kakovosti. »Zavedamo se, da u~inkovit sistem vodenja kakovosti postaja nuja vsakega podjetja, ki `eli biti uspe{no in se doma in v tujini postaviti kot urejeno. V tr`nih razmerah poslovanja, na katere se v elektrogospodarstvu intenzivno pripravljamo, je kakovost in racionalnost poslovanja temelj pre`ivetja in uspe{nega razvoja. Zato smo se odlo~ili, da svoj sistem vodenja uskladimo z zahtevami mednarodnega standarda ISO 9001,« je med drugim povedal v slavnostnem govoru Valentin Golob, direktor SENG. V tem ~asu potekajo pri njih Dr. Miha Brejc je ob navzo~nosti predstavnika presojevalca, Slovenskega in{tituta za kakovost in meroslovje iz Ljubljane, certifikat ISO 9001 podelil direktorju Valentinu Golobu. (nadaljevanje na str. 33) POGLEP EVROPO KONCENTRACIJA LASTNI[TVA NA EVROPSKIH TRGIH Klasificirali smo vsak nacionalni trg glede na njegovo strukturo industrije, regulatorno politiko in na tr`ne ve{~ine njegovih udele`encev. Trije izraziti tipi trgov so se pojavili in vsak po{ilja druga~no sporo~ilo lovcem na pre-mo`enje. BLAGOVNI TRG Ve~ina prostih konkuren~nih evropskih trgov je v dr`avah Beneluksa, Nem~iji in Skandinaviji. Tu fragmentirana struktura industrije in obilica tekmecev napadajo likvidne trge z velikimi prenosni- mi zmogljivostmi, ki dovoljujejo električni energiji, da prosto teče med tržnimi sektorji. Produkcijski stroški so podobni in »deregulirane« menedžerske sposobnosti hitro dosegajo enoten standard. Sporočilo: Obstaja prostor za konsolidacijo. Države Beneluksa in Nemčija so preplavljene s proizvodnimi zmogljivostmi. (Nemčija sama se ponaša s 450 podjetji za pridobivanje energije). Združitve omogočajo dosedanjim igralcem na trgu lajšati bolečino cenovnih vojn, ki izvirajo iz tako intenzivne konkurence, in že dobivajo svoje mesto v Nemčiji (spojitve med Viagom in Velo ter med RWE in VEW) ter se bodo gotovo kmalu pojavile tudi na Nizozemskem. ZNAČILNOSTI Strukturo električne industrije v vsakem od nacionalnih trgov oblikuje pet elementov, in sicer koncentracija lastništva, bilanca oskrbe in potreb, tipi elektrarn, ki proizvajajo električno energijo, preno- Avstrija: 100% = 17.0 GW Podjetje Monopol pod državno kontrolo Tržni delež odstotek % 100 Belgija: 100% = 15.0 GW Podjetje ElectraBel Tržni delež odstotek % 100 Francija: 100%: = 107.0 GW Podjetje EDF Drugi Tržni delež odstotek % 80 20 Nemčija: 100%: : 112.0 GW Nizozemska: 100% = 21.0 GW Švica: 100% = 15.6 G W Podjetje EPON EPZ UNA EZH Drugi Tržni delež odstotek % 30 21 17 13 19 Podjetje NOK BKW EOS Atel EGL Drugi Tržni delež odstotek % 27 9 7 6 3 48 Norveška: 100% = 27.7 G W Podjetje Statkraft Norsk Hydro Oslo Energy Drugi Tržni delež odstotek % 31 12 6 51 Vel. Britanija: 100% = 15.6 G W Poljska: 100% = 44.0 GW Podjetje RWE PE Drugi Tržni delež odstotek % 21 15 64 Podjetje PSE (monopol pod državno kontrolo) Tržni delež odstotek % 100 Podjetje National Power PowerGen British Energy Eastern Group East Midlands Electricity AES Magnox Electric Uvoz Drugi (novi prišleci) Tržni delež odstotek % 19 16 11 11 9 6 5 5 18 Švedska: 100% = 34.0 GW Italija: 100% = 73.0 GW Podjetje ENEL Drugi Tržni delež odstotek % 80 20 Podjetje Vattenfall Sydkraft Stockholm Energy Drugi 25 Tržni delež odstotek % 53 19 7 21 r PREVELIKE ZMOGLJIVOSTI V EVROPI, 1007-08 Gigawati Belgija Velika Nemčija, POGLED EVROPO sni sistemi in rast po potrebi. Bilanca oskrbe in potreb: Cene na konkurenčnih trgih, ki imajo presežke električne energije, padajo. Povprečno je v Evropski uniji več proizvodnih zmogljivosti, kot jih države potrebujejo. Tipi elektrarn, ki proizvajajo električno energijo: mešanica proizvodnih zmogljivosti — hidroelektrarne, nuklearne elektrarne, termoelektrarne, plinske elektrarne in ciklično kombinirane plinske turbine - ne vplivajo le na povprečne cene (zaradi različnih stroškov proizvodnje), ampak tudi na spremenljivost cen. Države z večino nuklearnih elektrarn in termoelektrarn bodo verjetno imele nižje povprečne cene. Vendar, če taka država (npr. Italija) uporablja plinske ali naftne elektrarne, da bi zadovoljila visoko povpraševanje, bodo cene praviloma nihale okoli povprečja, kot rezultat nastalih stroškov in višjih cen goriva. Če ima država proste neizkoriščene vire, denimo akumulirano poceni hidroenergijo, ki lahko priteče v omrežje kakor hitro potrebe začnejo nihati, se cene ne bodo veliko zvišale. Prenosni sistemi: V regiji z medsebojno povezanim omrežjem in prostimi prenosnimi zmogljivostmi lahko dobavitelji pošiljajo elektriko kupcem v določene dele regije. Vendar je v Grčiji, Italiji, Španiji in Veliki Britaniji zelo težko uvažati in izvažati električno energijo onstran državnih meja. Rast po potrebi: Cene lahko narastejo do stopenj, ki so zanimive za potencialne nove prišleke, če se naraščajoče potrebe približujejo zgornji meji zmogljivosti. Izkušnje kažejo, da se to zgodi, kadar povprečne potrebe dosegajo 90 odstotkov zmogljivosti in prihaja do izpadov. Potrebe v večini zahodnoevropskih držav naraščajo za malo manj kot 1,5 odstotka na leto, medtem ko v vzhodnoevropskih in mediteranskih državah potrebe naraščajo hitreje, s povprečno letno rastjo 5 odstotkov. Povpraševanja ? Konica potreb D Instalirane zmogljivosti nad konico potreb Država Avstrija Belgija, Nizozemska Danska Francija Nemčija, Luksemburg Italija Poljska Skandinavija Španija Švica Velika Britanija Tipi elektrarn Hidro Nuklearne 72 1 0 14 4 18 3 59 32 58 6 0 36 0 78 34 0 0 27 15 39 15 Termo 11 28 96 5 54 10 91 11 23 0 39 Plinske 13 32 0 0 6 22 0 3 20 1 34 bodo morala biti skrbno časovno opredeljena. Novi prišleki bi morali pred odločitvami o nakupu čakati toliko časa, da cene elektrike dosežejo najnižjo raven (stroški marginalnega proizvajalca). Lahko se v času, ko se cene nižajo, tudi združijo in ohranjajo svojo vrednost s tem, da zmanjšajo podvojene stroške. TRG Trgi z energijo v Italiji, Španiji in Veliki Britaniji imajo visoko koncentrirano, nelikvidno strukturo, ki omejuje prenos med državami. S prepričevanjem regulatorjev, da sprejmejo visoke povprečne cene električne energije, so vertikalno integrirana stara energetska podjetja nehote dala novim prišlekom na trg atraktivno kompromisno ceno. Ta trg pa se bo počasi, vendar zagotovo zaprl. Sporočilo: Pohitite, pohitite, dokler delnice in kompromisi še veljajo! Premoženje v Veliki Britaniji je bilo že takoj razgrabljeno, vključno s 4.000 MW elektrarno Drax, ki jo je za 3,1 milijarde dolarjev v juliju 1999 kupil virginijski proizvajalec AES. Visoka cena kaže na to, da je AES pričakoval, da bo tržna cena za elektriko na britanskem trgu ostala precej nad robnimi stroški proizvodnje te elektrarne kar nekaj časa. Vendar pa britanski regulatorji neomajno zapirajo oziroma znižujejo kompromisno ceno. Da bi spodbudili konkurenco, so se lani obvezali, da bodo proizvajalcem električne energije, ki so bili prej v državni lasti, kot sta denimo National Power in PowerGen, odvzeli okoli 8.000 MW proizvodnih zmogljivosti. Regulatorji so tudi predstavili nove, bolj transparentne trgovske pogodbe in plan za leto 2003, po katerem naj bi opustili moratorij na gradnjo novih plinskih elektrarn s kombiniranim ciklom. Cene elektrike se morajo na »kompromisnih trgih« znižati tudi zato, ker postajajo tudi regulatorji vse bolj sofisticirani in ker so vse več vstopni-kom na trg izziv stara že obstoječa podjetja. Vendar bo nekaj regulatorjev gotovo dovolilo, da bodo cene še padale do stroškov marginalnih proizvajalcev. Tudi nekateri blagovni trgi ponujajo pridobitni- Nafta, ostalo 4 3 4 3 2 50 6 0 10 2 6 DELEŽ MEŠANICE PROIZ- 24 545541 •* POGLEDv EVROPO kom možnost, da v tranzicijskem obdobju v primerjavi z dereguliranim trgom »proizvajajo poceni in prodajajo drago«. Da bi presodili, kako dolgo bo to okno priložnosti ostalo odprto za kupce (in nikjer verjetno ne bo daljše od 5 let), moramo podrobno poznati vsak individualni trg. Na Nizozemskem, kjer je denimo Reliant prevzel UNO in nemški Preussen electra podjetje EPZ, je ostalo le malo za druge tekmece. V Belgiji in Franciji bi lahko že pritisk, da bi tujim tekmecem ponudili recipročni vstop, ustvaril priložnosti za znižanje cen, in to kljub temu, da vladi obeh držav želita ohraniti kar se da dolgo visoke cene elektrike in s tem tudi vrednost industrije, ki temelji predvsem na nuklearnih elektrarnah. RASTOČI TRGI Zahteve po električni energiji v vzhodni Evropi, Grčiji, na Portugalskem, južni Španiji in Turčiji naraščajo tako hitro, da bo treba na vseh teh trgih v naslednjih petih letih zgraditi več elektrarn. Seveda nekaj držav od teh še ni članic Evropske unije, bi se pa vse rade priključile in tako postale subjekt, ki bo deloval po njenih pravilih o konkurenčni proizvodnji električne energije. Sporo~ilo: Graditi nove učinkovite proizvajalce električne energije — vendar ne preveč. Če bo veliko starih in novih igralcev na trgu sledilo tej smeri, lahko pride do neugodnih ciklusov, premalo in preveč zmogljivosti na teh trgih. Podjetja, ki nameravajo tu investirati, bi morala o tej možnosti dobro premisliti. Podjetja lahko zmanjšajo tveganja pri vstopanju na rastoče trge s prevzemanjem dosedanjih podjetij, kakor tudi z gradnjo novih elektrarn. Stare elektrarne dosedanjih podjetij na trgu so po navadi povsem razvrednotene in najpogosteje uporabljajo poceni premog ali lignit, medtem ko nove elektrarne poganja drag plin. Stare elektrarne so poleg tega zaradi pritiska konkurence postale tudi operativno bolj učinkovite. Elektrika, ki je proizvedena s sicer »zapletenim« premoženjem — kombinacijo starih in novih elektrarn — bo gotovo stala manj, kot elektrika, proizvedena samo z novimi elektrarnami. Tveganje pa se lahko zmanjša tudi skozi kogenerativne objekte, s katerimi proizvajalci proizvajajo energijo za posebne industrijske procese (pogosto v obliki pare) in s prodajanjem preostale električne energije na zunanjih trgih. mag. Mateja Nadi`ar Praprotnik NUKLEARKE 27 POD DBOBWOBLEDflM Wenra, zdru`enje jedrskih upravnih organov devetih zahodnoevropskih dr`av, je konec lanskega leta objavilo drugo poro~ilo o varnosti jedrskih elektrarn v dr`avah kandidatkah za vstop v Evropsko unijo. Najve~ pozornosti so namenili zakonski urejenosti in delovanju organizacij, ki skrbijo za varno obratovanje jedrskih elektrarn v posameznih dr`avah, manj pa so govorili o sami jedrski varnosti, ki naj bi bila urejena na nacionalni ravni v skladu z veljavnimi predpisi. Med državami kandidatkami je seveda tudi Slovenija. Pri obravnavi delovanja naše edine jedrske elektrarne so člani Wenre še enkrat potrdili, da nu-klearka v Krškem deluje po zahodnoevropskih varnostnih standardih. Po drugi strani pa so v poročilu, kot najbolj pereče vprašanje Krškega, poudarili neurejeno lastništvo. Tako naj bi po mnenju članov omenjenega združenja v primeru, da se vprašanje lastništva jedrske elektrarne Krško ne bo kmalu razrešilo, to lahko dolgoročno vplivalo na finančno stanje in delovanje elektrarne, s tem pa posredno tudi na njeno varnost. Kot so poudarili v poročilu, so pred kratkim v Krškem končali obsežen projekt posodobitve elektrarne z zamenjavo uparjalnikov in postavitvijo popolnega simulatorja, kar pomeni velik korak k zagotovitvi vseh zahodnoevropskih varnostnih standardov, kljub temu pa ostaja dokončno nerešenih še nekaj manjših tehničnih vprašanj. Nekaj podrobnosti naj bi po mnenju komisije bilo treba urediti tudi še na zakonodajnem področju, saj obstoječa slovenska zakonodaja o jedrski varnosti in sevanju še ni v celoti usklajena z evropsko prakso, čeprav si po mnenju članov Wenre slovenska agencija za jedrsko varnost zasluži vse pohvale. Razmejitev med regulatornimi in promocijskimi dejavnostmi naj bi bila namreč ustrezno izpeljana, prav tako pa je po mnenju članov Wenre agencija tudi ustrezno strokovno in kadrovsko podkovana. Drugače pa je komisija v oceni o jedrski varnosti v Sloveniji izpostavila tudi napovedano privatizacijo energetskega sektorja, ki jo je treba previdno speljati. Kot že rečeno, je razen naštetih pripomb, omenjeno združenje jedrsko elektrarno Krško ocenilo kot tehnološko izpopolnjeno elektrarno, ki je podobno zasnovana kot primerljive elektrarne v ZDA, Belgiji, Švici, Koreji in Braziliji. Tudi varnostni standardi so usklajeni z evropskimi zahtevami, v prid Krškemu pa govorijo tudi r- POGLEDv EVROPO `e omenjeni izpeljani programi modernizacije. Med vpra{anji, ki jih bo treba {e ustrezno re{iti, pa so denimo omenjeni {e poro~ilo o potresni varnosti, ki je bilo medtem tudi `e izdelano in oddano pristojnim evropskim ustanovam, ter zgraditev odlagali{~a za radioaktivne odpadke. VEČINOMA NEUREJENI UPRAVNI ORGANI Poleg Slovenije so bile kritik dele`ne {e Bolgarija, Litva in Romunija, in sicer predvsem zaradi neurejenega statusa organa, ki bi samostojno, torej brez vme{avanja politike, urejal vse zadeve na podro~ju proizvodnje jedrske energije. Bolgarski re`im tako po mnenju Wenre ne zagotavlja temu upravnemu telesu dovolj neodvisnosti in sredstev, zaradi ~esar ne morejo v polni meri izvajati zastavljenih nalog. Tudi enote 1-4 nuklearke Kozloduy kljub {tevilnim izbolj{avam {e ne ustrezajo evropskim varnostnim zahtevam in imajo resne te`ave, za re{itev katerih ne bi potrebovali le precej ~asa, ampak tudi denarja. Bolgarska vlada je zato `e napovedala, da bo prvi dve enoti omenjene nu- 28 klearke zaprla do leta 2003. Nekoliko bolje ka`e enotama Kozloduy 5 in 6, saj so tam `e za~eli ustrezne posodobitve, ki naj bi pripeljale do zagotovitve zahodnoevropskih varnostnih standardov. Litva je v zadnjih letih, kot poro~a Wenra, sicer napredovala pri vzpostavljanju ustrezne zakonodaje, povezane z jedrsko energijo, vendar pa bodo morali {e precej pozornosti nameniti zagotovitvi potrebne neodvisnosti regulatornega telesa. Jedrska elektrarna Ignalin oziroma natan~neje bloka 1 in 2 sta v zadnjih letih do`ivela sicer celo vrsto izbolj{av, vendar realno gledano ne moreta ve~ dose~i evropske ravni varnosti obratovanja, zato bodo po zagotovilih litvanske vlade prvo enoto do leta 2005 zaprli. Romunija je med kritiziranimi dr`avami dobila najmanj pripomb, vendar pa evropski strokovnjaki pri~akujejo te`ave zaradi gospodarskega polo`aja v dr`avi. Predvidevajo namre~, da zaradi velikega pomanjkanja denarja v prihodnosti ne bodo ve~ mogli slediti vsem varnostnim zahtevam. Sicer pa so Romuni na dobri poti pri vzpostavljanju ustrezne zakonodaje in neodvisnega zakonodajnega organa, pri ~emer naj bi bila {e najve~ja pomanjkljivost pomanjkanje scenarija in ukrepov v nujnih **. POGLEDv EVROPO primerih, denimo ob morebitni nesreči. Romunska nuklearka Cernavoda ima sicer podobne reaktorje kot kanadske jedrske elektrarne, vendar pa je, kot že rečeno, skrb zbujajoč predvsem njen trenutni finančni položaj, ki močno ogroža nadaljnje izvajanje ukrepov za izpolnitev vseh varnostnih standardov. KRITIKE ZARADI VARNOSTNIH STANDARDOV V Češki Republiki, na Madžarskem in Slovaškem so že vzpostavili upravno telo in uredili področje jedrske energije na način, kot ga zahtevajo članice Wenre, kljub temu pa so njihove elektrarne zastarele in le stežka dohajajo svoje zahodnoevropske tekmice. Češka jedrska elektrarna Dukovany tako že več let izpopolnjuje varnostne ukrepe in bo večino zastavljenih ciljev dosegla do leta 2004. Več težav ima nedavno dokončana nuklearka Temelin, kjer so sicer zagotovljeni vsi varnostni standardi, katerih izvajanje pa je oteženo zaradi prepletanja tako zahodne kot tudi vzhodne tehnologije. V poskusnem obratovanju bo zato treba temeljito preveriti tehnično usklajenost obeh sistemov ter rešiti še nekaj varnostnih vprašanj, da bosta obe enoti Te-melina res dosegli z evropskimi elektrarnami primerljivo raven. Tudi Madžarska je že vzpostavila ustrezno regulatorno telo, pomanjkljivosti pa se še kažejo, podobno kot tudi v drugih državah, pri zagotavljanju varnosti. Tako so že izpeljali obsežno posodobitev vseh enot jedrske elektrarne Paks, prav tako pa potekajo še zadnje uskladitve in prilagoditve nadzornega in upravljalskega sistema. Na Slovaškem, kjer so prav tako že oblikovali ustrezno regulatorno telo, naj bi v prihodnje več pozornosti namenili predvsem kadrovskim in finančnim vprašanjem. Največ pomanjkljivosti se kaže v delovnih razmerah v jedrskih elektrarnah. Sicer pa so v elektrarnah v zadnjih letih dodobra izboljšali vse varnostne standarde. V obeh enotah nuklearke Bohunice VI bodo kmalu končali glavne posodobitve opreme, s čimer bosta omenjeni enoti začeli delovati na zahodnoevropski varnostni ravni. A le za nekaj let, saj naj bi po odločitvah slovaške vlade obe enoti predvidoma v letih 2006 in 2008 zaprli. Enoti 3 in 4 elektrarne Bohunice V2 izboljšujejo že od leta 1990, vsa dela pri zagotovitvi večje varnosti obratovanja pa naj bi končali prihodnje leto. Prav tako so ostrejše varnostne zahteve Slovaki upoštevali že med gradnjo elektrarne Mochov-ce 1 in 2, kljub temu pa bodo morali opraviti še nekaj varnostnih preizkusov, da bo omenjena nuklearka res primerljiva s podobnimi v zahodni Evropi. Če torej sklenemo, nobena od držav kandidatk ocene Wenre ni prestala povsem brez kritik. Največ so jih bile deležne Bolgarija, Romunija, Litva in Slovenija — vse zaradi neurejenega statusa upravnega organa, ki bi urejalo vsa vprašanja, povezana s proizvodnjo jedrske energije, od tehnologije do varnostnih standardov in ukrepanja ob morebitnih nesrečah. Naši edini nuklearki pa poleg tega očitajo še neurejeno vprašanje lastništva, saj po mnenju članov komisije to lahko vpliva na finančno stanje, s tem pa tudi na delovanje in modernizacijo elektrarne v pogledu doseganja čim boljše varnosti. Prav tako ne smemo pozabiti na lastninjenje, ki se še sploh ni začelo, in še vedno delno neprilagojeno zakonodajo. Tako državo kot samo upravo elektrarne očitno čaka še kar nekaj nalog in dokazovanj, da jedrska elektrarna Krško sodi med evropske jedrske elektrarne. Simona Bandur M\\Mmmw 29 NAJBOLJŠE ZE 2003 Predsedovanje v Evropski uniji je prvega januarja prevzela [vedska, ki dr`avam ~lanicam obljublja, da bodo kar najhitreje posku{ali uresni~iti urnik {iritve. Tako je premier Goer an Persson v pogovoru za {vedsko televizijo povedal, da naj bi prve kandidatke v unijo vstopile `e v za~etku leta 2003, in poudaril, da se bodo za to morali pogajati brez kakr{nih koli zastojev. Kljub obljubam za vstop najbolj{ih pa se bodo pogajanja za druge dr`ave najverjetneje zavlekla, je {e dodal Persson. ZDA IN NEMČIJA NAJBOLJE TRGUJETA Nem~ija je leta 1999 izvozila za ve~ kot 540 milijarde dolarjev blaga, kar je v tem letu pomenilo skoraj deset odstotkov svetovne trgovine, leto prej pa je to {tevilko celo presegla, saj je takrat izvoz iz Nem~ije sestavljal 10,2 odstotka svetovne trgovine. Kot `e ve~ let zapovrstjo, so vodilne v trgovanju {e vedno Zdru`ene dr`ave Amerike, ki so leta 1999 izvozile za ve~ kot 700 milijard dolarjev blaga in s tem zavzele skoraj 13 odstotkov svetovne trgovine. ZDA sledi Japonska z ve~ kot 400 milijardami izvoza, med prvimi desetimi pa je {e pet dr`av Evropske unije. Najbolj{a evropska dr`ava v trgovanju za Nem~ijo je Francija, ki je izvozila za 300 milijard dolarjev blaga, sledijo ji Velika Britanija z nekaj manj kot 270 milijardami, Italija z 230, Nizozemska z 200 in Belgija s skoraj 180 milijardami dolarjev izvoza. Vse ~lanice Unije so skupaj izvozile za ve~ kot dva trilijona blaga, kar je skoraj 40 odstotkov svetovne trgovine. Tudi med dr`avami uvoznicami so na prvem mestu ZDA, ki so uvozile za dober trilijon dolarjev blaga, na drugem mestu je tudi v tem primeru Nem~ija, ki je uvozila za 470 milijard dolarjev blaga. Sledi jima Velika Britanija z uvozom, visokim nekaj ve~ kot tristo milijard ^lanice Evropske unije so skupaj uvozile za dobra dva trilijona dolarjev blaga. ** POGLEDv EVROPO TEMELJ USTVARJALNOSTI JE ZNANJE Vsakdo ve ve~, kot zna povedati - in povedati ve~, kot napisati (kemik in filozof Michael Po-lanyi). Ta slavni in resni~ni izrek je ob koncu minulega leta na letni konferenci Slovenskega zdru`enja za kakovost, ki je potekala pod naslovom Ustvarjalnost za prihodnost, v portoro{kem kongresnem centru Bernardin citirala ugledna znanstvenica dr. Aleksandra Kornhau-ser (med drugim tudi dobitnica Hondove nagrade). Z velikim zanimanjem in spo{tovanjem so ji prisluhnili mened`erji vodilnih slovenskih podjetij in drugih in{titucij. Iz njenega bogatega prispevka z naslovom Znanje -temelj ustvarjalnosti povzemamo nekatere bistvene ugotovitve in poudarke. Se v prvi polovici 20. stoletja so v gospodarski rasti poleg kapitala igrale ključno vlogo surovine in delo je imelo večji vpliv kot znanje. Ze na začetku 21. stoletja pa je znanje postalo odločilna razvojna sila. Kot je napovedal »guru« ekonomistov Peter Drucker, je znanje postalo glavna prednost bogatih na svetovnem trgu. Proces uvajanja novega znanja v gospodarstvu vodi od izhodiščnih informacij k cilju - ustvarjalnemu delu zaposlenih. V tem procesu je treba informacije dvigniti na raven znanja. Iz tega se mora roditi originalna zamisel, ki v postopku raziskovanja in razvoja vodi do izuma. Izum se opredeli kot patent in uresniči kot inovacija. Ta po ustreznih materialnih in umskih vlaganjih vodi do proizvodnje ali servisne dejavnosti, ki odpira boljše možnosti zaposlovanja. Kakšno znanje potrebujemo za gospodarsko ustvarjalnost? Na naši razvojni stopnji, ko že obvladujemo povprečne procese, potrebujemo znanje, ki vodi h kakovosti - ne glede na to, kako raznoliko jo pojmujemo. Pri opredeljevanju kakovosti se vzroki in posledice po navadi prepletajo. STOPNJE PRIDOBIVANJA ZNANJA Neposredno vključevanje novega znanja v procese dela in odločanja terja sposobnost za reševanje realnih problemov. Ta sposobnost je v samem vrhu spoznavnega procesa, ki ga poenostavljeno lahko takole predstavimo z lestvico po naraščajoči zahtevnosti: spoznavanje, razumevanje, sposobnost upo- rabe, analiza, sinteza, ovrednotenje in reševanje problemov. Prve tri stopnje je enostavneje dosegati kot zadnje štiri, ki terjajo sposobnost abstrakcije in jih lahko uspešno razvijamo predvsem v raziskoval-no-izobraževalnem procesu. V ustvarjalnost usmerjeno znanje, še posebej na področju gospodarstva, mora povezovati: kritično razmišljanje z neposrednim reševanjem problemov, inovativne sposobnosti s podjetnostjo, sposobnosti komunikacije s sposobnostmi vodenja, znanje z vrednotami, da bi dosegli najvišjo raven - modrost. Prva raven znanja - spoznavanje dejstev in pojmov - usmerjena v razvoj in uvajanje umsko intenzivnih tehnologij, je bistveno bolj zahtevna kot še pred dvema desetletjema. Neposredni osebni stiki so ohranili in pogosto tudi povečali svojo vrednost. Tradicionalni viri informacij, zlasti knjige in revije, so ostali pomembni za sistematizacijo znanja, kot vir novega znanja za gospodarstvo pa so prepočasni. Ob njih so zrasle mednarodne baze podatkov, dosegljive neposredno ali prek medmrežja, ki se nenehno dopolnjujejo in ponujajo na milijone podatkov za vsako znanstveno vedo in vsako proizvodno Eodročje. Informacije so postale vsakdanje tržno lago in glavni cilj ponudnikov je dobiček. Pri iskanju po bazah podatkov je uspešen tisti s sistematičnim osnovnim znanjem in dobro razvitim spominom, ki mu kot kompas pomaga prepoznati in izbirati prave informacije. Brez takega spominskega znanja se iskanje po bazah podatkov pretvori v slepo beganje, ki je neučinkovito in zelo drago hkrati. Urjenje spomina ostaja neogibna začetna stopnja procesa spoznavanja novega znanja. Razumevanje je bolj zahtevno kot samo zajemanje novega znanja. Nova dejstva in pojme resnično razumemo šele, ko jih v možganih umestimo v mreže, da so jasne relacije med njimi in znanjem, ki je že nakopičeno. Zlasti tehnološko znanje je lažje razumeti, če ga na temelju primerjav organiziramo v logična zaporedja in mreže znanja, ki delujejo kot nekakšni »zemljevidi znanja«. Tretja raven - sposobnost uporabe novega znanja -pa terja proces, za katerega se je mednarodno uveljavil izraz »learning by doing«. Za umsko intenzivne tehnologije to pomeni učenje v neposrednem raziskovalno-razvojnem procesu. Raziskovalno-raz-vojno delo ni več le pot do novih lastnih postopkov in proizvodov, postalo je pogoj tudi že za uspešen izbor in prenos (nakup) tujega znanja. POTREBNA TUDI SPOSOBNOST ABSTRAKCIJE Za analizo in sintezo znanja je potrebna sposobnost abstrakcije, ki ji v izobraževanju namenjamo premajhno skrb. Analiza znanja pomeni v vsebini številnih dokumentov prepoznati parametre, njihovo soodvisnost in hierarhijo. Za gospodarsko po- **. POGLEDv EVROPO membno znanje to ni enostavno, saj so to poslovne informacije, ki so najve~krat le delne, razpr{ene in prikrite - treba jih je »ekstrahirati«. Glavni cilj analize znanja iz razli~nih virov je cilja-na sinteza tega znanja, ki je temelj znanja. Pri tej sintezi so analizirani podatki povezani v znanje na organiziran, logi~en na~in, ki neposredno omogo~a hitro prepoznavanje stanja in sprotno dopolnjevanje z novimi dose`ki ter ugotavljanje te`enj, kar bistveno pripomore k usmerjanju lastnih odlo~itev. Novo znanje gospodarskega pomena ni na dlani. Treba ga je kupiti, lastnega pa pridobiti na temelju analize informacij in njihove sinteze v znanje. V obeh primerih je potrebno njegovo vrednotenje, da bi ugotovili zanesljivost, originalnost in primernost za lastne raziskave, razvoj in uporabo. Vrednotenje znanja povezuje dose`ke vseh prej{njih stopenj. Poleg tega je zelo pomembno re{evanje realnih problemov, ki vselej terja multidisciplinarni pristop. Originalna hipoteti~na hrbtenica postopka je glavni temelj re{evanja problema. Preverjamo in optimiziramo jo z eksperimentalnim delom, ki se sklene s patentom. Na temelju vseh omenjenih stopenj znanja pa je bil razvit optimiziran analizni sistem, ki bi zagotavljal u~inkovito kontrolo procesa in hkrati ekonomsko sprejemljivost. PODPIRATI VSE VRSTE NADARJENOSTI! Poleg tega dr. Aleksandra Kornhauser ugotavlja, da bomo v ~asu, ko se bo treba omejiti v porabi neobnovljivih surovin, energije in prostora, lahko ohranili visoko `ivljenjsko raven le z vrhunsko kakovostjo proizvodov in zlasti storitev. Kakovost jutri{njega dne bo terjala razvoj »multiple inteligence«. Poleg sposobnosti izra`anja in logike, na katere se najve~krat omejujemo, bo treba bolje podpirati tudi druge nadarjenosti, zlasti za obvladovanje prostora in telesa, glasbeno, interpersonalno (socialno), intrapersonalno (~ustveno) in naravovarstveno nadarjenost. V 21. stoletju bomo prevrednotili svoja pojmovanja produktivnosti in razvoja ter v ocenjevanje dose`kov in `ivljenjske ravni poleg materialnih dobrin enakopravno vklju~ili nematerialne - ne nazadnje tudi lepoto in harmonijo osebnega in dru`benega `ivljenja. To prevrednotenje pa bo spremenilo tudi cilje in prakso gospodarstva, je v sklepnem delu {e poudarila dr. Aleksandra Kornhauser. In kaj lahko na podro~ju prizadevanj za vi{jo kakovost storimo v elektrogospodarskih podjetjih? Po Elbertu Hubbardu opravljajmo svoje delo z vsem srcem in uspelo nam bo, saj je konkurenca tako majhna! Sicer pa so nekateri slavni modreci `e v davnini spoznali, da se prizadevanje za vi{jo kakovost ~love{kega ravnanja najprej za~enja v mislih. Te pa lahko prina{ajo tako ustvarjalne kot razdiralne u~inke. Miro Jakomin 31 ** POGLEDv EVROPO DOBER VODJA SKRBI ZA SODELAVCE »Dober vodja je tisti, ki zna navdu{evati ljudi, jim svetovati in jih ne nazadnje pripeljati do za`elenega cilja,« je teza Milana Terpina, diplomiranega psihologa in vodilnega svetovalca ter direktorja podjetja Taktika Plus. Od dobrih voditeljev je velikokrat odvisna usoda kakega naroda, v~asih celo vsega sveta, ni pa zanemarljiva niti mo~ voditeljev v podjetjih. Nasprotno – dober vodja lahko pelje podjetje v uspeh, lahko ga pa tudi uni~i, zato se bomo v tej {tevilki posvetili lastnostim, ki jih potrebuje dober voditelj. Strokovnost in poznavanje podro~ja smo vzeli za samoumevno in se posvetili lastnostim, ki jih potrebuje za dober odnos s svojimi sodelavci. Velika sprememba, ki se je zgodila v zadnjem obdobju na tem podro~ju, namre~ je, da iz sodobnega mened`menta izginjata izraza podrejeni in nadrejeni in ju nadome{~ata izraza sodelavci in vodje. Po besedah Milana Terpina mora dober voditelj združevati kar nekaj pomembnih funkcij in ena izmed pomembnejših je svetovanje. Vodja svojim sodelavcem svetuje pri izpolnjevanju nalog, je neke vrste trener in inštruktor. Ljudi mora motivirati za delo in jih spodbujati, najboljši način za to pa je ozaveščanje o ciljih, ki jih želijo doseči. Poleg tega pa je s tem povezana še ena funkcija, in sicer skrb za ljudi. »Vodja mora prevzeti od časa do časa starševsko funkcijo, kar pomeni, da skrbi za sodelavce, jim pomaga pri reševanju težav, tako pri delu, kot tudi na ravni medosebnih odnosov in celo pri težavah zunaj delovnega okolja. Ljudje smo vendarle soodvisni,« trdi Milan Terpin. Poleg tega naj bi vodje skrbeli tudi za poklicno rast svojih podrejenih, kar pomeni, da jim pomagajo, da ostanejo konkurenčni na trgu delovne sile oziroma čim bolje izrabijo svoje potenciale. S tem je seveda povezano nenehno izobraževanje in dodatno usposabljanje ter napredovanje na delovnem področju. Vodja se mora tudi zavedati, da le vsi delavci v si-nergiji dosegajo cilje, ki si jih je zastavilo podjetje, zato mora vključevati sodelavce v timsko delo, s čimer najbolj izkoristi njihove sposobnosti. »Vsi skupaj smo več kot naš seštevek,« je dober moto za delo v skupini. Poleg tega je dobro, da vodja vključi sodelavce v odločanje in upošteva njihovo mnenje pri reševanju problemov. Komunikacija je alfa in ornega dobrih odnosov, zlasti na delovnem mestu, kjer prihajajo ljudje zaradi preobremenjenosti po- 32 gosteje v konflikte. Vodja mora znati oblikovati in vzdrževati komunikacijsko infrastrukturo, kajti ta je pogoj za delovanje in oblikovanje dobrih medosebnih odnosov. Ključnega pomena pri tem so prav povratne informacije. S pomočjo teh se podjetje namreč razvija, spreminja na bolje. Pozitivne povratne informacije pomagajo utrjevati dober položaj podjetja, negativne pa pomagajo uvajati spremembe, podjetje peljejo naprej, v naslednji razvojni korak. Sodobni vodja se mora soočiti s težavami in jih reševati. Vključevanje sodelavcev v odločanje pa še ne pomeni, da vodja včasih ne sme sam odločiti, tudi ukazi so del vodenja, vendar pa si mora ustvariti tako delovno ozračje, da mu bodo podrejeni zaupali in stali za njegovimi odločitvami, še dodaja Terpin. To pa je povezano z naslednjo vedno pomembnejšo zahtevo pri postavljanju vodij. Menedžerji bodo postopoma morali, kot napoveduje, dobiti soglasje delavcev, ko bodo postavljali njihovega voditelja. Skupina, ki vodje ne mara, ne more biti učinkovita oziroma dobro delati. Navsezadnje mora vodja le vsak dan delati s temi ljudmi in upoštevati cilje podjetja ter interese sodelavcev. Če jih ne, temelji njegov način vodenja na samostojnem odločanju, ki pa je v določenih situacijah prav tako potrebno. Poleg tega načina vodenja izpostavlja Stanka Vrhovec v knjigi Poslovno sporazumevanje in vodenje še posvetovalni tip, kjer vodja informira o nalogah, sodelavci pa povedo svoje mnenje, sodelovalni tip, kjer cela skupina razvija predloge, njihov voditelj pa izbere, in ne nazadnje demokratični tip, ker skupina samostojno odloča, a v dogovorjenih okvirih. Milan Terpin izpostavlja le en način vodenja, ki je po njegovem mnenju pravi in ustreza sodobnim zahtevam podjetij. To je že omenjeni sodelovalni ali partnerski način vodenja. »Sodelovalni voditelj vodi sodelavce v ozračju ugodnih in pozitivnih medosebnih odnosov, to je vodja, ki spoštuje sodelavce, jim zaupa in je do njih tudi zahteven v delovnem procesu,« pravi. To, da se dobro razumejo, je le pozitivno ozračje za izpolnjevanje nalog. Dober vodja mora torej biti poleg strokovne usposobljenost sposoben komunicirati s sodelavci, jim pomagati in jih vključevati v odločanje, poleg tega pa mora biti na nek način tudi vizionar in predvideti možne spremembe v delovnem okolju in se znati prilagajati, se pravi, da mora način vodenja prilagajati različnim situacijam, v katerih se znajde delovna ekipa. To vključuje med drugim tudi ustvarjanje pozitivne energije, čustveno ugodno okolje, v katerem je mogoče delati brez jeze, strahu in žalosti. Skratka, biti voditelj je zahtevna naloga, v katero je treba vložiti veliko energije, da so zadovoljni sodelavci, pa tudi on sam. Simona Bandur na obisku pri poslovnih partnerjih -TS (nadaljevanje s str. 24) ta, temve~ tudi za priprave na poslovanje v tr`nih razmerah in mu tako dajalo smiselni zagon. Drugi razlog vidi v projektnem pristopu, v podjetju uveljavljeno prakso z jasnim vsebinskim in terminskim na~rtom ter u~inkovito delovno skupino iz vseh ravni in podro~ij poslovanja. Pomemben prispevek k uspehu je imela tudi u~inkovita zunanja strokovna podpora. Pridobitev certifikata pomeni za SENG ve~jo transparentnost poslovanja, procesno strukturo sistema vodenja, ki pove~uje njegovo fleksibilnost v spremenljivih razmerah in pa mehanizme, s katerimi bodo redno in sistemati~no preverjali u~inkovitost izvajanja postopkov vodenja podjetja in doseganje ciljev ter pri tem iskali in uresni~evali mo`no-sti za izbolj{ave. Kot je sklenil Ivan Zago`en, kakovost ustvarjajo ljudje. Sistem, {e tako dober, predstavlja le ogrodje, ki dosega u~inke le doslednostjo, urejenostjo, ustvarjalnostjo, konstruktivno kri-ti~nostjo vseh odgovornih za njihovo izvajanje. Zato je vsem sodelavcem za`elel, da bi znali izkoristiti mo`no-sti, ki jim sistem vodenja kakovosti ponuja. Pred slovesno podelitvijo certifikata je dr. Miha Brejc najprej opravi~il odsotnost najavljenega gosta, predsednika dr`avnega zbora RS Boruta Pahorja. Poleg ~estitk delavcem SENG je dejal, da je v Sloveniji, ki je majhna de`ela, njena prilo`nost kakovost. Certifikat je izraz zrelosti, je pa tudi obveznost, ki prejemnika me-todolo{ko zaznamuje, da se mora dokazovati. O tem, kako se znajo So{ke elektrarne dokazovati na podro~ju humanitarnih dejanj in prepoznavnosti v okolju, smo bili pri~a tudi na tokratni slovesnosti. Namesto nakupa novoletnih ~estitk in daril so predstavniku Splo{ne bolni{nice Franca Derganca v [empetru simboli~no predali ~ek za nakup monitorja za intenzivni oddelek. MINKA SKUBIC Uspeh gradijo na doma^em znanju TSN bi lahko {teli med tista specializirana doma~a podjetja, ki niso popustila pritisku velikih trgovcev in vztrajajo s prodajo lastnih kakovostnih izdelkov. Poslovanje v letu 2000 v podjetju ocenjujejo uspe{no in napovedujejo nekaj novosti tudi v letu 2001. T ovarna stikalnih naprav iz Maribora je uspe{no prebrodila su{na leta po izgubi jugoslovanskega trga in s sodobnimi izdelki, ki temeljijo na lastnem znanju, napoveduje svetlo prihodnost. Mednarodna konkurenca na podro~ju stikalnih naprav za srednje napetosti je sicer zelo ostra, vendar je na trgu vendarle {e mogo~e z inovativnimi in kakovostnimi napravami najti kupce, ki so po zaslugi izjemne kakovosti in ugodnih cen, pripravljeni kupiti tudi izdelke iz ekso-ti~nih dr`av, kot je v svetovnem merilu Slovenija. Tovarna stikalnih naprav je tako lani kar 70 odstotkov svoje prodaje uresni~ila na tujih trgih, pri ~emer so bili med ve~jimi tudi posli v okviru prenove elektri~nega omre`ja na Kosovu in naro~ila za kupce v srbskem delu Bosne in Hercegovine, med doma~imi pa izdelava stikalnih naprav v okviru prenove so{kih elektrarn in uspe{no izpeljan zelo zahteven projekt re{itve problema napajanja lastne rabe v sodelovanju z Ele- som. Poleg tega pa je TSN kakovost svojega dela lani potrdil tudi s pridobitvi- jo certifikata ISO 9001. Recept za na{tete uspehe je po besedah direktorja Vladimirja Pal~eca v nenehnem vlaganju v razvoj novih orodij in izdelkov ter izobra`evanju lastnih kadrov. Pri tem je velikega pomena tudi spodbudno delovno okolje in zavest vseh zaposlenih, da lahko delijo le tisto, kar ustvarijo, kar druga~e re~eno pomeni maksimalno anga`iranje vseh izmed 500 zaposlenih. Pri tem je, pravi Vladimir Pal~ec, imel zelo pozitiven vpliv nakup podjetja Elko Elek-trokovina leta 1998, saj so z njim pridobili zlasti na podro~ju tehnologije izdelave, hkrati pa lahko tudi ustrezno kombinirajo kadre in proizvodnjo v obeh tovarnah. Dejstvo je namre~, da tehnologije obdelave zahtevnej{ih materialov v Sloveniji ne poznamo, zato smo v TSN-u oziroma Elektro-kovini, kjer v tamkaj{nji livarni opravljamo preizkuse z aluminjskimi in bakrenimi zlitinami in srebrnoog-ljikovimi materiali, na tem podro~ju velikokrat celo pionirji. Prav tako pa je tudi dejstvo, da TSN ne bi mogel uspevati brez nenehnega razvoja in uveljavljanja novih izdelkov. V sod 33 zanimivosti lovanju strokovnjakov obeh tovarn tako ta hip pospešeno delajo na vliv-nem orodju za potrebe izdelave naprav za najsodobnejši vakumski od-klopnik za zunanjo montažo kar konkretneje rečeno pomeni, da naj bi v roku dveh treh mesecev imeli tudi že prvi prototip takšnega odklopnika, na podoben način pa sodelujejo tudi pri pripravi nove stikalne naprave, polnjene s plinom SF6 za potrebe distribucijskih podjetij. Ob tem je, kot poudarja Valdimir Palčec, treba razumeti, da je poslovanje podjetja kontinuiran proces in da strateška naloga, ki so si jo v podjetju zastavili leta 1994, osvajanje novih trgov s kakovostno tehnologijo, ostaja med prednostnimi cilji podjetja še naprej. VELIK POUDAREK ZNANJU Kot že rečeno, vTSN-u veliko pozornosti namenjajo tudi izpopolnjevanju in razvoju kadrov, saj so denimo samo lani zaposlili šest novih inženirjev elektro in strojne stroke. Pri tem dajejo možnosti tudi mladim, ki sicer še nimajo izkušenj, pri čemer pa to, glede na specifičnost dela, niti ni pomanjkljivost, saj morajo vse kadre dejansko usposobiti v procesu spoznavanja lastne proizvodnje. Simbioza dveh sorodnih podjetij je tako bila tudi priložnost, da so se zaposleni tako v eni kot drugi tovarni lahko seznanili s tehnologijo in delovnimi procesi obeh, hkrati pa tudi omogočila, da je skupno podjetje lahko ponudilo trgu širšo paleto izdelkov. Ker predvsem v Elektrokovini opravljajo tudi dela, ki niso ozko vezana na elektroenergetiko, lahko dobljena znanja uspešno prenašajo tudi na področje stikalnih naprav, rezultati tega pa so vse kakovostnejši izdelki. Njihove stikalne celice z vakumskimi odklopniki na izvlačljivih vozičkih so že dobro znani izdelki, ki so zelo iskani predvsem zato, ker tako njihovo sestavo kot tudi dizajn že vrsto let uspešno prilagajajo različnim zahtevam kupcev. Kot pravi Vladimir Palčec, tako njihovi izdelki kot tudi izdelki drugih podobnih slovenskih tovarn, potrjujejo, da imamo v Sloveniji znanja, izkušenj in tudi volje dovolj, da bi lahko razvili uspešno industrijo za sred-njenapetostno tehniko, ki bi v Evropski uniji in na tretjih trgih lahko imela ustrezen delež. Seveda pa bi se morali med seboj trdneje povezati in is-J^kati skupne poti za prodor na zani- Vladimir Palčec pravi, daje TSN včasih obvladoval 90 odstotkov jugoslovanskega trga, vendar pa je vrnitev nanj zaradi neurejenih političnih razmer še vprašljiva. Zato se s svojimi izdelki bolj vključujejo v posamezne projekte in raje skušajo prodreti v Združene arabske emirate, Katar, Iran, Irak in na Tajsko. mive trge. Tako praksa pri mednarodnih razpisih, zlasti na območju manj razvitih držav, kaže, da so nastopi tujih podjetij pogosto močno podprti z donacijami držav, iz katerih prihajajo, ki skupaj z odobritvijo posojil določajo tudi pogoje izbire izvajalcev in dobaviteljev opreme. Podobno velja tudi za nastope na Bližnjem vzhodu in drugih neevropskih trgih, kjer so uspehi v veliki meri pogojeni z navzočnostjo stalnih predstavnikov oziroma agresivnimi predstavništvi, ki pa si jih žal domača majhna podjetja kljub kakovostnim in tržno zanimivim izdelkom sama ne morejo privoščiti. BRANE JANJIC ENEL BI RAD PONUJAL SE TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE Enel, največji italijanski distributer električne energije, je decembra lani skupaj s France Telecomom kupil telekomunikacijsko podjetje Infostrada, ki ga nameravajo zdaj združiti z mobilnim in telekomunikacijskim operaterjem Wind S tem bi lahko ogrozili pogoje konkurenčnosti v Italiji, zato bo urad za varstvo konkurence Antitrust primer dodobra proučil, italijanski varuhi konkurence pa so primer dali v presojo tudi evropski komisiji. Menijo namreč, da bo slednja najbolje presodila, kakšen vpliv bi imela povezava na celoten trg s telekomunikacijami in električno energijo v Uniji. Enel že zdaj oskrbuje 29 milijonov italijanskih gospodinjstev, z združitvijo pa bi jim ponudili še telekomunikacijske storitve in s tem zelo prizadeli konkurenco. Sicer pa namerava Enel četrtinski delež bodočega podjetja prodati, s čimer bi odplačali kredit za nakup Infostrade. Evropska komisija naj bi Enelu odgovor poslala že konec tega meseca. PRVI KORAKI Z OBNOVLJIVIMI VIRI Avstralsko plinsko in naftno podjetje Wood-side Energy je sredi januarja objavilo, da načrtujejo nov podvig - proizvodnjo goriva iz oljne repice. Woodside, ki mu grozi prevzem s strani podjetja Shell, se trudi, da bi povečali prodajo goriva, po drugi strani pa si prizadevajo tudi, da bi s proizvodnjo zmanjšali vpliv na okolje. V novem projektu bo podjetje sodelovalo z zahodnoavstral-skim podjetjem OilMalle Co of Western Australia, razvili pa naj bi gorivo, ki bi ga lahko uporabljale elektrarne. V prvi fazi naj bi najprej posadili milijon sadik omenjene rastline v regiji Esperance in razvili ustrezne stroje za žetev in proizvodnjo goriva. Za to naj bi Woodside prispeval 300 tisoč ameriških dolarjev, ostala sredstva pa bi dobili s krediti, kijih država namenja za zmanjšanje ogljikovega dioksida v ozračju. Kot so povedali predstavniki podjetja, se podobne možnosti za proizvodnjo energije ponujajo tudi v drugih delih Avstralije, ki obnovljive vire energije uvaja tudi z gradnjo elektrarn na morske valove. 0 6?40 Prenapetostni odvodniki iz kovinskih oksidov v ohi[ju iz umetne mase -2 T ehnologija proizvodnje varistorjev s kovinskimi oksidi je bila zasnovana `e leta 1968 na Japonskem. Omenjeni postopek {e danes z minimalnimi odstopanji uporabljajo vsi veliki proizvajalci. Leta 1986 so v Kaliforniji odkrili nov postopek za proizvodnjo visokokakovostnih varistorjev, ki je prispeval k izbolj{anju obratovalne zmogljivosti prenapetostnih odvod-nikov, o ~emer smo pisali `e v prej{nji {tevilki. Tokrat pa si poglejmo {e nekatere druge zanimive podrobnosti. OHI[JE IZ UMETNE MASE K izbiri materiala za zunanji pla{~ so veliko prispevale izku{nje s podro~ja toplokr~nih umetnih mas za zaklju~-ke in vezne izolatorje. Umetna masa, ki jo je razvil in izdelal Raychem, je v rabi `e ve~ kot 20 let v zelo razli~nih okoljih. Ve~ milijonov vgrajenih enot je dalo zanesljive podatke, ki so prispevali k izbiri tega materiala za izdelavo pla{~a prenapetostnih odvodni-kov. MEHANSKE LASTNOSTI Mehanske sile pri tej zgradbi ve~ino-ma prevzame ohi{je, oja~ano z vlakni. Tako je mogo~e bistveno po- ve~anje dopustnih sil, ki jih lahko prenesejo sponke odvodnika v primerjavi s porcelanastimi odvodniki. Kot obratovalne (tj. trajne) so dopustne naslednje obremenitve: Potezna trdnost Prelomna trdnost Torzijska trdnost 1000 N 200 N 58 Nm Vrednosti so lahko kratkotrajno pre-se`ene, ne da bi to kvarno vplivalo na odvodnik. Te`a odvodnika je v primerjavi z obi~ajnimi izvedbami s porcelanskim ohi{jem manj{a za ve~ kot 50 odstotkov. Na razpolago sta dve izvedbi ohi{ja, s katerima do-lo~amo `eleno dol`ino plaznih poti. Pri tem je mogo~e pri uporabi v zelo onesna`enih obmo~jih dose~i speci-fi~no dol`ino plazne poti do 50 mm/kV. TESNJENJE IN ODPORNOST NA VPLIVE OKOLJA Prodiranje vlage v ohi{je odvodnika sodi pri dana{njih porcelanskih izvedbah med najpogostej{e vzroke po{kodb. Pri tak{ni zasnovi je med plo{~ami iz kovinskih oksidov in por- celanastim ohi{jem relativno velik medprostor, ki je obi~ajno zapolnjen z zrakom. Le z velikimi stro{ki je mo-go~e pove~ati zanesljivost tesnjenja porcelanskih ohi{ij - priporo~ljivo je celo preizku{anje tesnjenja vsakega posameznega izdelka. V odvodnikih z ohi{jem iz umetne mase skoraj ni praznin. Kljub temu se je treba pre-pri~ati, da sestavljena zgradba tudi v neugodnih razmerah prepre~uje vdor vlage. Za dokazovanje tesnjenja so se uveljavili preizkusi s spreminjanjem temperature v vodi in na zraku. Opisani odvodniki so izpostavljeni ci-kli~nim preizkusom s po 250 cikli na zraku in v vodi pri temperaturah od +60° C do -40° C. Pri mo~nostnih prenapetostnih odvodnikih lahko zaradi onesna`enja ohi{ja pogosto pride do pove~ane obremenitve plo{~ iz kovinskih oksidov. FGH Mannheim je na podlagi poskusa ugotovil, da to velja tudi za srednjenapetostne od-vodnike. Med poskusom ugotovljeno zmanj{anje vsebnosti kisika v atmosferi zra~nih votlinic odvodnikov s porcelanskim ohi{jem je pri pre-pre~evanju zra~nih votlinic iz-klju~eno, vendar bi bili za zanesljivo obvladovanje u~inkov onesna`evanja na ohi{je in plo{~ s kovinskimi oksidi potrebni {e dodatni preizkusi. Za od-vodnike serije HDA je bilo opravljenih nekaj preizkusov pri razli~nih razmerah okolja (preglednica 1). Pri teh raziskavah ni pri{lo do zunanjih prebojev. Izmerjeni tokovi skozi vari-storje in povr{inski izgubni tokovi so ostajali stabilni pri nizkih vrednostih. OBNA[ANJE V PRIMERU ODPOVEDI Pri razvoju ohi{ja so bile poudarjene zahteve nekaterih kupcev glede ob-na{anja odvodnika v primeru odpovedi zaradi najrazli~nej{ih vzrokov. Trenutno veljavno besedilo 4. dela standarda VDE 0675 (osnutek) opozarja v 1. delu na reakcijo odvodni-kov pri notranjih kratkih stikih na razbremenilni preizkus odvodnikov iskrnih razelektritev. Glede veljavnosti tega dela tudi za odvodnike iz kovinskih oksidov so mnenja razli~na. Med drugim velja mnenje, da je pro`enje napake z v`igalno vrvico neustrezno. Nekatera distribucijska podjetja zato zahtevajo pro`enje napake z uporabo pove~ane izmeni~ne napetosti ali z delnim kratkim stikom 35 med plo{~ami iz kovinskih oksidov. Pokazalo se je, da so te vrste pro`enja napake pripeljale do bistveno vi{je obremenitve uporov kot tudi ohi{ja. Poleg tega si danes prizadevajo pri preizku{anju {e bolj upo{tevati danosti in na~in razpeljave distribucijskega omre`ja. Sem sodijo preizkusi pri dolgih ozemljitvah z majhnimi rema-nen~nimi tokovi, kot jih obi~ajno sre~amo pri poga{enih omre`jih, kot tudi simulacija kratkotrajnih prekinitev celo pri ve~polnih kratkih stikih. Predstavljeni prenapetostni odvodni-ki so bili glede na podane zahteve podvr`eni {tevilnim preizkusom. V preglednici 2 so prikazanni nekateri rezultati. Pri navedenih preizkusih so bili iz odvodnika izvr`eni majhni delci - prenapetostni odvodnik HDA je vzpostavil trajno povezavo z ozemljitvijo. Ob prekinitvi dovajanja energije so gore~i deli iz umetne mase ugasnili sami. Pri preizkusih v po-ga{enih omre`jih je bila napaka razvidna `e kmalu po za~etku preizkusa. Prakti~ne izku{nje z odvodniki, ki so bili po{kodovani zaradi preobremenitev omre`ja, potrjujejo rezultate navedenih preizkusov. V odvodnik HDA-12R-NMQ, vgrajen v nem-{kem 10-kV omre`ju, je na podlagi izjave naklju~nega o~ividca udarila strela, ki ji je sledila kratkotrajna prekinitev s preklopom na trifazni kratek stik. Po{kodba je bila sicer dobro vidna, vendar pri tem ni pri{lo do izmeta delcev. Pri tem dogodku ni pri{lo ne do mehanskih niti elek- tri~nih po{kodb 150 kVA transformatorja in drugih delov naprave. NAZIVNI ODVODNI TOK 5 kA ALI 10 kA? V ustreznih priporo~ilih, smernicah za uporabo ali poro~ilih o zbranih iz-ku{njah veljajo prenapetostni odvod-niki za 5 kA kot ustrezni za prete`ni del Srednje Evrope. Omenjena pri-poro~ila temeljijo delno tudi na veliki razliki v ceni pri odvodnikih iskr-nih razelektritev. Pri odvodnikih s kovinskimi oksidi je omenjena razlika bistveno manj{a. Zato je povsem umestno pri primerjavi gospodarnosti upo{tevati prednosti 10 kV od-vodnikov zaradi s tem povezanih prednosti, kot so manj{a remanen~na napetost (bolj{a za{~ita naprav), ve~ja zmogljivost za odjem energije in manj{a verjetnost izpadov. LO^ILNE NAPRAVE -DA ALI NE? Naloga lo~ilne naprave je lo~iti pokvarjen odvodnik od omre`ja in tako prepre~iti pojav stalnega stika z zemljo. Izku{nje, ki so si jih pridobili upravljalci omre`ij z omenjeno napravo, so razli~ne. [e zlasti v po-ga{enih omre`jih jih kritizirajo zato, ker je ugotavljanje mesta po{kodova-nega odvodnika ote`eno. V tem primeru so lahko ve~ji deli omre`ja povsem brez za{~ite vse dokler napake Preglednica 1: Preizkusi onesna`enosti na prenapetostnem odvodniku HDA Trajna napetost Trajanje Uc odvodnika kV preizkusa h Onesna`enje Preizkusna napetos kV 24 10.000 slana megla 2,5 kg/m3 14 10 > 1.000 kopel zrak/sol 8,4 21 > 1.000 slana megla 80 kg/m3 21 36 Preglednica 2: Preizkusi glede obna{anja v primeru odpovedi Uhajavi tok Trajanje Posebnosti 20 kA 0,2 s 500 A 2 s 10 kA 0,2 s pri pove~ani izmeni~ni napetosti 1 A 15 min v pogašenem 30 kV omrežju 6x6 kA po 0,5 s pri pove~ani izmeni~ni napetosti ne odkrijemo s pregledom na terenu. V togo ozemljenih omre`jih pa so pogosto celo za`eleni, ker ima izguba za{~ite prednost pred prekinitvijo napajanja. Vedno pa je treba upo{tevati, da je skoraj nemogo~e odklopno karakteristiko lo~ilne naprave z razumljivimi stro{ki prilagoditi obna{anju odvodnika v primeru preobremenitve. Zato se vedno znova lahko dogaja, da se lo~ilna naprava spro`i, ne da bi pri{lo do po{kodbe. Z opisanim odvodnikom v ohi{ju iz umetne mase je mogo~e prepre~iti najpogostej{e vzroke po{kodb: vdiranje vlage in preobremenitve. S tem bi stopnjo izpadov odvodnikov {e bolj zmanj{ali, tako da bi lahko vse bolj opu{~ali lo~ilne naprave. Na voljo je tudi lo-~ilna naprava z ustreznim pomo`nim nosilcem. VGRADNJA ODVODNIKOV -NA PROSTEM Omenjeni prednosti, kot sta majhna te`a in velika mehanska obstojnost, omogo~ata razli~ne na~ine vgradnje odvodnika. Obse`en, modularno zasnovan sistem priklju~nih in vgrad-nih elementov, zagotavlja najraz-li~nej{e mo`nosti kombinacij pri novogradnjah in obnovi starih naprav. Nekatera elektrodistribucijska podjetja uporabljajo odvodnike tudi kot pomo`ne nosilce. Na sliki 6 je prikazan sklop na za-klju~nem elektri~nem drogu, priljubljen zlasti v skandinavskih de`elah. Tudi tu lahko mo`nost mehanske obremenitve odvodnika prispeva k prihrankom zaradi poenostavljene zasnove. IZVEDBE ZA UPORABO V ZAPRTIH PROSTORIH Uporaba odvodnikov v napravah, ki so vgrajene v zaprtih prostorih, je pri-poro~ljiva {e zlasti v me{anih omre`-jih. Pogosto za{~itno obmo~je odvod-nika na vertikalnem kabelskem vodu ne zadostuje, da bi tudi pri odprtih sponkah kabla omejili zvi{anje napetosti na napravi v prostoru, ki nastane zaradi odboja. Z izbolj{anjem pre-napetostne za{~ite lahko pogosto naknadno izbolj{amo zanesljivost sta-rej{ih stikalnih naprav. Prenapetostni odvodnik pa mora biti prilagojen vgradnim pogojem stikalne naprave. zanimivosti Slika 6: Prenapetostni odvodniki HDA prevzamejo dodatno funkcijo kot pomožna opora na daljnovodnem drogu. Za uporabo v standardnih napravah, izoliranih z zrakom in trdnimi snovmi, je bila zasnovana oblika SPA. Omenjeni odvodnik ima integriran in izoliran visokonapetostni priključek. Tako je mogoče, da tudi pri omejeni razpoložljivosti prostora odvodnik vgradimo v prostoru, kjer so priključeni kabli zunaj zatesnitve. Odvodniki tega tipa se najpogosteje uporabljajo pri obnovi obstoječih naprav. Pri bremenskih stikalnih napravah, izoliranih z SF6, je potreben na tem področju zelo uveljavljen sistem z zunanjim konusom. Zaporka zaključka kabla in odvodnik sta pri tej vrsti rešitve skupaj vgrajena v vtični del in sta hermetično izolirana. Ok-lop je bil zaradi tehničnih in ekonomskih razlogov opuščen. Prostor za priključitev kablov mora biti zaščiten pred morebitnim dotikom. To je danes že predvideno pri večini bremenskih stikalnih naprav. Omenjena izvedba je bila uspešno preizkušena na vseh bremenskih stikalnih napravah s SF6, ki so v uporabi v Nemčiji. S tem sistemom pa je že opremljenih več sto naprav. NORBERT MIKLI, OnOBRUNN IN GARY H. WISEMAN, MENLO PARK/ZDA N. Miklije vodja za področje sistemov prenapetostnih odvodnikov za Evropo pri Raychem GmbH v Ottobrunnu; dr. Gary H. Wiseman pa je vodja proizvodnje sistemov prenapetostnih odvodnikov pri Raychem Corporation, v Menlo Parku, Kalifonija, ZDA. JEDRSKE ENERGIJE Proizvodnja jedrske energije v Ameriki je leta 1999 dosegla najnižje stroške, nižje od vseh drugih virov energije. Stroški ameriških nukleark so namreč znašali povprečno 1,83 centa na kWh, za proizvodnjo energije iz termoelektrarn 2,07 centa na kwh, za energijo iz nafte 3,18 in za energijo iz zemeljskega plina 3,52 centa na kWh. Leto prej so znašali stroški za jedrsko energijo 2,13, za energijo iz termoelektrarn pa 2,07 centa na kWh, torej se je proizvodnja energije iz nukleark predlani najbolj pocenila. Sicer pa so ti stroški padali že od sredine osemdesetih, ko so Američani veliko vložili v posodobitve elektrarn. Kljub obetavnim podatkom za leto 1999 so stroški za to energijo v prvih devetih mesecih lanskega leta zrasli zapet odstotkov v primerjavi z istim obdobjem kot leto prej, pa tudi proizvodnja je nekoliko upadla. Tako so 103 jedrski reaktorji v 31 ameriških državah samo v septembru proizvedli 571 TWh električne energije kar pa je še vedno manj kot septembra 1999, ko so proizvedli 543 TWh. V letu 2000 so nuklearne pridobile dvajset odstotkov vse energije, zadnja poročila ameriškega energetskega ministrstva pa kažejo, da naj bi se v celem letu to število vendarle povečalo še za štiri odstotke. AVSTRIJA ZAGATE PRIVATIZACIJE Avstrijci, ki so obljubljali, da bodo podjetje Energie AG privatizirali do konca leta 2000, so morali ta rok prestaviti na začetek letošnjega leta, saj se podjetja in lokalne vlade ne morejo med sabo dogovoriti o primerni rešitvi za zdaj še državnega podjetja. Zveza energetikov, v katero so združena tri avstrijska elektroenergetska podjetja (EVN iz spodnje Avstrije, Wienstrom in ESG iz zgornje Avstrije) se zanima za 25-odstot-ni delež tega podjetja, družba Ver bund pa za 51-odstotni delež, kije zdaj v lasti zvezne vlade. Podjetje ESG, ki si z Energie AG že deli trg zgornje Avstrije, želi očitno prevzeti oskrbo celotne pokrajine, vendar se s tem ne strinjajo lokalne oblasti, saj bi s tem podjetje dobilo monopolni položaj. ESG želi zagato rešiti s predlogom, da bi oni svoj delež prodali upravi te pokrajine, ki bi lahko tako sama nadzorovala manjši del podjetja, kljub temu pa vztrajajo, da se Energie AG formalno pridruži zvezi, kar pa ni po volji vodstvu slednjega, saj le-to kaže veliko naklonjenost Verbundu. Zgornjeavstrijska vlada predvideva, da bodo pogajanja s spodnjo in zvezno vlado ter med podjetji končali do konca februarja, tega roka pa po besedah direktorja spodnjeavstrijskega podjetja EVN ne bodo več podaljševali. 37 z mednarodne konference CICED 2000 v [anghaju Zanimiva prireditev zamujenih prilo@nosti Na posebno povabilo kitajskega zdru`enja elektroenergetikov iz [anghaja in organizacijskega odbora za izvedbo mednarodne konference CICED 2000 sem se udele`il konference, ki je bila od 17. do 20. oktobra 2000 v [anghaju na Kitajskem. Konferenca je potekala v mednarodnem poslovnem centru - Shanghai International Convention Center, ki je bil zgrajen in odprt leta 1999 in je namenjen pomembnej{im poslovnim in drugim sre~anjem mednarodnega zna~aja. Glavni moto te konference je bila mednarodna izmenjava znanja in tehnolo{kih dose`kov na podro~ju energetike s posebnim poudarkom na distribuciji elektri~ne energije. Konferenca CICED 2000 je bila organizirana pod okriljem kitajskega dr`avnega podjetja za energetiko ter kitajskega zdru`enja elektroenergetikov. Tematika te zanimive in v sedanjem ~asu izredno aktualne problematike je bila oskrba mest z elektri~no energijo v no-38 vem tiso~letju. Predsednik konference CICED 2000, ki je hkrati še predsednik kitajskega združenja elektroenergetikov in drugi mož državnega podjetja za energetiko Kitajske Lu Yanchangje v uvodnem nagovoru posebno pozornost namenil generaciji študirajočih elektroinženirjev, raziskovalcem, proizvajalcem opreme ter operativnemu in vodstvenemu kadru v energetskem sektorju, od katerih se veliko pričakuje zlasti v sedanjem obdobju glo-balizacijskih procesov, kjer smo priča velikim mednarodnim povezavam na vseh ravneh, in odpiranju trga z električno energijo. Kitajska se danes z velikimi koraki odpira navzven in si po besedah Lu Yanchanga želi poglobljenega znanstvenega sodelovanja s svetom tudi na področju trga z električno energijo. Dokaz je tudi ta mednarodna konferenca, ki so jo skrbno pripravljali nekaj let v duhu zbliževanja strokovnjakov s področja prenosne dejavnosti s posebnim poudarkom na problematiki distribucije električne energije v velikih urbanih sredinah in elektroenergetike nasploh. Med vidnimi osebnostmi konference sta poleg številnih ljudi iz kitajskega javnega življenja in strokovnih mednarodnih organizacij bila navzoča tudi dr. Zhou Xiaoxin z Akademije za znanost LR Kitajske in dr. Jean Pierre Connerotte, kot predsednik mednarodne konference za distribucijo električne energije CIRED. KITAJCI HITIJO V KORAK S ČASOM S strani organizatorja konference CICED 2000 je bila ob pomoči številnih sponzorjev iz vrst domačih in tujih podjetij izredno zanimiva predstavitev tehnoloških dosežkov na temo »Urban Power Distribution in the 21st Century« - CICED Exhibition 2000. V prvem paviljonu se je predstavilo 45 podjetij iz Kitajske in 11 iz sedmih tujih držav (Francija, Japonska, Južna Afrika, Nemčija, Švica, ZDA). V drugem paviljonu pa je potekal atraktiven multimedijski prikaz 15 skupin z ekskluzivnimi grafičnimi in fotografskimi prikazi na tematiko prihodnjega razvoja preskrbovalnega omrežja velikih mest v močno urbaniziranih področjih velikih mest, kot so Pariz, Bruselj, Kyushu-a na Japonskem ter večjih mest na Kitajskem (Peking, Tianjin, Dalian, Qingdao, Suzhou, Shenzhen, Kunming, Baoji, Lahasa, [anghaj, Hongkong). Na vseh prireditvah pa je bila vidna mo~na navzo~nost najnovej{ih razvojnih in tehnolo{kih re{itev na po-dro~ju elektrotehni{ke in ra~unal-ni{ke tehnologije tudi na tem koncu sveta. ^e odmislimo politi~no ureditev, ki je na Kitajskem do neke mere {e vedno specifi~na, je bila ta konferenca v strokovnem in organizacijskem pogledu brezhibna in sodi celo v sam vrh tovrstnih strokovnih prireditev. Uvrstimo jo lahko ob bok Ameri~anom, Japoncem in drugim dr`avam razvitega sveta. Glede na zna~ilnost konference so bila navzo~a {tevilna podjetja, ki so v mo~no urbaniziranih podro~jih tako ali druga~e povezana z oskrbo elek-tri~ne energije. Sem sodijo proizvajalci elektri~ne opreme nizke, srednje in najvi{je napetosti 330 kV oziroma 500 kV. Lastna proizvodnja visokonapetostne elektri~ne opreme za zdaj poteka {e vedno v kooperaciji s tujimi podjetji, pri ~emer so na Kitajskem posamezna podjetja `e osvojila svoj lastni razvoj tudi za tovrstno opremo. V elektroenergetskem sistemu Kitajske se uporabljajo naslednje napetosti: – za razdelilno distribucijsko omre`-je 380/220 V, – za srednje in vi{jenapetostno razdelilno omre`je 10, 33, 65 in 110 kV, – za visokonapetostno prenosno omre`je 220, 330 in 550 kV. [anghajsko podjetje Shanghai Cable Transmission and Distribution Co. sodi med ve~ja podjetja na Kitajskem, ki se ukvarjajo s kabelsko tehnologijo za potrebe distribucije elek-tri~ne energije v velikih urbanih sredinah. V [anghaju je mo~no razvejano kabelsko omre`je srednje napetosti skupne dol`ine preko 10.000 kilometrov in visoke napetosti 110 in 220 kV (preko 230 kilometrov). Samo leta 1998 je bilo na o`jem mestnem podro~ju [anghaja vgrajenih preko 2.000 kilometrov razli~nih vrst in tipov energetskih kablov. Ob koncu 1999 je zna{al odstotek s kabelskim omre`jem v mestu [anghaj `e okoli 38 odstotkov s preko 100 kabelskimi linijami. V zadnjem petletnem obdobju se za 110 in 220 kV kabelska omre`ja vse bolj uporabljajo energetski kabli s polietilensko izolacijo vrste XLPE, medtem ko je uporaba oljnih zemeljskih kablov v upa- 0202 Skupno dru`enje s ~lani organizacijskega odbora konference in gostitelja Municipal Electric Power Co. iz [anghaja. danju. Po izjavah avtorjev referatov, ki so prikazali razvojne vidike in ustrezne aplikacije v prenosnem in razdelilnem kabelskem omre`ju tega velemesta, morajo za zdaj tak{ne kable {e uva`ati. So pa `e osvojili razvoj za lastno doma~o proizvodnjo vseh vrst energetskih kablov z ustreznim kabelskim priborom v sodelovanju z re-nomiranimi svetovnimi proizvajalci, kot so Sumitomo Electric Industry LTD iz Japonske, Walsin Lihwa Co. iz Taiwana, NOKIA iz Finske, SICORA iz Nem~ije, HIPOTRON-ICS Co. iz ZDA, HAEFELY iz [vice in podobni. Med vidnej{e doma~e tovarne kablov na Kitajskem pa sodijo Shanghai Walsin Lihwa Power Wire & Cable Co., Ltd, Shanghai Maqiao Cable Works in Hangzhou Walsin Power Cable & Wire Co., Ltd. Prvi dve tovarni proizvajata energetske kable s PVC in z visokokvalitetno polietilensko izolacijo XLPE za napetosti do 26/45 kV, tretja pa v sodelovanju s Walsin Lihwa Co. in Sumitomo Electric Industry LTD energetske kable z visokokvalitetno polietilensko izolacijo XLPE za napetosti 110 in 220 kV z ustreznim kabelskim priborom. Glede na izredno {iroko uporabo kablov zlasti v velikih urbanih okoljih, se seveda pojavljajo v tej zvezi tudi mnogi problemi, predvsem zaradi pove~anih kapacitivnosti v tak{nem elektri~nem sistemu. To so bili tudi strokovni izzivi, ki so bili med drugim obravnavani pri predstavitvi posameznih referatov in na razpravah na posameznih sekcijah konference. Med pomembnej{imi tujimi podjetji so bila navzo~a podjetja iz Japonske, Francije, [vice, Nem~ije in ZDA. Mnoga kitajska podjetja sodelujejo v kooperaciji z njimi na podlagi zdru`itve sredstev in znanja, kot na primer japonska tovarna izolatorjev NGK Insulators Ltd, Schneider Electric iz Francije in EPRI iz Palo Alta. Samostojno so bila predstavljena podjetja SEL-Schweitzer Engineering Laboratories, EDF iz Francije ter japoska Kyshu Electric Power Co., Inc. in SEIKO Electric Co., Ltd. Razvojno raziskovalni laboratorij Les Renardieres pri Parizu ima vrsto laboratorijev za raziskave materialov in preizku{anje elektri~ne opreme (mehansko, dielektri~no, visokonapetostno preizku{anje itd.) vseh napetostnih nivojev, od nizke napetosti 0.4 kV do 500/750 kV v izjemnih temperaturnih razmerah v razponu od -600C do +700C. Med pomembna prizku{anja {tejejo tudi tipski kratkosti~ni preizkusi velikih mo~i v `ivo, s ~imer se oprema preizkusi v najneugodnej{ih obratovalnih razmerah. @e ve~ kot deset let samostojno deluje raziskovalni in{titut EPRI China (Electric Power Research Institute) v tesnem sodelovanju z EPRI iz Palo Alta iz zvezne dr`ave Kalifornije/ZDA. VELIK ODMEV STROKE Za konferenco CICED 2000 je bilo izbranih 177 strokovnih referatov izmed skupno 301 prijavljenih referatov. Referati so publicirani v posebnem zborniku v angle{kem in kitajskem jeziku. Prispevki so razdeljeni v dva dela. Prvi del zajema strokovne referate, drugi pa tehni~na poro~ila s posameznih tehni~nih podro~ij. Oboji pa so bili v razpravi na ustreznih sekcijah. Organizator konference je izdal tudi poseben CD-ROM z vsemi referati v obeh jezikih. Referati so bili razvr{~eni v pet teh-ni~nih skupin, in sicer razvoj sistema, vodenje sistema, kakovost elektri~ne energije z elektromagnetno kompati-bilnostjo, komponente elektroenergetskega sistema in distribuirani viri. Iz Slovenije so bili predstavljeni {tirje referati in en skupni referat iz Slovenije in Hrva{ke. Dva referata sta bila uvr{~ena v tretjo skupino (avtor Boris Bizjak iz FERI Maribor in Ivo Ug-le{i}, Luciano Delbianco, Franc Jakl iz Fakultete za elektrotehniko iz Zagreba in FERI-ELES Maribor), dva referata iz ~etrte skupine (avtor Viktor Lovren~i~ iz C&G Ljubljana ter Jurij Curk in P. Kiralj iz Iskra Sysen Ljubljana) in en referat iz pete skupine (avtorji Miran Horvat, Andrej Or-gulan, Gorazd Skerbinek, Jo`e Vor{i~ iz FERI Maribor). Naj {e omenim, da je na konferenci sodelovalo preko 800 udele`encev iz 21 dr`av iz Evrope, Azije, Amerike in Afrike. Tudi tokratna konferenca je bila izjemna prilo`nost izmenjave strokovnih mnenj in rezultatov raziskav s tujimi sogovorniki ter sklenitev mnogih poznanstev na tleh po {tevilu prebivalcev naj{tevilnej{e dr`ave na svetu. Bila je tudi izjemna prilo`nost za marsikak{nega na{ega mened`erja za navezavo neposrednih stikov in plasiranje na{ih izdelkov na ogromnem kitajskem trgu, ki se z velikimi koraki odpira v svet. Ker pa `al na tej konferenci ni bilo nikogar iz vrst na{ih podjetij, ki se ukvarjajo s to problematiko, niti iz vrst proizvajalcev tovrstne opreme, je bila za ta sektor gospodarstva `al zamujena izjemna prilo`nost. Morda bo prihodnji~ bolje. DR. FRANC JAKL 39 zakonodaja J ULIJA LETOS POLNA UVELJAVITEV ZAKONA O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU Konec julija letos se izte~e dveletno prehodno obdobje za uveljavitev novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu in delodajalci morajo uskladiti varnost in zdravje pri delu v skladu z dolo~bami ZVZD. Zakon za~ne po prehodnem obdobju polno veljati, nekateri novi podzakonski akti (pravilniki) bodo veljavni oziroma so `e pred tem rokom. Seveda pa je to le skrajni rok, v podjetjih lahko predpise uveljavijo `e prej. S 40 prememba dru`benoekonomskih temeljev in pribli`evanje Slovenije Evropski uniji je prispevalo k temu, da so novi predpisi o varnosti in zdravju pri delu usklajeni s pravnim redom EU, ki ima to podro~je na-tan~no opredeljeno. V svetu so ti predpisi nastali in se razvili za za{~ito delodajalcev, ne pa zaposlenih, zaposleni pa bi morali vedeti in biti os-ve{~eni glede svoje varnosti, saj jim okrnjeno zdravje, po{kodba ali {e kaj huj{ega, morebitna od{kodnina ne more povrniti. Tudi v na{em glasilu so bili `e nekajkrat predstavljeni novi predpisi, saj je treba premostiti most med (ne)vedeti in biti osve{~en, ker lahko ve~ja osve{~enost bistveno prispeva k pove~anju varnosti in ohranitvi zdravja zaposlenih. NOVI PRAVILNIK @E VELJA Pravilnik o osebni varovalni opremi (Ur.l. RS, {t. 89/99), ki jo delavci uporabljajo pri delu, je za~el veljati novembra lani in predpisuje obveznosti delodajalca v zvezi z osebno varovalno opremo, ki jo delavci nosijo, dr`ijo ali kako druga~e uporabljajo pri delu, da jih varuje pred tveganji za njihovo varnost in zdravje. V skladu z 9. ~lenom Pravilnika mora delodajalec zagotoviti brezhibno delovanje, ustrezne higienske razmere, vzdr`evanje, popravila in nadomestitev osebne varovalne opreme. To pomeni, da mora delodajalec poskrbeti tudi za ~i{~enje (pranje) osebne varovalne opreme, v katero pa se po 3. ~lenu ne {teje navadna delovna obleka, ki ni posebej namenjena varnosti in zdravju delavca pri delu. PRAVILNIKI, KI [E NISO V CELOTI VELJAVNI Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ro~nem prena{anju bremen (Ur.l. RS 30/2000) dolo~a ukrepe, ki jih mora delodajalec upo{tevati, da pri ro~nem prena{anju bremen zaposleni ne bi bili izpostavljeni nevarnostim okvare hrbta. Ro~no pre-na{anje bremen mora biti, kadar je to mogo~e, nadome{~eno s primerno delovno opremo, pripomo~ki in primernimi mehanskimi pomagali (4. ~len). V 8. ~lenu je navedeno, da sme delavec najhitreje v dveh urah premestiti le 1.000 kilogramov najte`jih bremen in isti dan ne sme biti obremenjen z dodatnim delom pre-me{~anja. V prilogi I. je navedena najve~ja masa bremena, ki jo delavec glede na spol in starost lahko pre-me{~a (na primer mo{ki v starosti 19 do 45 let lahko preme{~a maso bremena do 55 kg, nose~nica do 5 kg). V prilogi II. je opredeljeno to~kovno ovrednotenje obremenitve glede na ponavljajo~e se gibanje, te`o bremena, polo`aj telesa pri preme{~anju in razmere na delovi{~u. Ve~ kot 50 do-se`enih to~k predstavlja zelo veliko obremenitev, kar pomeni veliko mo`-nost nastanka zdravstvenih okvar, in je nujna uporaba ustrezne opreme in drugih metod dela za zmanj{anje telesnih obremenitev. V Pravilniku do-lo~ene zahteve mora delodajalec izpolniti sredi aprila letos. V Pravilniku o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim ekranom (Ur.l. RS, {t. 30/2000) so dolo~ene zahteve po zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu s slikovnim ekranom. Te zahteve so dolo~ene v prilogi Pravilnika, ki med drugim dolo~a: osve`evalna frekvenca zaslona mora biti najmanj 70 Hz, razmerje svetlosti med znaki in ozadjem na zaslonu mora biti najmanj 1:4, zagotovljena mora biti mo`nost prilagoditve vi{ine zaslona z vi{ino o~i delavca, tako da je zgornja vrstica na zaslonu pribli`no pet centimetrov pod vi{ino o~i. Poleg zahtev, ki jih mora izpolnjevati zaslon, so zapisani pogoji {e za tipkovnico, delovno mizo, delovni stol, zapisane so zahteve, ki jih mora izpolnjevati delovno okolje, in tudi pri programski opremi se mora upo{tevati ve~ na~el. Zapisane zahteve mora izpolnjevati delovno mesto z ra~unalnikom, na katerem delavec uporablja ra~unal-ni{ko opremo z zaslonom najmanj polovico polnega delovnega ~asa. Pravilnik morajo delodajalci upo{te-vati do konca aprila 2002, razen za delovna mesta, ki se prvi~ uporabljajo ali spremenijo po 31. decembru 2000! Z leti pu{~ajo delovna mesta z ra~unalnikom zelo neugodne posledice, in ve~ kot {tiri ure trajajo~e delo z ra~unalnikom v EU `e uvr{~ajo med zdravju {kodljiva dela, kljub temu da veljajo taka delovna mesta za navidezno ne{kodljiva zdravju. Na [vedskem so celo sprejeli predpis, ki nose~nicam omogo~a, da brez posledic zavrnejo delo za ra~unalnikom. Raziskave so pokazale, da pi{~an~ji zarodki, 50 centimetrov oddaljeni od zaslona, poginejo najpozneje po sedmih urah! Zato ni odve~ dodati, da bi bilo treba pri delu s slikovnimi zasloni bolj upo{tevati dolo~bo 2. ~lena Pravilnika, ki dolo~a, da delovno mesto z zaslonom ne sme pov-zro~iti nevarnosti za po{kodbo ali zdravstvenih okvar delavca. Deloda- jalec mora izvajati ukrepe, da bi pre-pre~il nevarnosti pri delu, in v 6. ~le-nu ZVZD je navedeno ve~ temeljnih na~el za izvajanje ukrepov, med drugim: izogibanje tveganjem, obvladovanje tveganj pri njihovem viru, prilagajanje tehni~nemu napredku, itd. V primeru dela s slikovnim ekranom bi to pomenilo namestitev varovalnih filtrov na ra~unalni{ki zaslon, ki bi ustavili {kodljiva sevanja, ali pa nadomestitev zaslonov s takimi, ki oddajajo zelo majhna zdravju {kodljiva sevanja (npr. LCD ekrani). Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in/ali mutagenim snovem (Ur.l. RS {t. 38/2000) dolo~a obveznosti delodajalca, ki jih mora upo{te-vati v delovnem procesu, ~e se nevarne snovi, navedene v prilogah Pravilnika, uporabljajo ali spro{~ajo v delovnem procesu. Mejne vrednosti rakotvornih in/ali mutagenih snovi ne smejo presegati mejnih vrednosti, dolo~enih v prilogah, vendar mora delodajalec zagotoviti meritve koncentracij nevarnih snovi {ele v rokih, ki ne smejo biti dalj{i od treh let (maj 2003). Rakotvorne in/ali mutagene snovi mora delodajalec v delovnem procesu zamenjati z nenevarnimi ali manj nevarnimi snovmi, ~e pa to ni mogo~e, mora zmanj{ati njihovo uporabo do najmanj{e mo`ne mere (10. ~len). Pravilnik je za~el veljati sredi maja 2000, za~ne se uporabljati 1. januarja 2002, razen 11. ~lena, ki je za~el veljati novembra 2000, devet ~lenov je za~elo veljati takoj. Stik ljudi z zdravju nevarnimi substancami je izredno velik tudi v delovnem okolju, ne da bi za to sploh vedeli, raziskave pa so pokazale, da ima ve~ina rakastih obolenj izvor v delovnem okolju. V prilogah navedene rakotvorne in/ali mutagene snovi so nam ve~inoma neznane, navedene so tudi bolj znane nevarne snovi: prah bukovega in hrastovega lesa, azbest, izpu{ni plini diesel motorjev, bencin, posebej njegova sestavina benzen, butan, vinilklorid … Ve~ina snovi je rakotvornih in mutagenih, na primer azbest je rakotvoren, ni pa mutagen, kar pa ne pomeni, da je manj nevaren, saj poleg raka lahko povzro~i tudi azbestozo. Za rakastim obolenjem pa lahko ~lovek oboli `e pri eni sami izpostavljenosti azbestu, in tako je pri vseh rakotvornih in mutagenih snoveh! Zato mejne vrednosti izpostavljenosti rakotvornim in/ali mutagenim snovem niti najmanj ne zagotavljajo varnosti, temve~ nasprotno, ena sama molekula toksina lahko povzro~i mutacijo, katere posledica je rak! Mejne vrednosti pa so zanemarljive, denimo v prilogi II je za 2,3,7,8-tetraklorodibenzo-p-dioksin - tiso~krat bolj strupeno snov od zloglasnega arzenika -, navedena rakotvornost in mutagenost pripravka, ki vsebuje `e 0,0000002 masnega odstotka te snovi! NAJPOMEMBNEJ[A NOVOST ZVZD Pravilnik o na~inu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (Ur.l. RS, {t. 30/2000) je ena najpomembnej{ih novosti nove zakonodaje s podro~ja varnosti in zdravja pri delu. Izjavo o varnosti z oceno tveganja mora na predpisan na~in in v predpisani obliki izdelati vsaka gospodarska dru`ba ne glede na velikost. Skrajni rok za izdelavo izjave je 27. julij 2001 (dan potem pa je rok polne uveljavitve novega ZVZD). Cilj ocene tveganja je zagotoviti, da se nih~e ne bo po{ko-doval ali zbolel zaradi zaposlitve na delovnem mestu. Z oceno tveganja ugotovimo, ali so storjeni vsi ukrepi, da je preostalo tveganje zaradi obsto-je~ih nevarnosti na delovnem mestu {e dovolj sprejemljivo. Kot primer, elektrika lahko nekoga ubije, vendar je tveganje zaradi elektrike v pisarni manj pomembno, ~e so deli pod napetostjo izolirani, ohi{ja pravilno ozemljena in delavci pravilno pou~eni. V tem pomenu je ocena tveganja dopolnilo in sestavni del politike kakovosti vodenja podjetja in skladna s standardi serije ISO 9000 in ISO 14000. @e v ZVZD in posameznih novih pravilnikih je navedeno, da mora biti izdelana izjava, v tem Pravilniku pa je dolo~ena vsebina izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja. Opredeljene so vrste nevarnosti, ki obstojajo pri delu na delovnem mestu, in so povezane z naslednjimi dejavniki: mehanskimi; dejavniki v zvezi z na~inom dela in razporeditvijo delovnih mest; z elektri~no energijo: neposredni dotik z nezavarovanimi deli pod napetostjo, neizo-lirani prosti vodi, tokovni odjemniki …, neposredni dotik z zavarovanimi deli pod napetostjo: transformatorske postaje, viskonapetostne celice, kompenzacijske naprave, elektroomarice ..., posredni dotik z opremo vezano na elektri~no energijo, stati~na elektrika, udar strele, oblo~ni plamen; nevarnimi snovmi; fizikalnimi dejavniki; biolo{kimi dejavniki; ekolo{ki-mi razmerami; pa tudi z razmerjem delavca do delovnega mesta: motivacija za varno delo, ergonomskimi de- 41 slovesna [E 42 javniki ...; psiholo{kimi dejavniki: in-tezivnost dela, monotonija, osamljenost delovnega mesta, konfliktni odnosi, sodelovanje pri odlo~anju ...; organizacijo dela: sistem izmen, no~no delo, vzdr`evanje opreme, vklju~no z varnostno opremo ...; drugimi dejavniki: delo za okenci pri poslovanju s strankami, neugodne vremenske razmere, popolnost programske opreme … Glede na raven tveganja mora delodajalec dolo~iti potrebne ukrepe in odgovorne osebe, kot so zamenjava nevarnih snovi z manj nevarnimi, daljinsko vodenje procesov, kadrovanje ustreznih delavcev, ergo-nomske spremembe, spremembe organizacije dela … V {tirih prilogah Pravilnika so navedene posebne oblike izjave o varnosti za nose~e delavke in za delavke, ki so pred nedavnim rodile ali ki dojijo, izjave o varnosti za male delodajalce, ter izjava o varnosti za kmete. Tudi kmetje morajo podati izjavo o varnosti z ocenjevanjem tveganja, kar bo imelo koristne posledice za ne samo izvajalce kmetijske dejavnosti, pa~ pa, upajmo, posledi~no tudi za u`ivalce kmetijskih pridelkov. V izjavi za varnost bo kmet moral opisati kemikalije (pesticidi …), ki jih uporablja, s tveganjem, ki ga zanesljivo predstavljajo ne le izvajalcu kmetijske dejavnosti, ampak tudi okolju in pridelavi hrane. IZVAJANJE NOVIH PREDPISOV JE V PRID VSEM Delodajalcem lahko izvajanje novih predpisov povzro~i ve~je stro{ke, toda tako gledanje je zelo kratkoro~no. Dolgoro~no se izvajanje predpisov delodajalcu spla~a (manj po{kodb pri delu, manj odsotnosti z dela, ve~je zadovoljstvo zaposlenih, ne nazadnje manj{i prispevki za diferencirano prispevno stopnjo za primer po{kod-be pri delu ali poklicne bolezni, ki se bo pri~ela obra~unavati najpozneje v letu 2003). Zanesljivo pa se pri izvajanju predpisov o varnosti in zdravju pri delu izpla~a tudi sodelovanje zaposlenih in njihovih delavskih pred-stavni{tev (sindikata in sveta delavcev), kajti po novem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bo leta 2003 delodajalec lahko delovnega invalida odpustil tudi ~e je odgovoren za njegovo invalidnost! SLAVKO RENKO In@enirji elektroenergetike nosilci vodenja in upravljanja procesov Veselje je deliti radost ob koncu `ivljenjskega projekta in dobe, ki je zaznamovala na{e skupne poti. Kot eden izmed {tudentov lahko zapi{em, da je bil to ~as novih spoznanj, pridobivanja znanja v zrelih letih in prijateljskih snidenj. Dragi kolegi {tudentje, sre~evali smo se na {tudij-skih sopotjih z `eljo, odkriti logiko povezav in medsebojnih odvisnosti elektroenergetike, pri izobra`evanju iz prakse za prakso. Nova znanja, znanstva in pogledi, pridobljeni pri znanstvenem podajanju in prakti~nih spoznanjih, ter in`enirsko razmi{ljanje nas bo {e bolj utrdilo pri globljem pogledu v prihodnost. In`enirji elektroenergetike bomo nosilci vodenja in upravljanja procesov v elektroenergetiki. s lovesna podelitev diplom diplomantom tretje generacije Vi{je strokovne {ole za elektroenergetiko je bila 20. decembra 2000 v Ljubljani. [e zad-nji~ je 71 diplomantom spregovoril predavatelj in pomo~nik direktorja Elesa dr. Janez Hrovatin in poudaril povezanost Slovenije z evropskim elektroenergetskim sistemom. »Slovenska elektroenergetika je del zahodne Evrope, ne samo formalno, temve~ s tehnolo{ko povezavo delujemo v interkonekciji UCTE. Prvi za~etki sodelovanja segajo v leto 1976, polnopravni ~lani te vrhunske, kakovostne elektroenergetske organizacije, smo postali leta 1985. Na{a obratovalna navodila v proizvodnji, prenosu, distribuciji elektri~ne ener- gije in v elektroenergetskih postrojih so prilagojena evropski regulativi. Gospodje in`enirji, postali ste del elektroenergetskega sistema in njegov pomemben ~len. S svojimi izpiti iz projektiranja, tehni~ne regulative, spoznavanja karakteristik delovanja elektroenergetskih sistemov in poznavanja procedur dela podjetij, pod-jetni{kega mened`menta ter jezika, ki je danes nujen za sledenje ogromnih revolucionarnih sprememb v organizaciji, politiki in tehnologiji, ste pokazali svojo usposobljenost za prak-ti~no uporabo znanj v delovnem procesu. Slovenska elektroeneregetika ra~una na vas, vi{ja strokovna izobrazba je novo izhodi{~e na va{i poklicni poti. S tem so povezane neka- tere pravice, dobri ob~utki, pa tudi nekatere obveznosti. Nove razmere vam bodo v marsi~em spremenila va{o nadaljnjo strokovno kariero, vendar le, ~e jo boste negovali in stalno izpopolnjevali. Postanite nosilci slovenske elektroenergetske prihodnosti na prvi bojni liniji, kajti le-ta je pomembna za uspeh ne le slovenske elektroenergetike, temve~ slovenskega elektrogospodarstva kot celote,« je dejal dr. Janez Hrovatin. Vi{ja stokovna {ola za elektroenergetiko deluje kot organizacijska enota v okviru Izobra`evalnega centra Elek-tro Slovenija. Vodja ICES Milan Ste-bernak je povedal, da je glede na {te-vilo diplomantov in {tevilo vpisanih, VS[E postala ena izmed uspe{nej{ih Vi{jih strokovnih {ol. »Z dana{njo diplomo ste si pridobili poklic in`enir - in`enirka elektroenergetike. Ta vam ponuja nove prilo`nosti in mo`nosti, ki jih bomo lahko vsak na svoj na~in izkoristili, odvisno kam vas bo pot zanesla. V na{em izo-bra`evalnem centru bomo pripravili {e vrsto izobra`evalnih programov, kjer si boste lahko pridobivali nadaljnja znanja. ^estitam vam za ta izredni uspeh in `elim, da boste uspe{ni tudi na novih delovnih mestih, kjer boste uporabili pridobljeno znanje,« je dejal Milan Stebernak. Vi{je{olski program ICES izvaja `e peto leto, v Ljubljani in Mariboru, povpre~no je bilo vpisanih 70 do 80 {tudentov, tretja generacija pa je bila naj{tevil~nej{a s kar 87 vpisanimi. V tej generaciji je v roku diplomiralo 63 {tudentov, kar je 74-odstotni uspeh. Sicer pa je doslej skupno na {oli diplomiralo `e 193 {tudentov od 234 vpisanih treh generacij, kar pomeni 82-odstotni uspeh. » To je zelo dober uspeh in k temu je pripomoglo ve~ dejavnikov. Posebno zavzetost in va{ resen pristop k {tudiju. Va{ cilj je bil dokon~ati {tudij v rednem roku in poglobiti znanje za redno opravljeno delo na delovnem mestu, pridobiti mo`nost napredovanja, pa tudi osnovo za nadaljnje izobra`evanje. Opazna je bila visoka strokovnost in zavzetost predavateljskega zbora za dosego izobra`evalnih ciljev. Moram oceniti tudi pozitiven odnos in vodenje kadrovske politike v samih podjetjih do izobra`evanja svojih delavcev, njihov razumevajo~ odnos do {tudentov v ~asu {tudija, od pla~ila {olnine, odsotnosti z dela, zagotovitve prakti~ne-ga izobra`evanja oziroma zagotovitve mentorstva vam {tudentom in nadalje strokovno in moralno podporo mentorjev v podjetjih, predvsem pri izdelavi seminarskih in diplomskih nalog. Moram re~i, da smo si tudi delavci {ole prizadevali za ~im bolj kakovostno delovanje {ole in organizacijo izobra`evalnega procesa ter seveda usklajevali mo`nosti in potrebe pri izvedbi in sprotno re{evali probleme za dobro sodelovanje s predavatelji in {tudenti. Pomembni pa se mi zdijo tudi sami odnosi med {tudenti. Va{a medsebojna pomo~ pri {tudiju, korektni odnosi med {tudenti in predavatelji ter med {tudenti in {olo, skratka klima, ki vlada na {oli, vse to je pozitivno vplivalo na va{ uspeh. In ne nazadnje je pomembno tudi razumevanje in moralna podpora va{ih dru`in, saj je bilo le tako mogo~e do-kon~ati {tudij ob delu in v rednem roku. Cilj {ole je dose`en, saj smo dvignili izobrazbeno raven za kakovostno opravljanje dela na podro~ju elektroenergetike, udele`encem izo-bra`evanja bomo omogo~ili osebni razvoj in mo`nost napredovanja,« je v svojem nagovoru poudarila ravnateljica Anka Bandur in se {e enkrat zahvalila vsem, ki so sodelovali pri pripravi in sami izvedbi izobra`eval-nega programa. Igor Sever, predstavnik mariborskih {tudentov, pa je v imenu tretje generacije diplomantov dejal: »Z da-na{njim dnem na pragu novega ti-so~letja kon~ujemo pomembno obdobje v svojem `ivljenju. Dosegli smo svoj cilj, ki smo si ga zadali pred dvema letoma. Postali smo in`enirji elektroenergetike. Na{ trud in odrekanje je danes popla~ano in sre~ni smo zaradi tega. S svojim delom se bomo trudili upravi~iti tudi va{ trud, drage predavateljice in predavatelji. Vsem vam in seveda ravnateljici ter tudi tistim, ki ste na kakr{ni koli na~in sodelovali pri izvajanju na{ega {tudija, pa bi `elel danes, ko imam to pri-lo`nost, povedati: Iskreno hvale`ni smo vam za vsa va{a prizadevanja, da ste nas pripeljali do na{ega cilja. Za korekten odnos in za spodbujanje iskrena hvala. Prepri~an sem, da se z dana{njim dnem na{e poti ne razide-jo, upam in `elim si, da se bomo sre~evali pri re{evanju problematike na strokovnem podro~ju, da bomo lahko uporabili svoje pridobljeno znanje in upravi~ili va{e zaupanje.« DRAGO PAPLER Najbolj slovesen trenutek je zagotovo bil, ko je ravnateljica Anka Bandur ob asistenci Albince Suhadolc podelila diplome 71-im in`enirjem, 63-im iz redne tretje generacije in osmim iz predhodnih generacij. ^estitkam so se pridru`ili profesor dr. Janez Hrovatin, vodja ICES Milan Stebernak, predsednica {tudijske komisije Marija Klemen~i~ in kordinator dela v Mariboru Miroslav Pre{eren. 43 RAZPIS ZA VPIS V 1. LETNIK VI[JE STROKOVNE [OLE ZA ELEKTROENERGETIKO V [TUDIJSKEM LETU 2001/2002 ELEKTRO-SLOVENIJA, d.o.o. Izobra`evalni center elektrogospodarstva Slovenije Vi{ja strokovna {ola za elektroenergetiko Hajdrihova 2, 1001 Ljubljana tel. 01/4742 631, 4742 634 faks: 01/4742 502 elektronska po{ta: spletna stran: http://www.eles.si razpisuje: 80 vpisnih mest za izobra`evanje odraslih po programu za pridobitev vi{je strokovne izobrazbe ELEKTROENERGETIKA . Izobra`evanje bo organizirano v Ljubljani in Mariboru. Vpisni pogoji V program se lahko vpi{e, kdor je: - kon~al {tiriletno srednjo elektrotehni{ko {olo, gimnazijo ali ustrezni srednje{olski program po prej{njih predpisih - o ustreznosti takega programa odlo~a {tudijska komisija; - opravil delovodski ali mojstrski izpit na podro~ju elektrotehnike ali kon~al triletno srednjo poklicno elektrotehni{ko {olo in ima tri leta delovnih izku{enj ter opravi preizkus znanja iz slovenskega jezika s knji`evnostjo in matematike ali tujega jezika v obsegu, ki je dolo~en za poklicno maturo ali zaklju~ni izpit v srednjem strokovnem izobra`evanju. Predmeta, ki se upo{tevata pri to~kovanju, ~e je vpis omejen, sta elektri~ne instalacije in elektroenergetski sistemi (elektroenergetika) oziroma merjenje in regulacije ter digitalni sistemi in krmilja (elektronika); za kandidate, ki teh predmetov v srednji {oli niso imeli in izpolnjujejo vpisne pogoje, pa matematika in fizika (gimnazija). Posebni pogoj za vpis je sklenjena pogodba s podjetjem, ki bo {tudentu omogo~ilo prakti~no izobra`evanje in izvedbo diplomske naloge. Pogodbo v imenu {tudenta lahko sklene tudi {ola. Informativni dan bo v soboto, 10.2.2001, ob 10. uri, v prostorih Elektro-Slovenija (IV. nadstropje, dvorana C), Hajdrihova 2, Ljubljana. Rok za oddajo prve prijave (obrazec1,253), ki jo po{ljete na naslov {ole, je 8. marec 2001. Obrazec dobite v ve~jih papirnicah in knjigarnah. 44 Podrobnej{e informacije dobite na {oli in na internetni strani. na obisku pri Miranu Raj{pu Krvodajalstvo IvMAkrvi Miran Raj{p je lani kri daroval `e stoti~. Miran Raj{p sodi med redke v Sloveniji, ki so kri darovali `e stoti~ in tako re{ili `e marsikatero `ivljenje. Tudi druga~e je Slovenija v samem svetovnem vrhu po {tevilu krvodajalcev, ~eprav potrebe po krvi v zadnjih letih mo~no nara{~ajo, samo {tevilo krvodajalcev pa se zmanj{uje. Miran Raj{p je svojo poklicno pot za~el kot monter za omre`je pri Elek-tro Maribor, jo nato nadaljeval kot monter za daljnovode pri tedanjem Elektroprenosu, zadnjih petnajst let pa dela kot dispe~er Dravskih elektrarn. Povod za tokratni obisk pa ni bilo njegovo delo, temve~ povsem druga in zelo humanitarna dejavnost - krvodajalstvo. Mirjan Raj{p je na-mre~ konec minulega leta daroval kri `e stoti~, kar je nedvomno zavidljiva {tevilka in vseh pohval vredno dejanje. Kot nam je povedal, je bila redna krvodajalka `e njegova mama, sam pa je prvi~ kri daroval, ko je bil star osemnajst let. Kaj je bil pravzaprav tisti razlog, da se je odlo~il za tovrstno dejavnost, se niti ne spomni, poleg tradicije v dru`ini pa je zagotovo k tej odlo~itvi precej prispevalo tudi dejstvo, da se je gibal v krogih, kjer je bilo precej rednih krvodajalcev. Spominja se, da se je v prvih letih ob krvo- dajalskih akcijah zbralo tudi ve~ kot sto ljudi in je bilo treba na odvzem krvi ~akati v vrstah, kar je povsem druga~na slika kot danes, ko hodniki na teh oddelkih pogosto samevajo. Predvsem pogre{a ve~ji odziv mladih in tudi njegova `elja je, da bi se mu v podjetju v krvodajalskih akcijah pri-dru`ilo ve~ mlaj{ih sodelavcev in kolegov iz drugih elektroenergetskih podjetij, pri ~emer pa bi lahko ve~ storila tudi podjetja sama. Dejstvo je namre~, da je veliko podjetij iz var~e-valnih razlogov ukinilo dvodnevne proste dni za krvodajalce, ponekod pa jim celo ne priznajo niti enega. Veliko bi lahko k ve~jemu zanimanju za krvodajalstvo prispevala tudi dr`a-va s sistemom dodatnih spodbud in ugodnosti, vendar pa po njegovem mnenju te prostovoljne dejavnosti nikakor ne bi smeli komercializirati. Sicer pa je, kot pravi, za krvodajalstvo sku{al pove~ati zanimanje tudi v lastnem okolju, pri ~emer mu je povsem uspelo prepri~ati le enega sodelavca, ki ga zdaj na krvodajalskih akcijah tudi pogosto spremlja. Prav tako je sku{al vzpostaviti stike tudi z drugimi krvodajalci v podjetju, ki jih je kar nekaj, a so bili poskusi, da bi se organizirali v krvodajalsko dru{tvo za zdaj neuspe{ni. Glede bojazni posameznikov, da bi se lahko s krvodajalstvom ali pa od krvodajalcev kakorkoli oku-`ili, pa Miran Raj{p zagotavlja, da ni nobenih bojazni, saj so vsi krvodajalci podvr`eni zelo strogim pregledom in vsem varstvenim ukrepom. Tako je pred vsakim darovanjem krvi treba izpolniti obse`en vpra{alnik o {tevil-nih tudi zelo intimnih vpra{anjih, nakar sledi tudi temeljit zdravni{ki pregled in sama analiza krvi, s katero se ugotavlja tudi njena kakovost. Sam sodi v krvno skupino A pozitivna, ki je sicer zelo pogosta (imelo naj bi jo okrog 40 odstotkov ljudi), vendar zato tudi bolj iskana. Tako je moral, kljub temu, da sodi med redne krvodajalce, ki kri darujejo do {tirikrat na leto, `e nekajkrat tudi na urgentni odvzem. Kot `e re~eno, si najbolj `e-li, da bi se mu pri izkazovanju razumevanja za `ivljenje drugih pridru`i-li tudi mladi. Pri tem pa bi nas vse morala vedno spremljati misel, da danes kri potrebuje nekdo drug, jutri pa jo bomo mogo~e `e sami. BRANE JANJI] 45 z mi{ko po internetu LETO 2001 Pred kratkim smo lahko dosledni {tevci let kon~no praznovali prehod v novo tiso~letje, zato je pravi trenutek, da se malce ozremo na dogajanje v ra~unal-ni{tvu in internetu na prelomu stoletja. V letu 2000 se je razpo~il milni me-hur~ek navideznega uspeha novih internetnih podjetij vrste .com - pikakomov -katerih borzne vrednosti so ve~ let vrtoglavo rasle. D 46 eprav so nekateri ekonomisti in tr`ni analitiki `e dolgo opozarjali na nenaravni pojav, da delnice podjetij, ki stalno prina{ajo zgolj izgubo, pridobivajo pri borzni vrednosti, je bil propad pikakomov za {tevilne vlagatelje pravcati pretres. A {kripati je za~elo tudi drugje v industriji visoke tehnologije, tudi na podro~ju osebnih ra~unalnikov in njihove programske opreme. V zadnjem mesecu so skoraj vsi veliki proizvajalci PCjev, kot so H P, Compaq, Dell in Gateway, objavili ni`je trimese~ne zaslu`ke od pri~akovanih. Ena od svetlih izjem je bil velikan IBM, ki krize v proizvodnji osebnih ra~unalnikov ni ob~util prav dosti zaradi svoje prostrane de- javnosti, katere velik dele` obsegajo informacijske storitve. Tudi polo`aj dru`be Apple, ki je zadnjih nekaj let do`ivljala preporod pod vodstvom Stevea Jobsa - njenega ustanovitelja - ni preve~ ro`nat. Apple je eden izmed zadnjih proizvajalcev ra~unalnikov, ki so alternativa izdelkom z Microsoftovo in Intelovo podstatjo. Vpra{anje pa je, ali bodo njegovi »maci« dolgoro~no pre`iveli prihajajo~e suhe gospodarske ~ase. Ko `e govorim o Intelu: srce vsakega ra~unalnika je procesor in najve~ji proizvajalec osrednjih obdelovalnih enot (CPU) na svetu je prav dru`ba Intel, ki pa tudi sama ne pre`ivlja najprijetnej{ih poslovnih trenutkov. V zadnjih dvanajstih mesecih je imela smolo pri prenosu tehnologije iz razvoja v proizvodnjo. Zadnja `rtev je tako opevani novi procesor pentium 4, ki pa zaradi visoke cene in premajhnih zmogljivosti {e ni navdu{il proizvajalcev PCjev. Ti raje {e naprej mno`i~no naro~ajo pentiume III in cenej{e Intelove celerone, hkrati pa tudi zelo priljubljene in cenovno ugodne procesorje dru`be AMD, ki Intelu ~edalje uspe{neje ska~e v zelje. Industrija osebnega ra~unalni{tva je, tako na splo{nem porabni{kem trgu kot tudi na trgu za poslovno rabo, v rahli krizi. Eden od vzrokov se skriva v upo~asnjevanju celotnega ameri{ke-ga gospodarstva, ki se lahko letos prelevi celo v nazadovanje oziroma recesijo. Dejstvo je, da so ljudje in podjetja manj pripravljeni, da bi zapravljali denar za novo opremo, ker jih bolj skrbi za prihodnost. Poleg tega lahko danes strojno opremo, staro poldrugo leto, {e vedno brez te`av uporabljamo. Na trgu se {e ni pojavil nov rod mno`i~nega programja, ki bi za izvajanje zahteval nekajkrat hi-trej{e ra~unalnike. Tudi v Sloveniji se `e ka`ejo prvi znaki zasi~enosti trga, saj dva milijona ljudi, kljub dokaj visoki ravni `ivljenja, ne more pokupiti ve~ ra~unalni{ke opreme, kakor, denimo, enako {tevilo Kanad~anov ali Kalifornijcev. Med velikimi programi, ki so bili tr`no uspe{ni v letu 2000, ka`e omeniti kralja med operacijskimi sistemi za peceje - Microsoftov Windows 2000 - in brezpla~ni oziroma poceni operacijski sistem GNU/Linux, ki je zlasti primeren za uporabo v u~inko-vitih stre`nikih in v osebnih ra~unal-nikih poznavalcev. Pohvaliti je treba cel niz manj{ih priro~nih in uporab- nih programov za za{~ito in upravljanje ra~unalnikov ter orodij za spletni razvoj, medtem ko se na trgu ogromnih sve`njev pisarni{kih orodij ni zgodilo prav dosti. Sunov StarOffice je {e vedno odli~na re{itev za Linux, Microsoft pa mrzli~no pripravlja naslednjo razli~ico svoje pisarne - Office 10, za katero pa ni povsem jasno, ali jo bodo ljudje res tako mno`i~no kupovali kot, denimo, Office 97 ali 2000. ^edalje ve~ uporabnikov PC-jev je namre~ prepri~anih, da lahko popolnoma brez te`av shajajo z nekaj let starim urejevalnikom besedila ali preglednico in da jim ni treba vsakih 18 mesecev pla~ati po 300 ali 500 dolarjev za najnovej{o razli~ico pisar-ni{kega sve`nja. Kljub vsemu pa je trg osebnega ra~unalni{tva le imel nekaj hitro ra-sto~ih podro~ij - zlasti za prenosne napravice za predvajanje zvo~nih posnetkov MP3 in za ro~ne oziroma dlan~ne (palmtop) ra~unalnike. Med zelo uspe{ne predvajalnike MP3 se te dni uvr{~a Creative Nomad Jukebox, ki ima vdelan »klasi~ni« ra~unalni{ki disk s 6 GB, na katerega lahko shranimo tudi do 100 ur svojih priljubljenih skladb, zajetih s plo{~ CD! Pri dlan~nikih je operacijski sistem Palm OS krepko zasen~il Windows CE. [tevilni poslovni uporabniki v ZDA, ~edalje ve~ pa tudi pri nas, `e uporabljajo dlan~nik za ravnanje z osebnimi in poslovnimi podatki, ko so zunaj pisarne. Prenosno ra~unal-ni{tvo se bo zares za~elo zlivati z mobilnimi omre`ji in internetom letos, ko naj bi na trg pri{li prvi modeli dlan~nikov Palm, Handspring in tudi japonskih proizvajalcev, ki bodo imeli vdelano vezje GSM za mobilno telefonijo in prenos podatkov. Kaj bi vam lahko svetoval pri le-to{njih nakupih? ^e imate namizni ra~unalnik s pentiumom z najmanj 300 MHz takta, ga lahko mirno zamenjate {ele konec leta. ^e kanite kupiti drag mobilni telefon za poslovno rabo, po~akajte {e vsaj pol leta, da boste dobili model, ki omo-go~a kratkose`ne brez`i~ne povezave po standardu Bluetooth. Z njim boste lahko povezovali svoj mobilnik z dlan~nikom, PCjem ali celo tiskalnikom na razdalji nekaj metrov v pisarni ali nekaj deset metrov na prostem. DAVID PAHOR 528 zanimivosti COGEMA LA HAGUE (httpdlwww. cogemalahague. com/) Pri družbi Cogema nas pozdravi filmček Flash z napisom »Nič ne skrivamo«, ki me malce spominja na kako besedilo iz televizijske nanizanke Dosjeji X. No, gre za bogato oblikovano spletišče s toplimi pastelnimi barvami in večpredstavnimi zmožnostmi. Že povezava »All in Real Time« (Vse v resničnem času) nam prikaze sliko središča, na kateri lahko Mikamo posamezne kraje in spremljamo dogajanje prek spletnih kamer. Zakaj se zdi družbi taka »odprtost« pomembna? COGEMA-La Hague je francosko industrijsko središče blizu Cherbourga ob Rokav skem prelivu, ki so ga ustanovili leta 1966 za predelavo izrabljenega jedrskega goriva. V njem dela kar 6.000 ljudi, saj predeluje gorivo iz številnih evropskih in azijskih jedrskih reaktorjev in je največji tovrstni komercialni obrat na svetu. Pri predelavi goriva Cogema razdvoji in obdela posamezne sestavine, kot sta uran in plutonij, ali pa jih trajno izloči kot gradiva, ki niso primerna za nadaljnjo uporabo. Ti končni odpadki vsebujejo skoraj vso radioaktivnost izvirnega izrabljenega goriva. Cogema vrača reciklirani uran in plutonij, tako kot tudi odpadke, svojim strankam v posameznih državah. Te uporabljajo reciklirano gorivo v posebnih jedrskih elektrarnah, ki so še posebej pomembne za z naravnimi viri ne preveč bogate države, kot sta Francija in Japonska. hpert, bnparttal Mnfhrts «i nrcry m ov ikiilfHQn-nxi'.DiAw A3 'twFnvwb«! WHAT CAR? (httpdlwww. whatcar. com/) Ker si občasno radpreženem sivino vsakdanjika, tu in tam obiščem katero od avtomobilističnih spletišč. Med najboljše sodi elektronska izdaja ene od najbolj priljubljenih britanskih revij What Car?. Prednost tega kraja pred drugimi je, da premore zelo bogat arhiv cestnih preskusov vozil v rubriki Road Test in dnevno sveže novice. Poleg tega si lahko ogledamo posebne spletne reportaže o udobnosti avtomobilov, o novem audijuA4 ali pa o otroških varnostnih sedežih. Kraj je oblikovan zelo enostavno, vendar vsebuje veliko besedilnega gradiva, po katerem lahko poizvedujemo z iskalnim poljem. Zgodi se, da se posamezne strani nalagajo precej počasi, vendar se splača počakati. Priporočam vsem ljubiteljem pločevine, ki raje zapravljamo denar za hitro pokvarljivo blago na štirih kolesih namesto za tretji pokojninski steber. DANSKA ZARADI ZDRUŽITVE ODPUSTILI ŠTIRISTO LJUDI Elsam, operater omrežja in proizvajalec energije iz zahodne Danske, je konec lanskega leta naznanil, da bodo odpustili 370 zaposlenih, saj želijo do leta 2003 povečati dobiček. Junija seje to podjetje namreč združilo s šestimi elektroenergetskimi podjetji, zato je v novem podjetju zdaj preveč zaposlenih. Večina jih je delo izgubila že januarja lani. Pred odpuščanjem je bilo v podjetju takoj po združitvi zaposlenih 1.800 ljudi, do konca leta je službo izgubilo sto ljudi, z novim odpuščanjem pa bo število zaposlenih padlo na 1.300. FINSKA NOVI PORABNIKI IZ DANSKE Finsko podjetje Nordoestfyns Elforsyning želi prodreti na danski trg zato se te dni pogajajo o deležu, ki naj bi jim ga odstopilo tamkajšnje podjetje, ki trguje z energijo, Groen Synergy, upajo pa na 40-odstotni delež. Dogovorili naj bi se do konca februarja. S tem bi dobili Finci neposreden dostop do danskih porabnikov, Groen Synergi, ki ima mnogo več porabnikov — zdaj jih oskrbujejo 14 tisoč- pa v nasprotju s tem upa na partnerja, s katerim bo lahko dobil večji delež na Finskem, kot jim ga lahko ponudi podjetje Nordoestfyns Elforsyning. FRANCIJA IZGUBE DOMA, PRIDOBITVE V TUJINI Electricite de France je od odprtja trga februarja 2000 izgubila 45 industrijskih porabnikov, ki imajo skupaj v lasti 60 industrijskih enot, skupaj pa porabijo 5 TWh električne energije na leto. Ti porabniki so se z liberalizacijo trga odločili večinoma za nemška elektroenergetska podjetja. Tako je hamburski HEW pridobil za 1 TWh novih porabnikov, pa tudi E.on, RWE in belgijski Electrabel so se prebili čez francosko mejo. Po drugi strani pa je tudi Electricite de France pridobilo nove porabnike v tujini, največ v Veliki Britaniji, skupno pa izvažajo štiri TWh električne energije. Podjetje zdaj oskrbuje s 150 TWh električne energije 1.330 enot, načrtujejo pa, da bodo to število povečali na 2.420 enot. stoletje elektrike Bohinjski ob^ini v zgodovinskem arhivu Arhiv pojmujem kot najve~jo dokumentarno dragocenost ~asa, ki jo zapu{~amo zanamcem. Zato gojim spo{tljiv odnos do njega. Dokumenti so sopotnik dogodkov in avtenti~ni poro~evalci ~asa, v katerem so nastali. Kot ~asovni stroj me je arhiv popeljal v minuli ~as in segel sem v zakladnico pisanih, risanih, tiskanih, fotografiranih, filma-nih, magnetno, opti~no ali kako druga~e zapisanih dokumentov. Kak{no bogastvo preteklosti, ki ga cenijo le redki. Z 48 godovinski arhiv Ljubljana se je razvil iz Mestnega arhiva ljubljanskega, ustanovljenega leta 1898. Od leta 1966 se je obmo~je delovanja mestnega arhiva postopoma {irilo na vso osrednjo Slovenijo, vse od Jesenic, Ljubljane in njene okolice do Idrije, Novega mesta in Metlike. Prvega oktobra 1973 se je Mestni arhiv Ljubljana preimenoval v Zgodovinski arhiv Ljubljana. Danes obsega sedem enot, ki hrani 2500 fondov oziroma 7000 teko~ih metrov gradiva. Arhivske dokumente zgodovinski arhiv zbira, ureja in varuje ter omogo~a njihovo uporabo. Pri raziskovanju elektrifikacijske zgodovine je {e precej nepopisanih listov z vidika ljudi kot novih potro{nikov elektrike med obema vojnama. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana, enoti za Gorenjsko v Kranju, sem za~el prebirati in odkrivati ohranjeno ob~insko zgodovino bohinjskih ob~in. @al je arhiv ob~ine Bohinjska Bistrica s hi{o vred med vojno pogorel, fascikli, dokumenti in zapisniki sej ob~ine Bohinjska Srednja vas pa prina{ajo marsikatero zanimivost. VODNA KONCESIJA Kranjske deželne elektrarne so zaprosile za po podelitev vodopravne koncesije in za obratovalno dovoljenje za svojo elektrarno v Savici, občini Bohinjska Bistrica in Srednja vas. Okrajni glavar v Radovljici dr. Vav-potič je objavil razglas št. 13979/23, 8. avgustal923 in na podlagi določb vodnopravnega zakona za deželo Kranjsko ter obrtnega reda razpisal komisijonelen ogled in obravnavo na licu mesta pri električni centrali 22. avgustal923- O njem so bili obveščeni vsi interesenti in mejaši s pozivom, da podajo svoje morebitne ugovore. Glavarstvo je po obravnavi izdalo zaprošeno dovoljenje. POSTAVITEV VAŠKIH LUCl Na 1. seji občinskega odbora župani-je Srednja vas v Bohinju, ki mu je županoval Jožef Sodja, 17- januarja 1925, je odbornik Matevž Urbane predlagal novo električno luč pred Vdolnekom; predlog je dobil 12 glasov. Predlog Martina Logarja za po- stavitev luči pred Znidrajem je podprlo 13 odbornikov. Za predlog Martina Hribarja za postavitev luči pred Bajdram je glasovala večina prisotnih obornikov. OBČINSKI SVET 0 CENI ZA ELEKTRIČNO RAZSVETLJAVO Občinski odbor Srednja vas je na 2. seji, 26. aprila 1925, pod predsedovanjem župana Sodje soglasno sprejel končni občinski proračun za leto 1924. V točki slučajnosti je odbornik Ivan Hodnik iz Srednje vasi glede električne razsvetljave od Stare Fužine proti Sv. Janezu, predlagal: »Popustiti mora cene vodstvo elektrike.« Zelja po znižanih cenah se je ob obravnavi proračunov v poznejših letih še večkrat ponovila. PRIPRAVLJENOST OBČINSKEGA PREVZEMA ELEKTRARNE 27- decembra 1925 je bila prva, najpomembnejša točka 6. seje občinskega odbora v Srednji vasi posvečena Elektrarni v Bohinju. »Na tozadevni odlok velikega župana ljubljanske oblasti z dne 5- decembra 1925, številka 308 se je sklenilo, da je občina pripravljena sporazumno z občino Bohinjska Bistrica prevzeti elektrarno s pogoji, da se glede prevzema nadaljujejo ustni dogovori glede prevzemnih pogojev, ako pride do pravega sporazuma. Za tozadevni ustni dogovor se imenuje sledeče tri člane občinskega odbora, kateri pa niso pooblaščeni podpisati končnega sklepa brez odobritve občinskega odbora in sicer: župan Jožef Sodja, odbornik Janez Hodnik in odbornik Janez Mencinger.« Do prevzema ni nikoli prišlo, z elektrarno Bohinj so vsa leta med vojnama upravljale KDE. OSKRBA JAVNIH LOCl 00 STARE FOZlNE 00 SV. JANEZA Na 4. seji občinskega odbora v Srednji vasi, 21. novembra 1926, so govorili o turistični taksi. Občinski odbor je sprejel sklep, da na prenočnino od tujcev od vsake postelje za vsaki večer po 1 din, odstopi Olepševalnemu društvu za notranji Bohinj, ako prev- zame v oskrbo in obratovanje javne električne luči od Stare Fužine do Sv. Janeza. BREZPLAČNA ELEKTRIČNA LUC »Dopis Olepševalnega društva za notranji Bohinj od 31-5-1928 za vložitev prošnje na Sumsko upravo v Bohinjski Bistrici za postavitev električnih drogov proti hotelu Zlatorog se enoglasno odkloni s pripombo, da se ne sklene med občino in Sumsko upravo nikakega reverza, ker ima Šumska uprava že od centrale električno luč brezplačno,« so ugotovili na 3- seji občinskega odbora Srednja vas, dne 19- avgusta 1928. ZNIŽANJE MESEČNEGA PAVŠALA ZA POLOVICO V obravnavi okrožnic in odlokov, ki se nanašajo na sestavo in ustanovitev občinskega proračuna za leto 1932, so odborniki na seji občinskega odbora, 6. decembra 1931, obravnavali postavke dohodkov in izdatkov. »Električna javna razsvetljava se z ozi-rom na težko gospodarsko stališče zaprosi na Bansko upravo za znižanje vsaj 50 odstotkov mesečnega pavšala, sicer se nekaj luči, ki niso ravno neobhodno potrebne reducira,« so sklenili. RAČUN ZA JAVNO RAZSVETLJAVO OB JEZERO »Deželne elektrarne v Bohinjski Bistrici so nam dne 31. decembra 1931 dostavile račun v znesku 1.783 din. Od tega odpade na popravilo napeljave v Ukane 136 din, ki ga plača društvo. Ostanek 1646 din se je porabil za javno razsvetljavo ob jezeru. Najvišja postavka v tem so drogovi, ki jih je v lanskem letu dobavila elektrarna za zamenjavo slabih drogov na omenjenem vodu,« opisuje v dopisu z dne 11. maja 1932 predsednik Tujsko - prometnega in olepševalnega društva za notranji Bohinj N. Jeraj in prosi županstvo občine Bohinjska Bistrica, naj blagovoli poravnati račun za javno razsvetljavo, ker društvo ne razpolaga s takim zneskom, da bi zmoglo kriti stroške na progi ob jezeru. VLOGA ZA ZNIŽANJE PAVŠALA ZA ELEKTRIČNE LOCl Pogosto je bila na dnevnem redu električna javna razsvetljava, iz česar sklepamo, da z znižanjem cene niso uspeli. Na seji občinskega odbora sveta Srednja vas, 12. junija 1932 so se odločili, da napravijo vlogo na Bansko upravo, da naj se primerno na razmere pavšal od električnih luči zniža na splošno. CESTA 00 SAVICE NAJ BO JAVNA LAST Zupan Jožef Sodja je za točko 4. seje občinskega odbora 10. septembra 1933 predlagal uvrstitev ceste Zlatorog—Savica v banovinsko last. Občinski odbor je ugotovil, da je cesta od Zlatoroga do Savice iz gospodarsko, tujsko prometno strategičnih ozirov potrebna kot javna cesta. Ta cesta še ni proglašena za javno in je last Kranjskega verskega zaklada, uporablja pa se kot javna ter se nahaja v takem stanju, da odgovarja kot sposobna za uvrstitev v banovinske ceste. Na seji, dne 25- oktobra 1933, so konstituirali nov občinski odbor občine Srednja vas v Bohinju, srez Radovljiški. Dolžnosti sta si predala bivši predsednik Jožef Sodja in novi predsednik Janez Hodnik, med drugim pa so prečkali odlok Kraljeve banske uprave v Ljubljani št. V — 2185/2 z dne 2.10.1933 glede preureditve ceste Strgarjev graben — Savica in sprejetje ceste med občinske I. reda. REDUKCIJA OBČINSKIH LOCl »Glasom popisa javnih električnih luči je razvidno, da je 7 luči od Stare Fužine proti Sv. Janezu in v Ukancu 7 luči. Te luči se rabijo večinoma samo za letno sezono, sedaj v zimskem času pa ne. Zato naj se te luči začasno odklopijo po potrebi. Po vaseh ostanejo. Napravi se prošnja na Kranjske deželne elektrarne, utemelji položaj ogromnih izdatkov k javni razsvetljavi, da z ozirom na to, ker je proizvod v naši občini v čimer ni ni-kake obdavčitve od strani občine, da se s tem nam da prosto brezplačno javno razsvetljavo,« so sklenili odborniki pod četrto točko Redukcija električnih luči, na seji občinskega odbora Bohinjske Srednje vasi, dne 11. novembra 1934. V poznejših zapisnikih ni razvidno, ali so uspeli (?), o čemer dvomim. JAVNA ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA V PRORAČUNIH Za javno električno razsvetljavo so v občinskih proračunih namenili za 1936. leto 8000 din, za 1937- leto 7000 din, za 1938. leto 7000 din, za 1939- leto 1.750 din, za 1940. leto 2.000 in za 1941. leto 2.000 din. OŠTEVILČENE ŽARNICE V BOHINJSKI SREDNJI VASI Na 25- odborovi seji občine Bohinjska Srednja vas, 7¦ januarja 1940, so se odborniki pogovarjali o javni razsvetljavi. Iz zapisnika razberemo, da so glede javnih žarnic določili, da se naroči tekočina, ki se piše na steklo in številka zraven tako, da nihče ne more rabiti ukradenih občinskih žarnic. DRAGO PAPLER 49 4893 dru`abna kronika Gorenjski elektro glasbeniki GEG V dru`abni kroniki Elektro Gorenjske so se skozi obdobja zgodili {tevilni zanimivi dru`abni dogodki. Zaposleni so se poleg profesionalnega dela na razli~nih podro~jih elektro stroke ukvarjali tudi s kulturnimi poustvarjanji. Tokrat se bomo skozi dogodke leta 2000 spomnili na{ih elektro glasbenih izvajalcev, ki so zaznamovali na{a sopotja in nekoliko druga~e popestrili na{, sicer resen vsakdan. K ot nadzorni gradbeni in`enir je bdel nad gradnjo nove upravne stavbe Andrej Bergant in kot »dobri duh« skrbel za kakovostno in pravo~asno gradnjo. Za po`vi`gavanje na grad-bi{~u zahtevnega objekta skorajda ni imel ~asa, zato si je dal du{ka ob odprtju, namenjenem sodelavcem. ^e-prav je veljal, da v slu`beno-dru`ab-nih krogih ni pogosto prepeval, je po koncu uradnega dela prireditve, kjer se mu je za vsa prizadevanja in sodelovanje s posebno plaketo zahvalil direktor Elektro Gorenjske, d.d., mag. Drago [tefe, z veseljem in v veliko navdu{enje sodelavcev, zapel v novi avli ob spremljavi harmonikarskega dua. Slav~ek, kot sem klical Andreja Berganta, zaradi njegovega prepoz-Harmonikarja Ambro` Bogataj in Vili Bon~a ter Slakov pevec Andrej Bergant med nastopom v avli Elektro Gorenjske. navnega glasu pevca iz kvinteta Fantov s Praprotna, ki 35 let sodeluje z ansamblom Lojzeta Slaka, mi je ob novoletnem sre~anju z upokojenci Elektro Gorenjske dejal, da je tik pred izidom tudi glasbeni projekt, zgo{~enka, ki se imenuje, ne boste verjeli, Slav~ek. Sre~anja se je udele`il tudi Franci Grandovec, nekdanji in-kasant v Poslovni enoti Kranj, pevec kvinteta Gorenjci iz Naklega, zborovodja in kri{ki organist ter dobitnik Gallusovih odli~ij in Kurnikove plakete za negovanje slovenske ljudske in umetne glasbene poustvarjalnosti. Za dobro razpolo`enje sta z do-ma~imi vi`ami poskrbela v harmoni-karskem duu brez imena, mladi elek-tro in`enir v Projektivnem biroju Ambor` Bogataj, pred leti ve~kratni gorenjski prvak v frajtonarici in dobitnik visokih mest na slovenskem tekmovanju harmonikarjev v Lju-be~ni, ter elektro tehnik v oddelku za obratovanje Poslovne enote Kranj Vili Bon~a, ki vodi tudi svoj narodno-zabavni ansambel Tulipan. Bon~a je znan po tem, da ima harmoniko stalno pri sebi in je zato zelo uporaben za kak{ne nepredvidene prilo`nosti. Na {portno-dru`abnem sre~anju delavcev Elektro Gorenjska v Drago~ajni ga je na nastopu z ansamblom Tulipan opazoval tudi Robi Stopar, vodja ansambla Stoparji, s katerim pou-~ujeta mlade harmonikarje. Malce v zati{ju je minilo leto za ansambel Planika, ki ga vodi elektro 50 upokojenci elektro gorenjske in`enir v Projektivnem biroju Bo{tjan Ti{ler, vsestranski harmonikar, ki je s svojimi muzikanti v minulih letih na {portno-dru`abnih sre~anjih ob dnevu podjetja zabaval sodelavce v Za-vr{nici, in spodaj podpisanemu omo-go~il vodenje tekmovanj in prireditve tudi preko daljinskega mikrofona in ansamblovega ozvo~enja. Ob zadnji tak{ni prilo`nosti smo spoznali tudi `irovni{kega predstavnika med pevci, elektrotehnika v Tehni~ni dokumentaciji Poslovne enote @irovnica, Klemena Nov{aka, ki je nastopil z none-tom Vasovci. Skupina zelo uspe{no deluje pri ohranjanju tako doma~e kot tuje ljudske in umetne glasbe, izdala je zgo{~enko z naslovom Lepa ro`a in poleg doma~ih nastopov gostovala v zamejstvu v Italiji, na Dunaju in mestu Langollen v Veliki Britaniji. V Sektorju komercialne energetike je zaposlen kot vodja meritev elektroin`enir Matja` Malovrh, kitarist v Dixieland bandu Kranj. Skupina goji klasi~no jazz glasbo, swing, pa tudi vedno zelene melodije. V okviru 20-letnice so veliko pozornost namenili glasbeni vzgoji in {olam ponudili koncert z glasbeno izobra`evalno vsebino, kjer v uri skozi besedo in glasbo predstavijo glasbene zvrsti, ritme, pomene, pojmovanje kakovosti ... Delujejo v okviru Jazz dru{tva Kranj in prav te dni snemajo jubilejno zgo{-~enko, kjer bo ob jazzu ve~ swinga kot obi~ajno. Spodbujanje kulturne zavesti je vseskozi ob~uteno tudi v glasbenih to~kah slikarskih in fotografskih razstav, ki jih prireja Elektro Gorenjska, kamor s pravim posluhom za povezavo gospodarstva in kulture direktor mag. Drago [tefe povabi otroke zaposlenih sodelavcev, da se predstavijo s svojimi glasbenimi izvajanji in vokalnimi interpretacijami. Tako spoznavamo tudi dose`ke na podro~ju resne glasbe dru`in Mitje An`eja, Jo`eta Novaka, Marinke Fojkar ... In tako se posreduje glasbeno bogastvo, krepi kulturno poslanstvo in tke vez med nami. Zanimivo bi bilo vse te »gorenjske elektro glasbenike – (GEG – op.a.)« prilo`nostno zdru`iti v eno zasedbo, ansambel GEG, in jih sli{ati v kulturnem hramu Elektro Gorenjske, v Galeriji Elektra. DRAGO PAPLER Sre^anje generacij ob organi-ZACpIJrSeKIlomnici O dhajajo elektromonterji, tehniki, in`enirji, finan~niki in administrativni delavci. Odhaja generacija, ki je pomembno zaznamovala zadnjo {tiri-desetletno dobo 20. stoletja. Bili so legende, pionirji, ki so ustvarjali elek-trodistribucijsko podobo Gorenjske in zapustili pe~at, nam naslednikom. Sre~anje upokojencev Elektro Gorenjske pomeni tradicionalno letno dru`enje vseh, ki so {tirideset let z zavestjo, odgovornostjo in delovnim elanom vsak po svojih mo~eh prispevali k razvoju. Nekateri upokojenci u`ivajo sadove svojega dela v tretji `ivljenjski dobi »ko nikoli nimajo ~asa«, drugim se je `al `ivljenjska pot ustavila in niso do~akali ponovnega snidenja. Med njimi ni bilo ve~ tudi mojega o~eta Jo`eta Paplerja, zvestega soustvarjalca elektrifikacijske in elektroenergetske podobe nadzorni{tva Podbrezje, Elektro Kranj, ki mi je s svojim zgledom dal spodbudo in poklicno usmeritev kot lu~, ki je zaznamovala na{e stoletje – stoletje elektrike. Spomin na do`iveto in ustvarjeno je edina lu~, ki ne ugasne ... »Sre~ujemo se samo {e na pogrebih,« mi je dejal eden od udele`encev, »aktivni greste svojo pot in nadaljujete delo, kot vam ga nalaga ~as. Zato smo veseli povabila podjetja, da se vsako leto sre~amo in pogovorimo o tem in onem. Na{a sre~anja so vedno dobro obiskana, saj ~utimo pripad- nost podjetju.« Leto{nje sre~anje je bilo druga~no od prej{njih, nekaj posebnega. Upokojenci so prese-ne~eno pogledovali proti avli nove upravne stavbe Elektro Gorenjske na Primskovem, kjer je bilo zbirno mesto. Tam jih je v dru`bi vodstvenih delavcev pozdravil direktor Elektro Gorenjske mag. Drago [tefe. »Tega dogodka sem se s svojimi sodelavci iskreno veselil, da se z vami snidemo v avli na{e nove poslovne stavbe. To stavbo je gradilo ve~ generacij, ne samo tistih, ki so danes zaposleni, ampak tudi ljudje predhodnih generacij. To je minulo delo, to je na{a stara `elja, da se nas ~im ve~ zaposlenih zdru`i na eni lokaciji. Zgrajen objekt pomeni dolgoro~no nalo`bo in omo-go~a optimalno organizacijo, optimalno delo, ki je vsak dan na nek na~in bolj zahtevno. Prostori so dokaj enostavni in funkcionalni, poudarek pa smo dali vstopnem delu z avlo, kjer prirejamo razstave in shode in je namenjen tudi vam,« je dejal mag. Drago [tefe. Navzo~im je orisal za elektrodistribucijo prelomno in zahtevno leto 2000, ki je bilo v znamenju priprav na uveljavitev energetskega zakona. Bile so te`ave v poslovanju, saj dolgo ~asa niso bili znani priznani dele`i dohodka oziroma razdelitev prihodka med proizvodnjo, prenosom in distribucijo v elektroenergetskem sistemu. Ni mogo~e51 {portno dru{tvo DEM Ob sre~anju so upokojenci Elektro Gorenjske znova izrazili potrebo po ohranjanju stika s podjetjem, ki ga uresni~ujejo preko glasila Na{ stik in z novoletnimi sre~anji. Kon^alo se je [e eno uspe[no leto Spet je leto naokoli in tako smo se znova zbrali na ob~nem zboru [portnega dru{tva za leto 2000. Organizacijo je znova prevzela ekipa iz vrst izvr{nega odbora [D DEM ob izdatni pomo~i ~astnega predsednika Milivoja Plev~aka. ustaviti razvoja in napredka in ~e smo hoteli skozi leto{nje leto izvesti predvidene potrebne investicije, smo morali najeti kredit. V naprave smo vgradili skoraj 1,5 milijarde tolarjev. Glede pla~ je bilo zelo su{no leto, te skoraj stagnirajo. Sodimo v sistem, ki ga dr`ava kot lastnik regulira, vendar je stalno upanje, da se bo vendarle tudi v tem delu gospodarstva obrnilo na bolje. Dejal je, da je nov energetski zakon povzro~il ogromno dela. S 1. januarjem 2001 Elektro Gorenjska ni ve~ organizirana lokacijsko in ni ve~ Poslovne enote Kranj in Poslovne enote @irovnica. Zakon je zahteval, da se delimo po dejavnostih. Imeli bomo javno slu`bo distribucije, javno slu`bo upravljanja in javno slu`bo dobave. Vsa na{a struktura se deli na javni del in tr`ni del. Pod vodstvom Majde Kova~i~, direktorice splo{no kadrovskega sektorja, smo pripravili reorganizacijo, kontinuiteto nadaljujemo v sedmih organizacijskih eno-52 tah: Poslovni enoti za proizvodnjo, Poslovni enoti za upravljanje, Poslovni enoti za distribucijo, Poslovni enoti za dobavo, Tehni~nem sektorju, Splo{no kadrovskem sektorju in Fi-nan~no ekonomskem sektorju. »Imeli smo zlato dobo, take dobe ni ve~ in je ne bo ve~. Ta generacija, ki je danes tukaj med upokojenimi sodelavci, je do`ivela to zlato dobo v energetiki. Bilo je te`ko delo, ampak na koncu koncev tudi lepo,« je sklenil mag. Drago [tefe. V imenu navzo~ih se mu je zahvalil nekdanji dolgoletni direktor Elektro Kranja Ivo Rakovec in za`elel tudi v prihodnje ~im bolj uspe{no uresni~evanje nalog. Ude-le`enci so si nato z zanimanjem ogledali objekt, ki ni samo upravna stavba, ampak tudi bodo~i distribucijski center vodenja, v katerega bo pre-ne{ena energetska in informacijska funkcija z Zlatega polja, in sicer predvidoma leta 2003. DRAGO PAPLER O b~ni zbor je potekal 24. novembra lani v dvorani upravne zgradbe Dravskih elektrarn v Mariboru. Dnevni red je bil enak kot vsako leto, saj nas k taki vsebini zavezuje tudi statut dru{tva. Ob~nega zbora se je ude-le`ilo 155 od 300 ~lanov dru{tva, kar je zadostovalo za sklep~nost. Po opravljenih formalnostih je tehni~ni vodja Mirko Pajan~i~ podal strnjeno poro~ilo o aktivnostih, ki jih je dru{tvo opravilo v iztekajo~em se letu. Splo{na ugotovitev je, da ostaja {tevilo ~lanov enako oziroma se z vsakim letom pove~a za nekaj ~lanov, kar posredno daje potrditev izvr{ne-mu odboru, da se ~lani strinjajo z na~inom dela in da je organizacija v dru{tvu primerna. Lani smo organizirali letne {portne igre med delavci DEM. Tekmovalci so se pomerili v devetih disciplinah. Tekmovanja so potekala na razli~nih lokacijah, in sicer od marca do konca maja. Kon~ni zmagovalci so bili tekmovalci iz uprave. Bitka za prvo me- zanimivosti sto med štirimi enotami je bila zelo zanimiva, saj so odločali rezultati, doseženi na zadnji dan, in sicer v disciplinah športni ribolov in pikado ženske. Takšna negotovost je bila vzrok borbenosti med ekipami do zadnjega dne. Iz tekmovalcev, ki so se na letnih tekmovanjih med delavci DEM izkazali kot najboljši, so predsedniki sekcij oblikovali ekipe za sodelovanje na 10. jubilejnih letnih igrah med delavci hidroproizvodnje Slovenije, ki so jih odlično pripravili člani SD SEL Medvodah. Izbira tekmovalcev je bila zelo uspešna, saj so tekmovalci SD DEM dosegli bleščečo skupno zmago s samimi prvimi in enim drugim mestom v posameznih športnih disciplinah. Septembra so tekmovalci SD DEM na povabilo podjetja ESO TECH sodelovali na tradicionalnem poslovno-športnem srečanju v Velenju. Na tem srečanju pa je vedno glavni moto druženje in šele nato doseganje rezultatov, zato je veselje tekmovalcev v obeh ekipah na koncu enako. Lani je bilo tudi športno srečanje med ekipami SD DEM in SD Elektro Maribor, ki pa je bilo izpeljano le delno in ga bomo predvidoma končali januarja letos. Tudi lani so posamezne sekcije organizirale turnirje s tekmovalci iz partnerskih podjetij, med delavci DEM ali pa med delavci posameznih poslovnih enot. Tradicionalno pa je po- stalo tudi tekmovanje med ribiči ŠD DEM za največjo ribo, pri katerem pa se nagradi tudi ribič, ki se mu je nataknila najmanjša riba. Med letom je izvršni odbor poskrbel, da so bili zmagovalci na sklepni prireditvi v okviru letnih iger med delavci DEM nagrajeni s simboličnimi nagradami in pokali. Na zboru so podali svoja poročila še predsedniki posameznih sekcij v okviru SD DEM. V prikazu plana aktivnosti za leto 2001 je poudarjena organizacija zimskega smučarskega tekmovanja hidroproizvodnje Slovenije, ki bo v začetku marca na Mariborskem Pohorju v organizaciji SD DEM. Ker je tekmovanje jubilejno, 10. po vrsti, bo organizacija še bolj zahtevna. Letos pa so načrtovana tudi tradicionalna letna in zimska tekmovanja med športnimi društvi ter sodelovanje v občinskih ligah. Člani so bili seznanjeni tudi o tem, da je v Mariboru rekreacija žensk in moških, nekaterim zagnancem iz uprave pa je z mnogo truda uspelo usposobiti tudi igrišče za badminton, ki je zelo dobro obiskano. Ob slovesni otvoritvi decembra je bil povabljen tudi gospod Dover, starosta tega športa v Mariboru. Ob tej priložnosti nam je tudi posredoval temeljna pravila, ki veljajo v tem športu. Na občnem zboru za leto 2000 pa smo se spomnili članov planinske sekcije, ki so s svojim zelo prizadevnim delovanjem omogočili, da je v preteklem letu sekcija spet delovala izredno uspešno, saj so plan izletov, kljub težavam z vremenom, v celoti izpeljali in ga celo presegli. Priložnostna darila so prejeli planinci vodniki Franc Kocbek, Gorazd Kac in Bogomir Mrakič, za naj planinca je bil proglašen Milan Kirbiš, v imenu sekcije pa so se posebej zahvalili za izkazano podporo Horstu Helblu. Ob koncu leta se je predsednik Ladislav Tomšič zahvalil vodstvu podjetja za podporo, ki društvu pravzaprav omogoča tako kakovostno delovanje. Z željami za uspešno delo v prihajajočem obdobju je člane pozdravil tudi direktor Ivan Kralj in vse pozval, naj bodo v društvu čim bolj aktivni, saj le tako lahko dosegamo cilje, za katere je bilo društvo ustanovljeno. Predsednik društva Ladislav Tomšič pa je na koncu vsem navzočim zaželel še mnogo uspehov v novem tisočletju. ALENKA PRNAVER NIZOZEMSKA V PRIČAKOVANJU NIŽJIH CEN Regulator nizozemskega energetskega omrežja DTE je konec decembra naznanil, da bodo cene električne energije z letošnjim letom začeli prilagajati cenam na trgu električne energije v Evropski uniji. Za zdaj so cene ustalili za tri mesece, zato se v prvem delu leta se ne bodo spreminjale, potem pa naj bi zaradi konkurence padle. Pred previsokimi padci so se zavarovali s posebnim sistemom, po katerem bodo morala distribucijska podjetja, ki bodo kupovala po ceni pod povprečjem celotnega sektorja, tudi prodajati po nižji ceni. Kljub napovedim DTE pa distributer Nuon opozarja, da se bosta električna energija in plin podražila, saj naj bi letos država povišala energetski davek s 17,5 na 19 odstotkov. VELIKA BRITANIJA INTERNET HOTEL Z LASTNO ELEKTRARNO Podjetje PoiverGen bo izdelalo in vzdrževalo plinsko elektrarno z močjo 24 MW, s katero bodo ogrevali v hladnih dneh in hladili v toplih ter oskrbovali z energijo največji internet hotel v Evropi -ta bo stal v bližini letališča Heathrow v Londonu. Načrtovalec hotela, internetno podjetje Guardian iT Group, seje za tako vrsto energetske oskrbe odločilo, ker lokalnemu elektroenergetskemu podjetju v šestih mesecih ni uspelo izdelati načrta za oskrbo novega hotela. Guardian pričakuje, da.se jim bo naložba na dolgi rok obrestovala, poleg tega pa meni, da bo lastna oskrba z energijo tudi bolj zanesljiva in predvidljiva. Za neodvisno proizvodnjo energije se je odločilo že več načrtovalcev internet hotelov v Kaliforniji, kjer se poraba energije v zadnjih letih zelo povečuje, oskrbovalci z energijo pa jih ne morejo pokriti. Zdaj ta trend prihaja tudi v Evropo, kjer se internet hoteli šele razvija- 53 ŠD DEM sodi med uspešnejša, pri čemer gre zasluga tudi veliki podpori vodstva. najprej je zdravje IZ DOMAČE LEKARNE Letošnja zima za zdaj še ni bila preostra. Nasprotno, temperature so le redko padle pod ničlo, večinoma smo v megli in dežju, in takšno vreme je tako za počutje kot tudi za zdravje še bolj obremenilno. Zaradi nizkega zračnega pritiska smo bolj razdrazljivi in utrujeni, s tem pa tudi bolj izpostavljeni prehladom in raznim obolenjem. Za takšne težave ni treba vedno obiskati zdravnika, je pa dobrodošla pomoč iz domače lekarne. 54 Preden zaužijemo zdravilo, ki smo ga kupili v lekarni, moramo najprej odgovoriti na nekaj temeljnih vprašanj. Najpomembnejši so kajpak učinki zdravila na telo in morebitni stranski pojavi, zlasti tisti najbolj pogosti. Pri tem pa se je treba pozanimati tudi, kaj storiti, če se ti stranski učinki res pojavijo. Poleg tega je dobro preveriti še, kako vpliva zdravilo na psihofizične sposobnosti ljudi, na primer na sposobnost vožnje avtomobila ali upravljanje delovnih strojev. Ne nazadnje pa je zelo pomemben tudi podatek, kdaj in kako pogosto lahko vzamemo zdravilo in ali ga smejo zaužiti tudi otroci in nosečnice. KAKO VZDRŽEVATI DOMAČO V doma~o lekarno je treba kdaj pa kdaj, tudi ~e niste bolni, pogledati in preveriti, ali so zdravila sploh {e uporabna. Mnogi namre~ niti ne vedo ve~, kaj vse se tam skriva in koliko zdravil imajo shranjenih. Nekateri so pravi zbiratelji in zdravil za vsak primer raje ne zavr`ejo, ~e{ »nikoli ne ve{, kdaj lahko pridejo prav«. Vendar pa pri tem ne pomislijo, da jim lahko staro zdravilo prej {koduje kot pa koristi. Zato je treba upo{tevati nekaj nadvse preprosti navodil za pravilno vzdr`evanje doma~e lekarne. Najpomembnej{e pravilo je, da sodijo v doma~o lekarno le zdravila, ki jih je mogo~e dobiti brez recepta, ter zdravila, ki jih je predpisal zdravnik, in jih redno jemljete. Slednjih ne po- nujajte drugim, ~eprav morda sodite, da imajo enake bolezenske znake, saj jim lahko {kodujete. Poleg tega pa nikakor ne shranjujete antibiotikov. Te je treba, ko ste bolni, pojesti do konca, saj vam zdravnik predpi{e ko-li~ino, ki je potrebna za to, da res popolnoma ozdravite. Prav tako ne shranjujte zdravil, ki so vam ostala potem, ko vam je zdravnik predpisal druga~no zdravljenje. Drugo zelo pomembno pravilo pri vzdr`evanju do-ma~e lekarne je, da so vsa zdravila shranjena na enem mestu in varna pred dosegom otro{kih rok. Prostor, v katerega spravljate zdravila, naj ima sobno temperaturo, se pravi do 25 stopinj Celzija. Ne dajajte jih v omarice nad radiatorji ali v kopalnico, kjer je vlaga velikokrat zelo visoka. ^e ni posebej predpisano, zdravil prav tako ne shranjujte v hladilniku, ker lahko pridejo v stik z drugimi `ivili, ~e pa jih `e morate dati na hladno – v primeru, da je predpisana temperatura od 0 do 8 stopinj Celzija, jih skrbno lo~ite od hrane in po-lo`ite v posebno {katlo. Kot smo `e omenili, je treba od ~asa do ~asa preveriti rok trajanja zdravil in ne nazadnje tudi sanitetnega materiala, saj ima tudi ta omejen rok uporabe. Morda je pravi ~as za tak pregled pomladansko ~i{~enje. Dobro se je prepri~ati, ali nismo morda kak{no zdravilo po nesre~i polo`ili v na-pa~no embala`o, saj so lahko posledice tak{nih napak v nekaterih primerih nevarne. Iz doma~e lekarne iz-lo~ite pri preverjanju vsa zdravila, ki nimajo prilo`enega spremnega lista oziroma navodila za uporabo. Kot `e re~eno, napaka se zgodi hitro, posledice pa so lahko velikokrat hude. Pri izlo~anju zdravil se je treba tudi zavedati, da sodijo med posebne odpadke, zato jih ne smete metati v navadne smetnjake, ampak je najbolje, da jih odnesete v lekarno, kjer jih bodo pravilno uni~ili. Doma~a lekarna je vsekakor prvi korak k ohranjanju zdravja in dobra preventiva – saj veste: bolje prepre~iti, kot zdraviti. Res pa je tudi, da se lahko skriva v tej lekarni ve~ {kodljivih zdravil, zato tudi ko ste zdravi, od ~asa do ~asa preglejte zalogo in izlo~ite neuporabna (morebiti celo nevarna) zdravila, da si ne boste ob prvih bolezenskih znakih nakopali {e ve~ te`av. PO HTTP://WWW.LEKARNA-LJ.SI/OKVIR.HTM POVZELA SIMONA BANDUR 63 11 rekreacija Krupa Potepi po kra{kem svetu Slovenije, ki smo jih opisovali letos, so nas privedli vse do Bele Krajine. ^eprav si sredi prostranih in s soncem obsijanih ravnin nikakor ne moremo predstavljati skalnatega sveta, bomo na{li tudi to. V vasici Krupa, pod visoko zatrepno steno, nas bo presenetil slikovit kra{ki izvir. K ¦ ¦ - rupa je najve~ji kra{ki izvir v Beli krajini. Na povr{je prihaja sredi nizkega belokranjskega kra{kega ravnika v mo~nih kra{kih izvirih izpod 30 metrov visoke, zna~ilno tektonsko prelomljene skalne stene. Voda se steka v jezero z oto~kom na sredini in se nato spusti preko slapu. Izvir je `ivljenj-ski prostor ~love{ke ribice in v Sloveniji edino znano nahajali{~e jamske {koljke Congeria kusceri, tu pa so bile najdene {e druge endemne vrste jamskih pol`ev. V kra{ki ravnik je Krupa vrezala izrazito, mestoma ka-njonsko strugo. Ob reki so v~asih topotali {tirje mlini in brnele tri `age, danes pa obratuje le {e nekdanji grajski mlin. Po dobrih dveh kilometrih toka se Krupa izliva v reko Lahinjo. Izvirno jezero pod slikovito skalno steno, vodnatost izvira in njegov bio-lo{ki pomen uvr{~ajo Krupo med najlep{e in najpomembnej{e slovenske kra{ke reke, zato je zavarovana kot naravni spomenik. Na{ sprehod bo potekal po kra{ki u~ni kro`ni poti, ki se za~ne v Se-mi~u. Pobudniki poti so bili tam-kaj{nji dijaki. Ugotovili so namre~, da so mnoge naravne in kulturne znamenitosti pozabljene in zanemarjene, zato so jih poskusili s pomo~jo u~ne poti ohraniti. Za~nemo lahko `e v Semi~u ali pa v vasi Krupa. Pot do tja vodi mimo vrste zanimivosti, na{tejmo jih: vodna kra{ka jama Le-bica, cerkev sv. Mihaela v Vavp~i vasi, spominski pomnik (ob `rtvi praznovanja 1. maja leta 1936), ku`no znamenje na Trati (spominja na kugo, ki je morila v teh krajih), stezine (to so opu{~eni kamniti pasovi zemlji{~ med travniki, njivami in gozdovi, po katerih so gnali `ivino na pa{o), kra{ka jama Malikovec (od leta 1994 o~i{~ena in opremljena za obiskovalce), vrta~a Vodenica pri vasi Brstovec, cerkev sv. Trojice nad vasjo Vinji Vrh (sezidana leta 1647). Izhodi{~e za obhod izvira je vasica Krupa. Do sem pridemo, ~e iz Se-mi~a zavijemo vzhodno v smeri vasi Gradac (tri kilometre). Parkiramo na parkiri{~u pred vasico. Do bli`njega izvira se spustimo po razriti cesti (smerna tabla). Pot nas vodi ob vodi mimo `age strmo v breg in ~ez kolovoz nazaj na asfaltno cesto. Mimo ar-heolo{kega najdi{~a Moverna vas nas table usmerijo mimo doma~ije desno v gozd (na desni ob~asno vidimo Krupo). Arheolo{ke raziskave so pokazale, da le`i naselje na delu neutrjene naselbine iz mlaj{e kamene in bakrene dobe. Skozi gozd v rahlem sestopu pridemo do kra{ke jame Judovska hi{a, ki je znamenito prazgodovinsko arheolo{ko najdi{~e (najdbe si lahko ogledamo v Belokranjskem muzeju v Metliki in v Krajevni muzejski zbirki v Semi~u). Jamo v apnencu je izdolbla predhodnica reke Krupe. Najdbe arheolo{kih izkopavanj dokazujejo, da je bila jama poseljena v starej{i in mlaj{i kameni ter bakreni dobi (od 5000 do 3000 p.n.{t.). Med najpomembnej{imi najdbami so kosti alpskega svizca, divje svinje, lisice, vidre, jelena, koze, ovce, psa, ptic, kamena orodja (klini- ce s hrbti, mikrokonica, vbodala) in kerami~ne najdbe. Od jame zavijemo desno do reke, pre~imo most in se na drugi strani vzpnemo do ravnine. Levo so razvaline gradu Krupa. To je bilo mogo~no poslopje z debelimi zidovi, ki je bilo v Valvasorjevem ~asu okrepljeno s petimi stolpi. Leta 1942 so grad po`gali partizani, ker se je tja nameravala vseliti italijanska vojska. Do-ma~ini so po vojni grajski kamen uporabili za obnovo in gradnjo svojih domov, tako da od gradu ni ostalo ni~esar ve~. Do izhodi{~a se vrnemo po asfaltni cesti. Lahko izvedemo tudi nekoliko dalj{o varianto, ki jo za~nemo pri jami Judovska hi{a. Tabla nas usmeri {e naprej v isti, jugovzhodni smeri. Skozi gozd in travnike nadaljujemo do naslednjega mostu, na drugi strani pa po makadamski cesti dose`emo asfaltno. Ob njej gremo do prvega odcepa desno do ostankov gradu, pot naprej pa nam je `e znana. Vi{inska razlika izleta je majhna, pot je nezahtevna, kot oznake nam slu`ijo ob~asne table. Izlet lahko izvedemo v vseh letnih ~asih. Obhod nam bo vzel dobro uro, pot iz Semi~a pa nekaj ve~. ^e nam ostane {e kaj ~asa, lahko izlet podalj{amo z ogledom krajinskega parka Lahinja. V pomo~ nam bodo izletni{ki zemljevidi: Dolenjska, 1:50.000, Bela Krajina 1:50.000 in Atlas Slovenije, natan~nej{i zemljevid pa lahko najdemo na spletnem naslovu: http:// www.semic.si/krupa.html. VLADIMIR HABJAN 55 kri`anka {ale %E F"* V ^jfl&L It, | ^iL^SS jtf.JtS2L3F mr, ^Tprrr ' ~ ^ p*Cjk —Tjv^I > mk.- ^^J ¦*- B* . rv__»jH *h 'VhflflfllLj •cc & tlAS STIK ČLOVEK, KI UKA OBIČAJ, TRADICIJA STAR SLOVAN SAHO WJBAD V V ODTENEK, RAZLIČICA PDOZFJf. ŽUŽKOJED TONE ANDERLIČ SI, HRV. PEVEC IHTO) ttEsro PRI MOSKVI ROMAN ALEKSEJA TOLSTOJA REKA MED HRVAŠKO IN BIH RAZTOPINA ZDRAVILNIH SHOVI UDLINA POTEGOVANJE ZA SLUŽBO. NASLOV I«! RI-MSKI CESAR caCetek C-ALEBA) VlfRA ALBREHT MESTO V SEVERNI FRANCU! BOLNIŠNICA NORDIJ. BOGOVI (IZA NAZAJ» PERZIJA EDO [LJUBKOVALNO) SIJAJ. 9uS(5 OTOČJE V ALEUIIH - TRS POHANJ-SEVALNO KASPflOT-JE NAČRTNO PISATELJ BELLOK (ANAGRAM SOLA) ELDA VILER IT. PESHI-CA (ADA) ex. Boa-NJA JLIIR. ZARJE AFRIŠKI VELEIOK LETOPIS AFRIŠKA DRŽAVA ta. MESTO __AKRAJ_ ŽENSKA. KI KAJ ISCE MAMILO IZ GLAVIC VRTNEGA MAKA IGRALEC GAfflH STANE DREK VIHOROD. RASTIINA PALESTIN. HESTO DEBEL. TOLST ČLOVEK OR. JUNAK (PETA!) JAJCA 0V02IVK ORANJE TURČIJA PEVKA RUPEL RASTLINA Z BELIH HLECKOK, SKRBINKA NASA OPERNA PEVKA (ON DNA) ITALfJ. DENARNA ENOTA POJEDINA DG SLOVESU, NPR. 08 MATURI KRAJ PRI BJIDU PEV. RLE-5TENJAK BI PUSUCIST (ANDREJ NATAŠA ABRAH DESNI PRITOK SAVE PRI HEDVODAH LASTNOST JASlCGA 56 OZEK KOS BLAGA ZVEZA HED DR2AVAMI Pogovarjata se dva prijatelja. »Grozno ka{ljam. Kaj naj storim?« »Vem za odli~no doma~e zdravilo. Poje{ kilo kislega zelja in nato spije{ {e liter Donata.« Naslednji dan se zopet sre~ata. »Kako, a {e kaj ka{lja{?« »Kje si pa upam.« »Rad bi govoril s tvojim o~kom!« »@al mi je, danes ga ni doma.« »Kako ga ni, ~e pa sem ga videl ob oknu ?« »Tudi on je vas.« V gostilni se lastnik jezi nad gostom: »^e takoj ne pla~ate, bom poklical policaje!« »Pa ja ne mislite, da imajo ti reve`i kaj denarja.« »Ali zunaj mo~no de`uje?« vpra{a gost natakarja. »Ne vem in me tudi ~isto ni~ ne briga. Pri va{i mizi tako in tako stre`e moj kolega.« »Fanti~, ti pa ima{ danes res sre~o,« izjavi mo`akar, ki je pravkar s kolesom povozil pe{ca. »Kak{no sre~o neki, saj ste me vendar zbili s kolesom.« »@e, `e, ampak jaz sem druga~e strojevodja in po navadi vozim vlak.« Pri logopedu. »Ali va{ sin~ek vedno jeclja?« »Ne, samo ko ho~e kaj povedati.« »Mladi gospod, va{e novo delovno mesto bo svetovalec direktorja. Bi radi {e kaj dodali?« »Ne hvala, o~i.« RE[ITEV NAGRADNE KRI@ANKE Pravilno geslo se glasi: @elimo vam vesele praznike in sre~no novo leto. Najve~ sre~e pri `rebanju je tokrat imela Frida Gabri~ iz Senovega, ki bo prejela 15 tiso~ tolarjev, druga nagrada v vrednosti 10 tiso~ tolarjev gre k Antonu Hvalici v Deskle, 8 tiso~a-kov, kolikor velja tretja nagrada, pa k Mariji Peklar na Ptuj. Cilka Vre~ek iz Radovljice in Ale{ [timec iz Ko-~evja pa bosta prejela Elesova paketa presene~enja. Iz`rebancem iskreno ~estitamo, drugim pa `elimo ve~ sre-~e prihodnji~. B3D