On Write Us Today are REASONABLE____ GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki, « fiUfiPHUMW: Chelsea 6—12+X Entered M Sec»od Clans Matter September 21st. 1JH»3 at the 1'ost Office at New York, X. under Act of Congress of March 3rd. 187». HA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO PO&n NARAVNOST M SVOJ DOM (lnifj nMJ ta praznikov). ZA S6*- NA LETO NAD 300 IZDAJ No. 152. — Stev. 152. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 29, 1940 — SOBOTA, 29. JUNIJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVW. RUMUNIJA JE V STISKI Kralj Karol prosil Hitlerja za pomoč ... Madžarske čete se zbirajo na meji... Maršal BALBO UBIT Po radio je bilo naznanjeno, da je bil včeraj v Libiji ubit go-vernei^Libije maršal Italo Bal-bo. Poročilo pravi, da -je bil Kalbo ubit v zračnem boju z Angleži. Rusi korakaio čez mejo odstopljenega ozemlja Ko so prišli Kusi v Cemo-viee v Bukovini, so se jim meščani postavili v bran in po u-licah s«- je več ur bila vroča bitka. Mnogo civilistov je bi-Jo ubitih in ranjenih. Ru>l pa se v Bukovini niso vstavili na črti, ki jc bila določena za odstopljeno ozemlje, temveč korakajo dalje čez določeno mejo. Ravno tako korakajo čez določeno črto v Be-sarabiji. Kralj Karol odredil popolno mobilizacijo Kralj Karol je odredil popolno mobilizacijo 4 * do zadnjega moža''. Tekom noči so izginili z ulic vsi taksiji in avtomobili. Kavarne in gostilne so bile zaprte, 'kajti natakarji so pustili svoje delo in so odšli k svojim polkom. Karo! prosi Hitlerja pomoči Ko »o Rusi zavzeli Črno v ice, ki ima 110,000 prebivalcev, so prodirali dalje in zasedli l>o-roliio v Moldaviji. Kakorhitro se je razširila ta vest, je romunska vlada naprosila nemškega poslanika, da izposluje, da izvaja Berlin močan pritisk ici Moskvo, da vstavi prodira-j nje svoje armade v notranjost Romunske in se omeji na ozemlje, ki ga je Romunska odstopila Rusiji. Rusi so z godbo na čelu vkorakali v odstopljene pokrajine. Najprej so zavezli mesta Ornovice, Tigine, Kišincv in Akerman. Rom uncem sta dovoljerta dva dneva, da izpraznijo severno Bukovino, in štirje dne vi za izprazneuje Besa rabi je. Nemčija in Italija niste držali obljube Vnanji minister Ion Gigur-tu, ki je odstopil, je rekel, d?i je Nemčija Romun.-ki obljubila pomoč, ako bi Rusija vpa-dla v Besarabijo. Ravno tako je rekel general Teofilo Sido-rovici, voditelj romunske mladine, da mu je tekom njegove ga bivanja v Rimu Italija obljubila pomoč. Ko pa je kralj Karol prosil nemškega in ita-Ijanskega poslanika za posredovanje, sta mu oba svetovala, da vprašanje mirnim potom reši. Romunska se je tudi obrnila na svoje zaveznice v balkans'ki zvezi Jugoslavijo, Turčijo- in Grško, toda njihov odgovor je bil isti, kajti po pogodbi balkanske zveze ni nobena zaveznica dolžna pomagati drugi v REGISTRACIJA NEDR2AVLJANOV V hiše jeklarskih delavcev v i McKeesport, Pa., je stopila te'gist raci jo. Župan George H. dni postava: Vsi nedržavljani ILvsle je rekel, da bo registra-morajo biti registrirani in vzeti jim morajo biti odtisi pr stov! Kot vse odredbe, ki so stro-jge in nepričakovane, je tudi ta odredba prestrašla ljudi. Ob preobratu stoletja so prihajali v McKeesport večinoma Poljaki in Madžari ter so delali v topilnicah. Zbirali so se pri društvih in na svojih zabavah in brali časopise v svojem jeziku, ako so znali brati. Medtem je McKeesport ra>tcl, tja ima danes GO,0(H) prebivalcev. Delavci so niso mnogo zanimali za to, da bi postali državljani; tudi jezik jim je delal velike zapreke. cija izvedena in ne bo nikomur prizitneseno. Nedržavljani m« morajo pustiti fotografirati in celo tudi oni, ki že i-majo prvi papir. Registracija se je pričela v pondeljek. Po delavskih domovih je zavladal strah. V.-e jc zbegano. Kdor se do 4. julija ne bo registriral, bo aretiran, četudi bo velik ameriških praznik Neodvisnosti. Vendar pa se nedržavlja-nom ni treba ničesar bati in naj od redi k) ravnodušno sprejmejo, -kot nekaj, kar jc bilo v sedanjem času potrebno. Ameriške oblasti so bile vedno zelo obzirne do tujcev, pa bodo tudi sedaj, ko se morajo nedr- AMERIŠKA KRI2ARKA "WICHITA >> Pred kratkim se je vršilo v J užni Ameriki več demonstraci j v prid fašizma in v državi rruguav je celo prišlo do zarote proti vladi. Ameriške obla>ti so zaradi tel, v/nemir dogodljajev poslal e v južno vodovje nekaj svojih najmodernejših križark Delavske vesti: ■ Nato pa pride povelje za rc- žavljani registrirati Charles L. McNary za podpresednika Republikanska kon venci ja v Philadelphiji je za podpredsedniškega kandidata postavila Charlesa L. McNary-ja, senatorja iz države Oregon. Republikanska kandidati pri letošnjih predsedniških volitvah bosta tedaj Wendell Lewis Willkie za predsednika, in Charles Linza McNary za podpredsednika. Ko je senator McNary izvedel o izvolitvi, se je začudil, ker tega ni pričakoval. Spočetka se je braiiil, slednjič pa je izjavil, da sprejme nominacijo. McNary se je v senatu vedno potegoval za iarmerje ter jo odločno n a-1 opal proti utilitet-nim družbam in je vsled tega bil v senatni zbornici vedno v prvih vrstah, kadar je bilo treba zagovarjati zvezno podjetje TVA za proizvajanje električne sile. V tem je McNary tedaj v nasprotju s predsedniškim kandidatom Willkiejeni, ki je predsednik utilitetne družbe Commonwealth and Southern Utilities. Willkie je rekel, da se bo v pondeljek odpovedoval predsedništvu te družbe, da bo mogel vse svoje sile posvetiti predsedniški kampanji. slučaju vojne z Rusijo. Tako je Romunsko, tedaj bo Madžar- Romunska ostala sama in se je ska zavzela odločilo stališče. morala vkloniti ruski zahtevi. Vprašanje o miru in vojni v n » i i. , osrednji Evropi je odvisno od Države balkanske zveze pa' , , , , - . »■ „ .. 1 Tpca 1'Hkn i M M« Kit vL-t Kiun« so zatrdile Romunski, da ji bodo prišle na pomoč, ako bi jo j napadla Bolgarska, toda le, ako ni zaveznica Rusije. Jugoslavija je tudi obvestila Budimpešto, da napada na Romunsko ne bo dovolila. Madžarska vojska na romunski meji Sinoči je Madžarska poslala proti romunski meji svoje vojaštvo, ki bo korakalo s privoljenjem Nemčije in Italije tudi čez mejo, ako bodo Rusi še dalje prodirali proti Karpatom. Ako bodo Rusi po zasedbi Besarabije in severne Bukovi- tega, kako daleč bo šla Rusija v Romunsko, kajti popolnoma mogoče je, da se boste zaradi Romunske spopadli Rusija in Nemčija. Madžarska armada bo pričela korakati v Transilvanijo, ki jo je Madžarska po svetovni vojni morala odstopiti Romunski, ako Rusi ne prenehajo prodirati dalje na Romunsko. Sedaj se madžarska armada nahaja še v primerni oddaljenosti od romunske meje. Transilvanija meri 24,020 kvadratnih milj ter ima tri mi-Ijone prebivalcev, med kateri mi je 1,500,000 Madžarov. Romunska je poslala v Transit Du Pontove unije brez veljave Delavski urad (National Labor Relations Board) je naročil DuPontovi tovarni v Belic, West Virginia, naj razpusti kompauijske unije, ki so znane pod imeni: Workers Council, Employees Council in Association of Chemical Employees. Te unije nimajo pravice zastopati delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Vkratkem se bodo vršile volitve, če ima to pravico CIO organizacija ali pa unija, pripadajoča k Ameriški delavski federaciji. Delavska zastopnika pri Hillmanu Sidney Hillman, član narodne obrambne "komisije, kateremu je poverjeno nadzorstvo nad delavci, ki bodo zaposleni p r i izvrševanju narodno obrambnega programa, se je posvetoval s Ilarweyem Brow-liom in E. C. Davidsonom ter R. J. Thoma-om. Prva dva sta uradnika AFL unije mašini-stov, d očim je Thomas predsednik CIO avtnih delavcev. Hillman bo v neprestani zvezi z delavskimi organizacijami. Dozdaj že ni velikega povpraševanja po delavcih, kmalu se bo pa pojavilo, in takrat jih hoče imeli nemudoma na razpolago. Vpoštev bodo prišli izvežbani in neizvežbani delavci. Dasi je imel Hillman pri CIO veliko besedo, ne bo delal nobene razlike med Članstvom obeh organizacij. RUSIJA PODALJŠALA DELOVNI CAS To je bilo vsled tega potrebno, ker si mora dežela nabaviti več kovin, premoga, olj, letal, tankov in topov. — Odredbo "imperijalistična vojna". Sovjetska unija je obvestila je povzročila svoje delavce, da morajo delati več ur na dan, v.eč dni na teden, in da bodo zaprli slehernega, ki bo brez dovoljenja »zapustil svoj prostor. Kot vzrok navaja ru.-ka vlada: — Rusija potrebuje več kovin, premoga, olja, letal, tankov in topov. Povelje je izda! vseruski strokovni odbor. V njem je rečeno, da kapitalistične države z največjo naglico oborožil jejo ter da Sovjetska unija ne sme v tem pogledu zaostajati za njimi. Doslej je bil v Rusiji uvededen 3~>-urni delovni teden. Delavci so delali po pet dni na teden. V bodoče bodo delali šest dni. Delovni teden bo znaša 4S ur. Petdnevni delovni teden ni pomenil, da so ruski delavci delali od ponedeljka do petka ter »o imeli soboto in nedeljo prosto. Delali so pet dni in so imeli šesti dan prost. Na leto so imeli 00 dni počitka. Vpri-hodnje jih bodo imeli samo 52. V poslanici je rečeno, da bo navzlic temu ruski delovni teden najkrajši na svetu, češ, da morajo po kapitalističnih deželah delavci kot črna živina garati po deset, dvanajst in več ur na dan. Delati morajo tudi o praznikih in nedeljah. — Vsled militarizacije svojega gospodarstva so kapitalistične države produkcijo orožja in municije silno povečale. Iz tega razloga mora tudi Rusija povečati svoje zaloge, da se ji bo mogoče uspešno boriti proti vsem nakanam in napadom kapitalističnih držav. delovanju "pete (kolone". — Zadnji čas se je pojavilo več slučajev sabotaže. Upati je, da bodo kompanije sodelovale z delavci pod geslom: — Amerika za Amerikance! Konec stavke na Bolgarskem Bolgarske industrije so začele v torek spet obratovati. V ponedeljek je bilo izdano mobilizacijsko povelje, kateremu se je vse delavstvo brezpogojno pokorilo. Stopet oseb, ki so zasnovali stavko, je bilo a-retiranih. Notranji minister je izjavil: Komunisti in fašisti izgnani 'iz organizacije . tako stavko ne brigali dosti, Pittsburski local Odbora za toda zdaj živimo v zelo napc-organizacijo jeklarjev (CIO) j tih razmerah. Mednarodni po- ZLATO JE NA VAiRNEM Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da so dospeli na Span s posebnim dovoljenje trije tajniki bivšega francoskega ministrskega predsednika Revna uda. S seboj so prinesli za več milijonov frankov zlata in precej tajnih državnih dokumentov. ANGLIJA BO ENA SAMA TRDNJAVA Angleži hočejo iz svoje dežele napraviti pravo trdnjavo, ki ibo mogla zdržati vse nemške napade in obleganje, kar mora po njihovem mnenju vsak čas priti. Zalagalni minister Herbert Marrison je v poslans-ki zbornici rekel, da je Anglija brani-teljica civilizacije in da se bo vsled tega z tso svojo silo postavila vpadniku v bran in se bo branila toliko časa, da se o-stali civilizirani svet oboroži in slednjič premaga diktatorji- Nemčija zbira brodovje za napad na Anglijo Iz Londona prihaja poročilo, ki pravi, da so angleški letalci dognali, da Nemci v francoskih, belgijskih in holamLkih pristaniščih zbirajo veliko število majnih ladij, da ž njimi napadejo Anglijo. Neko poročilo pravi, da je bilo .pred nekaj dnevi poslanih več sto ribiških ladij v norveško pristanišče Stavanger, ki se nahaja samo 365 milj od Škotske. Te ladje so v stanu prepeljati nemške čete čez Severno morje. FRANCOSKO ZLATO DOSLO V AMERIKO V Washingtonu sta morna-riši in zakladniški department naznanila, da je ameriška križa rka Vincennes pretekli teden tajno pripeljala v New York francosko zlato. Naznanilo pravi, da so Zdr. države kupile zlato, toda no pove, koilko zlata je in kdaj je bilo kupljeno. Križarka se je vstavila v mornariškem pristanišču v Brooklyn u. Ako pripelje zlato kak t r-govski parnik, mora pri prihodu v New York plačati ca rino, katere pa križarki ni treba plačati. Nemčiji ni mar za zlato Poročilo iz Berlina pravi, da bo zlato Nemčijo v bodoče zanimalo samo z zgodovinskega stališča. *4Nova Evropa," pravi list 4 Deutsche Bergwerkszeitiing' "bo naslanjala svoj denar na produktivni uspeh dela." Zlato so naložili v neki Španski banki. Če bo na španskih tleh varno, je sevda vprašanje. REPUBLIC STEEL SE NOČE POBOTATI Jeklarska družba pravi, da ni ponudila delavcem poravnave. — Tozadevno poročilo v nekem elevelandskem listu ni resnično. Neki elevelandski list jc ne- je naznanil, da je črtal iz seznama svojih članov vs" komuniste, fašiste in nacije. Andrew Kondrath, uradnik CIO organizacije, je izjavil: — Zahtevamo tudi, da vodstva tovarn in podjetij odpuste te ljudi in zaposlijo namesto nj'li prave Amerikance. Odbor za organizacijo je- davno poročal, da so se zastop-' bo plačala korporacija dva niki Republic Steel Corpora 'milijona dolarjev. S tem bi bi-V normalnih časih bi se za;tion posvetovali z delavskim lo vse poravnano in takratni uradom (National Labor Re- jstav'karji bi ne smeli ničesar lations Board) kako bi se dalo,več zahtevati. Republic Steel Corporation loseči poravnavo med njo in loža j je skrajno resen. Mobil i- j delavci ter zabrisati posledice stavke leta 11)37. ne še dalje prodirali v staro vanijo skoro 2,000,000 vojakov, klarjev bo nastopil tudi proti zaeijsko povelje, tikajoče se vsakega delavca, je bilo potrebno za oh ran jen je narodne edinosti. Stavko so zasnovali ljudje, ki jim ni bilo pri srcu blagostanje delavcev, pač so pa hoteli v prvi vrsti škodovati bolgarski državi. Kakor znano, je Delavski u-rad razsodil, da morajo korporacija plačati stavkarjem za ostalo plačo ter ugoditi tudi nekaterim drugim njihovim zahtevam. Po zatrdilu pravi, da je poročilo neutemeljeno. Korporacija 9e o kakšni poravnavi ni pogajala z Delavskim uradom in tudi ni ponudila nobene vsote v poravnavo. 6396 delavcev zahteva od korporacije zaostalo plačo. Najvišje sodišče smatra njiho-elevelandskega I ve zahteve za upravičene, češ, lista sta se korporacija in De- da je korporacija zakrivila lavski urad sporazumela, da'strajk. NAJVEČJI CRZAVNI PRAZNIK 4. July SE BLIŽA ALI SE VAŠI OTROCI PREVEČ IGRAJO? (Kaj ste delali v starem kraju ob praznikih, oz ironiji tetlaj, ko niste -delati ? Ali je bilo kakih veseli-c v va^i?? Ali ste zve-čer poseda vali okrog" ognjišča, pa je kdo kakšno povedal ? Ali ste šli kani v goste na zabavo? Ko se na vse to spominjate, kako se« vam zdi v.primeri ono, kar vasi otroci tukaj delajo v svojem prostem easu? Amerika veruje v trdo delo in mnogo igranj®. Mi tukaj imamo nmogo igrali še kamor ljudje gredo za zabavo. Pa imamo tudi kinematografe in plesne dvorane. Milijoni dolarjev >e trosijo vr^ako leto v teh pjoetorih. Zakaj? Ker Ame.rikanci verujejo, da za'ba-va je važna stvar in da, ko se zabavamo, se naučimo mnogo. V velikem ali celo v malem mestu v tej deželi ni mnogo dela, ki bi ga otroci opravljali. Ko so zadosti stari, pričakujemo od njih, -da bodo kanr šli, če jih pošljemo po kaj, oziroma da bodo kaj pomagali pri hiši. Najmodrejši Amerikanei pa verujejo, da jer igra za nje jako vaižrva. Vsled nje se otroci učijo dobro rabiti svoje mišice, opravljati stvari z lastnimi rokami, razvijati svoj um in pred vsem občevati z drugimi otroki. Ako so prisiljeni delati preveč doma ali drugje, pogrešajo lepe izkušnje, *]c katerih so otroci zares v pravičen i. r>a se otrok dobro razvije, potrebuje mnogo igranja. Morda ves skrbi, ko mislite. ko1'i ko časa tratijo z igranjem in kake vrste iger igrajo. Ko ete vi bili mlladi, delali ste več in igrali ste se drugače. Prišli pa ste sem, ker ste si želeli drugačno življenje, boljše delo, KORALNA KAČA. iVtčiiia Evropcev pozna Pa-n-amto le po Panamskem prekopu in po panamskih slamnikih, ki v ostalem' nit i ne izvirajo iz te dežele, čeprav nosijo njeno ime. Kdor pa s<- mjulo bližje zanima za to deželo, ve, da ima poleg raznih vsakdanjosti tudi posebni * panamski stralj.' To ni niti kakšni razbojniški poglavar, niti kakšen krvo-željni general, temveč je neka kača. To je izredno hitra in uiedljiva žival s strupom, ki ubije v nekoliko minutah, najpozneje pa v 20 minutah tudi najmočnejšega n*oža. V zadnjem času govore v Panami spet pogosteje o tej kači. ki ,omagal. Tri nadaljne velesile, Hitlerjqva Nemčija, Mussolini-jeva Italija in angleški imperij, so še v vojni, 'ki se bo ne dvomno s poo*treno srditostjo nadaljevala. Za Anglijo so Združene države, najmočnejša in najbogatejša svetovna velesila, ki molče čaka nadaljnih razvojev. Nobenega dvoma ni, da bodo Združene države kmalo P« stavljene pred najtežjo preizkušnjo v svoji zgodovini. Vojna se nadaljuje. Ideje ameriške demokracije in njeni neposredni interesi so že zdaj hudo prizadeti. Anglija se bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi nadalje borila, kar je njen ministrski predsednik jasno in odločno povedal v enem svojih zadnjih govorov, kajti angleškemu imperiju nič drugega ne kaže. Oe 9e bo posrečilo Hitlerju Anglijo tako naglo prema gati kot je premagal Francijo, bodo pokazali prihodnji tedni in meseci. V vojaškem pogledu bodo angleški otoki za Hitlerja precej trd oreh. S "»peto kolono" ne bo mogel v Angliji do-sli opraviti. iM.očna angleška mornarica bo uspešno preprečevala izkrca vanje nemških vojakov na angleški obali. Da bi se mogla kakšna večja armada s padali opustiti na angleška tla, je skoro neverjetno. Vsa Anglija napeto pričakajo Hitlerjevega napada v taki ali taki oblrki. In lahko se reče, da je na napad tudi pripravljena. Verjetno je tudi, da se bo razvila mogočna vojna v Sredozemlju Pogoji premirja sicer določajo, da mora Francija izročiti vse svoje brodovje Nemčiji. Kakor vse kaže, se mornarica ne bo pokorila temu povelju, in ne ve se, kaj bo-»tcrila močna kolonijalna armada v Afriki. Francoski po veljnik armade v Siriji je včeraj izjavil, da kar se tiče njegove armade v Siriji, so "voje vanja ponehala". Borba za Gibraltar, Tunis, Alžir, Egipt in Sueški kanal se bo kmalu vnela. Kako dolgo bo trajala ta strašna vojna, se ne ve. Mogoče leta, mogoče desetletja. Izid vojne, 'ki je pravzaprav vojna za ohranitev civilizacije na demokratski način, bo v prvi vrsti odvisen od stali Sea Združenih držav. Kateri -stranki je Amerika naklonjena po svojem srcu in po svojih nazorih, je svetu dobro znano. Vojažki poraz Francije je strahoten ndarec, zadan člo- - vški dostojnosti, napredku in morali dvajsetega stoletja. Je pa tudi udarec proti modernemu delavskemu gibanju po vsem sveto. Bližajo se težki časi, toda -s. pogumom, vztrajnostjo in odločnostjo bo navzlic Hitlerju in njegnv<*mv» divjaštvu zmagala pravica. OTROK Z DVEMA MATERAMA. V San Franci*4c u so uradno Ugotovili, da inifi neki otrok dve materi. V t an Utajen j i po-rodataoici sta imeli dve ien-ski dva reče-! te, da ono. kar ste vi delali, je bilo boOjše, nego ono kar oni, delajo. Nato bodo prav sigurno ugovarjali. Le recite jim J kar r?te delali, in vprašajte jih,| kar jih zanima. Tak pogovor jim utegne dati nove ideje — in tudi vam. Pomagalo jim bo, da va& razumejo in vam, da jih razumete. Obroči dostikrat opravljajo čudne stvari. Imajo veliko domišljijo in izmišljajo si vsakovrstna divje pravljice, in te prihajajo v njihovo igranje. Izmišljajo si, da rso vitezi, morski roparji, detektivi, roparji, gledališki igralci, avijatorji, vojaki — le da je razburljivo. To se vam utegne zdeti bedasto, za nje vse to živi. Zasmehovati jih a1!i oštevati ne pomaga. Ako jih pa pustite, da dajejo izraz svoji domišljiji, bržkone do rastejo ve niz tega in bo do čisto prav. Bržkone je res, dan ako otroci igrajo vloge divjih in hudih ljudi, jim to kmalu izgine iz duše in ne bodo taki v poznejšem življenju. Skoraj vsa mesta imajo igrali-šča — ne zadosti, kjer se otroci morejo igrati pod dobrim vodstvom. Nagovarajte otroke. naj gredo tja. Ako ni takih javnih igrališč, prizadevajte-si s svojimi sosedi, da jih poklicani činitelji ustanovijo. Je nekoliko stvari, ki jih o-troci v Alnieriki kar naravno pravijajo. Baseball .je ena iz-nled njih. V*ak poskus odganjati jih od tega se ho za merjal otrokom, ker se bmlo čutili, da so drugačni kot ostali ameriški otroci. Ker bodo živeli v Ameriki, je prav, da se iim dovoli, da delajo kot vsi a-meriški otroci. Vzpodbudimo iih k temu! FRANCIJA SPREJELA PREMIRJE V SIRIJI Vrhovni poveljnik zavezniške armade v Siriji general Eugene Mittelhauser je naznanil, da je njegova armada prenehala s sovražnostmi. Kekel pa je, da bo francoska zastava še vedno vihrala v Siriji. Francija ima od Lige narodov mandat nad Sirijo in Libanonom in general iMittelhau-ser pravi, da premirje, ki ga je podpisala Francija, ne iz-premenja položaja v mandatnem ozemlju, vsled česar Sirija in Libanom prenehata s sovražnostmi proti Nemčiji in Italiji. ' i« ■ • - : ' ' ■ ^ gKEDlfičl ZA SLOVENSKE FOTOGRAFSKE PlOMll -u putts at cenik. J. MAVaCE INC. 4CS W. 41 Street New Tark Peter Zgaga PRIJATELJ JOHN .Kadarkoli sedim pred hiso in | £e sončim, me opazi, pride in' sede k meni. Stanuje onkraj! ceste, ta moj prijatelj John. Zdaj, ko bo med počitnicami cesta polna otrok, ne bo več teh prijetnih sestankov. Otroci kliče in divjajo, dočiiu je John miren, njegov glas je šibak in nežen. Težko, da bi se umela v hrumu in trušču, kajti ti oba ljubiva mir. Zato se 1111 zdi, da ga ne bo tja do septembra. Takole vsaj mi je predvčerajšnjem namignil, mi dal roko in se .poslovil kot da odhajal kdovekam. Kar dolgčas mi bo po njem, kajti s pametnim človekom rad' t kaj pomožujem. Tn John je j pameten. Presenetljivo razso-' den. Star je pa komaj osem let. Da, osem let. V šolo ni ni kdar hodil, ampak je na priporočilo zdravnika šolski odbor odločil, naj vsak teden pride za eno uro učiteljica k njemu na dom. Levo roko in levo nogo ima nekoliko pohabljeno. Kadar hodi, se mu leva noga le s prsti dotika tal, levico pa drži ukrivljeno. Med hojo jo maje semintja, kot da bi žagal. PRAVILNO GRGLANJE. Xa pravilno grglanje se razumejo le redki ljudje. Med tem1, ko nekateri stvari nt-spravijo dalje, nego da požirek vode premetavajo po ustih, odpirajo druufi usta na stežaj, nagibajo g\'ivo. čim bolj morejo nazaj, in grgljajo z velikim ropotom. Domisljujejo >i, da je gTgljanje tem bolj učinkovito, .čim glasneje -jt* IPri pravem grgljanju. ki ^e odigrava v globjem delu grla, pa je slišati 'kvečjemu slaboten, votel šumi. f1e hočemo to doseči, moramo vzeti le malo grgralne vode, ki jo spravimo 7. lahno nazaj nagnjtno glavo brez požiralnih gibov v grlo. Požiral no mišičje se samo skrči in vrže vodo ven. Voda pa odplavi seboj tudi gosto slu-zo. delce Sluznice in o>+anke |jedi. Xa ta način «=e obvarujemo marsikakšnih vnetij v gornjih dihalib Ko obnovite naročnino, pošljite še posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nujno potreben, ako hočete natančno slediti današnjemu razvoju vojne. Pisati ne zna in brati tudi ne, zato pa zna neizmerno dosti drugega, da se mu moram včasi kar čuditi. Učiteljica mu dvakrat prečita odstavek iz knjige, pa ga ponovi za njo. Vse zgodbice, ki jih čitajo otroci v prvem razredu, zna na pamet. Ko so ga pripravljali za spoved in obhajilo, je imela šolska sestra ž njim najmanj težav. Drugi otroci so se gulili in pilili kate-kzem, Johnu je pa dvakrat prečitala vprašanja in odgovore, pa zna vse odgovoriti. Kje se je naučil lepega obnašanja in pravilne govorice, mi je velika uganka. ^ Nekoč se je priklatil na našo cesto otrok iz soseščine. 0e bi ga drugi otroci opazili, bi ga najprej nabunkli, nato pa > palicami nagnali. John je pa stopil k njemu in mu podal roko rekoč: — Ti pa nisi iz našega bloka, kaj ne, da ne? Vse namreč poznam, tebe pa še nisem videl. Mogoče se ste preselili. Well, moje ime je John. Me veseli, ker te vidim. Paglavec ga je začudeno zijal, ni rekel ne bev ne mev in jo je ucvrl, da se je kar kadilo za njim. — Čudno, — se mi je pritožil John, — Saj si slišal, kar sem mu rekel. Ali je bilo prav ali narobe! — Prav je bilo. Nihče drugi bi ga tako lepo ne sprejel. 1—» ('emu je pa pobegnil? Ja;: imam vsakega rad, če me ne draži. Oe me draži, se mu pa iz-ognjem. Saj veš, otroci so o-troei, in ne vedo, kaj je prav. Tudi o vojski razpravlja. Xe gre in ne gre mu v glavo, čemu se ljudje* sovražijo med seboj in pobijajo. — Ker je tako lepo živeti, — pravi. — 'Meni se še majčkena živaliea smili in bi je ne mogel ubiti. Nikar pa človeka. — Oh, če bi bil že vsaj tako velik, — povzame iznenada, kajti predmet pogovora hitro men ju je, — da bi mogel delati in zaslužiti. Kaj imenitnega bi rad delal. Revnim ljudem bi vse zastonj naredil, bogatim bi pa računal. Nak, drugače bi napravil, — se koj premisli. — iZdravnik bom, kadar bom velik. Zdravnika ima najraje, kajti polovieo svojega .i ladega življenja je preživel v bolnišnicah. — Ozdravil bom vsakega, ki bo prišel k meni. Vsak pravi, da je trda za denar, zato ne boni za denar nikogar vprašal. Toda če bom ozdravil Mr. Po-lettija, (Poletti je zidar) mi bo moral sezidati hišo. Mr. Gill (grocer) bo mogoče bolan. Ozdravil ga bom, za to mi bo pa moral dati kruha, mleka, krekersov in ajskrima. Ko «se bo Mr. Smith (mesar) še tako vsekal, kot se je zadnjič, bo prišel k meni, pa ga bom obvezal. Zato mi bo pa moral dati mesa. Mr. Bodanskega, ki je star in nc more delati, bo zdravil zastonj. In tako je naštel vse po vrsti, pametno in prevdarno. Dvoje črnili očesc mu j^zrlo v daljavo, kot da je našlo nekje tam daleč točen in jasen cilj. Toda sirotek ne bo nikdar dosegel drugega cilja kot je ei:j, ki ga dosežemo vsi. Meni je namreč znana Johnova usoda. Njegov oče mi jo je razodel. Kmalu po rojstvu mu je začel rasti tur v možgane. Nekega dne bo zavečno zaspal. Izmed tisoč takih operacij je mogoče edino ena uspešna. Ce bi operacijo prestal, bi bodisi oslepel na obe očesi ali bi se mu pa um popolnoma omračii. DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 1*8 DIN.---% 2.30 200 DIN.---$ 4.40 300 DIN.---$6.50 400 DIN. —---S 8J>0 V DINARJIH 500 DIN.---$10.25 | 1000 DIN.---$20.— j 2000 DIN.---$39.— i 100 UB---$ 530 [ 200 LIR — — — $11.50 V LIRAH 300 LIK----$17.— ; 500 LIR---$2t.— 1000 LIR---$55.- Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ! ORDER, za kar je treba posebej plačati | (i.-S| i - «• .... ... ! Vsled razmer t Evropi ni mogotm y Joff^iifjii In i Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. lato velja tudi sa vse druse evropske driave. SLOVENIC PUBLISHING CO. ^ si t POTNIŠKI ODBILII s s: 216 Weit 18th Street, New York j ZA NAROČNIKE ! IMAMO ŠE NEKAJ ZASTAV, I ki so na razpolago našim narot-I nikom po ugodni eenL Marsi-I kateri želi imeti za dom zasta- J i vo ob priliki narodnega praznika, j I OPIS ZASTAVNE SKUPINE Zastava: 5 čevljev dolga in | E .'i čevlje široka; izdelana iz naj- | | boljšega blaga f cotton buting) in I I obrobljena ter ročno vezena, i H barve najbolj trpežne; vse zve-j | zde so Šivane na obeb straneh. Drog: iz trdega lesa, pobar- | I van, 7 čevljev dolg, in sestoji iz I S flveh delov. — Ročaj in vrv. [ Naročite pri: | SLOVENIC PUBLISHING CO. j 216 W. 18th Street New York I PO POSEBNI CENI ZA NAROČNIKE TEGA LISTA $2.50 I (Vsi pošiljal ni stroški plačani.) j "GLXS NARODA" — New Yorlc Saturday, June 29, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY I Kratka Dnevna Zgodba || ARKAD1J AVEKC'ENTCO: i. i "V Nadaljevanje ■"Kakšen ntsramnež" sem si mislil. (Prodajalec se je povzpel na m.ilo lestvo in zdfij >e je valil cel plaz najraznovmtnejšega blaga na nfizo. Videti je bilo kakor da *e hoče zgraditi pred ^larjo Pavlovno, da bi bil res na varnem. Iz o«"i mu je sevala vdanost v svojo iu»oilo. "Tcile vzorec, mi lost! ji va, je res lep in prikupen." 144lint, kaj se mogoče šalite? To je za kmečke rute!" 144 Al i pa tale, to najnovejši vzorec.M iSe malo ni bilo videti, da? bi se prodajalec šalil. Pot mu jc lil y čela in ustni«* »-o mu razdraženo podrhtevale. Nekateri vzorci so se ji zdeli neokusni, drugi zopet so bili pivvee. ali prenmlo križasti — .skratka, tudi manj vredne vzorce .jc stro.sro preirešetala. i MTt'Ie \"zorec tu mi je pa kar všeč," sem se plaho oglasil in I toka za I na sivobarven ko*, ki je silil izpod velikega kupa. Prodajale«' me je hvaležno poirledal, a hkrati Uej:»l: •"Ah, to pa na i'.'lo-i ni bla-eo, ampak samo le|>enka, okoli katere je namotano blago." •"'Ampak tole tu se mi zdi kar nektvnv mirno." senu nadai-I je val na videz k»r očaran." *4Pokažite mi še kaj podob-nega," je prijazno prosila moja spremljevalka. v iProdajalec že ni več stal za prodajalno mizo, amps-k tako rekoč ležal na velikanovem kupu namešanih in preganjenlh kosov blaga. 14 4 Tudi tale vzorec, poglejte, milostljivo, bi vam priporočil, je najnovejša moda." Njegovo govorjenie je bilo če.l':«lje ti>je. Se le zdaj sem razumel pobledelost prodajalea. ko je zagledal ntojo r-premlje-va ko. Tn vendar je slednjič spregovorila Marja Pavlovna. 4Ta barva je zanije pretemnsi, oziroma pre-vetla. Kakor vidi nI, ne bo zame nič primerne-' ga." tNato jc vstala in prijazno pokimala prodajalcu, ki je stal za v i *akim kupom razloženega hlaea. "Greva?" sem vprašal. "(Po teni va« prosi m, gospod, da mi cilTežvte tale kos in — tegale — in zavijete šo taJe konec." 144 Kako, čemu pa vam, vse to?" se je čudila Marja Pavlovna. 4 4 Rad bi, s tem *amo povedal, da prodajalec ni zaslužil ramo tega, zame nesmiselnega nakupa, «wvpak tudi dosmrtno pokojnino in vzgojo svojih o-trok na državne sirotke. Sicer bi mu pa dosmrtna pokojnina najbrž ne bila potrebna,, saj| *"Za božjo voljo, kam naju bi človek tem-u siromaku skoraj ne prisodil, da bo preživel še cel teden." iStopila sva. iz trgovine. Jaz z velikim zavitkom, ona pa praznih rok in z zmagoslavnim nasmehom'. Uit ru jena sva sedla v kočijo. '4K:,iii pa zdaj?" sem vprašal. 144 Kako?" Kam greva zdaj?" 144K šivilji vendar, saj sem vam že rekla." 44Peljite naju k šivilji." 144V katero ulico pro-im?" 4 4 To rej v katero ulico," sem vprašal svojo spremljevalko. ,44Onrt dolga, prav do!g:u — lrjoj Beg. res sem pozabila, kako ji .jc iiihe." '<4Oh, to bi morali pač takoj povedati. Gotovo -o na obeh straneh tudi hiše in na well vratih hi^ne številke, kaj ne?" 144 Da. da, tako nekako. Tam je tu' li štirn tdstropna hiša s taksnimi vrati." 44S kakšnimi?" Razpela ie roke in na nerazumljiv način skušala dopovedati. "Saj veste, s takšnimi." takšna vrata! Dobro. — nmak za cesto ne ve-te k4Vedela s ni že, seveda, — ampak sem pozabila. Oh, zdaj se .spominjam. Ziviti moramo na de no." Rekel .=ein koeijažu. naj krene na desno. pa. pelje? Ne na desno." sen\ 14 4 Pa zavijte na Lvo," s rekel koeijeužu. ,44<)h. ti kočijaži tudi nič ne razumejo," sem zamrmral. — 44Res je namreč, da se pri kočijaži h in drugih možeh desna stran vedno ujemt»< z desno roko. pri ženskah pa z levo. In možje zabiti, kakor so. »se tonili nikakor ne morejo privaditi." |44K:;j hočete, z moškimi je pač križ." je dostavila Marja Pavlovna. Zavili rimo v neko ulico in »-eni natančno pazil na vse hiše s "takšnimi" vrati. |Ker je bilo nešteto hiš s 44ak šnimi" vrati, šivilje seveda« nismo dobili. Ko sva se čez do-,bro uro vrnila lomov, -e je nenadoma -domislila Marja Pavlovna. "Menda ste mi hoteli nekaj vmžneg-' p< vedat-i Kaj bj pa bilo nokeirn ? Se ne spomnite več? Se doma e ujema z z Iravim očesom, ali pa naroči umetno oko točno po r-vojem očesu. Umetno oko se izdela vedno nekoliko manjše od zdravega, kar bi se sicer že na prvi pogled opazilo. (Ker človeško oko zelo izpre-meni svoj izraz čez dan, ker izraža različna doživetja in je zvečer drugačno kakor pri, dnevni svetlobi, imajo ljuldje, ki A lahko to dovolijo dve, tri ali pg še več umetnih očes za posebne prilike. T:iko se recimo večerno oko odlikuje po večjih zenicah 44neprespane o-či" so pa po 'rdečih nitkah na zrklu podobne pravemu očesu po prečuti noči. Trpežno.(h>0 u-metnih oči. Rabijo jih otroci od starosti 6 mesecev.lllo starčkov v starosti 92 let. Bog:vte j izkušnje omogočajo izdeloval-' leem. In lahko izdelujejo umetne oči za wakesra človeka. Preil izdelavo očesa po naročilu prouči izri-šel svoje vomodre oči zamenjat za rjave, ko se je hotel poročiti z (leklatom bolj navdušenim za rjave oči. Moderne umetne oči imajo zadaj posebne steklene ali zlate ploščice, katerih se drži očesni živec tako, da se stekleno oko premika s pravim in ne vzbuja zaradi svoje nepremičnosti tolike pozornosti, kakor bi jo sicer. lUinetnih oči pa ne nosijo nalilo ljudje, temveč tudi mnoge živali. Neki ncwyorski bankir je naročil.umetno oko svojemu ljubljenemu konju. Umetne o-či pri psih, mačkah, papigah in drugih domačih živalih, niso nobena redkost. Z mnogimi težkočami je bilo združeno izdelovanje očesa za bengalskega tigra v nekem ameriškem živalskem vrtu. IPosebno steklo za izdelovanje umetnih oči se dobavlja v cevkah. Cevka se najprej na kamnu segreje, in od nje se loči potrebni košček, ki tvori temHj •-teklenega očesa. Nad plamenom napravi iz stekla krogli- Nekaj nemških letalcev, ki so bombardirali l)unken|ue ob ča su, ko se je angleška armada v Flandriji vkrcavala na ladje, je bilo vjetih in so bili prepeljani v Anglijo kjer so bili internirani. ca. ki se napihne do velikosti! pravega očesa. Sareniea >e na-j pravi iz mnogih barvastih; drobnih koščkov, zlitih pod! vplivom vročine > tehrsom očesa. Potem dobi oko od zunaj posebno barvasto prevleko, ki je tudi vžgana v njegovo površino. Žilice napravijo tako. da prilepijo na oko barvaste steklene la^e. S segrevanjem nad vročim plamenom »se vse »prime in oko dobi svojo obliko in gladko površino. Med izdelovanjem umetno oko neprestano primerjajo s pravim, ali pa z vzorcem. Slednjič še nekoliko popravijo obliko umetnega o-česa, kajti pravo oko navadno ni povsem okroglo. Izdelane limit no oči piimerjajo v kartotekah po velikosti, harvi, ceni, svrhi itd. Izdelovalci umetnih oči zavračajo trditev, da bi bilo oko dno duše. V očesu vidijo samo občutljiv in fin mehanizem, ki omogoča živalim dojemati r=like vsega, kar se godi okrog njih. Poglejte oko .skozi luknjico v papirju, tako da nc boste videli nič drugega okrog sebe in težko boste spoznali, ali gre za oko žene, mo-ža starčka ali o-troka. Kdino strokovnjak razlikuje oči od različnih živali. Oko žuželk se bistveno razlikuje od človeškega. Malo čudna se nam bo zdela izjava nekega strokovnjaka, ki pravi, da ima najlepše oči krokodil. Njihova sareniea je kakor poriita z zlatim prahom. . ra'\ baje lastnik mnogih hote- 'morali odpel jati v bolnišnico. lov in slovitega konjske-a hie- Ko -o ua tam nato popravili, va, revežu obljubil, da im v/a-so ura po>lali spet domov. Na-• * .1 me v svojo .-Uižbo. če pridt* k (tančnejšega o svojem deloda- n jen ni na obi.sk. (»pelina je njc-,jalcu ni znal ]>ovedati, niti njegove besede vzel za golo re.-ni goveda im na -e ni -pomdnjal. co in se je odpravil na pot. Vse kaže, da je nasedel kakšne-iNi inrV*l l>elica, da bi -i pri-jn.n "-a:jivcit." Da so na »ve-vošč?l želrjznico, zato je romal itn manj -labe p tegavščine, o 56 dni ]M'š skozi vso Italijo, lo-;teni ni dvoma. A tudi ljudi, klel* ni dospel do švicarske m"-i ki bi bili tako lahkoverni, ka-. * je. \ lirami -o ga zapustile|kor (liovanni Opelini. menda moči, zgrudi! ro je in -o ga,ni preveč. 'il||,i.|(li"lti!l|M|H»,,'ll||, t|Iimi!ln!r;!l*»HiMl..,1111111111,. ............................................. jiH'-Oiiimino''iiiiiiiiiiii'Mii^,. .ii«»'iiiiu,jit" !1|.niiini i" -,,iui|. u n >? 1 >i i iiuiui,H,SiiiiiiiU»Mliii NOTE 7A KLAVIR All HAS- PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE- Krnil Adamič—lC JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI /a nioiki zbor..........................50 ŠEST NARODNIH 1'ESMI za moški zlmr ....................-50 ŠEST NARODNIH TESMI za mešani /bor .....................afl 'Naši V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — Kraji" t%«r-v ■rt. - > ' . V \ vs: ^ ; n. I*\ Vf «y »A j ft 1 »r KNJIGARNA "GLAS NARODA' x - Ubil kmetico, ker mu ni hotela i biti ljubica. 'V bližini vasi Rokavice pri Varaždinu, so našli kmetje 20 letno kmetico IMIarijo Tka-čič. Truplo je ležalo na trebuhu in okrog vratu jc bila zadrgnjena vi*\T. Vse je kay.alo, da so je Tikačičeva obesila. To je bilo tembolj verjetno ker je nekaj dm p;-ej govorila, da se je naveličala življenja. Vendar pa oblasti niso iv.ključova-le možnosti zločina. Sum je padel na ocenjenega so-cd a .To-siipa Božiča, ki ga zvečer o-pazili tairv, kjer so našli truplo Tkačičeve. Orožniki so ga n-retirali in Božič jo priznal, da je Tkačičevo zadavil, ker j<> odklanjala njegovo ljubezen. NEDUHOVITA POTEGAVŠČINA. fKa cesti v malem italijan-skeml kraju Tiranu ob švicarski meji iso pobrali popolnoma izčrpanega nekega Giova-nija Opolina. Nesrečnež je prihajal iz nasprotnega konca Ita'lije, da bi si "tu nekje" na-šeil delo. To idelo m}u je obljubil neki bogati možk v njego-vom rojstnem kraju Palermu v Siciliji. Slučajno sta tam dobila, zašla sta v pogovor in v teni pogovoru je "milijonar s seve- Zorko t Vdovec—15 SAMOSPEVOV za Klas s klavirjem..........1-23 ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................L— ALBUM SLOVENSKHI NARODNIH PESMI za glas in klavir 1.— frranc Venturini—ŠEST MEŠAN m IN MOŠKIH ZllOROV .......65 Kerdo Juvanec—Ifc MLADIH LET, moški iibori ............... * • Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) ...............5® Moški zbori OSKAR DEV: Barčica; Oj, moj šocel je 5ov; Kam ml, fantje, drer t vas poj-clemo .......................20 OSKAR DEV: .Srečno, ljubcc moja; Ko ptičl-ca na tuje gre; Soči; Moj očka 'ma konjička ti v a ; Dob i v sem pisemce; Slovo; Je vpilinila luč .40 EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska.. .20 Vso noč pri potoei ............2») Jnrjeva ...................... .25 Hodi Micka domo; Kaj drugega hočem; Zdrav lea .........20 VASILIJ MIRK in A. GROBMIXG: Vetrič; P« gradinl .......... FERDO JUVANBC: Zjutraj.......................20 Slovanska -................. PETER JEREB: Pelin roža; VASILIJ M IRK: Podoknlca........ ZOItKO PRELOVEC: Ko so fantje proti vasi 511.... Le enkrat Se ................-U0 Slava delu ..................-20 Hit VOLARIČ: Rožmarin; JOS. PAVČiČ: Potrkan plea ......J5 Naročilo poSljlte na: "Glas Naroda" 21« WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. mmo 1. slovenian dance \ anda polka .................. jft 2. po jezeru kolo .....................................ss i. barCica mladi kapetane __________ m 4. ohio valley sylvia polka .................... jt5 5. tam na vrtni gredi maribor waltz ..............- .39 0. SPAVAJ MILKA MOJA orphan waltz ................35 7. dekle na vrtu oj, markka, pegljaj.... .35 8. zidana marela (polka) veseli bratci (mazurka) .35 spavaj milka moja orphan waltz ................... .33«. dekle na vrtu oj. markka, peglaj ......... ttc zidana marela (polka) veseli bratci (mazurka)____ 85« ]Z STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali eene: Ameriška slovenska lira, (Holmar) .50 Orlovske himne (Vodopivec) ........ jM Slovenski akordi, 22 mešanih In moških zborov (Kari Adamič) .75 Trije mtšani zbori (Glasbena Matica) ......................................... JO v pcpelnirni noči, kantat« za Mle, zbor in orkester, (Sattner).... .Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (e. Adamič) ....................00 Dve pesmi, (Prelovec) za moSkl zbor in solo................................ .20 Naši himni, dvoglasno .................... .25 Gorski odmevi. (Laharnar), II. zvezek, moški zbori ___________.... JO j ZA TAMBURICE: I NA GOPENJSKEM JE FLETXO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk...............75 Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor (Bajuk) .................70 Bom šel na planince, (Bajuk). podpuri ................................... 80 ZA CITRE: Poduk za citre. — 4 zvezki — (Koželjski) _______________________ 2,— za klavir: Buri pridejo. — Koračnica —____ Jt9 Josip Pavčič: NAROD POJE (za mlade pianiste) 84 slovenskih narodnih pesmi za klavir ln z besedilom........$1.35 PESMARICA GLASBENE MATICE loa moški zbori, uredil A. Čerin $1.89 Slovenske narodne pesmi, Janko Žirovnik i. zvezek. 123 pesmi ca moSU ali ženski zbor ............ II. zvezek, 77 pesmi za moški ln mešani zbor ................jjjj 100 narodnih pesmi za moški ia mešani zbor, Emil Adamič ....l,— FANTJE NA VASI, 18 narodnih za moški zbor, Ciril Pregelj.. JO V " 4t~. Xr..C'.»; "i- / . • Bokin)*ce }n*tb 216 WEST i8th STREET, NEW YORK "GIiZB NAROD A"-NewYoiS Saturday, June 29, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY lllHliU!l!llllfllimilHH|HM Skrivnostni TUDENE^i Roman: Spisal P. Keller. — Poslovenil I. D. 1 IPLES. \ t Ob samotni veliki oesti, ki je peljala iz mesteca v eno miljo oddaljeno vas Podbreg, je stala v lepi dolinici med gozdovi, daleč od »veta, očeta Blažuna "Gostilika pri stari lipi." Med tednom je prihajalo tja malo gostov. l^e kakšen voznik, drvarji, gcaJdar in v^ak tretji dan pismonoša. Oče Blažun je bil Ijudoanil človek, zato je želel, nag pošiljajo pošto le dvakrat v tednu, v slalx-m, vremenu pa sploh ne. i (Dane«s sta bila pri hipi" vrvež in ukanje. Blažun je bil oznanil v krajevnem listu velike koline in "imeniten^ ples. in Iker je bilo ,lepo vreme, je bilo ljudstvo tja omnibusih, na lojtrskih vozovih in na kolesih, nekateri so prihajaj i tudi peš. Pri eni izmed mtiz so sedeli naidučitelj Podobnik, posest-nik Meden in 'lep fant, Andrej Bogatec. ' 114Zakaj pa ti nič ne pleše«, Andrej!" je vprašal stari nad-ucitelj. • Fant je mračno odgovoril. i 4Prišel sem s plesišča, kjer je r?edel^ pri blagajni smrt sajma in vabila na ples. Tam so godli vse Vlrugačni basovi, vreščali drugačni piski, plesali in se vrtinčili mrliči. To divje plesanje takoj po vojni pa se n|i gabi, zdi se mi. kakor aa copotajo po grobovih. Nekdo je bil izračunal, kako dolgo bi bilo dvoredje, sestavljeno iz grobov Nemcev, ki >o padli v svetovni vojni, če bi čelo groba merilo le meter. Petnajst ur bi potreboval najhitrejši vlak. da bi prevozil to strahotno pot. In ti Ijpudje tukaj še plešejo^" iStari učitelj je mehko rekel: "Andrej, ne sodi tako strogo. I Ljudje so željni veselja, hl-epe po življenju, gibanju," plesu in radosti po vseh teh strahotah trpljenja, ki po ga morali prestati. Pomisli vendar, da so bili vsi ti niladi ljudje opeharjeni za skoraj pet let sve je kratko in mieketajoče zasmejal. » "'Železni križ prvega razreda! t To je že nekaj! ' Zadnjič so menda kockali zanje; kdor je vrgel čez petnajst, ga je dobil." Andrej je sedel naprej čisto tiho; nato pa je planil kvišku. Bil je bled ko zid in težko je klihal. •*4Mede-n, pojdite miallo z menoj na cesto." ■"K-iiaii naj grem?" 14'Obračunala bova. Saj veste, da sem častnik." •"♦SolmašJter ste." "Častnik sem! Vi, bedni prikrivač, ste nekaj besedici 1 i o železnem križu. Pojdite ® menoj na cesto!" Stari učitelj je plašno Okušal miriti. ' Meden se je smejal. •"Mu-ni je tukaj kar všeč. Oe je vam treba svežega zraka, pojdite le sami na cesto." i "i'e ne boste zunaj, ko naštejem do tri,potem —" *4Poten! bom d-'- petnajst ali šestnajst še tudi tukaj, — štejte, do koder se vam zljubi." ,44&li bose z menoj na cesto." "Ne pojdenl! Rajši bom gledal, kakor se dogovarja vaša sestra Katrica s Čolnarjem." i i '"Pe*! To si upate reči —T" 44To si upam reči, da. Vsa vas bo govorila tako. Le poglejte, kve minuti nato se je s hraščem zopet pričel ples. Najbolj divje je plesal Čolnar a plavolaso Katrico. . y Stari učitelj je odpeljal mfladega moža iz gostilne. 1 Meden se je emejal za njim. \ "'Sedaj gre na cesto, pa brez mene." . ; (Nadaljevanje prihodnjič.) « NAZNANILO in ZAHVALA R tužniin sn^iu naznanjam 2al<*stiu> vest znaiuvui in prijateljem Ameriki. »In ini jo ]m» »lnljri 1 m ►]«*/. ni umrl moj lujhljeni iuoi FRANK TRČEK dne 3. junija 11MO. Rojen 1»U dne 29. junija 1RRS v vasi J-avrovtv, fara sv. Trije kralji na Notranjskem. Tukaj ui|iušra žalnjoro so|>ruiro Mary in hčer I'avlruo oumžeiiu Helam<-a in štiri sestre: Jeunie Zuzt-k v Si rabam*. Framt-s Mudie v Cleveland, <»., Mary liroftinu v CUriilgr, Katarina lstenic-h v t"la-riU«i', l*a. X«jH>še xaliviiljiijciu tlruStvu lW-t«»jtiska Jama št. SXl'J. v Stralurne. IX h kateremu je ltokojni spatial zsi kras»-n ve-Dec, kakor tu»li vsem rlauiHii društva. kat«*ri st«- ga iH»lnošii*viln-. opremili lia zadnji njegovi jhtti due <>. junija na osJoviIni nagrobni govor na i*>~ kojmlišT-u. Nadalje s«' tudi le|»o zahvaljujem društvu lioyal Order of MiMise 'ah krasen iMMlarjeni vt-m-e. Nadalje s<- leiK> zahvaljujem sle-dfT-im družinam in iMRCiineznikom za krasne jmdarjene v«'ii«*e in ereP lit-e: namreč; Mr in Mrs T. Vemle Zu/.«*k, tlružiui T. Mik«»<-. Ton.v laskov«'«- in družini, Mr in Mrs Win. Smilil. Mr in Mrs. Florjanf-'u-iti družini. Mr in Mrs J«n- Itoštjaiude Sr., družini John Ludvik, Mr in Mrs J«*' ltoštjadK-ie Jr.. družini Frank Mtal'e. družini August in-.* Cat a la no. družini Marj:ar«'t STji pni kar. druž. Mr in Mrs Kutrli, l>i <'io Brothers, Tony 1'rojrar Sr. Ill sin, družini Tereliel. Jr.. A. Ihtl-sanio Katarine, družini Mr in Mrs T. I»e John, družini Mr in Mn Kogovešek. družini S« ni«-har. Youn^ Mens* I »»Minwrati«- t'luh. družini J.»hn KoKtnaeh. družini I'eteruel, Mr in Mrs I^mis Mož«* in družini, družini iieeaba Pavla, Pauline in (*laren«t> Morton, družini Sajov««e. Mr in Mrs Paul Tereek, Sr.. Mr in Mrs Alln-rt Terri-k. Mr in Mr< Thomas Keliool, Mr in Mrs A. Malnerh h. Mrs Lucille Terc-ek. s«-st ri Kateri ne, družini 1 >ouse-k, družini Sol»»vitM. družita Mary I»roftiii~*, Frank I'ster. družini Tony Salemon. družini Tony Ži^man. Mr. i!«>.». Kinton Funeral Ifome. I.e|m se tudi zahvaljujem sle«h«eiiu bratom iv>crelM-i: Tony Mavrieh. Frank Mik«»e, T. I^esnikar, F. John T««-liel, .Inek Vehar. kateri ste (tokojnika jn»h>žili k večnemu lmeitku. >•* tudi zahvaljujem vsem tistim, kateri ste pri imkojniku euli in se |to£reha udeležili. Hvala tudi vsem. kateri ste dali hrezplaeno av-tomoltile na razjuJapro in »ra spremili na njegovi zadnji |«>ti. 11 val. t vs»*m tistim, kateri ste me v hridkih urali tolažil in mi šli v tem žalostnem easu na roko v vseli or.iTih. Ti. ljubi soprog, v miru poeivaj! T.ahka naj Ti Im» amerišk-i gruda! Žiilujoei f »stali: MARY TRC'EK. soproga; PAl'LINE omož. BKI.AMC A, hri; ANTHONY, MAM IK iu CONSTANCE BELAMCA, vnuk in vnukinji. St m liane. Pa. STRAHOTE VOJNE Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York }} ZADNJA NA GRMADI. Spisal Frani ^^ Jaklič. (268 strani.) Tu4i dolenjski JJ Ribnica je im» la svoj čarovnisk proces. Pisatelj Jaklič je na potila aa II" 0% m jfi zgodovinskih virov dobro opisa J: " ™ preganjanje in kaznovanje i4<*aruv y nic,'* ki so bile sicer povsem ne ^ dolžne ženske' 11 VaS;; ...................... w ** ■ 11 OPOMBA: Knjige oznafene 7. O, so J J U^J v platnu rezane. ft — I tiOKNJU KNJIGO LAHKO Za 111 mala. <->"« KNJIGARNI SLOVNIC PUBLISHING CO. •It WKST mill STKKKT NKW VOKK, N. V. Pomen Norveške za Nemčijo Strateški pomen Norveške nikakor nt* pom ni nemško V copatah okrog sveta Iz Kotlanja poirorajo: Te dni,državo, in so je iz Kobeja od- je pri s] >el v Kotlanj 40 letni Peter Antlreson, ki je dor-ei^el prav posel»en r« kord. Andre-son je v eopatali oiiravil i>ot o-koli sveta in se je (Vz devet let vrnil na Dansko. Ta pot okoli sveta je bila posVdica svoje-oasne >tave, eeš. da bo dol>il Anderson vse stroške povrnjene. le dti mora hoditi v copatah okroc: »sjveta, pa Iwxli v takem ali takem vrentenu. Tn y.a-res .je Anderson stavo dobil. Ko je moral tslanji vojni j« prtnlwsem osredotočen na »linijski oporišei lier^eii in Stavan-:p'r. Od toll dveh oporišč jo oddaljenost od Krapa Flow in do škotskih industrijskih področij za noii^ško mornarico in nemško letalstvo polovico manjša, kakor od nemških ti-peraeij>kih baz Svita, llelgo-landa in Wilbelmshavena. Za ziv.vno vojno je to skrajšanje razdaljo ogromnega po-mena. Xotueija doslej ni mo- M gla jioslati nad Anglijo svojih boii^bnikov v velikih množi-«»h. ker so bile oddaljenosti prevelike in se nemška letala tuili t>o kakovosti niso izkazala. (V hi pa Stavangctr in Bergen postala nemški zračni oporišči, bi krajša razdalja do Anglije odtehtala, kakovostno manjvrednost nemškega letalstva. Neiivško letal-1vo. ki je v sulanjih razmerah za zračno vojno |>rot i Angliji že nekoliko zastarala, l»i s tem spet dobilo večjo vrednost. 'X jiomorektm pogledu je po-sost Stavangerja, Bergena ii| drugih norveških pristanišč v;ažna za Nemčijo predvsem zmago. Najmanj, kar jo treba z gotovostjo poudariti, jo t«», da bi prišlo v toni primeru d«, poživljenja zračne vojno, pri čemer pa bi nemško letalstvo naletelo na vse drugačnega naspiotnika kakor na l'«»j skeli t. 'A gotovostjo j.- tudi treba reči, da ne bi bili angleški zračni napadi na nemške vojaške objekte prav nič manj siloviti. Polog tega pa ne m*e pi deen.ievati tež:: v, - katerimi imeli Ninnei opraviti, ako'bi hoteli letališči v Stavangerju in Bergenu uretliti tako. da bi bili v stanju nuditi oporišče za stotino in >totine nemških bombnikov. Položaj torej no bi bil takšen. On l»i nemško letalstvo kar z lahkoto delalo sprehode ti:*1 Veliko Britanijo, kakor m morda kdo preilstav-'•ia. Vršili l»i se srditi boji in Nemci bi porabili ogromno materiala in beneina. kar bi šlo v korist zaveznikom. Tn vsi An-srleži do zadnjesra so tr-hn« {o^oprič ni. da bodo v vojni, v kateri bo -lo za tem. kdo d.-lj časa vzilr/al. znviira!i. hoditi čez gorovja in skalovja, zato, ker bi Nemčija dobila so- Xa svojem 9 letnem potovanju je rrazJrgal l">ti parov copat. V dvtfli velikih kovčegih je ]>ri-nesel s seboj "razbitine" teh copat, ki so jih jo držal prah vsega sveta. Ko se jo zdaj, po devetih letih spet obnl v nsnja-jte čevlje, ni znal več hoditi v njih in izkazalo -o io. da se bo mo'aj'i hcie v čevljih naučiti kakor otrok \DVRRTLSR IN "GLAS NARODA* Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezi importirane iz starega kraja Slovenski molitveniki: RAJSKI GLASOVI v eelluloid vez. (Str. G14>..1i»0 VEČNO ŽIVLJENJE (640 strani) sestavil Gregor i J Dečjalr. SVETA URA (štv. 408) 416 strani; velike črke .... 1JS0 SVETO PISMO __________________ $3 — KATOLIŠKI KATEKIZEM _ .50 IZ STAREGA KRAJA SMO DOBILI MOLITVEN IK KRISTUS, KRALJUJ Knj^a vezana v usnje. Velikost: 3% X 5% inCa. NAJPOPOLNEJI MOLIT VENIK 896 STRANI Vsebuje tudi 180. STRAN V MAŠNIH PESMI Cena: SAMO $1.75 KVIŠKU SRCE 2% X 3% ineev — 224 strani vezava umetno ............ 25c. KVIŠKU SRCE 2% X 3% inčev — 224 strani pravo usnje ............ 35c. KVIŠKU SRCE 2% X 3 ^inčev — 224 strani v l>elem celoiidu ...... .50c (Ker se nam je posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, jih tudi moremo prodajati po gori o~ značeni ceni. Zuloga pa ni opsebno velika, zato jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli i njimi post reči. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Key of Heaves fino TMsann ..............jtS v usnje vezano ......... .75 CATHOLIC POCKET MANUAL ▼ fino usnje veza no......L— Slovenic Publishing Companv 216 WEST 18th STREET iftfil^^^v, N. Y. Illtlll|||| i|tll>IM|||.nillltl|||| ,||||II||||| itniu" l:ittniiH" l,»,i».«uii» ''itiiiniii« "»m S. Belcrajski Biser (Vito) Jelene» • Iluntka Vojska 10. Devica Orleans!«a 12. Duhovni boj (Ir. J eg Uči 22. Mladim Srrem. |»tmI| ~m mladino (KsMVor MeAkol 24. Maron. krManski de«ek s Liba nooa 28. Ob 50-Ijetnlri dr. Janeza Ev. Kreka 29. Pariiki Zlatar 30. Patria, Povesi U Irskf JiinaMtv dobe (II. IVd^rcr1 32. Popotniki, novrle In frtic* (Milan Pugelj) 33. Požlgalee 34. Pravljice (H. llajart 35. Pravljice In prlpoTwIke ta ml o dlno (S. KusutDlk) 3«. Povesti In Slike (Ksaver Me^ko) 38. Praški Judck (Jtwip Voir) II Preganjanje Indijanskih m KI jo- narjev (Jottrf S|>IUm«u) 45. Revolucija na PortutalMkrm 16. Sisto s Šesto (H. Kederer) 18. Spini Krištoka Saaida 49. študent naj b« (S. FlnXgari 51. Sune^kl Invalid (S. KuAutnlk) 50. Volk Spokornik in druge pove<*tt sa mladino (Ksaver MeAkoi 57. Vojni mir all l-oganstvo in kol (Josip Ugrlnec 00. Zbrani Npisi za mladino (Kngelbert (Jaugl) 0J. Zlat okopi (Josef SplUman) (Vezava nekaterih knjig Je od leto nja nekoliko .Iskaieoa.) Ako ima kaka knjiga vec zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR I Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedi- kontrolo nad prostorom mul Klietlamlskrmi otoki in norveško obalo. Skozi ta prostor l»i se utegnile s pomočjo sodelovanja letalstva izimrzniti nemške vojne ladje well vrst v Atlantski oeean ter bi mourle zgrabiti Anglijo z zapadne strani ter nevarno ogrožati njeno pomorsko trgovino. S trm bi Xenieija inorno ojaeila svojo proti blokado Anglije. Obenem bi s t^m olajšala tiiili blokado, ki je naperjena proti njej sami. kajti prav gotovo bi poskusila pri-tanišča na Norveškem uporabiti za to. da l»i s]K»t organizirala svojo preko-morsko trgovino. Do zdaj so «e morale nen^ške trgowke ladje plaziti ob norveški obali skozi norvuške nevtralne vodo in še pri terrv jih je bilo preeej hrnieenih. Nemčija bi mogla celo poskusiti organiziranje svojega prekormorskega izvoza s konvoji eez Severno morje. To so najbolj značilne strateške koristi Norveško za Nemčijo. Neki londonski list je o-znaeil te koristi tako»!o: INenuška oporišča na Norveškem so pištola proti Veliki Britaniji. Dodati je treba, da je ta pištola ostro .nabasana in bi utegnila obrniti potek vojne v korist Nemčije, če bi ne bilo še drugih važnih čin i te— ljev, predvsem britanske mornarice in letalstva ter krepke-ara odpora norveških in zavezniških čet na Norveškem. Posluša j nio, kaj pravi k vse-mfu temu vojaški strokovnjak angleške poročevalske službe. IG^'ede vprašanja, ali bi nem-šo letalstvo, ki bi imelo z norveških oporišč za polovico skrajšano pat za poletel nad Angliio, je trefoa povedati, da (približanje nemjških letalskih baz Scapa Flow in IškotskiiH induietrijskim; področjem, še fOJIele na t«». da Nemci upajo z osvojitvijo norveške obale prixlreti blokadni obroč. .}<• strategično silno važno dejstvo, da so Angleži zasedli danske Faroenske otoke, ki !«•/. kakšnih .'>a bi napravica <»no. kar si Anglija najbolj želi. namreč sprejeti odprti boj z nemško mornarico in jo popolnoma uničiti. Zaradi »svoje akcije na Norveškem, je Nemčija itak prisiljena, da pošilja, svojo vojno mornarico bolj kakor prej na odprto morje, ako hoče svojo ekšpedicij- Pri naročilu več knjig, da ; ko vojsko na Norveškem za- Vam moremo postreči. lagati z vsem potrebnim in ji dovažati ojaeenja. Naj brnio izgulie britanske mornarice šr takšne — izven vsakega dvoma. je, da bi v voini, v kateri V šlo zn raerparne nasn^otn«-ka, številno daleč podrejeno nemška mornrtricn ne motri11 vzdržati boja z britanskim voi nim brodovjem. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST i8th STREET HEW YORK Rojake prosimo, k o pošlji j o za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno \ 'GLAS NARODA' 8 a S p popil jamo v staro do ^ p movino. Kdor ga ho« j 4 čc naročiti za svoje J ^sorodnike ali pri jate- | j| lje. to lahko stori. j 4 Naročnina za stari! j kraj stane $7. — V ^ Italijo lista ne poši- j ^ 1 jamo. ------------nS