ш®«.. 21. [бвШ tstiEste m la pesta Trst — Sorica, dne 27. maja 1925. Posamezna štev. stane 25 stotink Letnik III. ‘I r, , Pr°f- Albert Sič Gradarska ul. 18 LJUBLJANA JUGOSLAVIJA Verdi ! kor pesem zapuščenih Iziaelcev v j puščavi... Čudno naključje je, da se te be- daj Izraelci izgovarjali ime velikega preroka Mesije, ki so ga pričakovali, da pride in jih reši suženjstva. Verdijeva slava ni le v njegovi Novice iz vsesa sveta borrito amplesso» (Ernani, reši me groznega objema); seveda mu je bila «Ernani» Italija, ki naj reši Letos praznuje svet petindvajseto {sede v svojem smislu popolnoma nesrečni njegov narod iz rok tujca, obletnico smrti enega največjih ujemajo z besedami našega veli- ki se je vsili. italijanskih skladateljev, Josipa kega jugoslovenskega pesnika — Verdi je tako postal pesnik-glas-Verdija. Dne 27/januarja 1901. le-1 vladike Petra Petroviča Njegoša, nik in prorok lepe bodočnosti in ta, ko je umrl, je dosegel 88. leto ki je pel o izgubljeni domovini:! sreče, ki je čakala zatirano domo-svoje starosti. Njegovo dolgo živ-!«onamo, onamo za brda ona...» In vino. Vsi neodrešeni so s straho-Ijenje je bilo polno bogatega in tudi melodija te pesmi se čudežno počitanjem in z religijozno pobož-blagoslovljenega umet. stvarjanja. vjerna z omenjeno Verdijevo nost j o izgovarjali njegovo ime in Poleg drugih lepih skladb je zlo- himno, kar vsekakor dokazuje so- peli njegove himne, kakor so nek-žil 25 oper, med katerimi so ne- rodnost duš v izlivu sorodnih ču- daj Izraelci izgovarjali katere, ki bodo gotovo za vedno, štev tuge, žalosti in upanja v bolj-dokler bo svet obstojal, stale vjšo bodočnost, prvi vrsti glasbenih umotvorov. | Verdi je bil, ker je bil velik duh, Ze prve opere, ki jih je skladal,! nepomirljiv nasprotnik tujega go-so pokazale v Verdiju velikega'spodar j a, kise je vsilil. V svojem'nebeški umetnosti, temveč tudi v umetnika, čigar umotvori so se | umetniškem poletu se je včasih njegovem, nedosegljivem patrijo odlikovali po umetniški veljavi zasanjal v tisto lepo bodočnost tizmu. Kot glasbenika ga je cenil pred skladbami drugih starejših j svobode in veličine, ki je ča- ves svet, Italijanom je bil poleg skladateljev. Pozneje pa se je v,kala njegovo domovino: «va, pen- tega še posebej neizprosen na-zrelejši dobi tako razvil, da je siero, su Fali dorate...» (plavaj, o sprotnik nasilstva, borec svobode vstvaril velika dela trajne in ne-1 misel, na zlatih perotih...). In v: in pravice, prorok in glasnik lepše minljive vrednosti. Njegova slava!svoji operi «Ernani» je prosil:,in pravične bodočnosti zatiranih, jo hitro prekoračila meje njegove j «Ernani, Emani, involami a Fa-i Slava njegovemu spominu! ožje domovine in že za časa nje-j ----------———-------------------------- govega življenja so se njegove' skladbe izvajale po vsem svetu. Verdi je spadal med one redke srečne umetnike, katerih veličino niso spoznali — kakor navadno — še)e potomci, ampak spoznali so ga, spoštovali, cenili in častili tudi njegovi sodobniki. Njegova umetnost ga je obdarila s častjo, bogastvom in slavo. Čeprav je Verdijevo ime poznano po celem svetu, vendar je njegova umetnost našla največ razumevanja in navdušenega odobravanja — kakor je tudi naravno — v njegovi ožji domovini, v Italiji. Verdi je namreč zrastel iz svojega naroda, živel je med njim in za njega in je zato zlil v svojo nebeško muziko vso svojo italijansko dušo in ni čudno, da je ta muzika našla svojo triumfalno pot v srca vseh Italijanov! Verdi je živel istočasno kakor veliki, ako ne največji dosedanji nemški skladatelj Rihard Wagner. Toda, kakor se v težki, komplicirani, kakor v marmor vklesani Wagnerjevi muziki odraža značaj nemškega naroda, naroda mrzlega severa, ostre discipline in globokega premišljevanja, tako se v lahki me-lodijozni in lepo zaokroženi Verdijevi glasbi odraža duh toplega juga, blagodejnega solnea, vonjavih cvetk, duh brezskrbnega temperamenta italijanskega. Verdijeva glasba je glasba božjega poslanca, ki ga je italijanskemu narodu poslal njegov bog, da mu poje v njegovem jeziku, z njegovimi izrazi, z njegovimi čutili. za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm. višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1‘20, oglase denarnih zavodov L 2"— Mali oglasi: 30 stol. za besedo, najmanj L 3"- ponesrečila. Dvignila sta se bila z vojaškega letališča v letalu. V višini 700 metrov se je od letala odtrgalo krilo in strašna slika se je pokazala nad mestom. Letalca sta klicala na pomoč, a bilo je nemogoče pomagati. Letalo je telebnilo na tla in se strlo, nesrečna letalca pa sta obležala vsa zmečkana na tleh. — Novi Sad ima lepo lego ob Donavi. Industrija se krepko razvija. Od leta 1923 pa je mesto odtrgano od Srema, ker je Donava odnesla edini, leseni most; ljudi 4n blago prevaža ladja. Od oktobra lanskega leta pa gradijo železen most na račun reparacij, ki jih mora radi zadnje vojne plačevati Nemčija. Za prihodnje leto bo most že dogotovljen. V trgovinah govore povsod tri jezike; srbsko, nemško in madžarsko. Seveda so v mestu prej gospodovali Madžari. Tujerodci imajo neovirano svoja društva in prireditve. Mržnje ni, ker ima vsakdo svoje pravice. Ljudstvo tudi tukaj toži, da so davki previsoki; vendar pa je tukaj zemlja plodovita, in vsakdanji kruhek si človek tudi prisluži. Fran R. In ravno radi tega je Verdi zla- že čud'-že- OKAMENELI MOŽGANI. V Koncovu pri Moskvi so našli zobovje predpotopne živali mamuta in dve okamenini neobičajne oblike. Proučavanje teh okamenin po profesorju Poviovu je pokazalo, da gre za okamenele človeške možgane, ki so tako dobro ohranjeni, da se ne vidijo samo gube velikih, temveč tudi malih možgan. Ker so te okamenele možgane našli poleg mamutovega zobovja, se smatra, da izvirajo ti mož,-gni od človeka iz zelo davnih časov. POTUJOČA GORA. V bližini Belinzone opazujejo že dalje časa čuden pojav. Vrhunec Monte Arbina se je namreč premaknil v severnovzhodni smeri za 1.72 metra ter se je istočasno pogreznil za 2.35 metra. To premikanje se nadaljuje in je povzročilo v zemlji velike razpoke. 7(iLETNI STARČEK BI SE RAD RAZ-POROČIL. Pred dunajskim sodiščem sc vrši le dni zanimiva in nenavadna razprava. Sedemdesetletni industrijalce julij Fleischner zahteva razporoko, ker sc hoče ločiti od svoje sedemdesetletne ženice Marije. Mož trdi, da ga žena nima rada, da ne ravna z njim tako, kot bi se spodobilo ter da ga je Vsi so bili prepričani, da je treba kravo zaklati. Kmet pa se ni dal prepričati; poklical je zdravnika, ki je izvršil krasno uspelo operacijo. Odrezal je kravi zlomljeno nogo in jo nadomestil z leseno, tako da se krava sedaj lahko kreta kakor prej, ko je imela nogo še celo. OD MRTVIH VSTALA V AmBlaettenu na Nižjem Avstrijskem je nedavno umrla soproga nekega trgovca. Ponoči, ko je pokojnica ležala na mrtvaškem odru, se je priplazil k njej neki tat in skušal vzeti z njenega prsta dragocen nrstan. Ker se mu to ni takoj posrečilo, je iat vzel nož in hotel prst odrezati. Komaj pa je noževa klina zarezala nekoliko milimetrov v meso, je dozdevno umrla ženska zakričala in se dvignila. Tat je od strahu obstal; šele po nehaj hipih je prišel k sebi ter urno zbežal. Zaradi nenadne bolečine so se udje žene osvobodili krča, ki je povzročil ženino nezavest, podobno smrti. Mož od veselja, da mu je žena zdrava, baje tatu ni niti zasledoval. SAMOTNA SIBIRSKA VAS Rusld učenjak Popov, ki se je udeležil sibirske ekspedicije pod vodstvom generala Lopeliajeva, pripoveduje v listu «Ruskoje Vretoja» zanimive podrobnosti o svojem življenju med priprostimi narodi severne Sibirije. Prišel je nekoč na svoji poti tudi v neko majhno rusko vas, ki se nahaja blizu obale severnega Ledenega morja, pri izlivu neke reke, ki jo obdajajo nepregledna moč- že večkrat hudo užalila. Žena pa noče o raz- I virja. Popov je preživel dve leti v tej vasi-poroki prav nič slišati in skuša prepričati ‘ ci, ki je skoro docela odrezana od sveta, sodnike, da njen Julij ni več pri čisti pa- Vas šteje kakih štirideset prebivalcev-, mo- meti, ker da se hoče oženiti z neko dvajset letno Evino hčerko, v katero je baje strašno zaljubljen, čeprav je že dosegel patrijarhalna leta. KRAVA Z LESENO NOGO Mnogo se danes piše in bere o neverjetnih uspehih modeme kirurgije; z operacijami delajo zdravniki dandanes takorekoč s ti za Italijane tako velik mož. Italijanski narod je namreč živel tedaj, ko je Verdi skladal, še v suženjstvu. Lepa je bila Italijanu njegova zemlja, toda žalost je prevzemala Verdijevo dušo, ker je > njegovi zemlji vladal tujec, neusmiljeni tujec, ki ni poznal ne spoštovanja ne obzira do Italije in Italijanov. In tako so bili Italijani na svoji lastni grudi sužnji tujega gospodarja, ki se jim je vsilil jn je teptal njih pravice. Vso to tugo, vso to bol svojega naroda je nosil, kot zvest njegov sin, kot goreč patrijot, tudi Verdi v svojem srcu. In te svoje občutke je zlil v angeljske melodije v svojih operah, ki so našle pot naravnost tja, kamor so bile namenjene; in v kratkem so se razlegali po celem polotoku večno krasni napevi, ki so postali tužna himna naroda zatiranih in potlačenih, krivično v suženjstvu trpečih: «O mia patria, si bella, ma perduta...» (o moja domovina, kako si krasna, pa izgubljena...). Ka- Listi poročajo o zanimivem slučaju, ki se je dogodil te dni v neki škotski vasi; Kmetič je imel kravo in konja; in to je bilo v.se 'njegovo imetje. Revež je imel smolo, pa se mu krava nekoč spodrsne in si zlomi nogo. ških in ženskih, ki nimajo niti pojma o današnji civilizaciji. Železnica, avtomobil, brzoiav so povsem nepoznane stvari. V to pozabljeno vas sploh nikoli ni prodrla niti najmanjša vest o svetovni vojni. Prebivalci nimajo nikake upravne oblasti; o važnih stvareh, ki se tičejo skupnosti, sklepajo z večino glasov. Tudi koledarja ne poznajo. Prazpujejo samo Božič in velikonoč in sicer določi večina prebivalcev, kedaj je treba obhajati ta dva praznika. V svojih molitvah imenujejo domačini večkrat carja Alekseja Mihajloviča; radi tega računa omenjeni raziskovalec, da je bila ta vas ustanovljena pred kakimi tristo leti. Po slovanskem svetu Pismo iz Jugoslavije Novi Sad, 18. maja 192(1. se je namreč stoletnica rojstva Sve-Malokdaj se oglasi kdo izmed nas, | tozarja Miletiča, ki je vse svoje Živki se nahajamo daleč proč od svojih ljenje posvetil srbskemu narodu, ju-lojstnih krajev; a to ni znak, da smo • goslovenstvu in slovanstvu sploh, pozabili na dom. Željno pričakujemo j Posebno se je boril za Srbe v Voj-vesti iz naših krajev, radi se sporni- j vođini, Bački in Banatu, ki jih je njamo nanje. A kaj hočete! Je že ta- imadžarska vlada hudo zatirala. Mi- ko na svetu, da mora človek s trebuhom za kruhom; in ostati mora tam, kjer si dobi delo, da lahko preživlja družino in sebe. letiča prištevajo med prve boritelje za ujedinjenje vseh južnih Slovanov. Že na predvečer proslave je prišlo v mesto mnogo gostov iz vseh kra-Kraševcev in Goričanov nas tukaj! jev; tudi Slovaki, ki žive v Jugcsla-ni dosti, Istranov pa še precej in ne-iviji, so prišli v svojih lepih narodnih katerim prav dobro gre; saj je naše nošah. Pri slavnostih so sodelovala ljudstvo marljivo in skromne, škoda j vsa prosvetna društva, vojaštvo in le, da se nekateri radi uuajo pijači.; sokolstvo. — Pijača pa ubija človeka in povzroča mnogo slabega v družini in drugod. — Preteklo soboto smo pokopali dva letalca, nekega poročnika in nekega mehanika, ki sta se v našem mestu Dva nova zakona NOVI DELOVNI ZAKON Te dni je bil objavljen pravilnik k novemu zakonu o sindikatih, o katerem smo svoj čas že poročali. Zakon določa, da bodo vsi delavci in delodajalci organizirani v sindikatih, ali pa vsaj odvisni od njih. Sindikati delavcev bodo zastopali vse delavce, tudi če niso včlanjeni, in isto velja za sindikate delodajalcev, ki bodo tudi zastopali vse delodajalce. Delovne pogodbe ne bo več sklepal gospo-dar z delavcem, pač pa sindikat delodajalcev s sindikatom delavcev. Ker bodo te pogodbe veljale za vse, pravimo, da so take pogodbe kolektivne, skupne. Kako je bilo? Doscdaj je veljala ta stvar, da so namreč delavci, če so se hoteli braniti pred izkoriščanjem s strani gospo-darjev, lahko zapustili delo; proglasili so stavko. Na drugi strani pa so tudi gospodarji lahko zaprli svoje tovarne, če niso hoteli pristati na zahteve delavcev; svoje delavce so — kakor pravimo — izprli. Tako je prišlo do delovnih sporov, ki so se rešili na en ali drug način; ena stranka je morala odnehati, ker delavec ne more živeti, če ne dela, gospodarju pa tudi slaba kaže, če mu delavci ne delajo. Vlada in oblasti so pri takih sporih posredovale, odločevati pa niso mogle. Kako bo? Fašistovska vlada je sedaj pripra-! vila in izdala nov zakon, ki bo vse te ! stvari temeljito preobrnil. Stavke in izpori so po tem zakonu prepovedani, smatrajo se za zločine, s katerimi ima sodišče opravka. Za oba zločina so določene občutne kazni. Kakor že rečeno, bodo za delodajalce in za delavce veljale skupne pogodbe. Če pride do spora, bo tak spor reševalo posebno delovno sodišče, kjer bodo nastopali kot tožitelji, oziroma toženci, prizadeti sindikati. Posamezni delavci in delodajalci ne bodo imeli pri takih sporih nobenega opravka, pač pa bo država imela odločilno besedo. Sindikalna organizacija v Italiji bo tako-le urejena: na eni strani sindikati, ki bodo ločeni najprej po tem, ali so sindikati delavcev ali delodajalcev; oboji se bodo delili po kategorijah. Vsi sindikati ene kategorije se bodo lahko združili v federacije, federacije pa v konfederacije. Vseh konfederacij bo 15: pet za delavce, pet za delodajalce, pet pa za svobodne poklice, umetnike in obrtnike. — Na drugi strani pa bodo star le korporacije ali cehi, ki bodo nekake zveze delodajalcev, delavcev, svobodnih poklicev in obrtnikov iste gospodarske stroke. Te korporacije io-do posredovale v sporih med sindikati, ustanavljale bodo posredovalnice za delo, vzpodbujale industrijo itd. Tako določa novi zakon. Kako se bo stvar obnesla pa še ni mogoče prerokovati. ZAKON O POTEŠTATIH. V nekatere naše občine v tržaški pokrajini so že prišli poteštati. Zato bo prav, da v glavnem obrazložimo poglavitnejše določbe novega zakona o poteštatih. Če bi se kdo podrobnejše zanimal za ta zakon, ga najde v Uradnem listu; objavljen je bil 4. februarja 1926 (štev. 277), spremenjen pa s kraljevim odlokom-zakonom z dne 9. maja 1926 (štev, 818). Kam pride poteštat? Vse občine, ki po zadnjem ljudskem štetju nimajo več kot 5000 prebivalcev, bodo odslej upravljali poteštati. lata usoda doleti lahko tudi tako občino, ki ima več kot 5000 prebivalcev, če je bil občinski svet dotične občine v dobi dveh let že dvakrat razpuščen. Vlada lahko poveri potc-štatu tudi upravo dveh ali več sosednih občin, ki skupno nimajo več kot 5000 prebivalcev. Občinsko svetovalstvo. V občinah, kjer smatra prefekt, da je potrebno in izvedljivo, bo pote-štatu stalo ob strani posebno občinsko svetovalstvo; za člane tega svetoval-stva veljajo določbe čl. 25 in 26 občinskega in pokrajinskega zakona glede neizvoljivosti in nezdružljivosti, kakor za navadne občinske svetovalce. Število članov občinskega sveto-valstva določi prefekt za vsako občino posebej, najmanj pa jih mora biti šest. Imenuje jih prefekt s posebnim dekretom; eno tretjino imenuje po lastnem preudarku, ostali dve tretjini pa na predlog gospodarskih usta- nov, sindikatov in društev, ki se nahajajo v dotični občini. Prefekt pa sam določi, katere ustanove imajo pravico predlagati svoje zastopnike za občinsko svetovalstvo; za vsakega zastopnika morajo navesti tri imena. Kaj bo delal poteštat? Poteštat izvršuje vse one funkcije, ki jih občinski in pokrajinski zakon pripisuje županu, občinskemu odboru in občinskemu svetu. Občinsko svetovalstvo ima samo svetovalno pravico. Kadar se potešta-tu zdi potrebno, vpraša svetovalce za mnenje, ki ga pa nikakor ne veže. Vprašati mora občinsko svetovalstvo za mnenje samo v nekaterih slučajih, ki se tičejo premoženja občine; toda tudi v teh slučajih ima proste roke in lahko ravna po lastnem preudarku. Vse svoje sklepe mora poteštat predložiti v odobritev deloma pokrajinskemu upravnemu odboru, deloma, pa prefektu. Poteštat lahko poveri vsakemu članu občinskega svetova Istva posebne upravne posle; kjer ni občinskega svetovalstva pa kakemu Občinarju, za katerega veljajo isti predpisi, kakor za člane- svetovalstva. Izbor o takega Občinarja mora' potrditi prefekt. Poteštat in člani svetovalstva izvršujejo svoje posle brezplačno. Samo za poteštata sme prefekt določiti posebno odškodnino, ki jo plačuje občina, katero upravlja, če njeno finančno stanje to dopušča. Izvršilni pravilnik k zakonu o poteštatih vlada še ni objavila. ! predstavništva v Beogradu. Bil je dober pravnik, govornik in novinar. .Zadnja leta je zlasti deloval v raznih gospodarskih organizacijah. Bil je blag in socijalno zelo čuteč človek. \r svoji oporoki je zapustil 100.900 dinarjev v narodne in dobrodelne svrhe. Preteklo soboto sc je v Ljubljani izvršil na svečan način pogreb, ka-I terega se je udeležila velika množi-1 ca občinstva. Truplo pokojnika je bilo prepeljano v Škofjo Loko, kjer sedaj počiva v rojstnem kraju. Naj počiva v miru! Žerjal, ki bodeta skrbela, da se bo vožnja na tej progi precej uredila in zboljšala. Ob delavnikih bo urnik sledeči: Odhod iz Doline ob 7. in 14v_>, oziroma iz Boljunca ob 7% in 14%. Odhod iz Trsta: ob 12 in 19U>. Ob nedeljah in praznikih je pa odhod iz Doline ob: 7., 10., 13%, 17., in 21. uri, oziroma iz Bol junca Yi ure kasneje. Iz Trsta ob nedeljah in praznikih odhod ob: 8., 12., 15., 19% in j Uri Tinca iii Marjanca - j Vse korjere odhajajo iz Trsta iz Vsak otrok pozna Mihca in Jakca1 ulice Ponte della Fabbra, izvzem-na tržaškem magistratu in Tinco Sl ednjo ob nedeljah m praznikih, in Marjanco pred njim. Pretekli lz Sv' Anc ^ostllna teden so odstranili obe svetiljki, i< de 1'val na gospoda? skem, političnem in kulturnem polju, v raznih dobrodelnih dijaških in drugih 01 gam za- šili Slovencev, temveč SO jih SpO-;stov, tako tudi Krvavec, štovali in imeli radi. Smešiti bi jih z"očh““i,,tr!t<>^! hoteli le danes. Pripomba pa v omenjenem listu glede lepote in omike naših deklet, je zelo žaljiva. Naše žene in dekleta ne potrebujejo, da bi jih jemali v zaščito. Fe so za druge lepe ali ne, ne vprašujejo; za nas so lepe, so najlepše. Pa tudi omikane so in se vedno tako obnašajo, da so posebno tudi v italijanskih družinah vsled tega priljubljene. Če pa si v potu svo- pomočnik Rado Sopčič in hčerka stavca i Mara Mancinijeva oba iz Rožne doline. Popoldne sta sc napotila s Krvavca na Kokr-ško sedlo. Na gorah je bil sneg in led in tako se je zgodilo, da je na enem od najnevarnejših mest Mari Mancinijevi izpodrsnilo ter je padla. Ker je pri padcu zadela Sop-čiča je izpodrsnilo še njenu in zdrsnila sta po strmem žlebu navzdol, kjer sta ob ska-slovju obležala mrtva. Proti večeru se je pripetila skoraj na istem mestu druga nesreča. Okrog 9. ure je dohitela drugo skupino turistov noč, tako da ni bilo videti v snegu sledu steze, Radi [ega obraza služijo svoj kruh, jim ^ č Ifubljan" ttrHTje ukT^ priljubljen pri Goričanih, med kate • cijah. Več let je bil deželni poslanec, rimi je budil narodno zavest; nav- ljubljanski občinski svetnik, ob pre-lušcval jih je za lepoto slovenskega 1 vratu je postal član slovenske na-jtzika in za krasote slovenske zemlje; Irodne vlade in začasnega narodnega je to v ponos in bi zaslužile baš od fašistov največjo pohvalo; saj čitamo dan za dnem, da je poglavitni nauk fašizma ta, da delo plemeniti človeka. Nestanovitno vreme — toča! V predzadnjih «Novicah» smo se prezgodaj pohvalili, da se je vreme vendar enkrat ustanovilo in da so začeli lepi pomladanski dnevi. Naše veselje in prerokovanje je trajalo malo časa. Letošnja pomlad je kaj čudna. Le par dni smo imeli lepih; drugače se pa vrsti dan za. dnevom — dež, burja, nevihta — toča. Tako nam poročajo, da je v soboto zjutraj padala toča od Milj do Žaveljske dolino. V Miljah je bilo ponekod do pol metra na debelo te šibe božje. Hvala Bogu, da je burja pritiskala oblake nad morje, drugače bi uboge Škofijce in Plavčane zadela ista nesreča kot lani. Kljub temu trpijo Milj-čani veliko škodo! Nekdaj je bila navada, da so ob takih nesrečah prišle takoj komisije na, lice mesta, precenile škodo in da je vlada takim nesrečnežem priskočila na pomoč s tem, da je odpisala davke ali pa drugače pomagala! Zdaj se pa — ubogi kmet — živ krst ne zmeni zate! Delaj, plačaj, trpi! Korijere: Doiina-Boljunec-Trst Kakor smo že poročali, so prešle občinske korjere v zasebno last bratov: Benjamina in Mirkota nesreči!. Obležal je par metrov od prejšnjih dveh ponesrečencev mrtev. IZIDI Sport NEDELJSKIH TEKEM. Nogomet I. Divizija «Prosveta» - «Go- -Obzor» - «Ponzianini Er- Prvenstvcnc: rica» 1:1. Prijateljske: ranti» 1 : 2. •” Adria» - F. C. «Roiano» 0: 1. Hazena «Adria» - S. K. «Primorje-» (Ljubljana). Prvi dan 6 : 9, drugi dan 3 : 3. Tržačani smo imeli priliko gledati v nedeljo nogometno tekmo med «Obzorom» in «Ponzianini Erranti» ter «Adrio» z mešanimi četami iz Rojana. Obe četi ste podlegli močnejšima drugorodnima četama. Višek je dosegla tekma med hazenami S. D. «Adrije» in S. K. «Primorja» iz Ljubljane. Sicer je «Adria» podlegla v nedeljo z 9 : 6, a ismo lahko zaznamovali vidno premoč «Adrijašic». Le izvrstna vratarica S. K. «Primorje» je zamogla rešiti četo pred pretečim porazom. V pondcljck se je «Adriji» posrečilo izenačiti (3 : 3). Goričani pa so prisostvovali zanimivi in ta dan edini prvenstveni . tekmi «Prosveta» in «Gorica». Tekma ni videla ne zmagujočih, ne premagancev. Rezultat 1 : 1 nam predstavlja pravilno moč obeh čet. V pondcljck je nastopila nadebudna na-raščajna nogometna četa «Prosvete» proti II. četi «Magdalene». Zmagali so «Protsve-taši» z 6 : 2. Menda sledijo mali nogometaši prav pridno svojim starejšim tovarišem. Vobče je nastopilo v tržaških športnih krogih nekako športno mrtvilo, ki je pa menda le predvečer silnejšega dela in udejstvovanja. Ali pa mogoče pričenja faza zdražbe in nezadovoljstva? Mnogo znakov kaže, da bodo morali naši športni voditelji ohraniti hladno kri in zdravo pamet, da pripeljejo športno ladjo do mirnega zavetja. # Ivan Cankar 1876-1926 V lem mesecu smo praznovali petdesetletnico rojstva Ivana Cankarja, najizrazitejšega zastopnika naše nove književne umetnosti in najplcelovitejšega med sodobnimi slovenskimi pisatelji. Hodil se je 10. maja 1970 na Vrhniki, kjer je obiskoval tudi ljudsko šolo, predno je odšel v Ljubljano na realko. Bil je sin obrtnika na deželi, kjer je podrobno upoznal in proučil dušo našega priprostoga človeka. Iz duše priprostega naroda je nabral najdražje zaklade in črpal snov za svoja največja dela. Realko v Ljubljani je dovršil, ko je imel 19 let. Odšel je na Dunaj študirat tehniko, a posvetil se je docela književni umetnosti. Kot pisatelj je bival v začetku večinoma na Dunaju, kjer si je služil mimogrede kruha tudi kot žurna list, dokler se ni I. 1907 vrnil za stalno v Ljubljano. Umrl je 11. decembra 1918 za pljučnico. Imel je takrat 42 let, Te dni proslavljamo petdesetletnico Cankarjevega rojstva. S tem so vsaj nekoliko oddolžimo veličini njegove umetnosti, kar za časa njegovega življenja nismo umeli. On je tvorec naše nove mlade kulture, on je oni človek, kateri je našo umetnost vsporedil umetnosti drugih narodov, da smo lahko v tem oziru istovrstni z ostalimi in da ne capljamo za njimi. Mi ga moramo ceniti in pravilno razumevati. On nam drži pred naše duševne oči zrcalo, da se v njem vidimo in spoznavamo, da ozdravimo od onih bolezni, katere je on na nas ugotovil. Toda njegove slike, dasi pristno slovenske, so tudi splošno človeške. Ker smo pa majhni, se nam zdijo te napake pri nas še mnogo večje. In to, da so njegove slike splošno človeške povzroči, da mu njegovo veličino priznavajo tudi drugi, da prevajajo njegova dela v svetovne jezike. Tembolj pa ga moramo ceniti mi, ker on je naš, ker se on sam zaveda tega, da je naš. Njegovi umotvori so čisti, so izraz njegove čiste duše. Njegova misel je čista kot studenec; tako trdi on sam. In v kako lepo zunanjo obliko je oblekel on svoje misli. Slog njegov se je rodil iz misli. Ta beseda in ta ritem, katerega on uporablja pri svojih umetninah, sta potrebna za njegovo misel. On se bori proti hinavščini in brezznačajnbsti, sebičnosti in brezsrčnosti, nizkosti in podlosti. Njegova beseda je žgoča. Resnica pa v oči bode. Zato so njegovi spisi dvigniti toliko prahu po Slovenskem. On sam pravi: «V ogledalu svoje duše, spačenem od grenkobe in bridkosti, sem ugledal svet in vso veliko, strahu in občudovanja vredno krivico njegovo; dozorelim očem se je bilo odprlo življenje z vso svojo, veliko krivico, s svojo lažjo in skrivnostjo, s svojo neizmerno smešnostjo.» Ker vidi vso to krivico, veliko in v njeni drzni veličini občudovanja vredno, krivico, ki vzbuja strah in katera je vredna, da vzbuja strah radi svoje drznosti in brezobzirnosti, radi svojega hinavstva, ker jo človek ne more prijeti od nikoder, ter ji ne more do živega, on trpi. In duša se od grenkobe in trpljenja spači in slika postane tudi spačena in iz tega se rodi pekoča satira, ki vse smeši in napada. Napada laž in surovost in nam slika ljudi, ki postanejo v svoji domišljavosti, v svoji zakriti nemoralnosti smešni. Iz tega njegovega trpljenja in bridkosti mu oko zahrepeni po nečem lepem: «Slikal sem noč, vso pusto in sivo, polno sramote in bridkosti, da bi oko tern silne j e zakoprnelo po luči.» Saj vsak človek, kateri trpi, zahrepeni po lepši bodočnosti, po tolažbi. Vsemu temu grdemu, tej sebičnosti postavi Cankar nasproti svoje hrepeneče ljudi, ljubeče in umirajoče. To so ljudje brez materijalnih dobrin, ampak ljudje, ki nosijo dobro v sebi, ki hrepenijo po dobrem m lepem, ki želijo izčiščenje človeških duš, ljudje nepokvarjeni, čudni ljudje za Vsakdanje življenje, junaki v svojih prepričanjih. To so žrtve sebičnosti in nemoralnosti, ponižani in razžaljeni; s svojo idejo, s svojo lepoto, š svojim mišljenjem pa z daleka presegajo to brutalno silo. In v Cankarju se porodi globoko usmiljenje do vseh trpečih; to postane vodilna misel njegove umetnosti. Višek tega so «Podobe iz sanj», napisane «v letih strahote 1914—1917.» O našem slovenskem slovstvu sodi Cankar, « da je šlo zelo visoko, da stoji ob-rami svetovni literaturi». O slovenskem narodu pravi: «Noben narod ni tako optimističen kot slovenski — optimizem pa je pravica zdravja in mladosti — in mi vsi, kar nas je — in veliko nas je — smo optimisti. Torej tudi on je optimist, tudi or veruje v boljšo bodočnost, kot veruje ves slovenski narod, ker je mlad, ker je zdrav. Če se zanašamo na druge slovanske narode, pravi, da je to strahopetnost, ki ne pogleda v zdravo srce naroda. «Če smo se držali v klavrnosti petnajststo let, se bomo držali še sedaj, ko smo kulturni. Nase se zanesimo — to je vse!» Če, smo se torej držali lahko tedaj, ko. nismo še vedeli kaj smo, če smo se - tedaj ohranili, se bomo tein lažje sedaj, ko imamo svojo kulturo. Samo pogum. Cankar je z ostro besedo bičal vse, kar je v nas gnilega (in nevrednega), a trdno je zaupal v boljše čase. Cankar je torej glasnik trpečih, slabotnih in blodečih,- a hrepenečih po luči in svetlobi; Cankar je glasnik slovenskega naroda. K. J. t Ježe Cankar, pisateljev oče (po fotografiji iz njegovih zadnjih let.) Aleš iz Kazora in Freajeva Hana, ki ju je Cankar opisal v svoji povesti «Aleš iz Razora». (Po fotografiji.) «Na klancu» Cankarjeva rojstna hiša (X) na Vrhniki. Dvor cerkve sv. Trojice nad Vrhniko. župna cerkev sv. Pavla na Vrhniki s pokopališčem, Cankarjeva roditelja. kjer sta pokopana Cankar med Italijani Da je kak duševni proizvod res tudi umetnina, mora v prvi vrsti dihati iz njega duševnost in mentaliteta dobe, ki mora šele priti, zakaj prava umetnost mora stopati pred človeštvom. Razumljivo je tedaj dejstvo, da se je pričelo z razumevanjem življenjskih del duševnih velikanov jako pozno, ko je bila doba, iz katere so vznikli, že daleč za njimi. — isto opažamo pri Ivanu Cankarju. Dokler je bil še pri življenju, smo Slovenci njegovo delo podcenjevali in- celo ovirali, zakaj sodobniki ga niso hoteli in ga tudi niso zmerom mogli razumeti; šele danes pričenjamo polagoma doumevati njegov duh in treba bo še mnogo truda, da si ga bomo lahko popolnoma osvojili. Marsikaj so pa v tem oziru storili v tujini, kjer opažamo, posebno v zadnjih letih, pravcato sistematično delo, ki stremi za popolnim uveljavljenjem Ivana Cankarja. Tako imamo priliko opazovati v Italiji kopico požrtvovalnih ljudi, ki so se vrgli s pravo nesebičnostjo na delo za razširjanje Čarkarjevih del med svojim narodom, bodisi s številnimi predavanji in članki, bodisi z raznimi prevodi njegovih del. Vzok temu nenavadno lažjemu razumevanju Cankarjevega. življenjskega dela moramo iskati v prvi vrsti v dejstvu, da je tujina, daleč proč od naših osebnih in malenkostnih bojev in razmer, iskala v Cankarju samo umetnost in jo tudi v polni meri našla. Tudi je k temu pripomogla kriza, ki vlada danes v italijanski književnosti; in nje posledica je ta, da si narod mora iskati duševne hrane v raznih prevodih boljših del inozemskih literatur. In v takem slučaju ni bilo mogoče iti preko Cankarja, iz čigar del diha nekaj izrazito originalega. Do danes je izšlo v italijanskem prevodu že dvoje Cankarjevih del, in sicer «Hlapec Jernej», ki je doživel že dva prevoda, in pa «Lepa Vida». —- «Hlapca Jerneja» je sprejela italijanska kritika jako pohvalno, bodisi v prevodu Giovanni Lorenzo-nija, znanega goriškega profesorja, ki se že d el j časa ukvarja s slovenskim slovstvom, bodisi v prevodu Regent-Susseka,- ki ga je izdala tr- žaška založba «Parnasso». V «Hlapcu Jerneju» ne opaža italijanska kritika kake «umske velezmote», ampak čisto logično iskanje Pravice, ki jo, žal, na svetu pogrešamo. Tako misli Silvio Benco v svoji oceni v tržaškem «Piccolu», tako misli Cosmo v milanskem «Secolu», tako misli Pram-polini v «Fieri Letterariji». Nekoliko manjši uspeh je doživel Lorenzonijev prevod «Lepe Vide», in to nam bo čisto razumljivo, če pomislimo, da je to delo več ali manj dobra kopija francoskega simbolizma in v prvi vrsti Belgijca Maeterlinka, kopija, ki je sicer za naš narod velikega pomena, a med Italijani ne vzbudi pravega zanimanja, ker so to že doživeli toliko z raznimi prevodi večjih francoskih del v tem oziru, kakor tudi z raznimi posrečenimi ali ponesrečenimi izvirnimi deli. Takega mnenja je Prampolini v omenjenem listu. — Razen teh dveh Cankarjevih del, pa je še mnogo prevodov v rokopisu, od katerih so nam znani «Hlapec Jernej» v prevodu B. Astori-ja, ki bo izšel v nedoglednem času v Antologiji Cankarjevih del, ki jo namerava izdati znana založba Fr a teli i Trcves, in pa «Podobe iz sanj», v prevodu tržaškega profesorja R. Pflegerjn, ki bo v kratkem izšel v založbi «Parnasso». Jasno je, da je bilo za pravilno uveljavljanje teh prevodov potrebno veliko število člankov in predavanj, ki naj bi seznanili italijansko občinstvo z ostalo slovensko literaturo. Tako smo imeli priliko slišati v Trstu že par zanimivih predavanj, kakor ste bili oni prof. Pfleger j a in prof. U. V. Urbani-ja, na tržaški «Ljudski univerzi» in predavanje preč. g. Del Pe-svo, v tržaški valdeški cerkvi, o «Verskem momentu v Cankarjevem Hlapcu Jerneju». Veliko število člankov pa je izšlo največ po zaslugi prof. Lorenzoni-ja in prof. U. U. Urbani-ja po raznih italijanskih časopisih in revijah. To bi bil v glavnem pregled vsega onega dela, ki je bilo v zadnjem času storjeno v Italiji za upoznavanje Ivana Cankarja. Ta pregled pa nikakor še ni popoln, zakaj gotovo je še mnogo del, ki so ostala v rokopisu, in mnogo člankov in predavanj, katerim nismo mogli slediti. h. š. Pogled na cerkev sv. Lenarta izpred vrat Cankarjeve rojstne hiše. Slike k zadnjim dogodkom na Poljskem Na levi vidimo maršala Pilsudskega, ki je s svojo vojsko pregnal dosedanjo vlado in bo najbrž izvoljen za predsednika republike. Slika na desni: zgoraj Sikorski, bivši vojni minister; na levi spodaj Wojcfechowski, dosedanji predsednik republike; na desni spodaj: Witos, bivši ministrski predsednik. Največje orgle na svetu, ki pojo kakor bi svirali dve vojaški godbi obenem. Stoje v eni največjih cerkev Amerike, v Novem Jorku. * Angora glavno mesto turške republike. Stavkajoči v Londonu, glavnem mestu Angleške, pred palačo zunanjega ministrstva. (Slika iz zadnje velike,stavke na Angleškem). DROBNE NOVICE Z DEŽELE KRED. 71-letno vdovo Terezijo Klofutar so našli predzadnji pondeljek mrtvo v njenem stanovanju. Kakor so zdravniki ugotovili, jo je zadela srčna kap. moralnem kakor tudi v materijalnem oziru naravnost sijajno. Na obsežnem okrašenem dvorišču je stal lep oder. Vrhpoljci so se lepo izkazali in napeli vse sile, da je prireditev tako Vdova «TcrcziČ», tako so jo nazivali,; lepo izpadla. Prvi je nastopil domači je bila znana daleč naokrog, ker je bila zmerom vesela in polna šepavosti. Včasih je pa le prerada pogledala v kozarček in ljudje- pravijo, da je bil to tudi vzrok njene nenadne smr- Zbpr je s tem nastopom pokazal velikanski napredek od lanskega leta. Marsikje bi lahko vzeli Vrhpoljce za vzgled, kaj vse naredi veselje in dobra volja. Pa tudi ostali zbori ti. No, pa sc je je Bog usmilil in jc j kljub vsem težavam, ki jih imamo, revo rešil vseh nadlog tega sveta. ! pokazali, da so kos svoji nalogi. Po- Vipoi ŽE V BRDIH ! !eg krepke «Ilirije», ki je zapela «Bi- V nedeljo dne 30. maja bo pri nas j !iano< !n «Venca» iz Kozine, ki je obširna prireditev, katere vspored 7,л'1’)е Lajovičevo «Medved z medom», 1 ' 1 c/v izv zv z i I i Iz1 rzKi/vii ir/ I Ir* o @STOJNÄ Prva parna pekama. — Porcelan, /.eleznina. — Zastopstvo petro-§ leja, kvasa ter Porland-cementa itd. j§ I I HLAJBAN pri Marezigah. V nedeljo 16. t. m. se je blagoslovi-1 la na hribčku novo popravljena kapelica Matere božje. Blagoslovljenje so izvršili trije svečeniki: iz Sv. Antona oziroma Marezig in Pomnjana ter pater iz Kopra. Zdi se pa, da je pater prišel še za kaj drugega. V pogovoru z nekim domačinom je napa- Tri kmetijski! dražba«Trsta vabi vse člane in somišljenike na rdi občni zbor L DIETRICH! it i! $ ■> * POSTOJNA ki se bo vršil predpoldne v dvorani Konsumnega društva pri Sv. Jakobu v Trstu. dal svojega sobrata Ignacija, češ, dajv nedeljo dne 30. maja t. 1. ob 10. uri je bil propagandist m zato, da so ga - - - iztirali. Povdarjal je, da se drugim narodnim manjšinam v drugih državah godi slabše kot nam v Italiji in končno stavil za vzgled Arabce, kako se jim slabo godi v Jeruzalemu. Ta vzgled jc. našega domačina razburil, da je patru povedal, kar mu je šlo. Domačin je tudi vprašal patra, če se on zaveda svoje narodnosti. Ko mu je ta priznal tedaj pravi domačin: Isto kar čutite vi, čutimo tudi mi; zato nam tega nikdar ne iztrgate iz naših src. G. pater, kje so nekdanje obljube, da bomo dobili več šol, kakor nam jih je dajala pok. Avstrija? DNEVNI RED: L Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Odobritev računskega zaključka. 5. Preosnovanje Družbe na zadružno podlago in odobrenje norih pravil. 6. Volitev novega vodstva. 7. Slučajnosti. V TRSTU, dne 16. maja 1926. ODBOR. 1! na drobne in debelo o <• <• t «C* t ❖ £ Za stopstvo Portland Cementa itd. 5« * Točna postrežbah £ <• <- * -»»v v i v i v v v v ❖ ■c* <■ «s» @ Ш1'ШШтар1Д1ДЈПЖ!5М1ИЛ!ШИ ŠEPETAVEC MARIJA IDRIJA priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pristnega vipavskega in istrskega vina. Dobra domača kuhinja. BCDDaCD: 7 Ц 5 3 Razpolaga z dvoriščem za shrambo vozov In s hlevom za 30 glav živine. Točna postrežba. Točna postrežba. SsBUS !1)ј!Ее®Н1,г.!МшашвШ5пМ> “ATLANT KILAH □□□□□□□□□□ Italijanska zavarovalna družba Delniška glavnica IS.OÖÖ.OOO Sedež Via Torino 51 Lastna palača Via F. Corridoni 39 Posluje r panogah: Življenje — Požar — Tatvina — Individuelna civilna odgovornost. Predsednik: E. cav. di Gran Croce senator ing. Cesare Nava. Odbornik delegat - glavni ravnatelj Grand’Uff. Aldo Aimoni. AGENCIJE PO VSEJ KRALJEVINI Oficijelna zavarovateijica MILANSKEGA SE1MA GLAVNA AGENCIJA V TRSTU: Piazza Garibaldi 4. 611 Književnost in umetnost Zet in plevel Slovar naravnega zdravilstva. Sestavil F. Magister, 1926. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Take knjige smo Slovenci pogrešali Je to Vademecum za naše največje bogastvo, ki ga imamo, za naše ljubo zdravje. Posebno v bolj oddaljenih krajih, kjer ni pri roki zdravnika, se bo la knjiga kot prva pomoč ob obolenjih izvrstno obnesla. Tu najdeš v abecednem redu našteto pod raznimi besedami-vodnica-mi vse, kar potrebuješ, da si ohraniš ali popraviš svoje zdravje. Pisatelj nam podaja po svojih mnogoletnih izkušnjah razne nasvete in recepte, ki jih ne napravi za drag denar lekarnar, ampak si jih večjidel preskrbiš sam doma zastonj. Štiri činitelji so pisateljeva zdravila: čaj domačih (rastlin, voda, prst in zmernost v življenju. Zlasti priporoča kopelji v prsti, kar je v Ameriki že dolgo, dolgo v rabi in običajno pomaga, ker mokra prst' čisti telo in vleče iz njega razne strupe, ki drugače vplivajo kvarno na naše zdravje. Od kar je župnik Kneipp zaslovel po vsem svetu kot izboren zdrav-nik s pametno uporabo mrzle vode, ni voda več ono strašilo, kot je bila še nedavno. Magister nam prav poljudno pove, kaj in kako uporabljaj vodo kot zdravilo- Ni Kneippov pristaš povsem, pač pa v marsičem. V tej knjigi najdeš naštete vse one grmičke in rože, ki vsebujejo čudežno zdravilno moč, da si jih lahko sam nabereš in pripraviš. Knjigi je pridejana tudi knjižica, ki kaže v koloriranih slikah podobe teh cvetk, ki ti jih nudi Stvarnik zastonj v naravi. Pisatelj porabi vsako priliko, da da:e bralcu pametne nasvete o zmernosti, o alkoholu, nikotinu, kofeinu, o zdravilni moči čistega zraka in srca. In ravno v tem oziru je to zlata knjiga «srednje poti», kako si naj uravna naše življenje. Knjiga obsega skoro 300 strani (296) in ima nad 1500 iztočnic, pod katerimi lahko najdeš ono, kar želiš. Bo to delo izvrstno služilo izobražencu in delavcu, gospodinji in kmetu. V vsako hišo spada ta krasna, koristna, potrebna in zlata vredna knjiga; proč s tozadevno tujejezično navlako, sedaj imamo tako knjigo, v naši materinščini, knjigo, ki je vsebinsko stokrat boljša kot tuje sestave, ker je pisana pretidamo, zmerno in poljudno. Seveda je itak samo ob sebi umevno, da si vsak bolnik v resnejši bolezni poišče zdravnikovega nasveta. Knjiga je obširna, vpa ima vendar zelo zmerno ceno, velja namreč broširana 60 Din, vezana v celo platno 75 Din, Knjiga se dobi v knjigarni Stoka, Trst, Via Milano 37. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA v TRSTU ulica Rafiineria 7 in Torre bianca 19. ragistrmna zadrege z oeiejenim »erathsm uraduje v svoji lastni hiši yil£8 Tsrre bianca IS, L nad. Sprejema navadne hraniine vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje 4% P© večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Ha razN^so wnasine celice (safe$) Cewljaraica FercessSu Odlikovana na mednarodni razstavi e Genovi z JHipIoma dl gran premio" TRST Via Oluse^pe Caparlei Sten. S j*rl Sv. Jakobu - TRST Kdor tiče obuvalo ceiiö a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ae kupil kar na slepo! la šel bo k „PORCESSINU“, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. . И i i i,. Ni a žele L 48-- ^lti leiili 18 to L 48*— MU m ш Me sIB1/*-13,16-10 Ob nedeljah je urad zaprt Telefon štv. 25-67. MMši slseenJeosral zmi BUFET PRIMC Trst, ulica ЖЖЖ Ottobre 19, nasproti teavarme Commercio ima v zalogi: Semena: vsakovrstna poljska, vrtna in cvetlična. Deteljna semena: domačo ali triletno deteljo in lucerno ali večno deteljo. Modro galico: angleško «Maple Brand» z 98—99%. _ j| ■ŽVeplo ventilirano in superventiHrano ter! |j isto z 3% modre galice. Prah Kafaro, Azol, zeleno gaUco. Kose «Merkur». Prejeli smo tudi nove vrste dijamantnih kos «Himalaja», katere za vsako jamčimo posebej. Brusilne kamne od navadnih do najfinej-ših vrst, po ceni od 3 do 14 Lir kos. JEosišČa, (kosje) javorjeva in bukova. Grabile lesene, oselnike, «birje» itd. Škropilnice raznih znamk ter žvephnike ročne m nahrbtne. Kmetijske stroje: pluge, brane, plužne glave, slamoreznice itd. Prazne sode od modre galice po L 24 "ža komad. One kmetijske stroje, katerih nimamo v zalogi, lahko naročimo po želji vsakega, ker imamo vzorce in cene najboljših domačih in inozemskih tovarn. Naše blago, semena, angleško modro galico in žveplo ventilirano imamo v razprodaji: v Sežani: trgovina Goljevšček, v Dolini: g. Josip Jerjan. v Boljnncu: g. Ivan Kraljič, v Rodiku: g. Ivan Čeh. Škropilnice francoske znamke «Vermo-rei» originalne so nam ravnokar dospele. Na željo jih odpošljemo tudi po železnici, katere stanejo s zabojnino vred 210,— Lir. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA v TRSTU ulica Torre bianca št. 19. Telefon 44-39. ппоопаооаоапонапппааппосоппп a D a a a D a a a a S p D П O □ O a D пппппппппппппппппппоррпдаРПа ааппппагагоопшгопадааоатаара .... r~ .i .„-.——n-, g B ti D И a a a B B BI B B a ZOBOZDRAVNIK Dr. LOJZ KRAIGHER specialist za zobe in usta sprejema e (Sorici iu Travniku št. ZO e imištiBi (Kipu iisiiiinM) Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran, berieve phm. Mrzla in gorka svinjina, sardine ivl. Za obilen obisk se priporoča Lastnik IVAN PRIMC. Vedno sveže Dre- PGSTREŽBA TOČNA. -> <• 1ИИ1ИИН»1ИДДИН ■jUHgLijaw TRST 1 JAKOB BEVC - urama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1 ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah KRONE plačuje vile kot vsi drugi W* RAZNA DARILA ZA BERMANCE. ~ 411' filabarda“ TRIESTE, Via del Oiuliani 42 priporoča cenjenemu občinstvu sledeče specijalitete: Elizir China. Jako okusen - Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvale- scenco. Steklenica L 6.—. Voda proti izpadanju lasi. Steklenic8 L Q'—. Sredstvo proti revmatizmu. Zajamčen v-peh. Popolno zunanje in notranje zdravljenje L 40. - Enomesečno zdravljenje. _______ Živinozdravniška sredstva. Lekarna je preskrbljena z vsemi sredstvi proti živalskim boleznim. rra POSTOJNA ♦♦♦♦ Hotmnie bolezni In operacije. ŽARKI X hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev. SBIBfr- X- пааввпапвпопапвпааоапппвпппn § ZOBOZDRAVNIK □ _ __________________И a a a n a a a n a n a a a □ n a a a a o a aoannootmaaaaanaBaoiBaaniaaioon ea-.arj Dooaaaoa.rj Zobozdravniški ambulatori) v Trstu i Odgovorni urednik : .JAN KO i:ПF ПГ. s® »a rm mrtvaški predmeti, I ■ СРССШ! fotografije na por. cel zn u, pogrebna oprema, cene nizke-ori Šentjakobski cerkvi v via deli’ Istri a: Sirite Novice! iG.PIKELl ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ POSTOJNA * o * * ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ Trgovina z mešanim blagom ♦ železnino in steklom na drobno ulica Sette Forataw«*. E posluje ob delavnikih od 9—12 in od 15—19 ure. cehe. in debelo. Spomnite se „Šol. društva“! Г ,MUHDL0$‘ šivalni stroji Görlcke14 a g D a a o D D a o o n 8 s D O n D B „ Ö опооавапапппвапапппппавпваав Specijalist In zobne za ustne bolezni. Ordinira e GORICI na Travniku 5.11 g od 9. do 12. in od 3. do 5. 35 ГР Josip Klun trgevina porcalanajtih predmetov TRST, ul. Mazzini 40, orel nL Haoun SKLADIŠČA: Piazza Scorcola št. 1 in v prosti luki skladišče št. 6, I. - Telefon 29-84. B. Velika Izbira porcelana, gline, stekla emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira ::: predmetov za poročna darila ::: Izključna prodaja cilindrov za luči št. 5, 3, 8, 11 na debelo za Trsi, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iz najčisiejšegn kristaliziranega stekla. Cilindri oviti v kartonastih škatijah mesto i slami. Cene brex vsake JtoitTcurevce J ! DaggDDOQQQngDaaDtQOQgcDcni- da dvokolssn, motorini „FlflM“ in HelgiisHe nnske se Me le m\ JesipM Kerševaniju GORICA — Pia^za Cavour 9 — GORICA £ a* I 1 Ö0 Prva odllkov. tovarna in zaloga pohištva T«dka aslanovljeua 1. 1808. fiel ^ЗОП31С©ПП Tvtsika ustaaovij na 1. 1838. Sorico, nL Cnrdntd 14 (pr. Sosposkn silen) 50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna^ izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov. mmm breščak aORiCA, Via Carduccl 14 (prej Gosposka ul.)