TELEFON: COBTLANDT 2876 liisiršloveiisitihide^ Entered aa Second Class Matter, September 21,1903, at the Port Off ice at Hew York, H. Y., ante Ad of floagreee of Mfcrch 8,18TI. The largest Sbveuim Daily in the United States. beaederery day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. NO. 156. — ŠTEV. 156. "TKLBHM:OOETULHBT mi NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 6, 1927. — SREDA, 6. JULIJA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. ITALIJANSKA ARTILERIJA KAŽE NA MANEVRIH SVOJ POGUM Francozi postajajo vedno bolj vznemirjeni, ko ee nadaljuje brezobzirno streljanje ob meji. — Italijanski vojaki Francoze enostavno pode s francoskih tal. PREDSEDNIKOVA 2ENA PARIZ, Francija, 5. julija. — V Franciji neprestano narašča razburjenje radi dolgih serij dogodkov in skoro neprestane frikcije na italijanski meji. Francoska vlada je izdala povelja, naj se skuša izogniti zadregam za skoro vsako ceno, a poročila kažejo, da obstaja resna nevarnost, če ne bodo Italijani kntrolirali 'navdušenosti** svojih obmejnih E straž. Razne pritožbe so prišle iz planinskega okraja radi izstrelkov, ki "pomotoma" eksplodirajo na francoskem ozemlju vsled divjega streljanja italijanske artilerije, ki ima svoje vežbalno polje pri Chambery. V nekem včerajšnjem poročilu se glasi, da je neka italijanska obmejna straža nekako ob desetih trikrat ustrelila na dva Francoza, ki sta se nahajala v razdalji dvestotih jardov od laške meje. Francoske oblasti so odredile preiskavo, koje posle lica je bila ugotovilo italijanskega konzula v Cham-beiy, da je to le "prevelika navdušenost" italijanskih obmejnih straž. Prebivalci tega okraja zahtevajo, naj vlada preišče celo serijo takih dogodkov ter tudi ponovne eksplozije italijanskih izstrelkov n a francoskih tleh. V nekem poročilu se glasi, da so Italijani svetovali prebivalcem nekega francoskega gradu, naj odidejo, radi nevarnosti, ki izvira iz artilerijskega vežbalnega streljanja. Pri tem se opozarja na dejstvo, da je v preteklem letu poslala francoska vlada protestno poslanico v Rim radi učinkov italijanskega "vežbalnega" artilerijskega streljanja. ZADEVA POSLANCA CACHINA Komunistični poslanec Cachin je igral glavno vlogo v nadaljni pariški jetniški komediji. — Cachin je bil oproščen, ker je član važnega komiteja. — Pozivu se je odzvalo samo pet komunistov. PARIZ, Francija, 5. julija. — Priti v ječo in priti iz nje je postalo v Franciji prava komedija. Pred dvema tednoma je privedel Leona Daude-ta, rojalističnega voditelja, v ječo policijski prefekt. V teku enega tedna pa je bil oproščen s pomočjo skrivnostnega telefonskega klica, kojega skrivnost je ostala nerešena, čeprav so bili trije nadaljni ljudje poslani v ječo radi te skrivnosti. Včeraj pa so prišli na VPSto ko-f munisti. Devet so jih pozvali, naj nici. se uda jo in pet teh, med njimi Cachin in Gilbert, ki sta se mora-rala rani vojnih poškodb posluževati bergelj, se je odzvalo pozivu. Ostali štirje pa so bili odsotni iz številnih čudnih razlogov. Prvi ni mogel priti, ker je vršil rezervno službo v vežbalnem taborišču. Drugi ni mogel priti ter je bil oproščen, ker se je ravno udeležil pogreba svoje tašče. Tretji ni mogel priti, ker je bil delegat kongresa železničarjev ter ni mogel oditi. Četrti pa ni mogel priti, ker je bil odsoten iz Pariza ter se bo vrnil šele v dveli dneh. Bilo je nekako ob treh popoldne, ko se je zglasilo pet komunistov pri vratih jetnisnice ter je dobilo v zameno za pozive tikete zs pripust v Sante jetnišnieo. Nato, ko je bilo vse v redu, so odšli, | se je završilo v poslanski zbor- s svojimi pristaši v neki bližnji stavrant, da proslaye svoj zaje bilo prvo dejanje -včeraj Drugo dejanje pa Se predno so dospeli ministri, je vstal socijalistieni poslanec Charles Barron ter zahteval, naj glasuje zbornica za preložitev kazni za Cachina do konca parlamentarnega zasedanja. Rekel je, da je Cachin član neke važne petrolej-ske komisije iu da je njegova navzočnost absolutno potrebna za delo komisije. Vsled tega poziva je zbornica slovesno glasovala, da se Cachina zopet izppusti iz ječe. Ob polosmih zvečer je odšel komunistični voditelj zopet iz ječe, prost mož, vsaj začasno. V čolnu v Indijo. LONDON, Anglija, 5. julija. — Danski znanstvenik Benetegodt seje včeraj napotil v Santandrea na Španskem, da se odpelje z dve ma prijateljema v nayadnem eol nu v Indijo. :: ,,/.. HENRV HILLXa. »MH a C. na počitnicah v Black HilLs. So. Dakota. PROSLAVA DNE NEODVISNOSTI KAZNJENCI NISO SMELI REŠH1 POTAPLJAJOČA Sest kaznjencev je je prostovoljno prijavilo, da rešijo potapljajoče se fante, a straže so nar merile nanje svoje puške. — Le warden bi lahko dal potrebno povelje, a je bil prepozno obveščen. OBRAMBA NEMŠKE MEJE g Izvedenci bodo iniptcirali nemške meje. — Francija in Belgija bosta preiskali porušene utrdbe na iztočni meji. — Osemintrideset utrdb porušenih. Približni pregled velikanskega prometa tekom praznikov so nudile uprave različnih železnic. Na Grand Central postaji v New Yorku ao našteli do torka zjutraj 1,650.000 potnikov in na Pennsylvania postaji so cenili število ljudi, ki so se odpeljali od tam in prišli v mesto, na približno dva milijona. Pennsylvania železnica je imela šestdeset posebnih vlakov po deset vagonov. Grand Central železnica je imela 76 posebnih vlakov in tudi Long Island železnica jo stavila v službo sleherni železniški voz. katerega ima na razpolago. Lackawanna in Erie železnica sta prevedli po kakih 100,000 potnikov. Coolidge in žena pri "roundup". OSSINING, N. Y., 5 vest dolžnosti v Sing Singu je zadržala paz .ike, da niso dovolili 1200 kaznjencem rešiti tri mlade moške, ki so utonili po petnajst minut trajajočem boju v Hudson reki. nedaleč od zidov jetnisnice. Kaznjenci so se nahajali na jet-niškem dvorišču pri jutranjem iz-prehodu, ko je dospel čoln po reki ter se preobrnil. Kaznjenci so taikoj vprizorili poskus, da rešijo brodolomce, a to so jim prepreči- Praznik neodvisnosti so proslavili na slovesen na-j1e i)llške paznikov, čeprav bi sa-čin po vsej deželi. — Velikanske ljudske množice'"" radi rfr e *\mo: ■ i _ )ze. so vedeli pazniki iz izkušenj, so hitele iz mest v prosto naravo. — Streljanje d« se bodo kaznjenci tudi pri re je zopet povzročilo več nesreč. sevalnem delu poslužili prilike ter .skušali pobegniti. Dobili so povelja, da ne smejo niti za trenutek opustiti svoje čujeenosti in povelja so povelja. Warden Lawes je obžaloval tekom včera, da ni vest o dogodku dospela pravočasno. Oprostil je poudaril, da jim postava ne daje nobenega izhoda v takem slučaju in da je bil on edini človek v jetnišniei, ki bi imel po postavi pravico nastopiti v tem slučaju. Rekel je, da se je potopil eden mož v razdalji petnajstih čevljev od konca pomola, kjer so opazovali prizor kaznjenci in pazniki. Rekel je. da bi dal nekaterim močnejšim kaznjencem dovoljenje, naj poskusijo rešitev, če bi bil pravočasno obveščen. Dogodek je napravil globok učinek na prebivalce jetnišnice, in warden je rekel, da so se nekateri jokali in drugi niso mogli ničesar zavžiti za obed, dasiravno so iineli boljšo jed, vsled proslave četrtega julija. BERLIN, Nemčija, 5. julija. — Francoski in belgijski izvedenci, prideljeni diplomatičnim zborom v Berlinu, so dobili navodila, naj sprejmejo povabilo generala von Pawelsa, naj inšpicirajo uničenje iztočnih fortifikacij, katero je izvedla Nemčija v soglasju s sklepom sveta poslanikov. Potovanje se bo pričelo v zadnjem koncu tekočega tedna ter se ceni, da bo treba celih treh tednov, da pregledajo osem in trideset temeljev, kate-juiija. — re je morala Nemčija porušiti. Nemški uradniki upajo, da bodo našli izvedenri vse v redu in da bo ob zaključenju potovanja tray no resno vprašanje iztočnih utrjevanj. BELLE FOI RCHE, S. D., 5. julija. — Predsednik Coolidge in njegova žena sta se nahajala med'paznike ter tisoči radovednežev, katere je privabil letošnji "roundup" v 1a mali kraj v severnih "Črnih gorah". Roundup je imel svoj izvor v dnevih, ko ni bilo še nikakih plotov in ko se je živina vsled tega pogosto izgubila. Da se živali zopet vrne lastnikom, so vsako leto vprizorili takozvani "roundup". Cowboyi so poiskali pri tej priliki svojo živino ter razkazovali svoje umetnosti. Parada stotih Sioux Indijancev rokoborbe z biki. metanje lasa, in dijanski plesi in konečno dirlka na hrbtih divjih konj so bile glav ne atrakcije dneva. Mati Hainischa v planu. aero- ■ ... Vspričo krasnega vremena je bilo lahko pričakovati, da bo presegel Coney Island vse rekorde, kar se tiče števila obiskovalcev. V ponedeljek je bilo tam nič manj kot 600,000 obiskovalcev, vsled česar je naraslo Število obiskoval-' - . cev tekom treh praznikov na dva( UrzaVljanSka VOjna V milijona. Roekaway kopališče je Mehiki Se bliža. obiskalo en milijon ljudi in tudi. - kopališča Staten Island a so imela] MEXTCO CITY, Mehika, 5. ju-100.000 obiskovalcev, doeim je na- lija. _ Trije generali se prepirajo rastel dnevni promet v Atlantic'glede dedleine generala Callesa City na 300,000. j kot predsednika mehiške republi- Dve ženski, kojih obleke so na-,ke. Obregon. Serrano in Gomez šli včeraj zjutraj v kopalnicah hoeejo zasesti najvišje mesto v de-Coney" Islanda, in o katerih so do-'želi in vsa znamenja kažejo, da mnevale oblasti, da sta utonili, j prišlo do spopadov med pristaši sta se pojavili pozneje preko dne-,treh kandidatov. 5e predno bo va v svojih kopalnih oblekah ter končana kampanja, sporočili, da sta trdno zaspali na bregu. Občinsko reševalno moštvo je priskočilo na pomoč 75 kopajočim se, ki so prišli v življensko nevarnost. Večina teh ni hotela navesti naslovov in imen. Kljub obširni propagandi za "varno" praznovanje četrtega julija je zahtevalo narodno slavlje po Združenih državah več kot sto žrtev. V prometnih nesrečah je izgubilo življenje 67 ljudi, 27 jih je utonilo in pet jih je izgubilo življenje vsled eksplozije raket in drugega umetalnega ognja. V New Yoku in okolici se je pripetilo 16 prometnih nesreč s smrtnim izidom. Devet oseb je utonilo. Čeprav je razvila policija v New Yorku in okolico največjo pozor nost, da se ne uganja prevelikih nemnosti s streljanjem in različnimi ognji, je bilo zopet veliko število žrtev. Nič manj kot 260 otrok se je zdravilo v newyorskih bolni cah radi opeklin, vendar pa je to število t primeri s prejftf$itii le-' ti dosti man^ . . : P0VRATEK BYRDAIN TOVARIŠEV Poročnik Byrd in njegovi trije tovariši, ki so preleteli Ocean, bodo najbrž v soboto odpotovali v Združene dtžave. Ameriški letalci v Parizu. PARIZ, Francija, 5. julija. _ Poročnik Richard Byrd in njegovi soglasno tovariši, Noville, Acosta in Bal-1 chen bodo, kot kažejo vsa znamenja, že v dveh tednih zopet v Zdr. državah, da sprejmejo zahvalo dežele za junaški polet preko Atlantika z aeroplanom "America". KAJZERJEVA SOPROGA VBERLINU 2ena prejšnjega nemškega kajzerja je dobila njegovo prejšnjo palačo v Berlinu za svoje počitnice v Nemčiji. BERLIN, Nemčija, 5. julija. — Princesinja Hermina se bo nastanila v veliki kajzerjevi palači Un- ter den Linden dne 13. julija, _ soglasno z radikalnim listom, Welt am Abend. Žena prejšnjega kajzerja bo prišla na svoje letne počitnice, kot določeno v njenem poročnem kon-traktu s prejšnjim monarhom in mesto da bi v sedanjem slučaju Najpozneje v soboto bodo zapusti- obiskala kako kopdiE" aliToj h Parrz ter se vkrcali dne 12. ju-> i5ll:: *' .____J Šivilja toži- češkega ministra. DUNAJ, Avstrija, 15. julija. — Dr. Beneša, čehoslovaškega ministra za zunanje zadeve, toži za $13.000 odškodnine neka dunajska šivilja, koje ime pa ni bilo objavljeno. Dotiena ženska je izjavila, du jo je Beneš nadlegoval s svojo ljubeznijo in ko je dobil konečno njeno besedo, si je baje izposodil od nje denar ter odšel v Prago, kjer jo je pozabil. J11'j prejšnji dom v Šleziji, bo prebi-- vala v prejšnji kraljevski hiši, ka- Bourget, ki je zaman čakalo nanje izza njih prihoda v Francijo. Byrd in njegovi tovariši so bili zaeno z letalcema Chamberlinom in Levinom središče včerajšnje proslave dneva neodvisnosti tukajšnjih Amerikaneev. Bili so na lnn-ču kot gostje Louis Bleriota, ki je pred oseminajstimi leti prvi preletel Angleški kanal in zvečer so bili povabljeni na banket ameriške trgovske zbornice v Parizu. Prej je obiskal poročnik Bvrd mater kapitana Xungesserja, kateri je neznanokam izginil s svojim tovarišem Colijem, na poletu v Združene države. lija na parnik Leviathan. Tekom včerajšnjega dne so bili^ je pok]oni]a Hohenzollemcem ff0Stje na Ie,alnem PolJ« L• *" -. --. ' Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officer« 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York Citj, S. Y, GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ..........................$6.i)0 Za pol leta ..............................$5.00 Za četrt leta __________________________$1A0 Za New York ii czio leto....%7.0$ Za pol leta..............$3.50 Za inozemstvo za celo leto .,$7.90 Za vol leta ............................ %3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan tzvzemši nedelj t'w praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti sc ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitrejte naidemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876___ NENAVADEN SLUČAJ Kot vsako leto, je ameriški narod tudi letos na 4. julija pla<"al svoj krvni davek/ Včeraj je objavilo časopisje poročilo, iz katerega je razvidno, da so je dne 4. julija smrtno ponesrečilo 210 oseb. Djtbršeu del teli ponesrečencev je seveda našlo smrt j »i i raSilili avtomobilskih nezgodah, ki so se pa tudi za-vršile v zvezi praznovanjem. zJjlnja letH sq je v tem pogledu presneto malo izpre-liieniloi » Naj oblasti in časopisi še tako priporočajo pazljivost — vse skupaj nič ne pomaga. Prebivalstvo, posebno pa mladina, se hoče razdivjati. Posledice so vsledtega neizogibne. Trije mladi fantje so hoteli v bližini New Yorka na svoj način praznovati praznik neodvisnosti. Najeli so čoln ter se vozili po Hiidsonu. K i so dospeli v neposredno bližino državne jetnišnice v Siii^- Singu, se jim je čoln prevrnil. Ker so bili le deloma vešči plavanja, so drug za drugim utonili. Utonili so po dolgem smrtnem boju, dasiravno bi jiii bilo mogoče brez posebnih težkoč rešiti. Na dvorišču jetnišnice se je tačas izprehajalo tisoč dvesto kaznjencev. Videli so čoln na Hudsonu, videli so, kako se je prevrnil in kako so se omenjeni trije fantje začeli boriti s smrtjo. Med njimi je bilo par izbornili plavačev, ki so prosili paznike, če smejo priskočiti potapljaj očim se na pomoč. Pazniki so pa molče dvignili svoje puške ter zapo-vedali kaznjencem, da se ne smejo premakniti. Obstali so kot v tla vkovani. Edinole mrmrali so, preklinjali disciplino in prosili za božjo voljo trdosrčno paznike ,naj jim bo dovoljeno rešiti potapljajoče se. Toda vse zaman! Vsaka prošnja je bila zastonj. Fantje so utonili, utonili po težkih mukah vpričo ljudske množice, broječe dvanajst sto ljudi. Ravnatelj jetnišnice v Sing Singu, gospod Lawes, je rekel, da so pazniki prav ravnali, kajti brez njegovega izrecnega.dovoljenja niso smeli ravnati drugače. Edinole Lawes bi lahko dal v tem slučaju kakemu kuznjen.cu povelje, naj priskoči nesrečnežem na pomoč. Toda vest o nesreči mil ni bila pravočasno sporočena. Ko je dobil sporočilo o dogodku, so' bili fantje že mrtvi. V zvezi s tem se je izvedelo še marsikaj značilnega, iiaprimer to, da ni v vsem Sing Singu, ki se nahaja na bregu Hudsona, niti enega čolna na razpolago. A ko hoče kak jetnik pobegniti iz zavoda ter skuša preplavati Hudson, nimajo stražniki niti enega čolna, v katerem bi ga zasledovali. To najbrž tudi ni potrebno. Dobro namerjen strel v glavo prepodi ubeglemu kaznjencu zavedno vse misli na beg. In nadalje je čudno, da je gospod Lawes prepozno izvedel za nesrečo. < V je bil slučajno kje drugje po opravkih, bi moral imeti v Sing Singu namestnika, ki bi imtl pravico odločati in ukrepati v njegovem imenu. Posledice tega žalostnega dogodka bodo najbrž naslednje: Preiskave ne bo nobene. Odgovorni gospodje bod'i zmajevali z rameni ne vedoč, če bi bilo umestno pohvaliti gospoda Lawesa, ker tako točno vzdržuje v Sing Singu disciplino, ali če so zaslužili stražniki kako odlikovanje, ker šo imeli trden namen ustreliti vsakega kaznjenca, ki bi priskočil potapljajočim se na pomoč. njegovem mnenju ne sme zagovarjati neomenjenga priseljevanja, vendar pa bi se tudi priseljevanja ne smelo urediti po aritmetični formuli. — Xaša priseljeniška zakonodaja je nevarna in uničevalna. Mi skušamo papraviti iz inozemca kristjana ter nato pripovedujemo njemu, kristjanu, da ni sposoben živeti z nami. n Novice iz Slovenije s Avtomobilska nesreča na Gorenjskem. Samomor priletne ženice. Nova "veroizpoved WASHINGTON, D. C., 4. julija. Wayne 1>. Wheeler, zastopnik An-tisalonske lige. je objavil včeraj novo izpoved, katero bi morali podati v.si prohibieijonisti. V tej veroizpovedi se proglaša prepričanje. da so je treba boriti proti al-kol\oličnim pijačam kot škodljivemu strupu. Iz obupa v smrt. Tz Sp. Polsave prihaja poročilo A" noči od 9. na 10. jiinija se je v o strašnem samomoru posestnika Viktorja Žagarja. Mož je bil nedavno obsojen na večja plačila, ki Dopis. Sacramento, Ca1. "Človek je ta kot misli v svojem srcu". Sv. Pismo. Knjiga je za razum isti pripomoček kot je poljedelsko orodje Letošnji binkoštni prazniki v'Javorja h v Poljanski dolini obe-za obdelovanje zemlje. Kdor čita slov. krajih zopet niso stali brez s'-a 53-1 etna samska Jera Troha. dobre knjige, začne globoko mi-avtoiiK)bilsk©»«icswMi«i Katastrofama samomor se je poslužila pred-j bi lahko ogrožala njegovo gospo-sliti ter izpreminjati misli v deja- se je tokrat prigodila na eesti v pasnikovega traku in sicer"prav j darsko eksistenco. To je šlo Ža-"ja. | bližini Kranja, in sicer ravno na čudno, ker je na njeiii obvisela 1? Jgarju močno na živce. Ženi je rekel Zadnjič se je mudil tukaj moj onem nesrečnem mestu, kjer so se. nekako s podbradkom." Našli so jo zjutraj, da gre v Maribor. Oblc-stari prijatelj Matija Pogorele, pred dvema letoma isto tako z av-'otroci naslednje jutro, ko so šli v.kel se je praznično, nato pa šel v Obiskal je par slovenskih družin toni ponesrečili trije Škofjeloča- šolo, in so leteli vsi v strahu v vas giipo. zažgal slamo in se obenem o-in predno je. od po Jo val, mi je po- ni: trgovec Ziherl smrtno, trgovec povedat novico. Xeki moški se je besil. Truplo njegoVo so našli do daril sv. Pismo v slovenskem je- Thaler in lekarnar Burdvch pa takoj podal lia mesto a je bila vsa- kosti obžgano il alstvom a ziku. Matija ima dosti dragoce- sta odnesla tržke poškodbe; a o- ka pomoč zaman. Ženica je obup-J Grozen samomor je povzroči jiosti v svoji boksi, toda rečem, da stala pri življenju. ni čin menda storila v hipni znie- med tamkajšnjim prebivalstvon veliko senzacijo. me je s tem darom bolj razveselil kot če bi mi podaril najdražjo "zlatnino ali najbolj žlahten ka- • Izletniki, ki so se tudi ponesrečili, so iz Siska. in sicer: 43-letni (trgovec Števci Popovič s svojo 23. denosti. Požar v Predosljeh. Zdi se, da se po dolgem presled- V Bibliji je marsikaj, kar nam T7 ^ tr*°xee, ku ** zimo in pomlad pričenja se- je nerazumljivo. kajti pomisliti *ran V ^»"»^daj zopet sezona poletnih požigov je treba, da je bila pisana Biblija Kae0- 1 ™ v slov. kra- in p0Žar0v v kranjskem okra.ru. ki preti tisoči leti in sicer v jeziku, Je S StareiS1,U !,v,01» M« V oni i so ^ ,ansko lpfo povzror.ni naj. ki je imel drugačne izraze kot se S &atPrini S° |)0 s,abSlh lirvatsk,h; večjo pozornost in razburi«*, jih poslužujemo dandanašnji. To- cos^h blU WRJryoati z manjšo ^ ^^ okro? ]>oWi 'je za_ /i., + - Tt-vr- - i brzino, na lepi goreniski cesti pa' ., v . da navzlic temu je Biblija se ved- ^ oi, is svel ' 0 " svetel ognjen no najbolj čudovita knjiga, kar iso so L. A Vi'J 1 j svit v vzhodni meri. Gorelo je go- jil, je na svetu, četudi je ne pre- km, \)od ^ranje'n Jc odPo-| ^^ { jp g h|evom in (]r. vedal volan. Avto je tresed ob . _ _ .... .. , . ' varmeo pri posetniku Janezu Zev cestni mejnik m radi sunka sta? modrijani, so črpali iz nje svoje PfK <>be zadnji pnevmatiki ^ ^ ^ inspiracije. To ni ena sama knjiga,i«loTlt™ sf J° i^^o živino in požar takoj lokali katero je en mož napisal, to je na l™1" so fteh ^'zirali. Xa lice požara sta prišli ga stotine knjig, katere je napisalo.tomoblla na trdo eest0 111 dobia sil.ki dru tvi na stotine ljudi. To je zgodovina tezkc l,oskfKlbc-naroda tekom stoletij, zgodovina it Žrtev strele. sojamo z verskega stališča. Naj- vcclal volan* večji pesniki, pisatelji; učitelji in »»j— *..........„iku v Pfedosljah št. 10. Ker so Te dni je treščilo v hišo Franceta Bebra v Potoški vasi. Strela iz domače vas in Primskovejra. Orožnistvo je takoj uvedlo preiskavo in vsestranske poizvedbe. Aretirali so nekega domačimi. ki jih znatno obtožuje tudi ljudski glas. Kadi močnega suma so ga oddali v zapore lukajnšjega / 11a naroda, ki se je visoko otok I,olciJ hlse' ^"UdiSč* sta, izprcminjal puščavo v rodo- 1« odletela v kltt, in iz kleti vj' vitno zemljo, dosegel veliko stop- kuhhij'o, kjer je obžgala ženo in Smrtna kosa. njo V umetnosti in znanosti, to je .j.iotno hčerko, ki sta se nahajali V ljubljanski bolnici je umrl zgodovina človeštva, ki jo je člo- v kuhinji. Prvo pomoč je dal po-1 Josip Janskv, strojevodja držav veštvo napisalo'... klicani zdravnik, a hčerka je že; ne železnice. Kaj vse je vsebovano v "Prepo- v teku dveh dneh v hudih boleči-j — Istotako je v ljubljanski bol-vedniku" in kaj vse v "Visoki pes- naii podlegla, dočim ima žena po-j niči po kratki mučni bolezni premi"... Prečilajte to dvoje, pa če ]0vico telesa črno obžganega, pač minula Marija Burja, učiteljica ničesar drugega ne citate. Vsak pa jb upanje, da ba okrevala. i»a Viču. moški in vsaka ženska, ki lahko____!__ samostojno misli, naj bi čital Bi- ^RtfSMUQiWWtfW blijo, knjigo, ki je jirestala preiz- Ji .S kušnjo časa. Škodovalo vam ne bo. ampak čitanje vam bo razširilo vaše duševno obzorje. Hvala ti, Matija, za dragocen dar. Walter Predovich. 5 HRANITE DENAR IN PRIHRANITE $ S »4 AnnrPTTin S ■I NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! POZOR SLOVENKAM! Želim se seznaniti s Slovenko v starosti od 30 do 35 let, ki resno ^ misli. Pišite in priložite sliko 11a: ^ "Srečna bodočnost", — c o Glas S Naroda, 82 Cortlandt Street, New £ York, N. Y, (2x 6&9) IŠEM svojega očeta in brata, oba || pod imenom JOHX POLJAXC, S doma iz Gabrovsča. občina Kr- 5 ka pri Stični. Oče je bil leia 1917 ^ na 460 X. Halstead. Chicago, 9 III. Kdor kaj ve o njima, n^j mi ^ poroča ali naj se pa sama ogla- ^ sita na naslov: Frank Poljane, S 10257—90. St., Edmonton, Alta, S Canada. NA OBRESTIH! S Ker je pritok novih vlog začetkom vsake- ^ ga pol leta večji kot v drugih mesecih, nueli- | mo našim vlagateljem dvakrat v letu poseb- ^ ne ugodnosti. I S (2x6&7) ODDA SE AH PRODA HIŠA |S petih sob za letoviščarje, kuhinja K in uprava, jedilnica, zelo lepa le- 6 ga, 3 milje od železnice, vse pri- S delke se proda doma. Pišite po po-' 8 drobnosti na: Frank Stenovce,'j| R. D. 2, Hartwick, N. Y. ^ Naša pravila tozadevno določajo, da obre- | stujemo vloge katere prejemamo do desetega I poslovnega dneva v januarju in juliju tako, | kakor če bi jih prejeli že prvega dne v riiesecu. ^ 13. JULIJ je deseti poslovni dan V mesecu, vsled česar lahko do takrat vložite denar, da ga obrestu- S jemo od 1. julija naprej. ^ Obrestna mera je 4 °Jo ~ & Sigurnost Vašega denarja v naši banki je zajam- J cena po pravilih državne banke. * FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street STATE BANK New York, H. T — V Tomaecvem je po daljšem bolchanju umrl ugledni gostilničar in posestnik Ivan Semraj, POZDRAVI! Pred no se pod^m na obisk v do-; movino. šo enkrat pozdravljam prijatelje in znance širom Amerike-, pred vsem pa mojega soproga Josip Modica ter njegovega braf Tonija. Xadalje mojega brata Frank Ivančiea in celo njegovo družino v Lorain, Ohio ter Frank Gliha v Luzerna, Pa. in njegove Xadalje vse one rojake, ki so me spremili na postajo ter vse sploh ki so me obiskali zadnji večer pred mojim odhodom. Obenem pa kličem na veselo svidenje ! Mary Modic s hčerkama v Rakek. Jugoslavija. Xa obali Atlantika pozdravim vse prijatelje iu znance v Mon Run in Carnegia, Fr. Škrl in njegovo družino. Anton' Petrovčica in L. Frneta. Pozdra-rim tudi bratranca Anton Svete in družino v Clevelandu in se lepo zahvaljujem ko so mi tako stregli v času moje, bolezni. Fr. Suhadoluiku in dru- "iih jetnianie. -Mož se je hudovvl nad svojo ženo: — Kaj že zopet hoče« imeti novo obleko/ Kam bom prišel, kam bom prišel! Odkod' naj vzamem denar! Prijazna ženica mu je pa prepričevalno odgovorila: — Že tolikokrat sem ti rekla in ponovno ti pravim, da te nisem vzela zastran denarja iu da se nočem prav nič vmeševati v tvoje denarne zadeve. * Spomladi mislijo dekleta na ljubezen, poleti pa na sveti zakon. * Znanstveniki dožeuo marsikaj, oziroma pravijo, da doženejo. Posebno z ženskami se bavijo zadnji čas. Xeki posebno pameten učenjak zatrjuje, da so ženske, ki imajo črne lase mirne in ponižne: da so rjavolaske razburljive in jezikave in da so ženske, ki majo kostanjeve lase, pravi angelji v človeški podobi. Ko je rojak preeital to poročilo, se je globoko zamislil. — ITm, Čudno, — je rekel. — Učenjak se moti. Moja žena je imela v šestih mesecih črne, rjave in kostanjeve lase. pa nisem opazil v njenem značaju nobene iz- premembe____ . * ' 1 ' Bogatemu mesarju se je rodil prvi otrok. Lep otrok je bil. in precej krepak. Zdravnik je prinesel tehtnieo seboj in otroka stehtal. Otrok je tehtal bas deset funtov. Xiti unče več. niti unče manj. Šele nato je poklical srečnega očeta iz mesnice. — Lep otročiček, lep otročiček, — je govoril srečni oče. — Stavim. da telita več kot deset funtov. — Xe, ravno deset funtov. — je odvrnil zdravnik. — Xiti unče več, niti unče manj. — Hm. — se je čudil oče in teŽ-kal otroka v rokah. — Počakajte, se bom sam prepričal. Tn je nesel otroka po stopnicah" navzdol v mesnico ter ga posadil na tehtnieo. Tn tehtnica je pokazala deset funtov in tri unče. — Saj se m i Je zdelo, — je mrmral, — da mora tehtati več kot deset funtov. ¥ Pravijo, da bo kmalu uvedena zračna služba za prevažanje potnikov. — Jaz se ne brigam za potovanje po zraku — je rekel rojak, ki se vozi z Hidgewoda v New York na ,, ' , .. . „. , X TT » V, ikak pra"1 a«1 pesek v oci, gre k njeno postrežbo. Uslužbenec nas' •• - „ . • . ' , » . , _ »nji, m ona mu za par centov spret- je pričakal ze na kolodvoru ter' A ,, < . . . . .... , .... ■ . no vzame nadležno stvar iz očesa, smo bih v vseh oztrih prav dobro postreženi. Preskrbeli so nam prav S tem se ženiea preživlja." Na Wall Streetu je pa na tisoče omenjena ze- dobre kabine. Zato priporočamo i- i- i • .t ,. .. . , v. ljudi, ki se preživljajo bas na na- tvrdko vsem našim rojakom sirom Amerike. Vsem skupaj kličemo na veselo sreno svidenje! Tony Kresevieh m Fnrnk ^abec. sprotni način kot niča. Težke tisočake služijo s tem, da mečejo lahkovernim ljudem pesek v oči. — - - " » .... «11* ■ 'sik!'.t: ' ' GLAS NARODA, ?. JUL. 7'153®. sr ttfcfr ks LUIS TABO ADA: PRVO DETE. stanovalce te hiše, pustil na miru," «o govorili .sosedje vzdihujoč." "Imenitno bi bilo. ko bi naš je. Trikrat sem ga j>rosil, naj neha, sod don Filomeno sam zadovoljno pa me ni maral .slišati. Recite nn, užival v svoji sreči, ki ga je dole- j ali ste vi v svojem življenju naletela na stare dni, nas pa, druge'teli na dmiejšega človeka.'" Kakor je bilo videti^ je don Filomeno menil, da razen njega uih-Taka je! Po dvajset iu treh le-J če drugi na svetu in na zemlji nitih zakonskega življenja je dobil ma deee in da mora vsak živi upo-prvo dete, pa nam od dne do dne števati njegovega novorojenčka. Ce-dcla večje neprilike!" lo ulične prodajavee, kfkriče, je] "Odkar se je to otroče rodilo, «r razganjal raz* pomol svojega stano-on izmišlja slednji dan kaj novega." vanja. "Xe derite se, ne derite se!" "Oaspod je prosil" s temi bese- jim je govoril, dami vas je običajno sprejela j "Zakaj pa ne?" so ga vprašev kinja — "da bi tiše korakali H a- služkinja po podu in da se za mizo ne bi ropotalo .s krožniki in žlicami." "Pa ne, da «bi bil kdo bolan." "Zato. ker mi je žena nekam slaba. Kakšen jq ta svet, Bog nas "varuj ! Nihče se za nikogar ne zme- "Ni, ampak gospa je nekoliko u- ni:" trujena, dete pa v tem trenutku spi." Don Filomeno, ki mu je poprej življenje potekalo v zavijanju ci- Vodonošo je nagnal, naj .se sc-znje, kadar bo lezel po stopnicah, naj vodo po kapljicah vliva v veliki čeber in naj poleg tega pridržuje garet in hranjenju kanarčkov, je .sapa Ko je služabnica po naključ-opusril to" vclepomebno zanimanje ju fcjhnila. se je zletel v kuhinjo ter''s srcem in z dušo predal svojim očetovskim dolžnostim. Odhaja v kuhinjo, da bi videl, ali voda vre, ker je zdravnik priporočil, naj se otrok kopa v kami-ličnem čaju; iz kuhinje v spalnico, da povpraša : "Je li vse v redu V Če ni prepiha?"; iz spalnico na mostovž, da .počaka doktorja, z mu-stovža pa na dvorišče, da razpro-stre pleniee radi sušila, zakaj te to-li nežne skrbi ne bi za ves svet poveril nokomur drugemu. Prijateljice, ki prihajajo na obisk k srečni materi, sprejema don Filomeno v dvorani čisto na koncu hišnega krila. "Ne zamerite mi, da vas semkaj vodim. Ampak ta soba je najbolj oddaljena od Anicitine spalnice." "Prav imate, prav imate," odgovarja ena izmed gospe. "Kako gre otroku?" x "Hvala za vprašanje, zdrav je!" "Tako rada bi ga videla!" "Ko bi vi samo vedeli, kako je razumen in pameten ta mali nepridiprav!" "Ah, ali res!" "Kadar vidi. da mu mati spi. si vtakne prstie v usta. da ne bi jo J kal." "Kaj ne poveste!" "Mene pa pozna že popolnoma dobro. To je krvna zveza, veste.... Pokažem vam ga drugič, ker danes je malo truden. Sinoči se mu je, mojemu angelčku, nekoliko poslabšalo. Oh seveda ne ve, kdaj je za-doSfi; "mati pa mit je dala toliko sesati, da- si je preobložil želodec. niste JU iu ji zavpil: "Ako kilmctc še enkrat, več v moji službi!" "Ja. pa zakaj ne?" "Zato, ker se dete plaši! Ono j ne ve, kaj je to "kihanje" in sii misli, da v.kuhinji kdo strelja." I Vrh tega obsiplje skrbni oče ma-, iega sina še z drugimi nežnostmi.] Ako zajoka, mu don Filomeno precej odvije pleniee, sleče srajei-eo in ga maže z oljem. "Kje te boli, srček mpj»" ga vprašuje z otožnim glasom. "Zdaj zdaj bo dobro! Tako, tako;-precej bo bolje i'*1 Ako jame malič z nožicami brcati, si don Filomeno takoj misli, da je nestrpljiv, ter velji dojilji: "Vzemite ga, pa ga malo ujčkaj-1e! »Strahovito je nervozen, dolgčas mu je!" Don Filomeno je član nekega človekoljubnega društva. Odkar pa je doživel redko srečo, da je postal oče, ga ni bilo več Ha nobeno sejo. Nekega dne pride k njemu predsednik toga društva in ga pozove, naj se tisti večer udeleži sestanka. "Xe bo me, ker malega ne morem pustiti." "Ampak...*" "Razen tega pa je še en razlog, da ne prihajam na seje." "Namreč?" " hoče biti član kakega društva, mora po pravilih imeti vsaj dvajset in eno leto. Ta odstavek ne dopušča mojemu sinu, da bi hodil na seje. A tam, kjer ne sme biti moj sin, ne morem biti niti jaz...." (h španščine prevel K.) RAZNE VESTI Samega sebe križal. V berlinskem predkraju Karls-harstu se je pripetil tedni samomor iz verske blaznosti, ki mu po mnenju sodnijskega zdravnika v forenziški literaturi ni primera. 28-letnega učitelja Walterja Riss-manna so našli v stanovanju njegovih starisev obešenega na križ. mrtvega. Sodna komisija je ugotovila. da je izvršil Rissmann dejanje v trenutku verske blaznosti sam. s tem, da se je privezal s pomočjo komplicirane mreže znak v poziciji križanega Kristusa na križ ter se pri tem zadušil. Poleg samomorilčevega trupla so ležali amuleti s podobo matere božje. Ljubavna tragedija zdravnice. Asistentinja neke dunajske bolnice, dr. Jania Kalisch-Lindner se je zastrupila te dni v svojem laboratoriju s ciankalijem. Samomor dam je izzval na Dunaju precej- Počuti se slabo lo je Izčrpan? "Bit sero\ 3eIo slab Sn izčrpan predno Ampak, vidite, to ho malemu po*'«™ *afel JWTlati Nu&a-Tone," pravi Mr. , ^ • H. Hufener. Dillon, Kans. "Porabil sem rednrzu SlUZllo kot izvrsten nauk voč {Steklenic Nutra-Tmie. In sedaj sem Za drugič " pop©!noma drugačen človek. I kajpada!" Razen tega je včeraj neki ne- To jc splofino poročilo oseb, ki so uporu bljale Nuga-Tone. Ono je izboljšalo zdravje in vrnilo moč že milijonom -nožem in ženam. Nuga-Tone povrne tek sramnež iz sosedstva nekoliko ur Co pomaga prebavi, odpravi omo-, r . j tleo, glavobol ter ledvične in rnehurne pihal 11a trooento, tako da je male- m-rednostl v par dneh. Ojača nervozne tn o,; /jiKaIpIa rrla v a T>a n<«i' *ivce in «,ovrne užo f>slabc,lm osebam, ka oo tega zaooieia gia\a. uanes ^,skusite Nuga-Tone. ono vas bo ojača- ga zatožim policiji. Potrebro je, dalo novo življenje vabim organom. .... , i Kupite lahko Nuga-Tone v lekarni, in da se ta malopridnež astro lazuu-Jnk„ Va.m ne pomaga, se vam denar povrne. (Adv.) Moderna prednost dobi svojo izbiro v Camel šnjo senzacijo. Podrobnosti so sledeče :Gospa dr. Kaliseh-Lindrier, rojena Poljakinja, je bila v tridesetem letu svoje dobe. Bila je resna in ambicijozna zdravniea, ki se je prav posebno zanimala za rent-frenologijo. Kritičnega dne je telefonirala svojemu šef-zdravniku, da naj pride v laboratorij, češ, da mu ima nekaj zelo važnega sporočiti. Ivo se je pripeljal zdravnik na lice mesta, je našel vrata labo ratorija zaprta. Poslal je po ključavničarja. ki je odprl vrata. Gospa dr. Kalisch-Lindner je ležala mrtva poleg telefona. Zastrupila se je bila pred telefonskim pogovorom s ciankalijem. Motiv dejanja? Gospa doktorica je bila ne srečno zaljubljena. Žrtev svojega poklica. Xa varšavskem kolodvoru je hotel te dni neki policijski agent aretirati nekega železniškega tatu, ki je bil zasaČen in flagranti. Tat je oddal na detektiva strel iz revolverja. Ko je videl, da se je detektiv zgrudil, je pognau še samemu sebi dve krogli v prsi. Stanje enega kot 1 ugega je brezupno. Samo za ženske in otroke. Iz Londona poročajo: V Hitclii-nu je bilo otvorjeno te dni igrišče, na katero je dovoljen pristop samo ženskam in otrokom. Prostor je podarila neka stara devica, ki zatrjuje. je prišla na to idejo, videč ženske pred vrati šivati, dočhn so se otroci na cesti igrali. Da bi jo bilo zavedlo k ustanovitvi sovraštvo do moških, starka odločno taji. >1927. K. ■•"»m. tnTCI DANAŠNJE dni se izraža Camcl kot idealna cigareta. Ta doba jc najbolj izbirčna izmed vseh, in Camel je prva na vrsti. Okus in izrazitost Camel prihajata od najboljšega tobaka, kar.ga raste... Vodijo k naj* višjemu užitku v kaji. Nikdar ne boste dobili večje temeljne dobrote-kot v tej priljubljeni cigareti. Vase zadovoljstvo bo potrdilo splošno izbiro modernih kadilcev. Da boste vedeli, kako mila in mehka zamore biti kakovostna cigareta, Imejte Cornelln Starokrajska porota. STANJE RAČUNOV ■■ mmm ■ -1 \ \ Frank Saksei1 State Bank z dne 30. junija 1927, n kot poročano bančnemu oddelku države New York.. IMETJA: .Ef Gotovina in imetja pri bankah ........ Vrednostni papirji Posojila ................... Narastle obresti ..... Ostala imetja ........- 29,650.31 887,847.85 134,356.59 15,281.10 1,455.44 $1,068,591.2.} BREME* A: Glavnica ........................V...........$ 100.000.00 Prebitek ................................. 50,000.00 • Nerazdeljen dobiček ................ 20,990.53 VLOGE.................................................................775,532.79 Lastne menice in garancije ............................................................105,000.00 Diskont ne obresti ........................................519.22 Posebne rezerve ............................................13,548.75 Dividenda plačljiva 1. julija 3.000.00 $1,068,591.29 Maribor, 13. junija. PREKMURSKI POŽIGA L EC Danes se je moral zagovarjati pred mariborsko poroto 24Ietui j pos. .-sin Štefan Magdič iz Ižakovc pri Dolnji Lendavi radi hudodelstva požiga, ker je zažgal v dveh mesecih nič manj kakor trem posestnikom gospodarska poslopja. Najprej je zažgal dne 6. januarja 1927 okrog polnoči pos. Štefanu Žižku živinski in svinjski hlev, ki sta mu oba zgorela in še podstrešje hiše. Izvedenec je ocenil škodo na 6.700 Din. Štiri tedne pozneje, 7. februarja zopet okrog polnoči, je zažgal Magdič posestniku Štefanu Koutarju kopo slame in mu napra. vil 4,2000 Din škode. Le 5 m odtod je oddaljena hiša. ki sicer ni zgorela, pač pa hlev. In čez tri tedne, 27. februarja, je zažgal obtoženi še posestniku Francu Poredošu hlev in skedenj ter mu povzročil škode 14.291 Din. Obtoženi, ki So ga kmalu izsledili orožniki, je svoje dejanje najprej tajil ter hotel dokazati svoj alibi, toda pri tem se je tako zapletel v protislovja, da je končno priznal vsi tri požige in se izgovarjal samo s pijanostjo. Priznal pa je tudi, da je bil na Koutarja jezen. pri drugem posestniku je baje zastonj klical iz hiše neko žensko, ki ga ni pustila ponoči k sebi. Pred (sodiščem pa je obdolženi svoje priznanje zopet preklical in začel tr- Iditi. da je priznal dejanja le radi sile, storjene mu od orožnikov, in I radi strahu pred sodiščem. Trdil {je. da je bil v kritičnih dneh v gostilnah. da pa ni bil nohenkrat pijan. Čez dva dni nato je obdolženi spet sodniku priznal dejanje, toda. soda j je >trdil. da je styril to v popqlni pijanosti, kar pa se je tudi izkazalo kot neresnično. Obtožnica torej izhaja do zaključka, da je obdolženi i|vrsil hudodelstva premišljeno in radi hudobije zlasti pa, ker je dejanja po tako kratkih presledkih ponovil. Porotniki niso verjeli obdolženčevi pijanosti in so potrdili hudodelstvo požiga. Magdič je bil obstojen na 8 let težke ječe. • "t. *- • : •"»/«•. -*... ■* ti tega zagovora. Porotniki so nato1 šil. nekaj pa po>lal svoji priležni V BOJ V YIXOGRADU Dne 30. marca 11*27 so kopali v vinogradu pocestnice Ane Šeruga v Veličanah. Kopači >o ves dan pridno delali in ni bilo med njimi nikakih prepirov. Med kopači sta bila tudi obtoženi mizarski pomočnik Anton Hladen, rojen 1S93 v Ceroveili, in že pokojni Jožef Bukovec. Zvečer šele je nastal prepir v hiši Jožefa IJukovca, ki se je nekaj spri z ženo in pri tem ozme-jal in sunil tudi llladenovo ljubico. Ljudje so nato naenkrat opazili. da je prik-tel iz sobe v vežo rajni Jožef Bukovec, padel čez vežni prag. se še enkrat pobral in nato zopet padel. Za njim je pritekel obtoženi Anton Hladen! ga še enkrat udaril /. motiko po hrbtu in nato odšel. Ženske so pobrale Bukovca, ga odnesle v hišo in o-pazile, da je močno krvavel iz prsi. Kmalu nato je umrl. Sodna zdravnika sta ugotovila pri obdukciji, -da je dobil Jožef Bukovec močan vbodi ja j v leve prsi. pričetter je bilo zadeto srce in je Bukovec u-mrl na izkrvavljenju. Lahko po škodbo je dobil tudi na hrbtu. Drugi dan se je javil obtoženi sam pri sodišču in se zagovarjal, da je bil v silobranu napram urnr lemu Jožefu Bukovcu, ki da se je baje tepel z ženo. ona je hotela u-dariti moža z motiko, on pa' njo napasti s škarjami. To je hotel zabraniti obdolženi. potegnil je iz žepa svoj nož. toda v tem se je o-brnil proti njemu Bukovec, katerega je zabodel, da bi se ga ^ranil. Žena pokojnega pa je i zavedala, da motike ona sploh ni imela v roki, ampak jo je nasprotno še .skrila v veži. ker se je bala na-idaljnega prepira. Tudi ^e njen mož ►ni napadel s škarjami. Obtožba iz tega izvaja, da je obtoženuiiedvom no zabodel Bukovca radi tegat ker je sunil in žalil njegovo ljubico. Obtoženec se je tudi pri današnji razpravi zagovarja s solobra-nom, katerega pa ni nrhee videl in knjigovodjo Ivana Gerliča od 1. novembra 1925 naprej. Ivan Gerlič, rojen in pristojen v Mariboru, je zato nobena priča ni mogla potrdl- izrekli. dif je obtoženi Anton Hladen kriv hudodelstva uboja. Hladen je bil obsojen na šest let težke ječe. POS EVE RIL 50.000 1)1S IS 20.000 DIS ZAIGRAL V Logu pri Mariboru, ima veleposestnik llelfrid Rosmauit tovarno olja z imenom "Log". Tu je imel Rosmanit nslužbenega današnjega obtoženca, 26letnega moral za Ro&manita .nakupovati bučne koščiee za izdelovanje bučnega olja. Nakupoval je z denarjem al -ipa proti zamenjavi za bučna olja in je dobival v ta namen od Rosniauita večje množine denarja in bučnega olja, da je lahko paslo-valrTudi olje je smel prodajati. V tjej svoji službi jc imel Gerlič pri Rosmanitu prav lepo mesečno plačo Din 1000. prosto h'-ano in stanovanje ter od vsakega vagona na-kiipljenili kbščič 1000 Din provizije. ha potovanju pa še poleg tega 120 Din dnevnic. Oktobra 1926 pa je obtoženi Gerlič naenkrat predložil svojemu šefu nov način plače in sicer 2.000 Din provizije od vagona nakupljenili koščie. Rosmanit je bil s tem zadovoljen in je poslal 1. oktobra 1927 Gerliča na Hrvaško, da nakupi v Belovaru kar 4 vagone koŠčie. Gerlič je odšel na kupčijo in prejel od Rosmanita za to kupčijo Din 144.000. Nakupil pa je samo 3 vagone. dočim je sporočil Rosmani-tu, da pride četrti vagon pozneje. Tega četrtega vagona pa dolgo ni bilo od nikoder, čeprav si je Gerlič 'tudi zanj zaračunal provizijo .Obenem je Rosmanit doznal, da je obdolženi zapravlja denar in ga je , zato klical na odgovor. Gerlič ni trdovraten zločinec, ampak svoja dejanja lepo priznava. In tako je: je je ranjenec umrl. 'Rosmanitu kratko in malo razložil. da je preostali denar zapravil, j Večinoma je zaigral, okrog 120.000 Din, nekaj drugače potro-I ~ ei. čeprav je poročen. Pri obračunu je Rosmanit ugotovil, da mu je obdolženi poneveril 34,800 Din. nevštevši tri tisoč dinarjev izdatkov za stroške in 6.000 Din provizije tako. da je imel Gerlič od tega svojega pohoda v Belovar precejšnjo svoto denarja. Kosmalijitovo razočaranje nad prevelikim zaupanjem do nezvestega knjigovodje pa s tem še ni ui lo končano. Kmalu je dognal, da ga je obdolženi tudi drugod prav tmeljito obrnažil. Preskrbel si je pooblastilo z žigom tovarne olja "Log" in s podpisom Rosmanita, r katerim je bil upravičen inkasi-rati za Rosmanitovo tovarno. V celem jc dični Ivan Gerlič oškodoval svojega delodajalca za Din 50,095.80 ter svoja dejanja tudi priznava v skladu z izpovedbami prič. ^^ Obtoženi je tudi pri današnji porotni razpravi svoje dejanje v celoti priznal. Porotnici, ki so letos res izredno mili. pa se kljub temu niso vsi prepričali o obdolženčevi krivdi, ampak sta dva glasovala proti in le 10 glasov je potrdilo stavljeno vprašanje glede hudodelstva poneverbe. Sodni dvor je prisodil Gerliču 2 leti težke ječe in mora poravnati Rosmanitu vso škodo. Moža sunila v prepad. X Lužnici pri Nišu je bila aretirana žena seljaka Srečka Janko-viča, ki je zavratno usmrtila svojega moža. Ko je nedavno spremila moža v bližnje selo, ga je sunila v. 18 m globok prepad, kjer je mož smrt none varno poškodovan oble žal. Pastirji so ga naslednji dan našli nezavestnega. Par dni pozne- ADVERTISE in GLAS S ARO D A ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAiKB PtEOALUJE. PRKKOBAMNICE, TRO- I BOJ NICE, ZNAKE, UNIFORME ITD -- Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINiSK, 831 QREEVE ST, CONEMAUGH, PA. i.\- •• .. - , 1..* ..">.. ' ., ..K" JsTi^, v^iii i mm Napisal: IVAN TURGENJEV Za "Glas Naroda" priredil G. P. (Nadaljevanje.) XLiir. KNJI NA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. RAZNE POVESTI IN ROMANI: Balkamko-Turška vojska . Balkanska vojska, s slikami Božja pot na Šmarno goro .. Božja pot na Bleda ....... Burska vojska ............. Bilke (Marija Kmetova) ... Berač in Elizabeta, angleška kraljica ............... i Beatin dnevnik ........ .20 .16 .25 Na vse te doživljaje je mislil Dimitrij Sanin, ko je našel v tišini svoje delavne sobe |»ri brskanju med starimi listinami granatni križec. Vse, kar smo pripovedovali tukaj, je stopilo jasno in dosledno pred njegove duševne oči... In ko je dospel do trenutka, ko jp na tak poniževalen način prosi! gospo Poiosovo, da naj postavi nanj svojo nogo, ko se je pričelo njegovo suženjstvo. — se je obrnil od slik, katero mu je pričaral njegov spomin. Nič več ni hotel misliti nanj. Ne radilfga, ker ga je mogoče zapustil spomin, — lie. ne! Vedel je le preveč dobro, kaj je sledilo dotičnemu trenutku — a sram ga je davil, celo s«-daj še. |>o tako številnih letih. Strislo ga j<* vspričn občutka nepremagljivega samozaničeva-i'ja. ki se ga je moralo brezpogojno polastiti ter požreti kot morski val vse druge občutke, če n<* bo mogel spraviti k molku svojega spo-! Božja kazen mina. Čeprav pa je skušal iznobiti se spominov, ki so vstajali v njem, ^ in .zmaga» i>«^est . jih vendar ni mogel popolnoma zatreti. Spomnil se je bednega, solzavega, lažnjivega in podlega pisma, katero je pisal Gemini in na katero ni dobil nobenega odgovora... Stopiti pred njo, vrniti se k njej. — po taki prevari in takem iz- Čveti'4wajska '.*.*." jSo dajstvu. — ne. ne! Toliko vesti in f-asti je imel še vedno v sebi! Raz- Četrtek, t. v............ 90* ventega je izgubil vsako zaupanje vase, vsako samospoštovanja. Za. nobeno stvar ni tnojrel več odjrovor jat i. Sanin se je tudi spomnil, kako je pozneje. — o sramota! — poslal Polosovega služabnika v Frankfurt, da odnese njejrove stvari, kakšen strah «:a je navdajal in kako je imel le eno misel: v ParizJD(.kle EIira čimpreje v Pariz; kako se je skušal prilizniti na povelje Xikojavne'Deli z orožjem Na Preriji .......................30 Naseljend .......................34 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........L58 Obiski. (Cankar) Trdo vezano ..1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .23 Oceni* trdo vezano..............1.30 .25 Amerika, povsa* dobro, . ....................... Angelj sužnjev, braziljska povest JS5 Andersoneve pripovedke, titlo vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez. ....L— Andrej Hofer ...................5® Pabirhi iz Roža (Albrecht) Beneška vedeievalka ........!*]] .35 Pariški zlatar Beigrajski biser .................35 Pegam Lambergar, sreča v nesreči Beli rojaki, trdo vezano ........1.0f I druge povesti .............. Bisernke, 2 knjigi ..............M Prihaja*, povest ................ Brez »rje, trdo vez. jq Pod krivo jelko. Povest iz časov ro- Bele noči (Dostojevski) trdo vez. .73 I kov»jačev na Kranjskem ...... .80 j Poslednji Mehikanec ............ .33 : Povest o sedmih obešenih ...... 20; Pravljice H. Majar .. Nemsko-angleški tolmač ........ 1.2» Največji spisornik ljubavnih pisem JO Nauk pomagati živini .......... .60 Najboljša slov. Kuharica, 668 str. 5, Naše gobe, s slikami. Navodila za s]*oznavauje užitnih in strupenih gob ...........................1.40 Nasveti za hiša in dom; trdo voz. L— broširano .........;..........73 .35 Nemška slovnica .60 j Nemščina brez učitelja — .70 1. del .......................30 .60 .50 .30 .70 .30 ..........MG Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku ...................... Po strani klobuk, trdo vez....... J Požigalec ....................... • j Prapreeanove zgodbe ............ . .60 j atria, povesti iz irske junaške dobe JO . .351 predtržani, Prešern in drugi svet. .35 JO .25 o- Carjev zbon,«,, w. vezan. „ LM j Pifajdfe SmImmI*, triu' ira "l!o8! silkTiz žiialslva. trdo vezana .... 2. del .......................JO Prva čitanka, vez. ............. .73 Pravila za oliko .................63 Psihične motnje na alkobolski podlagi ......................75 Praktični računar ................75 Parni kotel, pouk za rnbo pa it ... .1.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk.................. .35 Računar v kronski in dinarski veljavi .......................o Ročni slov.-nemški in nemsko-slov. slovar ...................... .60 Srbska začetnica ...... .......40 Cvetke Cesar Jožef H. Ciganora os veta Čas je zlato .35 M Čebelice, 4 zv. skupaj ...........90 Črtice iz življenja na kmetih____.33 Drobiž, štabi car iu razue povesti — spisal AlličinskI ..............6(> Darovana, zgodovinska povest.....50 j Dalmatinske povesti .............35 .60 .50 Ipolitu Ridoroviču in k;iko .se je moral truditi krojr Donliofa. 11a kn-'Dve s!_iki ~~ Njiva» Starka — j-ra prstu j,- zapazil železni prstan, kot pa je podarila njemu Marja' Dev/ca^Orleanska '.'.**.'*.' Nikolajevna !!! j Duhovni boj ......".*.!*. .. *... ."" *. Xato pa so prišli še hujši. š<> bolj sramotni spomini... Natakar Dedek Je pravil; Marinka in Skra mu je izročil vizitnieo. — na kateri je stalo ime Pantaleone Cippa-!Elj..................... toll a, komorni pevec njegove kraljevske visokosti, vojvode iz Mo-, Fabijota&aii crrUev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ...............35 dene Skušal se je skriti pred starcem, a se ni mogel izo-niti srečanju ^IozoJfka zgodba ................60 , . ,, irra Diavoio .....................50 na kondorju — in pred njim se je pojavil razburjen obraz pod div-jcozdovnik (2 zvezka) ............1.20 je razkuštranim šopom his, kot o«ljc so žarele oči starca in eul ie Godčevski katekizem .............23 preteč vzklik in kletvice: Maledizione! — in celo strašne besede: — g^/™™' trda Vt>Z...........hf Codardo! Tnfame tra.litore! Nesramni izdajalec! IGr^a^tologija''.'.AM Sanin je zatisnil ola Marja Helena (Kmetova) .........4r, Nikolajevna in I polit Šidorovir. — četvero vnreženi voz in ie nesel'» liftKA 41.1. av; 11 t> ■ tj ■ t 1 Humoreske, Groteske in Satire, lntro preko tlaka \\ lesbadena — v Pariz. Pariz! 1 vezano ...................... 80 broširano ....................60 ]C dobe punta in bojev .........50 zaigral sužnju tako dobro znan porogljivi nsmev. - usmev lastnika' trd° ....... in za poved ova lea ... I broširano M — Ali. — veliki Hog! Tam na vogalu ceste, nedaleč od mestne• ..........................3® meje. - ali ne stoji tam zopet Pantaleone? In kdo stoji poleg nje-jJ^SSTS ^ .....S ga? Ali je res Emilia? Da. 011 je. navdušeni, ndani deček! Kako' * ...............* dolgo je tega, ko se je njegovo mlado sree navduševalo za svojega ' Jurčičevi spisi: junaka, svoj idial — in sedaj? Njegov bledi, lepi obraz. — 1ako lep j Popolna izdaja vseli 10 zvezkov, da ga je zapazila Marja Nikolajevna ter se sklonila skozi okno —1 lei>° VPzanih .................10— n plemeniti obraz je žarel od jeze in zaničevanja; njegove oči! - to^ * tako sliene onim oeem! — so se zapičile v Saninov obraz, njegovii trdo vezano ................1.20 ustnici sta se stisnili... ter se naenkrat zopet odprli k žaljivi be- broširano ...................75 bedi... lil Pantaleone je iztegnil roko in pokazal Sanina — komu? _ poleg njega stoječemu Tartagliji in Tartaglija je oblajal Sanina -in lajanje poštenega psa je zvenelo kot neznosna žalitev... Straš no! — Tn nadalje... življenje v Parizu in vsa ponižanja, vse ostudne muke sužnja, ki ne sme biti ljubosumen, ki ne sme tožiti in katerega se konečno pahne proč, kot ponošeno. oguljeno obleko!... Nato pa. — povratek v domovino, zastrupljeno, opustošeno življenje, inalenkstne skrbi, trpek, brezploden kes — in prav tako trpko in brezplodno pozabljenje. — kazen, ki ni bila še izpolnjena, katero pa se občuti vsak posamezni trenutek, kot neznatna, a neozdravljiva telesna bolečina, počasno odplačevanje dolga, katerega ni mogoee izračunati. v v Časa gorjnpa je prenapolnjena — dovolj je! 25 Ptice selivke, trda vez ...........75 .30 Pikova dama (Puškin) ..........JO Pred nevihto.....................35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek ....................40 2. zvezek ...................40 Podobe iz sanj, (Cankar) broš. ..1.— Poznava Boga................... .30 Pirhi .............................30 Porodenj.........................30 Praški judek .................... .25 Prisma Huronskega glavarja.....30 Prvič med Indijanci .............30 Preganjanje indijanskih misjonar- jev ........................... JO Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. 1,— Rablji, trda vez .................75 Robinzon.........................60 Revolucija na Portugalskem......30 Rinaldo Rinaldini .............. JO Romantične duše (Cankar) .......90 Razkrinkani Habsburžani ........ .40 Roman zadnjega cesarja Habsbur- žana .........................1.50 Rdeča in bela vrtniea, povest.....30 Slovenski šaljivec ................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70 Suneški invalid ................ J5 Skozi širno Indijo .............. J>0 Sanjska knjiga, mala......'.......60 Sanjska knjiga, nova velika.......90 Sanjska knjiga Arabska .........1.50 Spake, humoreske, trda vez........90 Strahote vojne ..................JO Strup iz Judeje ...................75 Spomin znanega potoval ca........1.50 Stritarjeva Antbologija, trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev .... JO Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ...........................80 Sv. Genovefa.....................35 Sveta Notburga...................35 Sredozimci, trd. vez..............60 broš.........................40 Spisje, male povsetl .............35 Sveti več«......................J5 Kako je ostal križec, katerega mu je nekoč podarila (lemma, v posesti Sanina. zakaj ga ji ni vrnil in kako je bilo mogoče, da mu ni prišel ves ta čas v roke? Doljro. dolgo časa je sedel tam ter tuhtal — in dasiravno so mu prinesla poznejša leta dovolj izkušenj, mu vendar ni bilo mogoee razumeti, kako je mogel zapustiti Gemmo. katero je tako iskreno in strastno ljubil, radi ženske, katere niti ljubil ni!... Dan nato pa je presenetil vse svoje prijatelje in znance: — izjavil jim je, da bo odpotoval v inozemstvo. V dobri družbi so pričeli nato vsi zmajevati 7. glavo: — Sanin zapustil Petrograd sredi zime, potem ko je ravnokar vzel v najem izvrstno stanovanje, ga opremil ter vzel celo abonent v italijanski oppri, v kateri je morala nastopiti v isti seziji Signora Patti, — pomislite. Adelina Patti v lastni osebi! Prijatelji in znanci so strmeli; ni pa navada ljudi ukvarjati se dolgo s tujimi zadevami in ko je nastopil Sanin svoje potovanje v inozemstvo, ga je spremil na kolodvor ie njegov francoski krojač — 111 izključno le v upanju, da bo Sanin poravnal neki neplačani račun ... XLIY. I i I - -K' .g ■ • I ■ Sanin je le rekel svojim prijateljem, da se bo napotil v inozemstvo. a ni imenoval nobenega določenega mesta. Čitatelj bo zelo lahko uganil, da se je odpeljal naravnost v Frankfurt. Vsled splošno uvedenih železnic je bil že četrtega dne po odpotovanju 11a svojem cilju. Izza leta 1840 ni bil tam. Gostilna pri "Belem labudu" je še vedno stala na istem mestu ter je uspevala, čeprav je niso smatrali več za prvovrstno. (Nadaljevanje.) Juan Miserja, povesti iz španskega življenja ....................60 Kraljičin nečak, zgodovinska povest iz Japonskega ..............30 Korejska brata, povest iz misljo- nov v Koreji ...............30 Karmen, trdo vez................40 broširano ...................30 Kralj zlate reke in črna brata.. .45 Križev pot, trdo vezan ..........1.— Krvna osveta ...................35 Lisjakova hči ..................JO Lucifer ........................ 1J0 Levstikovi zbrani spisi ...........90 1. zv. Pesmi - Ode in elegije - ' Vodnika *** Tis: t :u noč, trdo vez....... .90 Tik za fronto ...................70 Tatič, Bevk. trd. vez. ..............75 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem .............60 Trenutki oddiha .................40 Tri indijanske povesti............30 Treskova Urška ..................35 V gorskem zakotju...............35 V oklopnjaku okrog sveta, 1 del... .90 2. del ...................... .90 Yeliki inkvizitor ................1.— Vera (Waldova), bro§. ..........J5 Višnjeva repatica (Levstik), vez. 1.— Vrtnar, (Rabindrath Tagore), trdo vezano..................75 broširano ....................60 Vojska na Balkanu, s slikami .... .35 Volk spokornik in drage povesti. L— JO Rojaki, spominjajte se nesrečnih slepcev ter darujte za Slepski Dom v Ljubljani! Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljlce iu puslce — Jeza na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorsld rokopis — Tolmač (Levstik).. .70 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike .............70 Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trgovec, KuiR-ijski stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarea, Duhovnik, itd....................... Mali lord, trdo vezan ...........80 Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti — Trdo vezano ...............1.00 Malo življenje ...................65 Marijna otroka, povest iz KavkaS- kih *°ra ......................J5 Maron .krščanski deček iz Libanona, ............................25 Mlada mornarja ...............30 Mimo življenja, trda vez. ......1.00 broširano ...................80 r»fladih zanikernefov lastni iivo- topiš .........................75 Moje obzorje, (Gangl) ..........L25 Mrtvi Gostai ...................35 Materina žrtev ..................60 Musolino ........................... Mali Klatež ......................7® Mesija ..........................Jo Malenkosti (Ivan Albrecht) .......25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino ............J5 Notarjev nos, humoreska ........J5 Narod ki izmira..................40 Na.:.n vas, 1. del. 14 povesti......JO Naša vas, II. del 9 povesti......Jt- Nova Erotika, trd. vez............70 Naša leta, trd. vez...............M broširano ...................JO Na indijskih otokih..... ...... JiI1 Napoleon prvi ................... .75 Nekaj ii ruske zgodovine ........ J5 NJhlllst .........,„;,,„„...... j|| Narodne pripovedke sa mladina.. .40 Ne v Amerik* po fosnlčnlh do. godim, (AleSorec) ............JO Vodnik svojemu narodu...........25 Zmisel smrti .....................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Z ognjem in mečem............3.— Za kruhom, povest ...............33 Zadnja kmečka vojska...........75 Zadnja pravda, trdo vez. .........65 Zadnja pravda, broS. ............JO Zmaj iz Bosne ...................70 Zlatarjevo zlato ................ JO Za miljoni ..................... .65 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovee, 3. zv. skupaj ........L50 Zvesti sin, povest.................25 Zlatokopi ....................... 30 Ženini naše Koprnele.............35 Zmote in konec gospodične Pavle. J5 Zgodovinske anekdote, ..........JO Zločin v Orcivalu, 24« str........L— POUČNE KNJIGE: Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.— Angeljska služba ali nauk kaka se Angleško-slov. hi slav. angi. slovar JO Abecednik ...................... JO naj streže k sv. maši ........ .10 Boj nalezljivim boleznim.........75 Dva sestavljena pleni: četvorka in beseda opisano in narisano ...................... J5 Cerkniško jetero ................1.40 Domači vrt trdo vez.'............L— Domači zdravnik pa trdo vezano ... Domači živinozdravnik ..........1.25 Domači zdravnik po Knaipu broširano ...................US Gospodinjstvo ...................L<— Jugoslavija, Melik t. zvezek .....1,50 2. zvezek, 1—2 snopič ......1J0 Kubična račanka, — po metenki mni ........................75 Ksfihiwaa, veaan................JO Kratka srbska gramatika........JO Kfcjiga o lepe« vednj« Trdo vezano ...............;1.00 Kaka se postane državljan Z. D. J5 Kaka se postane imeniki driarljaa .15 KnHga a dortajniMi^vedenju .... JO Mhkarstva • Črticami m firinondo .95 Slovenska narodna mladina, 0»>sega 45*J strani .... .....1.50 Slov. italijanski in italjansna slov. slovar ......................90 Spolna nevarnost ................ .25 Spretna kuharica; trdo vezana ..1.45 broširana ...................UO Sveto Pismo stare in nove zavese, - Icjkj tnlo vezana ..-- ........3.00 1'mni čebelar...................1.— Umni kmetovalec ali splOšni poduk kako obdelovati in izboljšali polje ........................30 Varčna kuharica, trdo vez.......l.iHJ Veliki rsevedež ..................9% Zbirka domačih zdravil...........75 Voščilna knjižica .................50 Zdravilna zelišča ................ .40 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek.................... .45 'J. zvezek. 1. in snopič .....70 Zel in plevel, slovar naravnega zdravljenja, vez.......... 1.80 feteuif* parniko« - Stnppm* 7. Julija: Martha Washington. Trot. •« julija: Aqultanla, Cherbourg; Havre; Olympic. Cherbourg. ta julija: Berlin. Cherbourg. Bremen; ringfa. Hamburg. France, Thu- 13. Julija: George Bremen. Washington. Cherbourg. 14. Jutija: New York. Cherbourg, Hamburg. 16. Julija: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen: Paris, Havre; Majestic. Cherbourg. 20. Julija: Berengaria. Cherbourg. 21. julija: Muetx-hen, Cherbourg, Premen: Deutschland, Cherbourg. Hamburg. 23. Julija: Homeric, Cherbourg. 37. julija: Maurctania, Cherbourg: Pres. rtoo-seveit, Cherbuurg. Bremen. 28. Junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 1. avgusta: Ayuitania, Cherbourg: Leviathan. Cherbourg; lie de France, Havre; Olympic, Cherbourg. 1. avgusta: 11»- «le France, Havre; Leviathan, Cherbourg; Olympic, Cherboutg: — Aquitaniai, Cherbourg. 4. avgusta: Hamburg, Cherbourg in Hamburg 5. avgusta: l*rea. \\'ils. dejanj .GO Dnevnik. \'e.seiolgra v 2. dejanjih .30 Cyrano de Bergerae. Heroiena komedija v i»etih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70 Mati, (Meško), tri dejania.......70 Marta, Semenj v Itlebmondu, 4 dejanja .......................30 Starinarica. Veseloigra v 1. dejanju JO Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .Ml Tončkove sanje na Miklavšev večer, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .....................60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čai>ek), vez............45 SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih parnikih: FBANCE 9. julija — 27. avg. PARIS 16. julija. — 6. avg. NaJkr.-ijS# pot po železnici. Vsakdo J« v posebni kabini z vsemi modemind udobnosti. — Pijača In slavna francoska. kuhinja. Izredno nizke cene. Zajamčite si prostor za prvo voin|o novega vaiiksna ILE DE FRANCE 1. avgusta Vprafjijt" kateregakoli pn,.bla5{enega agenta ali FRENCH LINE 19 State Street — — New York Naročilom je priložiti denar, bo-disi v gotovini, Moncij Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če\ ~ Sovjetska unija je edina de pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York Pray vsakdo* kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda žela na svetu, ki lahko računa na pomof- številnih tovarišev in zaveznikov za sovražnimi črtami. — je rekel Rikov. — a pomoč naših prijateljev ponienja zmago v marsikateri vojni. Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda'*. S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda'. POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI 8TBOJ "OLIVER" Model 9. $25.— 8 strešico za slovenske črk« č, i, s $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite k vajo. SLOVHMG, P! m .1 SH1N& COMPANY 82 Cortlandt 8treet, : : Hew York, H. Y. 6. avgusta: Paris, Havre; Majestic. Cherbocr*; Republic, Cherbourg. Bremen; Rotterdam Boulogne in Rotterdam. 9. avgusta: , Columbus, Cherbourg. Bremen. 10. avgusta: Berengaria. Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen 11. avgusta: Westphalia, Hamburg. 16. avgusta: Reliance, Cherbourg, Hamburg! Bt-rlin, Cherbourg. Bremen. 17. avgusta: Mauritania. Cherbourg: Geo. Waili-inston. Cherbourg. Bremen. 18. avgusta: Albert BaJlin, Cherbourg, Hamburg, 20. avgusta: He de Frano?. Havre, Leviathan, Cherbourg: Homeric. Cherbourg, — I'resden, Bremen. 23. avgusta: Thuiingia. Hamburg. 24. avgusta: T" ! Muenclivn. Cherbourg. I'reinen. 25. avgusta : New York, Clu-rbou-^ Hamburg. 26. avgusta: Olympic, Cherbourg. 27. avgusta: France, Havre; Vet-ndain, Boulogne, Rotterdam: Proa. Rooaevelt, Cherbourg, Bremen. 30. avgusta: Martha Washington. Trst; Resolute, Cherbourg, Hamburg. 31. avgusta: Bert-iigiiria, Cherbuurg. 1. septembra: Deutsihland, Cherbourg, Hamburg. 3 septembra: Paris, Havre; Majestic. Cherbourg; Ntw Amsterdam, Btli vas znamo zadovoljiti. Izborili prostori v dru geni, kabinskem in tretjem razredu. WHITE STAR LINE RED STAR LINE INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE CO. Naši ilnbii agenti vam lnwlu povedali. Ali pa vprašujte v našem potniškem oddelku: Xo. 1 B'dway.XYC. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Kako se potuje ? stari kraj in nazaj v Ameriko. Kflor }» uunttijea potovati » •Url kraj. Je potrebno, da Je postni o potnih llstlb, prtljagi ln dri-gth stvareh. Vsled nafte dolKoletne laknftnje Tam ml ■amorfmo najboljša pojasnila ln ▼edno le prvovrutne brzoparnike. Tndl nedržavljanl aamerejo potovati v atari kraj, toda preskrbeti rt morajo dovoljenje all permit la Washlngtona, bodisi aa eno leto tli § mesecev tn se mora delati pro-tojo ts«J en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washing, tan, D. G. na tmeralega "t'rf-feega komlasrja. Glasom odredbe, ki je stopila f veljavo SL julija, lttf se nlkoarar i »e? ne poSIJe permit po pofitl, am-pak ca mora ltl likati vsak posOee osebno, bodisi v najbUSnjl naselai* IU urad aH pa ga dobi v New To-ku pred od potovanjem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje vea brea dovoljenja, potuje na troja laatno odgovornost Kako dobiti svojce h starega kraja. Kdor Bdi dobiti sorodnik« ali svojce la starega kraja, naj nam prej pije za pojasnila. Ia Jugoslavije bo prlpuKfenlh v tem letu 079 priseljencev, toda polovica te kvote