Ste«. 41 (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trstu, v Četrtek 14. februerle 1918 letnik XLIIf. Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Urednittvo: Ulica sv Frančiška Asiškega St. 20. L nadstr. — Dopisi naj se pošiljtfo ■redniStvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi te ne vzi&jo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik kon«ordi Usta »Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti\ vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Tr^tu, ulica sv. FranČ!'3':a Asiškega ». 20. — Telefon uredništva in uprav« «t. 11-37. — Naročnina znaša: Za celo leto K 3120, pol leta K 15*60, tfl mesece K 7 80. za nedeljsko izdajo za celo leto K 6-20, pol teta K 3*60. Posamezne £tcviike po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo ,u ml!ii.:~ 2 v lirokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglas! denarnih zavodov mri po 90 v » oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— ; vsaka nadaljna vrata K 2.—. Mili oglasi po 6 vin. besedi, najmanj pa <>0 vin. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se poSiljajo upravi lista. PUćujc ><• Izključno le upravi .Edinosti-. Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni >!■! tek se nahajata v ul.sv Frančl?'« As. 5t "0. PoStnatainilntCnf račun St Imm ermsdns poročilo. K AVSTRIJSKO. DUNAJ, 13, (Kor.) Uradno se razglaša: Nobenih važnih bojnih dejanj. \ Načelnik generalnega štaba. f NEMŠKO. BEROLIN, 13 (Kor.) Veliki glavni stan javi a: — Zapadno bojišče. — Armada kra jeviča Ruprehta in nemškega cesar-jevića : Manjši poizvedovalni odcl lki, ki j«h je zasl&vil sovražnik severno L.nsa in severno potoka Anslgnona, so bili odbili v boju iz bližine. V ostalem je bilo bojno delo. afije omejeno na ma jša poizvedovanja in lopovski ogenj v posameznih t drekih. — Armada vojvode AI-drema to srditem topovskem streljanju med Flirev in Mozelo je več francoskih stotnij napadlo pri Remenauviliu in v zapadnem delu Duhovniškega gozda. Po kratkem boju je bil sovražnik vržen s težkimi izgubami. Ujeii smo več mož. Na Sudelkopfu in na Hartmannsvveiler-kopfu topovski in mlnovškl bof. V povračilo za metanje fcomb na Saa briicken dne 5. t. m. so včeraj naši letalci z uspehom naoadii Nancy. Alacedonska ironta. — Pri Bitolju in ob Vardarju topovsko in letalsko delovanje. Na drugih bojiščih nič novega Prvi generalni kvartirmojster p!. Ludendorff. COLGARSKO. SOFIJA, 12. (Kor.) V okc.lici Pitolja In na Dobrem polju ofačeno topovsko streljanje s predsieaki. Ognjeni sunki na 'obeh straneh. V dolini Stri;me, ob But-kovskem jezeru in zapadno Koprive smo :razpršili več angleških poizvedovalnih oddelkov. V Dobrudži premirje, • SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 12. februarja. — Na južnem vznožju Mcnte Sassa se je včeraj nadaljevalo mečno krajevno bojno delov?nje. Sovražnik je napadel z znatnimi pehotnimi masami, ki jih je naš ogenj razpršil in decimiral. Po-pel ine je bil položaj zopet normalen. Na osta i fronti patruljni spopadi, ki so bili za nas uspešni. V Va larsi in dolini Ornisa je bil sovražen oddelek, ki je hotel dospeti vi. desni breg Pi^ve, pognan v beg. Pri FuciJate so naši drzni mornarji uplenili več orožja in municije. Artiljerija je bila zelo živahna na asiaški planoti in ob obali. DOGODKI NA MORJU. BFRLIN, 12. (Kur.) Na severnem bojišču je t o potopljenih zopet 20.000 ton LONDON, 12. (Kor.) Angleški rušilec „Box-r" se je v noči 8 t. m. v preli, u jpotopil. En mož se pogreša. Mir na vzhodu. Posebna pogodba z - krajino glede pravnih stvari. DUNAJ, 13. (Kor.) Iz Bresta Litovskega se poroča: Na podlagi splošne mirovne pogi dbe med Avstro-Ogrsko in ukrajinsko republiko sklenjena posebna pogodba o raznih pravn;h stvareh je bila včeraj opoldne podpisana od obojestranskih pooblaščencev. P ve posledice miru z Ukrajino. DUNAJ, 13. (Priv.) Prve posleci.ce miru z Ukrajino se že opaža o. Rar3a je prelo-ž a s.roi sedež v Z tomir in ustvarila direktno zvezo z nemi. Pričakovati je, da bo s krajevnim priblžanjtm izvršen pospešen razvoj vseh določenih pega anj. Usoda naših ujetnikov v Veliki Rusiji. DUNAJ. 13. (Kor.) Uradno se razglaša: Piovizorična nesklenitev formalne mirovne pogedbe z Rusijo je široke sloje prebi valstva glede položaja vojnih ujetnikov izredno vznemirila. Priznava se, da zamoreio vc ni ujetniki v državi, kjer ni enotnega vodstva in kjer primanjkuje nujno potrebnih živil, priti v težaven položaj. Na drugi strani pa je treba pri presojanju splošnega pol« žaja primerno vpoštevati tudi v svrho obrambe ukrenjene odredbe. Z ozirom na to je poudarjati : 1. Pristojna mesta delajo in bodo delala tudi vnaprej na to, da se P O i; L: S S T fi V Silovacstrast. Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur. XI. Do svojega odpotovanja na Norveško ni grofica Miranova več videla oa samem markija.... imela bi bila priliko, pa ni hotela Zavedala se je tako jasno naraščajoče moč čustva, ki jo je nevzdržno vleklo k Hubertu, da se ga je bala. Presladka je bila omama kateri je polagoma zapadala rjena duša. Mislila je samo še o nj^m. Komaj je bila sama, je prrživljnla n.aj-mar.še podrobne H svojega tako kratkega in preprostega Imbavn'-gs romana vedno zoptt iznova, vse od dru v , ho ga je prvikrat pogl d Ia na genovtškem pokopal -šču. Tako jasno in tako silno, da se je kar Čudila, so se ji vračale v spomin najnepomembnejše besede, ki jih je t ek j', bodo pogajanja glede vojnih ujetnikov pd-dalj evala intenzivno in pričela nova pogajanja, ako bi nastopilo začasno kako prekinjenje. a. Že izvršeni dogovori glede določenih razredov vojnih ujetnikov bodo, kakor je pričakovati, omogočili velikemu številu vojnih ujetnikov vrnitev v domovino v relativno zgodnjem častL 3. Gotova, v časopis jih obravnavana, v tej absolutni obliki še neveljavna načela naših nasprotnikov, ki kulminirajo v tem, da se prepuste voini ujetniki brez vsake nadalj-ne oskrbe na cedilu, je treba presojati tako, da je poveljstveno območje s takinr načeli delujočih mogotcev krajevno zelo omejeno. 4. Armadna uprava, ki je sicer brezpogojno nasprotna vsaki retorzijski taktiki, pa bo vendar odredila odpust ru skih vojnih ujetnikov le v obliki, ki bo odgovarja:a enakim ruskim odredbam. Ni mogoče domnevati, da se ruska javnost ne bo ozirala na te medsebojne odnošaje. 5. Armadna uprava, ki vprašanja obstanka vojnih ujetnikov nikdai* ni obravnavala in brutalno, dela že dolgo časa na to, da odvrne to pričakovano nevarnost od vojnih ujetnikov. Tozadevne odredbe se tičejo visokih fondov za vdržavanje vojnih ujetnikov v bednih ozemljih. 6. Po večletni izkušnji armadne uprave v varstvu vojnih ujetnikov in vsled ustavitve sovraž nosti na vzhodu je pač pričakovati, da bo trenutna kriza premagana. Armadna uprava se zaveda, da treba vsako ogroženo človeško življenje v sovražni deželi ščititi v koiikor je to pač mogoče. 1 Demisija poljskega kabineta. VARŠAVA, 12. (Kor.) Glasom listov se je vršila včeraj večurna seja ministi stva pod predsedstvom regentskega sveta. Razpravljalo se je o zadnjih političnih dogodkih, posebno o mirovni pogodbi z Ukrajino. Zvečer je ministrski predsednik Ku-charzevvki naznanil regentskemu svetu odstop kabineta. Glasom „Gazete Porane" je ministrski predsednik Kucharzevvski izročil tozadevno danes regentskemu svetu utemeljeno izjavo. Odposlanci rusko-poljskih čet v Varšavi VARŠAVI, 13. (Kor.) Reg.-ntski svet je dobil obvestilo, da pridejo danes trije "odposlanci poveljnika poljskih čet v Rusiji, generala Dovbora-Mosiiickega v posebni misiji v Varšavo. Pogajanja Mackensena z Romuni. BEROLIN, I3. (Kor.) VVolffov urad poroča : Kakor smo izvedeli, je od Agence Havas razširjeno poročilo o ultimatu nemške vlade Romuniji neresnična. Res pa je, da Je feldmaršal Mackensen pričel pogajanja z romunskim armadnim vodstvom, da doseže odločitev glede nadaljevanja svoječasno z generalom Ščerbačevom sklenjenega premiija, ker je potrebno, da se to vprašanje z ozirom na trenotne razmere med Ukrajinci in Romuni pojasni. Nova Wilsonova poslanica kongresu. Odgovor grofu Hertlingu in Czerninu. WASHlNGTON, ia. (Kor.) Wiison konstatira v poslanici kongresu, da ni dobil nobenega poročila o tem, kaj je nameraval povedati grof Czernin in da tudi ni bilo nobenega vzroka, da bi stopil z govornikom v privatno zvezo. OJgovor grofa Czernina je zelo prijateljski, grofa Hert linga pa zelo nedoločen in zmeden in le potrjuje nesrečni vtis, ki smo ga dobili iz konferenc v Brestu. Sprejema sicer načelo javne diplomacije, vztraja pa p-i tem, da naj se razna posamezna vprašanja glede ozemlja in državnega poglavarja, od katerih rešitve in sprejema je odvisen mir, ne razpravljajo v splošnih posvetovanjih, ampak ločeno od narodov. Poslan ca pou-daija v t^j zvezi točke iz Hertlingovega govora glede baltiških dežel, glede izpraznitve francoskega ozemlja in Poljske. Ameriške države se nikakor ne žele vmešavati v evropske stvari ali fungirati kot razsod-i nik v evropskih teritorijalnih spornih vprašanjih. Združene države nimajo nobene poti k miru, dokler ne bodo odstranjeni vzroki te vojne in onemogočena njena ponovitev. Skleniti je treba pogodbene obveznosti, ki bodo onemogočevale neupo števanje pravic manjših narodov in plemen. Prepričan sem, da grof H<-rtling uvideva, da seb:čne posebne pogodbe glede trgovine in bistvenih surovin ne bi mogle tvo- r ti podlage za mir, istotako tudi ne se-Mčnc "posebne pogodbe glede provinc in narodov. Grofu Czerninu so, kakor se zdi, temelji miru popolnoma jasni. On uvideva, da je neodvisna poljska stvar evropskega dogovora, da je treba pristati na Izpraznitev so obnovitev Belgije in zadovoljiti narodna stremljenja celo v njegovi lastni državi v skupnem interesu Evrope in človeštva. Grof Czernin ve dobro, da se zamore Avstro-Ogrska približati ameriškim vojnim ciljem^ z manjšimi težkočami, kakor pa Nemčija. Šel bi najbrže še dalje, ako se mu ne bi bilo treba ozirati na zvezo Avstro-Ogrske in njeno odvisnost od Nemčije. Preiskavanje, ali bo obema vladama mogoče, da nadaljujeta tako izmenjavanje mnenj, je čisto jasne. Temelji, ki se jih je posluževati, so sledJS: 1. Vsak del mora biti zgrajen na.končnem dogovoru o pravičnosti in taki poravnavi, la zamore doseči trajen mir. 2. Narodi in province se ne smejo predstavljati od kakega državnega poglavarja k drugemu. 3, Vsaka rešitev kakega teritorijainega vprašanja, ki je nastdo vsled te vojne, se mora izvršiti v interesu in na korist prizadetega prebivalstva. 4. Vsem jasno začrtanim narodnim zahtevam naj se ugodi v najširšem obsegu. O splošnem miru na taki podlagi se zamore govoriti. Dokler ni gotov tak mir, nam ne preostaja noben izhod, kakor da nadaljujemo vojno. Ta načela so sprejeli povsod, razven nemška vojaška antk-sijonisticna stranka. Wilson zagotavlja, da so ameriški pomožni viri sedaj deloma mob'!iz-ani in da se Čete naglo odpošiljajo na f rov to. Vsa naša sila bo zastavljena za osvoboditev od cgroževanja in gospod stvemh noizku^ov samolastnih skupin av-tokratić; ih vladarjev. Nobena moja beseda ni unv$ tra tudi Turna za edino pravilno. Nemci, Madjari in vlaea so 'se temu upirali in se še upirajo. Ali so mora'i sedaj Slovani posnemati Friderika Ad erja, ki ga Tuma ta o občuduje ? oziroma : kako naj bi proti volji Nemcev in Madjarov dosegli tisto zedinjeno volj> vseli narodov ?! Dotičnega sredstva gotovo ne poznajo niti nemški soc. demokratje, sicer ne bi Tuma očtal vsem avstrijskim strank m, torej tudi njim, da niso umell po'ozaia. Pravo sredstvo pozna le „Jugoslovanska" socijalna demokracija, oziroma njen voditelj, „sodru^" Henrik Tuma; in to sredstvo je — resolucija konference jugoslovanske socijalne demokracije od 21. in 22. novembra 1U09. Takrat so se zbrali jugoslovanski „sodrugi44 In so jugoslovansko vprašanje rešili z — resolucijo. Deklaracij i je pač najslovesnejši, v zgodovinsko velevažnem momentu, v zakono-davnem zboru prokhmirani izraz složne in jedinstvene volje vseh avstrijskih, na poi'ag; splošne in enake volilne pravice izvoljenia zastopnikov jugoslovanskega ljudstva, ki se jej (deklaraciji) je pridružilo že na tisoče in tisoče posameznikov, občin, društev in drugih korporacij; no, kaj pomenja to napram velevažnemu zgodovinskemu činu, ki ga predstavlja — resolucija, ^sklenjena ob sodelovanju svetovn znanih Čobaiov, Pe tejanov In — Henrika Tume, '„najpoklica-nejših zastopnikov slovensko-hrvatsku'ga pro-letarsk.-ga ljudstva", kakor se povdarja v članku samozavestno. Tu je „sodrug4 Tuma svojim nemSkim čitateljem po abil povedati, da ti „najpokli-canejši zastopniki" ns) izvoljeni od slo-vens'fo-hrvat^kega Iju Istva, temveč so po več ni strokovni tajniki ali zadružn uradniki, p ačani in nastavljeni od nemške socijalne demokracije na Dunaju. Pa pustimo jim to veselje in poglejmo, v čem se razlikuje resoluc ja od deklaracije. Resolucija od I. 1909. zahteva združitev vseh jugos ovanov brez razlitce imena, vere in jezika v eno svobodno lirz vno skupino v demokratični fe.eraciji naiodov. Na videz gre resolucija dalje, nego - za io-kiti "0- t te vJ- bodu i neodvUn st; a pohvale bile su uiai-merja sa prolivenom krvlju, i često su uslijedile na pojedine pukovnije onda, kad bijahu ove* skoro posve uništene, kad su bro-jile šarao još posve malen broj živih I z lia-vih. I dok se je tako hvalilo naše nn stene pukovnije, dotle se je n stojalo, da te oslabi i uništi narod, iz koj°ga su izašle, progoneč, zatvarajuć, mučeć, streljajuć njegove poje-dnee; ti rajuć ga u m sama sa njegove ro-dj ne grude, sa njegovih ognjišta, rekvirira-juč oJ n[ega, što g" ja kod kuče ostalo, 4.ve što je imao i ne dajuč mu niti najn jžuije, da se uzmogne uzdržati na životu. Što t j narod na oskudici svih život, ih nan irnl::i trpi, to se ne da opi-atl. A evo kakav to-bož kruh jede! (Govornik, kod tih riječi pokazuje t-rdu crnu m isu, koja sc na o u Cresu jede kao kruh.) To su /c;nj- k »ic i izož te koštice masline pomiješane sa po^ve malo brašnam. Takova šta bi jedva i divlje zvmri jele. Niie čud-?, da je naro !u već do n >k *a (logorilo. Sve molbe raznih općila i ap: > . a-c«!a. svi poticaji pokrajinske vlade, svi p*vd-oziti, upiti, govori i zabt'jevi zastupnika ostali su u B ču glas vapijućega u pusiinji. Videć to i tjerani naricanjem in p'ale n majki, djece, staraca za komadićem kruh • bud kakove hrane, a ne moguć tomu voljiti, sastalu su se predstavnici is'" općina bez razlike narodnosti dne 24 šioga mjeseca na sastanak 1 ocrtav sta skupiv sve u Jedno, od učili još jedan nji poziv na odlučujuće čimbenike u V da ntrodu gladujućemu i umi.ajuć-jn I gladi pomognu, dadu hrrne. Nagla i,: > i tom, da za posledice, ako se u ink •• viijetne ne udovolji njihovomu pc^.i ", -ljuju sa sebe svaku odgovornost . da te IjžM svoje časti i zatvoriti općinske rre.': Tako je u Istri s Kvarnerskim « t rnr . tako je u Rosni i Hercegovini, tako c Dalmaciji, t--ko i u drugim raz.n m m rji 1 pre i jelima naše hrvatsko-srbske-sloven domo ine. To je našemu naroJu jedii:•:? < n za svu onu krv, Što su ju njegovi vio i prolili na ratištima, za gubitaK svojih r^j zdravijih sinova: glad i umiranje od r - t*. (Živahno odobravanje) (Njemački nas avliffjuć.) Jest, vbo'ia V' o l takovim se načinom ispunjaju sva o* n]a, koja su našemu naroda učinjena m p > četku reda, kojima je doduše malo tko M > povjerovao; takovim se n činom sada, dok r t još traje, plafa našemu naro po svim bojištima lije krv i broji vi tina hiljada m.ivih • r^nienih sinova ća se gladom i smrću od glada. A što naru se mače ouećaje u oli.' -»J i daljoj budućnosti t U BrzeŠć-Litews o:n pregovara se o mi ru. Oni koji iskreno žele mir, zele ga i hu manitarnih, socijalnih, i nacijonainih o! r* eda. već ipak j dnom prestane klanje nv da, eda ne moraju više ljudi svega s-vje • trpjeti tjelesno i duševno, I eda se n.'T^i razvijaju ^amostamo svaki za sebe i n < I v sno jed??n od drugoga, pa da mimo i jedan uz drugoga. Rusija, k >ja je u vrijeme rata p <>>i • 'a tako v lik preokret, bez sumnje hoće ia«a" mir. Ni ^mačka, koja se prije mi ovnih p'-e govo a pokazivala naiveć»m prijateljem r ra, ne će takovog m:ia Njezini predstavni i zjavljaju, da h će pridržati u svojoj vi isti ;to-)la- vsem jasna: z ozirom na dane razmero s novo.osvoieae zenilie nenjernačke narodno-to, kar je ob seian;em dr- ^ ;a ^išjenje m-hov.h stano - 1.T-T11H rfari-r'-i-.m in co rp I t' r. ka, pa e proti njihovoj volji, nadale na omeju;e na žavnopra\nem položaju dosegljivo in se ne do'»ka samoodloč >ene pravice naroda v Srbiji in f'rrogori; resolucija pa se najjo-prej zale'.l, kakor ća bi hotela ves Balkar požreti, pot.m pa se zadovoljuje z demokratu icijo same Avstro g s'ce in prepus.a fantazji ureditev razmera do onih dveh neodvisnih jugoslovanskih drzav r/j hre penenje, kateremu je bn predme, i i: smoter vse. Ne, naj je le povpraševala svojo vest, kolikor je hotela, ostala je prepričana, dr. zi bi'o odvisno od njene volje, ali naj ij.-oi Huberta ali pa ne. roda ista mlada žena, ki je svoji n ču--t om odrekala svobedao voljo, bi bila ni sIJa, da bi zrušila, Če bi o&rel:ata svobodno voijo tudi dejanju, DoČim je pie puščala brez odpora svoje srce zmago vati strasti, si je mislila, da je dovolj mečna za obrambo svojega vnanjega ž v ljenja. Tem strožja proti svojim mislim ir čustvom, si je začrtala za svoje vedenje ve. biti izključena že tudi senca izkušnja-Vsled njenega prizadevanja, je L ito v nazaj jc zasledovala svoje skupne spo- nepremakljivo vodilo, pri katerem je mb mine,., se je videla že v oblasti tega u-1 rala biti **"— " J" ------* • ' * sodnega in vendar tako sladkega zla. Kdo ve... morda ga je že ljubila, preden gaje poznala! Kajti sedaj že nikakor ni mogla več razumeti Nadji, kakor je bila prejšnje čase, pač pa je mislila, da ve, da je v ted'j še nemem in sl'p^ni srcu počivalo neko pričakovanje, neko upar e taj^nst^e- eratkem vse pripravljeno za od potovanje. Gospod de Đrćnaz se je večkrat c glasil v Miranovi palači, ali sprejeli so ga sam«. f:daj, k-edar sta ga grof in Nadja mogl. sprejeti skupno. (Da/e) !fok«r? ali, /01 £3jiii-ia!ii3 ijiAOsid^d ^jmulS što ga je govorio u zastupnićk j kući ca^e-v nskog vijeća u B ču dne 7. vel ače 1918. (Hrvatski dio govora je prepir»-m a njemački dio doslovno preveden iz slenog.a.ic :oga zapisnika 59. sjedr.ice XXII z. sjeda.ija dne 7. veljače 10 iS st ana 3 4 i—3! 49.) Visok kućo! Neto .1 se je godine 1014. naredila mobii'zacija i netom se je navijesiio rat Srbiji, pc ćelo te je uclcati naš hrva«s ci narod sa ^4už ?ene sirane i od nje na.mljenia ljudi pr ti tebož naj ećemu neprija^cliu hrvatske države, nje-'ine sloiode i neodvisnosti, te ga novinskim člancii'ia i javnim go-j vorima 11a ulicama i drugud n.a-o varati ij^i.H spriječena na^ >.č 1 oduševljavati na rat, i ujedno obe^a* ti mu, miru, a ovako Ce seda će ;e, posto bude taj ueprijateij poražen, oživotvoriti s obc:!na i nezavisna Hivatska Kad se je kasnije, skoro iza godine dana išlo proti Italiji, onda se je vojnicima naše narodnosti izr.ćito govorilo, t«a je to bo u ovom ra u dozi', j ti — a doživj«!? smo mnogo grorota i previše — i time bi zapreka svjetskomu u najskorHe vri en"* možda najbl ž h d na naj ešće vojevati, i pobi.e-5! li jedna i'i druga s r nka i bude lise zanašalo sa no na oružje, jedan će se naro'l spr mat na odmazdu a dru^i na ob anu i sva Evropa, cij ii svijet, ponovno ćc se za desetljeća oružati do zubi, a naj-+ će svote porez vnika će se < pet troSK? za ratne svrhe. Go nodia ministar vanjskih po lova g « f Czernin je dne 24. siječnja t. g. u odbć rn za vanjske pos'ove delcgacija nr'ao lijepi!« ri; ^ za mir, ;.!i u is'o vrijeme je takodjer ,:3j vlast'u'. Sto se pod ovim ima po a- Za n^ih'jvo junaštvo 6He su n^e čete ta- j vito razumjeti, to je <• .1 rekao u jednoj dr odjer općenito od r?zn h čimbenika na naj-sjajnre načiiie pohvaljene. Te po-:v le bi e su ista *» slanovJ'o doba tr.<0 napadao, f'n bra'e prozirna njlh?v.: na^'jera, rai-n«.* di se o- -^zi na nnrorl orJTr kn:» su or'» V:: j za a ju ^a n.e-o ijoj ;odi, maime l^a • je jzjavio, da on u pitanj i E'zas-Lo*"en stoji čvrsto uz Njemačku, da će Ans'ro-Ugarska branit i Str iss-T ur •:, I:aošfo b b»aa la i rst i da C2 za to , ? ..u- it^a čovje'a. 1 u posl ednje rrr.j " u eč 7 i ilst će si- Mran u. „EDINOSpT" Štev. 41 Predala kuriva. Oglje, 10 kg na rumeno Izkaznico. Sv. Vid: št.. 1181-1380 (ob. št. 5) c'ne 15. II. pri Bruna, ul. Economo 2 (c na 84 v kg). — Novo mesto: št. 2J1-400 (ob. št. 5) 15. II. pr' Stock, ul. Squero n :ovo 15 (cena 84 v za 1 kg). — Stara 1211 —1300 (ob. št 5) 15 ul. U. Foscolo 19 (cena 84 novn mrocta monarhije poslan* na na'veće Telr.nje sviju ljudskih klana. (Nastavit će se.) rogreb Vinka Engelmana. Menda leta že ni priredilo tržaško Slo en-stvo tak. zadnje poti kakemu svojih od.ičnih mo;: iti na;o.In.h del vcev, kakor [o je priredilo včeraj padpoldne pok Vinku Engel ma u. Po svojih d nunzljah je ta žalna m iri oslarija L krilila celo o o, prirejeno po ku,nemil pr ;tsorj j in poslancu Matku Man.-diču, ki ga je ljudstvo naše tako neizmerno ljubilo in ga spoštovalo kot svojega prvo-boiit Ija svitlega trna, žarkega srca in že lezne volje. S to primero smo povedali, ka-.ko je vte tržaško Slovenstvo-ViaLa Engel m n v srcu nosilo; k ko mu je z 1 ubeznijo vračalo za vse tisto neumorno, posvetno in gospodatsko delo, ki je biio pokojniku element. Nepregledna množica se je zgrnila po ulicah in na trgu pred hišo žalos;i — tolika množica, da enostavno nismo mogli umeti, od kje so se vsi «i ljudje iz vseh slojev, in vseh spolov, iz mesta, predmestij in okolice v eli ob taki predpolćanski uri — ko j skoro vse prebivalstvo ravno svetojakobške-ga okrožja navezano na delo za vsakdanji kruh — in ob sedanjih razmerah ? Ljubezen premaguje vse ovire... Videii smo državnega poslanca dra. Otokarja Rybara, predsednika političnog i društva „Edinosti", dra. J. VVilfana, deželnega šolskega nadzorn ka F. Matej c i ca, okrajn ga šo skega nadzorni a Nekerma:ia, ravnatelja rsemš ih državnih šol EndUrja, veliko ste i o stanovskih tovari ev in tovarišic pokojnikovih, nenavadno mnogo gg. duhovni!-o v, več odvetnikov, zastopnik rnend^i vsth nabih naroun h organi/. cij in društev — poLtknega, prosvetn h, socijalnih, gospodarsk h, zadružnih — iz trsta m mnogih iz koloe in vrsto naših železničarjev korporativno. Fo pregledu na to množico, ki je š eia več tisoče/. mho \e deli, da b icprevod nepregleden. In tako je b lo ! Pied hišo je zi or sveto akobške ti al i.Ice, pon,nožen s Ko!, ši in nekaterimi drugi . i pev J, z:.pel žalo ti ko t. ko ubrano, ca so so dn gorodci !-ar rporl dova i ( u Cesirjev manlfe«t. Povodom sk'en;tve n ramo t k j :p r rit!, dr. so re mešani mirii z Ukrajino je izda! cesar rnzgas na druge narodnosti e I! vseskozi spoštljivo, nar de monarhije, katerega objavimo jutri, do s ojno pri k?*, a nnšir-vm fo arose'a ' k0 ga i: da namestništvo. o csa vsled gan j t J n. Na o se je r zvii i pre-1 vod. Ka či !u — za križem - je kora kri a .iols a mlač na družtbnlh zavodov v oiiih V Trstu, dne 14. februarja 1913 mitnipa: št II. pri Rupena, v kgfV. Koks, 10 ra rumeno izkaznico. Novo mesto: št, 401—500 (ob. št. 5) 15. II. pri Marila, ul. Valdirivo 7 (cena 20 v kg). Rrjavi premog (briquettes). 10 kg na _ no -ro izk zlico. Sv. Vid: Št. 783—8b0 (ob. št. 18) 15. 11. pri Hcipel, ul. S. Gusto 16 (cena 3S v k?) Premog (fossile). 20 kg na izkaznico Modre izkaznice. Sv. Vid: št. 1—60 (ob. št. 19) 15. II. pri Vodarich, ul. Cavazzeni 3 (cena 1 K* 39 v za 10 kg). - S t a r a m i t n i c a: šr. 471—700 (ob. št, 23) 15. II. pri Ziratti, ul. Farneto 46, št. 701—794 (ob. št. 23) 15. II. pri Bubnich, ul. Sorgente 7, št. 795 do 1044 (ob. št. 23) 15. II. pri Rif arich, ul. Media 8 (cena 1 K 39 v za 10 kg). — Sv. Jakob: št. 1—115 (ob. št. 22) 15. 15. 11. pri Beisingher, ul. Guardia (cena 1 29 v za 10 kg), št. 116—390 (ob. št. 22) 15. II. pri Bergagnul. Bosco 26, št. 391 541 (ob. Št. 22) 15. II. pri Baisingher ul. Guardia 42 (cena 1 K 39 v za 10 kg). — Kjarbola zgornja: št. 1 — 38 (ob št. 19) 15. II. pri Granduč, ul. Cancellieri 1 0 (cena 1 K 59 v za 10 kg). Sv. M. M. spodnja: št. 201—323 (ob. št. 8) in št. -55 (ob. št. 9) 15. II. pri Gul, ul. Pon-z:anfno 5 (cena 1 K 39 v za 10 kg). — Vrdela: št. 91-339 (ob št. 16) 15. II. pri V ttovaz, uK Scogletto 45 (cena 1 K 59 za 10 kg) — Rojau: št. 680 - 701 (ob. št. 9) in št. 1—104 (ob. št. 10) - 15. II. pri Struckel, u'. Boroević 51 (cena 1 K 39 v za 10 kg). gffejtfftJ Ki ves«*!. tudi v tem pogledu po možnosti ustreženo j občinstvu, ki je bilo -tako razigrano, da kar n« moglo zapustiti dvorane, ko je priš 1 čas zaključka. Na neki nedostatek bi pa vkljub vsemu zadovoljstvu opozorili prirediteje, namreč na ono neprestano ug šanje luči, ki daje elementom, ki se vkljub - semu nadzor-stvu ob takih prilikah vtihotapljajo v naš Narodni dom, zelo ugodno priliko za izvrševanje raznovrstnih nevše:no?t:h, za kakršne ni m^sta na naših narodnih prireditvah. VseVakor se mori v' bodoče skrbeti za to, i ' T I". LilllUS zahvaljnjemo se iz srca vsem onim dobrim osebnm, ki so na kakšenkoli način izkazali zadnjo čast našemu nepozabnemu ceeti< oziroma tastu. Posebna zahvala veljaj pa p. n. učiteljskema zboroma škc-denjske in katinarske šole za korporativno udeležbo pri pogicl i kakor tudi p. n. škedenjski duhovščini. Hvala tudi vs?m tistim, Ki so nas v tugepolnih dneh tolažili. Vsem skupaj — Bog plačaj! Skedenj, 13. n. 1918. Družine GODIHfi-čOK. j DAROVI. V počaščenje spomina g.čne Roze Pe ric dar je dijaškemu podpornemu društvu v Trstu d ružina B^tista 15 K. — Denar hra*i uprava. Namesto cveija na g o'> pok. Vinku En- gelmanu daruje dr. Fran K;mrvec mo5ki podružnic: CMD K 20. Denar hran upra^/a. Namesto cvetke na g- b Antonije Reoen-šek iz Gorice darujejo ob trlji Tur-u in-Me-!ja e:, Jamšek. Jug moški podružnici CMD 20 ?Ton. Denar hrani uprava. Češko Bndjevička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) Sovenska nestrežba in slovenski jedilni listi. parna opekarska delivnica z stilno ieleznko* I - žeio mei R^ko-Tr^t in Gorico, ( na K 800.009. Kranjska ©pekarska d3lavnl:a H. G. Elirska-B .trca. \rsl:.h. Za rj > 5ta rec s trobojni i t d £ či'a'tiii akov. z dc liii" oblekah ob boki! . Sle ila talnice in ra njo je 1 i' uvrš; p t rn t uhovi j .a — tiije u In k'S.a z ; eni kimi €S ar r;a nosil i vzletoma v be-e ZHSt va či-en pevski bo', r. duhovn ki — i i p kojnika, k I:ot znak zr^d .»c j,! 'vi svoj mu b:tzprimrrti i 1] bije emu pred cd: i.:u r Si i čita! ičarji s iei crico ceklet v belih ci e* h ob t kn. iva -r >o po bi;i poio/cni tri] vene z : ap si: „Svojemu predn gemuj 1 & ' ainestnik v avdijencl pri cesarju. Z -|V ' -Dunajit se poroča 12. t. m.: Cesar ]e spre-dr, es v po c-bni avdij.nci med dru^i i tud tržaSk^ga nr.-nestnika Kak r j. v! a o-resoor.denca H. rzo ;, ?o se zadnje dni vrš i pii i. inistrskem nred>edni::u razgovo i o b-n vit;i Jorice n ru^ h k:dev v juzapfcdnem v.-tH m ozen.lju kate; fh so se udc e e /alf na me: t i v bar n Fries-Ske.ie, deže ; i glavar «ir. Fai iulii, pc-si. Spadaro in resortni ministri. Politično društvo „Edinost . Dćn > po- ma^liivega poljedelca m ža in ženo) za voltka dei i 11 rodovivn m pol u. Pobi ačiio ia s an-> aaje obs^nječ."1 izk ;hinje in sob . -Sov pove las. od 1 u 'jeni možje, sin vi. očetje, bratje in zar. č nci, do ^a n: m beda in rpUenje naš h družin nalaga a neznosna bremena. A naše sel e, tuga in t.pljer.je ne morejo i • ne smejo 1 i i za-rran. Svt je gorje pa polagamo n i oltar domovine ter z navdušenjem kličemo: Živela „VVezfcolužne u zadruga* in st.-p- 'i svoj i po čut jem {e zrl.) i:a-,:CO poko.n k vin po s «■ m. . Mednarodna zveza trža ke^a in pri-n m .-j e;~a ča n'ka~stv M priredi v k.a.ke.n _|v liKo u netniško p: re itev v prid sv jemu c'r^^t enemu i i podpornemu zak'ad". — Diiimvo ima svoje dru> vene pr s ore v Excei ior Paiace horelu. D:-u tveai :om s~> t' p o. i ri na razpoia o vsak d n od 2 pop. do 9 zvečer. VI kovni promet-n južni ž^eznici. Od -j -i i Ha 11 r no n ebti ane sobe za aii j.l s* L j-.*. Jiii Eov. poročence m >derm>^ iz-Fvetl > ./ot'-vVo ie z i^feder raatraz . Pofa-mo'tie postelje" tu Ji z (fed^r znataz) in »tu ;o hiriao opravo. Parabite p.iložnost prod. je. Cene 7i ■ n ' BROD, Yia deli Po>te vecchie 171' en kompkleks, cb cesti, sedem minut od postaje miram ^ske ali grlfanske, na 22500 m8 ze !je, 12000 m2 vinog a a s trtami' n iboljčih vr^t, krasna lega, n j epšn stavbi šč s kamno!o vom ni posestvu, z na;u! avo el ktrike čez pose tv * < e? r« m mm JADRANSKA Trsi, Via Cassa di R«%*>armio 5 fLrstno pošlo >]e) Kapital In rezerva K 13,200.90). - FILIJALKC: Dunaj Tegethofstt nss2 7 ), Dubiovnik. Kotor, Ljubljana, tetkovti, Op t i j i Split, Si enik, Zal »r. VLOGE NA KVJI21CE _____ 1 O - 2 O . od dneva vloge do dneva vzdiha. Itenfn* a ^ p aia o ba-ilci svo;e:ca v^b'. jvaije . i , j tek. r-e:u in >.;ro- Čunu p ao^ »v ru - A . ; čeki in nakaznic ni v- i tu ia i^oz ':rn :i • - L- 2 L. i.' ĆJ «J f KUPUJE IN PRODAJ ii' r., V ter gospodarsk Lii^j ■..1 JS i-i EŠ pu^iopje je pod zelo ugodnim pogo i t n L ž * ' c Pogoje se izve pri K cia iciču Jer ejj v Trstu, ulica Carintia 19, I. r*»:ite, obligacije, z de ni e, PREDUJME na vr -i Ir/eče v javuib s';ln i PKOMESK. - — Pro rje Zii^arrkv.in^ kur/.ai iziruhi, re * i v. i j i brezplačno. Stavbni 1-Bor n i nar MENJALNCA. Telefoni; 1« iila. 17 Ur f^n."-j-a pošteno pos: e.:uico liit-na e; - ^ .} za pop IJne. — Plk a po dogovoru : . c * Corn;-e.ciale 9 (čez dvoiižče. desnoj III. levo, vrata ^t. "7. A 37 r- dno ur o i Brzojavi: C v! 9 C)i brotnik je vilirč ia c r. rži vi- i ni t sef ne k i:o. a tu i Oi d na e! nr~o?:ora vršenll: :-'a" ih obr dih pr n k v j li em piostrri!, fo pe.ci ž:opet lo *i;:ko Ko so krcto n s'i mimo vr t šol-_ s-:ih rok, se n je nud.l pretresljiv pric >or: siro e ^o jokali na gl^s. Izprtvod j. krenil p-■ istrski cesti p o'i poko a':š.'u fr1 Sv Ani. Začelo se je pravo hi ije: v kočij h, v t ftmvaju in pes so hitele ni oži e, da se udeleže slovela ra ! rrju večnega mi ru — '-aj ež gi trenutka V kapel na . o- 15. t . daije bo odhajal br/o lak ob 7-37 iv. iz Tr '.a n Hu laj.lz Krm ina bo pii'jcjal vla'c za ci vi ne oebe ob '0'54 dopoldne, za vo-Ot ok 1 jo ijastvo pa ob 2*53 pop Idne. pred cer- >z BorSta-Zibre2ca nam piš f -J vile (dvorce) v ne,>osre ni bii : i i L .iU Trsta n;i prodaj, naj p lje n.ttane-e p s neae poondbe na Ins odd Edinosti i >d Ivo . . A 89 a -i cilut tele.a kupu e Hotel Balk n v Tr-tu Piaz a Ca^Lima proti dobremu j-ia 17'Jl Ir-rMg C. j-^ijO vsake vr^te kniuje Pa1 ič Fran po nai-višji ceni. Molino ffraide .0 1 £4 . ZOBOZDRAVNIK i v Dr ! C*^rr^r:r | L-S I # »J?,. ^ h ijrvrl i v Trstu uli^a Poste vecc'iie 1-vojal ulice de!:e Po Izdirf nje zoo. \/ bi'ez bo leč:ns. — Plomb "anle. — UMSTMI ZOBJE — I n M 1 fc H M mladeol" sedaj mornar, ž !i sez an ti se v svrho poznejše •. en: e i/oKra- K P v "i A m g HHB : ' i jr spodirno j r m me staro ti. Resne ponudbo nasloviti pod aifrj „'Jornar* Trst, glavna ■Tl^r 1» uitlltl rn po-ta. 3 ' •() Li^o itudi ^ta^c^). ;i!i stavb xo ze Jj* e L-+1. ^ --LJ v Trstu. Katančne phn.ene ponua o po,! .vrhitekt na It s. odd F.din sti A 3> K kopališču je duhovnik še enkrat blag s!ovil Jugoslavija!" Ob tej priliki V,'.m pošiljamo krs.o in V nku En ;elm nu je bii od erjen * ----- -- - -- - !e že mal kovček poti d) k ipte, kjer so ga pol ži i z3ča~no I Sedaj, ko je bil 3 o;'merje-i ih !e še par min Ji do ra -.s : ka za vedno, g j se na vseh obra ih šele prav odražala čutstva, ki 50 razjedala v dušah. Ko ie (u-hovnik odm^lil m >litve in je revski z'or zapel v tret i: za ostinko, je ga ;-:0 zaiht ničd množico. A ko je še potem g. šol-ki vodit.Ij g. Ferdo pl. Kleinmavr izpregovor i jz j Unskih" gozdih. Drago Starec, obč. pr-d. vseh ter src, ko ie k ical pogojni u, naj le; „ f . _ ° „ . tT. pogleda vso to ža!ost po - njem, in ga' 9,oc.ni Proseško-Kontoveljske po- prcs:,f na, ko nam je že v živi enju dajali i snjiln.ee in hran-lnice na Prošeku jedne toliko jasnih zgledov/povzdigne tudi nas 30 decembra 1917 soplasno sklenil, da se do nI h višine - tedaj ga n bilo nikogar Pr\dJuzJ J! Jugoslovenski maj. s t k ) trdnimi živci, da bi se hi mogel n,š*Fl deklaraciji. Živela Jugo. lav.ja! tb.aniti s. lze. S sobami v očeh in giobek > . Družabni večer ženske podružnice CMD boljo v cm ah smo počasi - 'očite? je bila j je' kot ze omenjeno uspel v vsakem oziru pa: pretežka - zapuščali pokopal šče i i r:a.ib^v Ujle,^ba Je- b,la tako °gr.omna-so se razgovarali o težki izgubi, ki ie občinstva ni moge. ne,ti pro- tu.ii 78 K 60 \in., na ranil za dr. Krekov i spomenik. Seja ženske p.dr:ižnice CMD radi obračuna nede j-.ke prueditve bo v četrt k, 14. t. m. ob 4 in pol pop. Prozebi in kontoveljski upravičeni po-Isestii.ki, posebno desetki, pridite v ii-deljo, dne 17. t. m, ob 1 pop. v urad podpisanega na Prošek, radi seka ija drv v ob- Vsem prijateljem in znancem, ki so mi pomagali v moji r C' j ^r^ s t H nesreči se v imenu moje družine najsrčneje zahvaljujem. Marko Vukadine železničar. Drva za kurjavo se prodaj j v gozdu Boved (Barkov je), posestvo Siavič. Veje ter vejice po K 1.— za vsakih 10 kg. NB. Vsak kupovalec mora prinesti seboj vrv zA poveza nje. Tvrdka ALBERTO BABER, Trst ulica Tesa 22, Telefon 615 pris<-;ega ^tajer kega ur a p^naj-)uižj li cenah ima na razpc rgo in se priporoča svojim cenjenim odjemalcem m ni®] rrrj&i Vstopnina 11 !•— > ^ r, u u CJ M Vawe»jL f Cn*!na. nioge štora. Sj.oređ e bil kaj raznovrsten in je nudil ris lep užitek poslušalcem. Predvsem naj omenimo meš ni zbor Glasbene Mat ce pod vodstvom g. Mahkote, ki je zrpel več naših lepih narodrili pesmi, ter moški zbor, Lepa z dela trža ko Slovenstvo s smrtjo Vinka Engel m na Pri erno tej izgu i je bila za-: dnia p t Engelmana prirejena z vsemi ć strni, ki j h more narod poklanjati svojim pokojnikom, ki so delali in trpeli zanj in ki jim,.. . , . . . . .. , .. je i;aio(l dolžan vse svoje neminljive hva 1:1 '' T d"' ,ml !ui' zape! fru .. leinosli. Kakor je rekei govornik na poko-"?5.3 do™vmr »Slovenac, & h, Hrvat", paliffu: Ol m da se „ovzdi^emo do! * I- ''v !a Iffavcate Mhaije navdušenega višine pokrj i ko .i.i iz ljubi!Vi°nJ ktJV^Jl* on ! "Le "talT" bomo Najlepša jočtca vsega sporeda pa je mogli nadomestili t ifko izgub • in se n. j :i i-uv^i ii i tv ii a i/Jftu • .... , . ., , , vej ,»vzdignemo do k« Jf , v ia pravcate Mhaije navdušenega •led .v', da bomo Iju' | raMa ; Cehovega enodejanska vese^-I • k kor ga je ^ Je vzbujala mnogo smeha. „ , .' , . Nailepsa jocka vsega sporeda pa je bi! brez- IepŠJ oddolži i dnhi« prko ii.kovem i — Nehvaležno bi bio. ako n bi še zAb:'ežli tu, da i N"»v> pr-^rebro p d;et>e s svojo narodno po7rtvov,iln nogi pripomoć o, da je bila žaTna manit stada t \ »st i a in da moreno reci i r?. loščmje.ii: tj -dstvci naš1 ni A-i : i i u s/o ' dobrotnik.-! V nko : po'iv.i v miril! dvomno ba et, ki ga je plesalo 12 pirotk in t irotov. P.ts je tako ugaia' občinstvu, da je z bum n ploskanjem zahtevalo ponovitev. Nato je prišel še nizozemsk ples vcokjah. Plese je vodii zelo spremo g. liizjak. Zaba-| va v dvorani in na galerijah je bi.a čim da-ije tem \ estltj^k ii je tre. a reči, duga paC ni bi»o človeka v Vieh pros.orih, ki ne bi bil ker c.i iovOljr.ejSi z onim, ka" mu je n .di Ui. v čer. lMn.emo je bi o p k.'^lj ^o . s p j.i.o in j^Siv ..a ni, tako da je bilo Drva sa kurjavo rezala za pefi, ter i klinike, v skia-cTš^u, K 28 Z3 100 kg na st^novcnle (za večjo množino po 1000 ki) K 30 za 100 kg. Tvrdka ALEE TO FABER Trst. ulica Tesa Tetefon 6 i5, KUPIH prazne konjakove steklenice T/m po 40 vin. — Tvrdka PARCINA v ulici Gelsi št (0 od II—12 in od 4-5 pop. ^-JPRCDAM konjak, velike steklenice krema maršala steklenice od '/10* Tvrdka P&rčina v Trstu ulica dei Gelsi 10. Od 10—12 in od 4—5 pop. Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt otl 8*2 zu2č2r naprsj ^^ Vstopnina K 2 ^^ & < s it PIrtb v Trstu se Je preselila na Corso št 15 v bivio zletamico O. Zerciwltz L FfgTlo Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmtrue. JfilMil .JfžiLi ..i Novo pogrebno podleže Trst. Ccrso it. 47. iprl Trgu Piazza della legna) Telefon 1402. Vrši vsakorazredne pogrebe, prevoz mrličev na vs^ kraje drŽave, zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krste iz kovine In vsako vrstnega lesa v raznih oblikah, vence, sveče i. t d. po primerni ceni. — Skladišča v lastnih prostorih via de»Ia Tesa št. 31. Brzojav! t HO O POCR-BNP POJJETJI — TRST. ===== I I Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih in pisanih srajc, platna iepnih robce/, moških nogavic itd. itd. K. Cvenkel Trst Corso 2S Cene zmerne. - Postrežba totaa. Narodna trgovine. « Narodna trgovina, ■ ___