Izhaj a
vsak drugi in četrti četrtek v mesecu.
Naročnina
stane
80 kr. na leto.
Posamezne številke se dobivajo po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4-
Oglaslla
delavcev, ki nimajo dela, ali delo-dajavcev, ki iščejo delavcev, se vsproje-majo zastonj!
Štev. 4.	V Ljubljani, 24. decembra 1896.	Letnik 111.
Boj za pravico v Hamburgu.
Dne 21. novembra t. I. se je vnelo med delavci ladjeplovnega obrta v Hamburgu veliko gibanje. S e -demnajsttisoč delavcev se je v kratkem času pridružilo stavki, ki se je pričela imenovani dan. Ta stavka je velikanskega pomena. Prav za prav se tiče vseh evropskih držav, ker hamburško pristanišče nima nikakor pomena samo za nemško državo, marveč je v resnici svetovno.
Dela v tem pristanišču so skoraj popolnoma ustavljena. Tujih delavcev prihaja le malo in vrhu tega se ne morejo rabiti, ker niso vajeni ladjarskega dela. Zato se je pri njih že dogodilo več nesreč: jednega je zmečkal vijak, drugi je padel s krova; mnogo se jih je nevarno ranilo pri nakladanju. V takih razmerah so tudi ladije in ž njimi ljudje in blago v vedni nevarnosti.
Stavkujoči delavci se dobro drže. Z raznih krajev sveta dobivajo podpore in brez hrupa pričakujejo, kedaj se omečč delodajavci. Pametni meščani, župan, policijski načelnik, predsednik obrtnega sodišča in drugi vidijo, kakšna škoda se godi vsled te stavke in so zato predlagali, naj se izbere razsodišče, v katerem bi bili štirje
delavci in Štirje zastopniki delodajavcev in meščanov. Delavci so ta predlog jednoglasno vsprejeli, delodajavci so ga pa naravnost odklonili in se izjavili, da hočejo z vsemi silami stavko zatreti.
Tu vidimo staro resnico, da se kapitalisti najbolj bojć, delavcem dati kako pravico bo-posvetovanja in sodoločevanja. Sami hočejo biti in ostati neomejeni gospodarji, delavec pa ne sme imeti pri svojem delu druzega pomena, kot nava^ den stroj. Toliko se mu plača, da ne pogine, in s tem je za kapitalista vse opravljeno. Ravno ta kapitalistična lastnost, ta ošabna vladoželjnost je najbujši rana delavskega stanu.
Z delavci se še pogajati nečejo, kot bi ne bili ravno tako ljudje, kot om, in kot bi ne imeli ravno tako osebnega človeškega dostojanstva, kot oni. Uprav to grdo postopanje kapitalistične gospčde nam spričuje, kako upravičena je hamburška stavka.
Vzroki, zavoljo katerih se je stavka pričela, so pa drugi. Ladije so zadnji čas grozno poskočile s cenami za vožnjo; po 10 do 20 mark (t. j. 6 do 12 gld.) od tone zahtevajo sedaj več, nego preje. Ladije, ki so polno obložene, in take so večinoma, vlečejo razmerno s svojo
		 Dr. Jan. Ev. Krek-u,		 - ■■ - ----- Moč resnice nas združila
prvoboritelju delavskih stanov slovenskih	V bratovsko nas krepko vez,
©te godia	Sila nas ne bo vpognila,
dni 37. decembra I8g6.	Če stojimo kakor jez.
Združimo se, bratje mili,	Ljudstvo glas je Tvoj umelo,
Radostni zapojmo spev / '	Vzdramilo se je iz sna,
Njemu, ki nas je združil v sili,	S tabo gre na skupno delo,
Hvale glasi se odmev!	Da pravico svetu dd.
Nauke nas učil resnice,	Sveto znamnje k slobodi
Zbiral k delu nas srčnd,	Kliče z jasnih nas višav:
Kazal pot nam do resnice	Sveti križ nas k sreči vodi,
Je z neustrašeno roko.	Spremlja bratska nas ljubdv.
v.——	!——			_____					))
Naročajte „Grla8iiik(*!
-5H£3 26 -O*«-
velikostjo vsled tega po 30, 40, 50 do 60 tisoč mark več. Ia pri vsem tem se delavcem splošno nikjer niso zboljšale plače. Mornarji imajo Se vedno pri svojem nepopisno napornem delu po 50 mark na mesec, kurjači samo po 60 mark, drugi delavci na ladiji le po 40 m. Pri tem ne smemo prezreti teh-le okolnostij: Samo maja, junija in julija meseca je bilo letos vsled raznih nesreč med delavci na angleških ladijah ubitih 467 oseb in 570 težko ranjenih. To delo je torej grozno nevarno.
Starosti ladijski delavci iz lepa ne učakajo. Dr. Noht, hamburški pristaniški zdravnik, je preračunal, da 65 odstotkov vseh tamoSnjih delavcev umrje za rumeno mrzlico, jetiko ali vsled kapi. Med 100 umrlimi kurjači, ki imajo najnaporneje delo in se jim vsled vročine rado zmeSa, je 39 samomorilcev.
Ni torej čuda, če v tacih razmerah le redkokateri mornar pride do lastne družine. Med 810 stavkujočimi mornarji jih je 680 neoženjenih.
Plače so se pa Se vedno zniževale in konečno so se vendar mornarji toliko oživili, da so sklenili se or-ganizovati, in sicer tako, da bi stopili mornarji celega sveta v medsebojno zvezo.
Tom Mann, voditelj angleških pristaniških delavcev, je potoval po raznih krajih in zbiral ladijske delavce. Imel je priti z Vilsonom, voditeljem angleških mornarjev, tudi v Hamburg, Bremen in Bremerhaven, toda izgnali so ju da nista mogla prirediti shodov. To je vžgulo delavce in posledica temu je sedanja stavka. Sedaj zahtevajo večje plače in primernejši vreditev de-lavne ad«e.
Primeroma najštevilnejši izmed stavkujočih so tako imenovani iaverji, ki nakladajo in izkladajo ladije. To delo je zeio težko, ker zahteva veliko vaje, veliko muči in se mora pri posamnih ladijah brž izvršiti. Da nium ladija izgube, če predolgo ostane v pristanišču, morajo nakladavci in izkladavci delati noč in dan. Ve-likrat se primeri, da je Saver po 36 do 48 ur nepretrgoma v delu. Potem je pa navadno po več dnij brez dela. Večinoma Šteje v letu 250 delavnikov po 10 ur. Šaverjev pa ne najemajo lastniki ladij sam', marveč ti izročajo izkladanje in nakladanje tako imenovanim šta-vrrjem, ki imajo razmerno vsak po 500 saverjev pod seboj. Ti štaverji delajo za-se ogromne dobičke. V davčnih zapiskih so dohodki nekaterih štavenev prera-čunjen -.a 50 do 60 tisoč mark.
Uc^gi Saverji, ki so izpostavljeni vedni nevarnosti, ki izvrSu jo z nakladanjem zelo nezdrava dela. zaslužijo nekako po 500 gld. na leto. Pri tem pa ne smemo pozabiti, kako drago se v Hamburgu živi in kak" Kmalu shira tak nakladavec. Upravičena je torej njib-va zahteva, naj se jim plača zboljša za okroglih 40 kr. na dan.
Vrhu tega zahtevajo Saverji, naj se jim vredi njihov delavni čas tako, da jim ne bo treba časih po dve uri ali Se več čakati, predno pričnć svoje delo. Dalje hočejo, naj bi se jim vsakokrat po izvršenem delu zaslužek izplačal in ne se le v soboto, kot se sedaj godi.
Drugi delavci zahtevajo še mnogo manj, nego Saverji. In vendar kričč vsi kapitalistični listi in ž njimi nemška vlada, kako nesramne so zahteve hamburških delavcev. Zadnja poročila pravijo, da delavci res niso nič dosegli.
Ob kratkem smo pojasnili svojim bravcem razmere hamburških bratov, ki nas ravno učč, kako potrebna je zdrava organizacija delavskega stanu in kako hudega sovražnika ima v nenasitnem kapitalizmu.
Naša organizacija.
Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani je izdalo v 50 in 51. tednu 51 gld. 50 kr. za podporo svojim obolelim članom. — Društvu v podporo sta poslala nastopna č. gg.: Ivan Bizjan, župnik na Brdu, 2 gld., in A. Turk, mestni odbornik, 2 gld. — Bog plačuj stotero in obudi Se mnogo usmiljenih src za naše bolne društvenikel
Slovensko katoliško delavsko društvo priredilo je v nedeljo, dne 13. t. m. v gostilni g. Ferjana v Kamnigorici javen shod. Društveni podpredsednik Jakopič otvori shod ob 3. uri popoludne, pozdravi v imenu društva navzoče zborovalce ter dš. besedo Gostinčarju, ki je govoril o prvi točki: ali se da pomoči žebljarski obrti? Govornik je poudarjal, da je tukaj v prvi vrsti dolžna država, priti na pomoč z naročili za svoje potrebščine. Mesto da država podpira velike kapitaliste, naj bi raje podpirala one ljudi, kateri živijo jedino le od dela svojih rok. Kapitalizem uničuje tudi nekdaj tako cvetočo žebljarsko obrt. Da se ustavijo izdelovatelji žebljev tuji konkurenci, naj se vsi združijo v zadrugo, katere namen naj bi bil jedino pospeševati obrt s tem, da zadruga preskrbuje delavce s surovim železom in potem prodaja izdelano blago. Na ta način bi se gotovo povzdignila ta prastara domača obrt teh krajev v korist tukajšnjega ljudstva. V Kropi je sicer zadruga, ki pa ne doseza svojega namena zato, ker je osnovana po kapitalističnem načinu. Zato je potreba splošne zadruge z jedinim pospeševalnim in združevalnim namenom. — Rakovec govori potem o volilni pravici v peti kuriji. Govornik je z izborno zbranimi besedami utemeljeval potrebo splošne volilne pravice, za katero smo krščansko-socijalni delavci vedno vstopali. Toda mesto tega dobili smo takozvano peto kurijo, v kateri imajo vsi polnoletni državljani volilno pravico. To je za delavce sicer zelo malo in če po vrhu tega še pomislimo, da dobi naša dežela v tej skupini samo jed nega poslanca, katerega bomo »pekli« vsi skupaj, si moremo misliti, da je to skoro niči Dalje pozivlje delavce, složno udeležiti se volitve, kadar jih pokliče dolžnost, ter naj vsi vstopajo za krščanskega kandidata. (Živahno odobravanje.) — Jakopič poroča o tretji točki: zavarovanje za starost. Z živimi besedami je govornik naslikal prežalostni stan delavca, ako si ne more več služiti z delom potrebnega kruha. Preganjajo ga iz kraja v kraj, vsakemu je na poti, nihče nima zanj prijazne besede in usmiljenega
27 €3-€-
srca. Spati mora tak človek povsod, kamor ga potisnejo razni ljudje; v hlevih je še najboljše. In vendar je to človek, ki je vse svoje življenje trdo delal in pošteno živel. Zato zahteva krščanska pravičnost, da se za onemogle delavce kaj stori, da ne bodo na stara leta in po trudapolnem delu prisiljeni, prijemati za beraško palico. Uvede naj se državna zavarovalnica za starost in onemoglost delavcev. Mimogrede omenja tudi bolniških blagajnic, koje na sedanji način nikakor no zadoščajo javni potrebi in svojemu namenu. Govornik je svoj govor osolil z raznimi smešnicami, kar je napravilo zelo ugoden vtis. — K zadnji točki se oglasi k besedi Gostinčar, ki je pojasnjeval razliko med socijalnimi demokrati in krščanskimi socijalisti. Socijalni demokratje hočejo zboljšati sedanje razmere po materijalističnih načelih brez Boga. Mi krščanski socijalisti upamo zboljšanja od oživljenja pravega krščanstva v vseh slojevih ljudstva. Krščanstvo, ki je svojedobno preosnovalo svet, ima tudi sedaj še vedno isto moč. Ako bi v javnem življenju veljala čista krščanska načela, bi bilo na svetu vse boljše. Zato moramo krščanski delavci delovati na to, da se združujemo v katoliška delavska društva. Naše orožje so društva in časopisi. Tudi v tem kraju si osnujte svoje društvo, ki bode potem v zvezi z drugimi delovalo v splošno korist. Naročajte in berite radi dobre časopise, posebno na »Glasnik« se mnogoštevilno naročajte. Združimo se in zmaga bo naša 1 — Na to je predsednik shodu, Jakopič, s slava-klicem cesarju in papežu ob pol 6. uri sklenil shod. — Shod je bil zelo dobro obiskan, zborovalci so bili navdušeni; upamo, da bode shod obrodil najboljši sad. Slovensko katoliško delavsko društvo pa je iz nova pokazalo, da resno deluje za krščansko socijalno preosnovo. Delavci krščanski, združujte se!
Iz Idrije. V nedeljo, dnč 20. dec., je imela kat. del. družba svoj redni občni zbor, katerega se je vdele-žilo 80 moških družbenikov. Po pozdravu gosp. Osvalda poroča starosta Ivan Kolar o stanji družbinega pohištva, katero je s knjižnico vred vredno 1.1896 skupaj 622 gl. 86 kr. — Nato poroča blagajnik Leopold Troha o druž-bini blagajnici. Družba je imela v letu 1896 856 gld. 14'/, kr. dohodkov in je izdala 722 gld. 25 kr., tedaj je prebitek koncem leta 133 gld. 89l/, kr. — Gotovo lepa svota, ki kaže marljivost družbenikov v plačevanji rednih doneskov. Za blagajnikom poroča tajnik Iv. Brus. Omenja prebridke zgube, ki je družbo doletela s smrtjo I. nač. namestnika Jakopa Likarja. Ravno tako je zadel družbo hud udarec, ker ji je umrl načelnik č. g. dekan Job. Kogej, ki ji je bil vedno naklonjen in blag dobrotnik. — Pri volitvi so bili izvoljeni sledeči: Franc Svetličič, c. kr. rudar, Franc Goli, trgovec, Jožef Novak, c. kr. učitelj, Ivan Brus, c. kr. pisar, Valentin Treven, trgovec, Leopold Troha, c. kr. paznik, Franc Bezelak, c. kr. načelnik, Ivan Kolar, c. kr. rudar, Mihael Podgornik, c. kr. rudar, Leopold Hladnik, c. kr. mašinist, Jazbar Polde, Simon Lapajne, Leopold Lapajne, c. kr. rudarji. — Novoizvoljeni
odbor pozdravi načelnik g. Fr. Onušič ter izreče željo, naj bi pod prenovljenim odborom v isti meri napredovala družba, kakor je doslej. Saj je pa tudi! 170 družbenikov je bilo iz početka, po treh letih šteje družba že 336 članov, kakor je poročal knjižničar. Živahno je postalo, ko smo se pomenkovali, kako predelati času primerno pravila. Mogočen vtis je napravil rudar in hišni posestnik Anton Novak, ko je zbranim razkladal, kaj ga je napotilo, da se je ločil od soc. domokratov, odložil častno mesto podpredsednika socijalističnega društva ter pristopil katoliški delavski družbi. Mislil je, da prihajajo oznanovalci socijalistovski v Idrijo res iz tega namena, da bi delavcem pomagali, ter zato tudi ni verjel duhovnikom, da hoti socijalisti ločiti delavske stanove od cerkve in iztrgati jim vero. Lastna izkušnja ga je poučila drugače. Istega dne namreč, ko je bil izvoljen podpredsednikom soc. dem. društva, zbralo se ie nekaj soeijalistov po shodu v posebni sobi, kjer so se pomenkovali o raznih stvareh. Večer je nastopil. Zazvon.iu je »Ave Marija«, iu naš podpredsednik se odkrije in pokriža, kakor ga je mati nekdaj učila. To pa ni oilo všeč nekemu ljubljanskemu socijalistu. Kajpada, molitev in še očitna molitev, pa socijalna demokracija 1 Obregne se in pripomni: »Doma molite, če hočete. Vera je privatna stvar!« Imenovanega rudarja-podpredsed-nika je pogrelo nekoliko. Pa preplašiti se ni dal, molil in izmolil je angelovo češčenje. Ta družba je šla potem v drugo gostilno. Govorica nanese na pogrebe. Sucijalist
K.........n se ob tej priliki pokaže, kaj da je. »Pri
mojem pogrebu ne bode f . . . .!« zatrdi očitno. Iz vedenja soeijalistov, ko je zvonilo angelovo češčenje, in iz teh besed je spoznal naš rudar, kaj so socijalisti. Šola je bila dobra. — Da bi si bilo le kaj dosti društvenikov zapomnilo nasvet imenovanega rudarja, naj vstrajno slednji svoje tovariše poučuje o namenih soc. demokracije in v tem smislu tudi deluje za kat. del. družbo. — Med predlogi, ki so se stavili na občnem zboru, omenimo lepi predlog, naj bi kat. del. družba napravila prihodnje leto pod vodstvom katerega duhovnikov večji izlet k Mariji Pomagaj na Brezje. Da, lepo bi bilo! Saj se še Dunajčanje ne sramujejo leto za letom romati v Marijino Celje. Predlog je stavil isti rudar Anton Novak. Izkazala se je naša družba v hudih dneh, da se ne boji boja. Vkljub silnemu nasprotovanju in napadanju po časnikih in drugod je sedaj mogočna po številu, ima čvrst pevski zbor, lepo knjižnico. Jedva je preteklo leto, ko so napovedovali smrt društvu, češ, sedaj leto »katoličanov« ne bo več, — pa isti nasprotniki umolkujejo, danes se bojč zase. Živela naša družba!	Y.
Iz Zagorja. Vi ste že večkrat v svojem cenjenem „Glasniku" pokazali svetu v pravi luči socijalno-demokra-tične surovosti iz našega in drugih krajev. Pomagalo seveda ni to nič. Nahujskani od agentov in plačanih agi-tatorčkov se kažejo rudeči odrešenci čim dalje bolj surovi in neotesani. Dokaz: Našega društvenika Urbanija je nekdo izmed rudečih purmanov na javni cesti pred gostilno
MT Zahjtevate „Glasnik" po gostilnah.
->■£3 28 G*-
Antona Milača, ki se baje še Boga ne boji, s kladvom napade). Vihtel je ta surovi „raokrač" svoje prepričanje in svoj dokaz: kovaško kladivo nad glavo našega droštve-nika, ki se je mirno in dostojno branil. Mahanje kladiva je spremljevalo ostudno preklinjevanje in psovke. Toda svaka sila do vremena. Tudi kratkost in potrpežljivost ima svoje meje. Naš društvenik si išče pri sodniji v Litiji miru pred socijaluimi suroveži in neotesanci, ker je znano, da naš plačani agent — imena ni treba več povedati — ne more miru in reda vzdrževati med svojimi ovčicami, ki mu v brezmejnem hlapčevskem servilizmu (suženjstvu) plačujejo 30 gld. na mesec. Kaznovan od sodnije naj dotični surovež le premišljuje svoje socijalno-demokratično prepričanje in naj ga le tolaži sladka nada .lepše socijalno-demokratične bodočnosti". Mi mu to veselje tudi privoščimo in le želimo, da bi se mu te sanje kmalu uresničile. — Dosedaj smo mislili, da imajo samo rudečkarji „pod hruško" to lepo lastnost, ki se po domače imenuje surovost. Toda zmotili smo se. To rožico je najti tudi med našimi „mnogoštevilnimi" liberalci in Sokoli. Že v zadnjem „Glasniku" je nekdo poročal, kako znajo ti ljudje pozdravljati s kolči po glavi. S tem namreč učč „maniro" nas, ki ne poznamo „splošne in krščanske omike". Je pa še nekaj druzega. Knapje so imeli sv. Barbare večer v dvorani naše restavracije. Med knape je „slučajno"	zašel	neki čovek, ki se včde kot kak	turški
paša v Aziji.	Ta	človek	bi najraje naše društvo	v žlici
vode potopil, ko bi mogel. On misli, da ima njegov „Platz-commando" tudi pri nas kaj vpliva. Daši je dobro rejen in ima precej debelo glavo, ima vendar precej malo feršta-menta, tolikanj več pa surovosti. Ko je zapazil ta „slovenski" možiček z debelo glavo med godci tudi jednega, ki ne trobi ne v njegov, ne v Cobalov rog. je, pristopivši k
mizi, rekel:	„Vse	bi bilo	dobro, samo jednega aj.........
imate vmes	Tem	bi bilo	najbolje glave porezati."	Tako
nekako se je izrazil ta olikani „cir" Sokolov. Glave po rezati! Da, gospod Jerin, ko bi bili tam v turški Aziji, tam bi bili morda ubogali „pobožne" želje takega paše, kakor ste vi. Toda po sreči smo na Kranjskem, med Slovenci, ki imajo drugačne pojme o prostosti in svobodi, kakor jih imate vi. Zapomnite si to, da bodete imeli jedno več za svojimi debelimi ušesi! Nas pa pustite pri miru, ker ste lahko prepričani, da vi navzlic svoji „Platz-
commando" ne boste spreobrnili nobenega a................! —
Pri nas je mnogo prodajalcev, ki se hotč vzdržati nad strankami. Med temi jako žalostno vlogo igra jeden, ki je sicer dobra duša, pa ima vendar očitno na „pudeljnu" svoje prodajalnice „Delavca", da ga prebirajo tisti, ki iz drobnih kozarčkov pijejo „ta grenkega". Mi bi vprašali tega gospoda, zakaj ne razgrne tudi „Glasuika" na „pu-delj", če ga sploh ima! Ali ta gospod ne pozna pregovora:	„Da se resnica prav spozna, je treba čuti vsaj
dva zvonš?!" Dokler bo pa tako, smo mi prisiljeni drugod kupovati, kjer na3 bolje in od drugačne strani poznajo. Toliko — brez zamere! — Mladeniči katoliškega delavskega društva so si prostovoljno ustanovili pevski klub „Zarja". Predsednik „Zarje" je Luka Habat ml. Naj vidijo v tem naši nasprotniki, da si ne damo kar tako meni
nič, tebi nič svojih glav „porezati". To bodi nekak odgovor na neumne besede „paše na placu". Dr. Krek, poseben prijatelj delavske mladine, je „Zarji" zakrožil nastopno pesem:
„Zarja", zomi, sojni prt,
Kliči črni noči smrt I črni noči zmot in dvomov,
Noči bolij in polomov.
„Zarja", zorni, svitli trak,
Kliči solnca žar sladak —
Žareli svetlih dnij bodočih,
Sojno delu v čast cvetočih.
„Zarja", črni noči smrt,
Prostri svoj zmagalni prt!
„Zarja", solnca Ti glasnica,
Bodi v boju nam vodnica 1
Iz Trbovelj. Ker se dnč 22. novembra ustanovni shod tukajšnjega delavskega društva ni završil, bilo je nadaljevanje dnč 29. novembra. Radi slabega in mrzlega vremena ni bila vdeležba tako mnogobrojna kakor prvo nedeljo, vendar smo volili odbor in se je vpisalo lepo število novih udov. — Predsednik C. g. župnik pozdravi navzoče, na kar prebere č. g. kaplan ostali del pravil. Nato dobi besedo delavec in odbornik Tomc, ki je v kratkem, a temeljitem govoru navduševal' ude k složnemu, vstrajnemu in neustrašenemu delovanju za našo sveto stvar. Povdarjal je, da treba prave medsebojne ljubezni, ako hočemo uspešno delovati. Potem se je izvolil odbor. Prihodnji shod bode v nedeljo dnč 7. januvarija 1897. — Nedavno sem bil v vasi P. blizo trboveljskega kolodvora v neki gostilni, začudil sem se, ko pride žena nekega železniškega čuvaja po nekaj pijače in prinese s seboj tudi »Delavca«, katerega je ponudila domači hčeri, naj ga prebere. Ko začne ta list brati, jela je tudi zmajevati z glavo, ker se ji je neverjetno zdelo, kar je bilo notri natisnjeno. Ko sem potem jaz dobil v roke »Delavca«, pričel sem razjasujevati laži, katere prinaša »Delavec«. Dobro mi je došel v tem »Glasnik«. Ker tukajšnji kmetje ne berejo skoro nikakih časopisov, bi jih vtegnil »Delavec« res pohujšati, posebno ako bi se jim ne pojasnilo stališče in namen »Delavca«. Ker je v tej vasi tudi nekaj premogarjev v stanovanju, je stvar za »Delavca še ložja. Zaradi tega razdal sem nekaj »Glasnika«, da se ljudje prepričajo o »Delavčevih« lažčh. Čuvaj ki, ko je prišla drugikrat v vas, povedala je gostilničar!ca, da nima več nositi pogubljivega lista, ker v tej vasi so še vsi prebivalci pošteni kristjani. Celo ženske so »Delavcu« pri razširjanju »botrice«, dasi morda same dostikrat ne vedč, kaj da delajo, ko razširjajo take liste. Krščanski delavci! Skušajmo tudi mi sami, kolikor se najbolj d&, razširjevati naše časopisje, posebno »Glasnik«, da se s tem okrepi in razširi organizacija in zavest za našo sveto stvar!
Iz Medvod. Ko sem prečital zadnjo številko »Glasnika«, me je dopis iz Zagorja vzbudil, da ga tudi jaz potrdim. Bil sem prod nekaj dnevi v gostilni J. D., ko je ravno pismonoša prinesel neki časopis. Menil sem, da je »Domoljub« in zato pohvalim krčmarja. A ta mi odgovori:	»Saj je .Rodoljub'.« Ko ga vprašam, kako
29 €3<-
da je naročen na ta list, mi reče: »Saj ga ne plačujem; ne vem, kako je to, da mi ga pošiljajo. Mislil sem že večkrat, kdo ga plačuje za-me.« — Še nekaj za nameček ! Nedavno sem zašel v Ljubljani v kazino. Zbirali so se ravno k socijalno-demokratičnemu shodu. Komaj si naročim pive, že pride k meni neki socijus in mi prinese »Delavca«. »Jaz ga ne berem,« mu odgovorim in pustim list na mizi. Kmalu pride drug socijus in mi ga razgrne rekoč: »Tole berite,« Pri tem mi pokaže novico o neki stavki. Vpraša me tudi, od kod sem, kako se pišem in koliko udov ima pri nas njihovo društvo. Pri tem me podučuje, kako se mora 1. maj praznovati, obeta podpore, če bi se komu zgodila kaka krivica itd. Zastonj so bile vse njegove besede. Gorenjec se ne da upogniti. Še bolj sem sklenil sam seboj: S socialnimi demokrati pa že ne bomo peli jedne pesmi, če bi se nam prav delale pajčevine po trebuhu. »Delavca« nam zastonj vsiljujejo. K nam nič ne hodijo cunjarji, da bi mi cunje zanje skupovali. Potem se je pričel govor, zelo obširen, a bil je tak, kakor kokoš, ko jajce znese. Kakoršen začetek, tak konec; nisem vedel, ali gremo gori ali doli, ali navskriž orjemo kakor Pavliha. Mislil sem si: »Boš ta bav-bav poslušal. Z Bogom, socijalni demokratjet« Presneta kapa, kaj pa to; pri vratih stoji špalir. Štirje fantalinčki so mi hoteli izhod braniti, pa ko sem jih ostro pogledal, so takoj odskočili. Mislil sem si, kaj bi bilo, ko bi vam še gorenjsko roko pokazal. Naj še omenim, da so se ti fantički prav nespodobno vedli proti natakarici, kar je v takih slučajih pri socijih navada. — Neko nedeljo domu iz Ljubljane gredč pridem mimo Koslerjeve zimske pivarne, vidim ljudi pri vratih in vprašam, kaj bo tukaj. Odgovori mi nekdo: »Shod.« »Ali je prost vhod ?« vprašam. »Ali si katoliški socijalist?« »Da,« odgovorim. »Ni nič prostora, le naprej pojdi!« Mislim si, gostilna je vsakemu prosta, in se zrinem res notri. Ko pridem notri, me od vseh strani vprašujejo, katere stranke da sem. Jaz vem, da se gorenjski delavec socijusom neumen zdi, socijalni demokratjepa nam še veliko bolj. To piše delavska roka, katera ni vajena držala, kateri pero vodi, ampak druzega bolj okornega. — »Delavec« mi ne pride nikdar več v roko. Saj veste, koliko iz-tisov prihaja v Medvode. Naročenih je komaj jeden par. Vas pa, moji sotrpini, ki ste ločeni po krajih od nas in ki ste ločeni po duhu, prebudite se iz svojih sanjarij, stopite na pravo stran, da bodemo jedini. Mi na vašo stran nikakor ne moremo. Preje mora Sava nazaj teči, kakor bi bili mi na vaši strani. Prosim vas, zjedinimo se. V jedinosti je moč in gotova zmaga. Pustite svoje novodobne učenjake, odpovejte se rovarskim sanjam in dajte slovo svojim misijonarjem. Otresite se tistega neumnega sovraštva do duhovnikov! Spoštujmo skupaj duhovnike, potegujmo se z besedo za-nje, ubogajmo njih nauke, potem bomo mir in zadovoljnost vživali. Gorenjski delavec.
Bralno društvo v Dobrepoljah je imelo zabavo v nedeljo dne 22. pr. m. popoludne po krščan-
skem nauku v svojih prostorih. Veliko udov in neudov je bilo zbranih, vsem pa se je brala iz obraza radost in bratsko prijateljstvo. Častiti gospod profesor dr. Krek se je blage volje potrudil k nam. Najprvo pozdravi vse navzoče, posebno pa naše vrle može, v kojih se je vzbudila misel o združenju, da so začeli pogumno orati trdo ledino s posojilnico in kmečko zadrugo, ki izvrstno delujeta. Gospod govornik je odgovarjal na vprašanje, zakaj se moramo združevati in zakaj da mora tudi kmet jasniti si svoj um po katoliških knjigah in časopisih ? Razpravlja in načrta več prirodnih znakov, kako vsaka stvar že po naravnem nagonu skrbi za svoj obstoj ter združena z drugimi zraven podpira celoto. Množica je dobro umevala pomen govora, ki se slednjič obrne na človeško družbo. Človek je ustvarjen za višji namen, Bog mu je dal pamet, skrbeti mora vsak sam za svoj obstanek tako, da s tem tudi drugim ljudem koristi. Ker je škodljivi liberalizem razdružil družbo in ker se lahko poruši posameznik, ako je od drugih ločen, treba je močne in tesne organizacije, čuva naj se organizacija kakor punčica v očesu in kliče naj nezdruženim rojakom: Združite se I Posnemajte nas! Slednjič razpravlja položaj kmetskega stanu; vsega spoštovanja vredni, vedno tlačeni kmečki stan ni pravi lastnik svojega imetja, on je suženj kapitalizma. Konečno priporoča, naj se poleg vsakdanjega dela poslužujemo naukov dobrih knjig in časnikov, ne bomo se kesali za izgubo časa, ki ga porabimo za čitanje, in obilo se bo poplačal naš trud. Naše zborovanje so spopolnili vrli Robarji, ki so prišli k nam skoraj dvajset mož kot prijatelj k prijatelju; na čelu jim je bil tamošnji, za vse dobro vneti učitelj gospod Konrad Barle. — Po končanem govoru je bila tombola za društvene troške. — Naše bralno društvo komaj par let deluje, šteje lepo število udov, ima lepo in čedno sobo z vso opravo, je preskrbljeno z vsem potrebnim, za kar moramo biti hvaležni gospodu učitelju Jakliču, ki je sam oskrbel izvrsten harmonij, ki je stal par sto goldinarjev, ga je postavil v bralno sobo in oskrbel vse potrebno. Važnega pomena je tudi to, da naš za petje posebno vneti gospod kaplan Franc Traven vadi naše mladeniče • ude v petju. Bog blagoslovi njegov trud! — Naši nasprotniki so malo potihnili«. Naše ljudstvo je še tako rekoč v povojih svoje izobrazbe, vendar je že toliko zavedno, da dobro spoznava nakane škodoželjnega hinavstva. Nikakor pa ne sovražimo nasprotne stranke; vedno drug druzega prijateljsko pozdravljamo, kar je tudi gospod govornik nam iz srca priporočal, naj vlada ljubezen med nami, da gotovo kmalu tudi oni pridejo v naše okrilje, da skupno delujemo za našo gospodarsko neodvisnost.
Ali se strinja obnašanje socijalnih demokratov z njihovim programom? Iz Solnograda:
Ako vzamemo kak judovsko-socijalistični časopis v roke in ga čitamo, naletimo nekoliko že takoj na prvi strani na stavek: »vera je pri nas zasebna stvar«. Citajmo
mr Podpirajte krŠČansko-socijalno organizacijo !
80 €3K~
nekoliko dalje in obrnimo list na drugo stran, tu je že polno spisov : o veri, črnih suknjah, cerkvi, da ni več* nosti in ne h .... a itd. Ali je pa to v soglasju s stavkom na prvi strani? Po mojih mislih se to nikakor ne strinja. Ker ako bi bila vera pri judosocijih tudi le zasebna stvar, bi gotovo pustili pri miru one, ki se je držijo. Da je njim vera trn v pčd, pardon zasebna stvar, razvidimo kmalu, ako obiščemo kak shod judosocija-listov. Kmalu bomo slišali govornika, ki pravi: »vera jo pri nas zasebna stvar«, a h koncu svojega govora se spravi skoraj vsak nad vero in zasmehuje one, ki tistim »črnosuknježem« kaj verjamejo, češ, da ni istina, kar ti govor6 in učč, da ni večnosti in sploh na oni strani groba nobene stvari več. Ako potem primerjamo prvi stavek, katerega je povedal, z ostalim govorom, si ne moremo druzega misliti, kakor da je govornik »bolan na umu« ali pa se je morebiti res izcimil iz kake opice, ker ne vč, kaj govori. Ako je kateri »sodrug« še toliko pošten, da gre v cerkev k maši, bi si mislili, da to druge nič ne briga.*) Toda ravno nasprotno, zasmehujejo ga in norčujejo se iz njega. Ali se to strinja z njihovim programom : »vera je zasebna stvar« ? Večje jasnosti njihovej nakani nam pač ni potreba. Svetoval bi le, naj to slepilo izbrišejo iz svojega načrta in mesto tega v načrt denejo: »Judovski kapitalisti so pri nas zasebna stvar, naj le sleparijo kakor hočejo, naj izsesavajo delavce k o 1 i k o r m o r e j o , mi hočemo le vero uničiti.« Ta stavek bi se popolnoma strinjal z obnašanjem socijalnih demokratov. V socijalno-demokratičnem programu pa čitamo stavek: »Vsak delavec naj od svojega dela vživa sad.« Ta stavek pa oni v gotovem smislu resno izvršujejo, ker ravno tisti, ki to učijo, uživajo zelo dober sad. Poglejmo dr. Adlerja in drugove na Dunaju ali pa druge socijalno demokratične »firarje« po vseh krajih in deželah. Ali niso dobro plačani za svoje govore in agitaeije? Ali ne živijo ti gospodje na troške izsesovanih delavcev? Tukaj v Solnogradu je neki PrehauBer, ki živi brez vsega dela in ima 30 gld. mesečne plače od socijalno-demokratičnega društva in potem še za vsak govor posebno plačo. Ali ne živi ta »reševalec« na troške ubozih delavcev ? Ali ne vživa on sadu svojega »delovanja«? Tako živijo vsi voditelji socijalnih demokratov in uživajo sad trdega dela ubozih stiskanih delavcev. (V Ljubljani je ravno tako, — saj bratci se poznajo.) Zavedni delavci, ne dajte se zapeljati tem delavskim izkoriščevalcem, oklenite se krščanskosocialne organizacije, katera javno, odločno, pravično in pošteno deluje za blagor in zboljšanje trpečih delavskih stanov. Oglejte si socijalne demokrate in njihov program, opazujte sebično delovanje njihovih judovskih voditeljev ter njihovih hlapcev in prepričali se boste, kje je prava.
*) Neki socialist v Idriji jo rekel: >Z demokrati pri nas ne bo nič, ljudje preveč še hodijo okoli oltarjev.«

Razvedrilo.
Kdo kvari Ij udst vo ?
(Po Bolandenu priredil Jožef Vole.)
(Dalje.)
Knez je doslej z zadušenim gnevom poslušal izjave brezverskih učiteljev. A ko se je razkril pravi pravcati bogotajec, mu je jeze zažarel obraz, in malo je manjkalo, da se ni izdal. Učenjak opazi silno razburjenost svojfga popotnega druga, zato ga nemudoma pomiri.
»Gospod Logar, prosim, potrpite za par hipov!«
Nato se obrne do onega z rudečo brado.
»Velbloda ste pa nerodno zajahali, gospod učitelj!« dč šaljivo. »Kdor hoče prav umeti sv. pismo, poučiti se mora poprej temeljito o šegah, navadah in napravah vshodnih narodov. Zato modro ravna katoliška cerkev, če svojim vernikom dopušča branje le takih svetopisemskih knjig, ki imajo razlago in opazke. — Sicer vam pa tega ne očitam, gospod učitelj! Vaš poklic ne zahteva vednosti narodopisca. Dovolite mi torej, da popravim vašo zmoto. — V Kristusovem času in deloma še dandanes imajo hiše premožnejših ljudij na vBhodu po dva vhoda: glavna vrata in poleg teh še ožje in nižje duri. Skozi glavna vrata hodi tovorna živina: osli in velblodi. Skozi manjše duri pa ljudje — in prav te duri imenujejo ondotniki zastran ozkote — »šivankino uho«. Da pride velblod skozi te ozke in nizke duri, skozi »šivankino uho«, torej — ni nemogoče, a vendar gre silno težko. Upogibati se mora in stiskati in po kolenih plaziti, ako hoče tod skozi. — Zdaj vam je pomen Jezusove prilike jasen, umljiv in prav naraven. Bogatinu, ki biva dan na dan sredi dušnih in telesnih slaslij in mamil, je premagovanje še težje, nego velblodu vhod skozi »šivankino uho«. In brez premagovanja ni nikomur dostopno nebeško kraljestvo.«
Vsa šestorica začudeno zre v razlagalca, in nikdo mu ne odvrne besede. Knez se zasmehlja.
»Kar se pa tiče bogotajstva, dali ste tukajšnjim vseučiliščnim profesorjem bdre slabo spričalo«, opomni Kogoj predsedniku. »Zdravemu človeškemu razumu že naravne postave jasno kažejo zakonodajalca, in vele-častna dela božja govorč o neskončno mogočnem Stvarniku. Zato poje že psalmist David: .Nebesa pripovedujejo o velečastvu božjem, in dela njegovih rok oznanuje nebes/ In apostol Pavel je pisal Rimljanom: ,Kar je ne-vidljivega na Njem — namreč na Bogu — se od stvarjenja sveta sčm po tem, kar je stvarjenega, spozna in vidi; tudi njegova večna moč in božanstvo/ — Nijeden vednostno izobražen mož, ki ima še kaj vesti, ne more biti bogotajec — to je povsem nemogoče. Bogotajci bo le polovičarji, bedaki, šušmarji in sleparji.«
Vseh šest se je zganilo ob teh ostrih besedah.
»Bravo, gospod doktor, bravo!« vikne knez.
V tem se odprO vrata, in sedmi stopi k omizju. Bil je Lipnik, učitelj na višji dekliški šoli. Njegov prihod
otnoč onih šest sitne zadrege.
»Pozno prihajaš, Lipnik!« zakliče mu oni z rdečo brado. »No, kaj pa ti je? Bled si in razburjen, kaj se ti je nakretilo?«
-5*0 31 £3M5~
»Čudne reči, čudne!« izpregovori Lipnik. »Zopet dva samomora — moja šestnajstletna učenka Ema Kovač in osemnajstletni gimnazijec Velič. Dlje časa sta imela ljubezensko znanje med seboj, o katerem so pa stariši še le nedavno zvedeli. V javnih nasadih sta se danes zjutraj ustrelila. V Veličevem žepu so našli listek in na njem besede: ,Ker dosego najine največje blaženosti ovirajo nepremagljive težkoče, ne umeva, čemu naj životariva še dalje. In ker nasprotovanja ne marava, sklenila sva, da vsaj skupno umrjeva in zatoneva — v nič.1 — Sitna reč, to«, pristavi Lipnik.
»Mladež se rada prenagli«, dč rujavi.
»Pa sta dobro utemeljila svojo prenagljenost«, načni rudeči.
»Živimo pač v časih, ko ljud teži po samomoru«, pristavi predsednik.
»I, seveda! Zato je tvoja razburjenost pretirana, ljubi Lipnik«, reče četrti. »Samomor je dandanes v modi, je neka slaba navada ali bolezen — kakor hočeš.«
»A jaz imam še drugo za bregom«, razlaga L:pnik. »Emin oče me je grozovito poprijemal. Rekel je: gojila šolska odgoja, zabavljanje zoper vero v šoli, tista vaša prosvetljenost — to je včlo mojo hčer do samomora. Tako razburjen je bil mož, da me je kar naravnost imenoval morilca svoje hčere.«
»Ta drznost!« zavpije predsednik.
»To je pčdla nesramnost!« zatrdi rdeči.
»Nesrečni oče ima povsem prav!« reče učenjak s povzdignjenim glasom. »Versko izobraženo dekle, ki veruje v Boga in življenje po smrti, dekle, odgojeno v krščanskem duhu in prevzeto plemenite nravi in kreposti — tako dekle nikdar ne postane samomorilka. Brezverska šola pa, v kateri se ne uči, kako treba živeti po zapovedih božjega Odrešenika, v kateri se zatira vera v Boga — taka šola je semenišče najstrahotnejše razbrzdanosti in podivjanosti. ,Na njihovih sadovih jih bodete spoznali.' Na dan, kdor si drzne oporekati, da kvarijo mladež in zastrupujejo ljud — pred vsem sramo-tilci vere in bogotajci! Taki učitelji ne širijo omike med narodom, marveč propast.«
»Možka je ta! Prav govorite!« pristavi knez.
Nikdo izmed sedmorice se ni drznil oporekati. Vstali so in drug za drugim odšli.	(Dalje sledi.)
Socijalni pogovori.
Liberalci proti delavcem Dnč 1. decembra je v bruseljskem mestnem zboru predlagal neki socialist, da se določi najmanjša plača za mestne delavce. Pri ti priliki so potegnili katoliški zastopniki s socijalnimi demokrati in določili, da ne sme znašati dnevna plača mestnega delavca manj nego 3 franke (t. j. nekako 1 gl. 35 kr.). Ustavljali so se temu predlogu liberalci in sicer so tako zelo kazali svojo trmo,
da je liberalni župan z magistratom vred odstopil. A dne 7. decembra je bil zopet izvoljen ker socijalni de-mokratje vendar niso hoteli, da bi katoliški možje prišli na krmilo.
Zavarovanje za starost. Dne 7. decembra se je oglasil laški finančni minister Alojzij L u ca ti v zbornici, da predloži v kratkem načrt za delavske pokojnine. Vlada bo imela po tem načrtu dolžnost vspodbujati delodajavce in delavce, naj se v posamnih podjetjih pridružijo starostni zavarovavnici. Država bo dala v podporo 10 milijonov lir na leto; vrhu tega bo vsako leto darovala 500.000 lir temu koristnemu zavodu. Zavarovalnica se bo brez uradniških sitnostij sama upravljala. Vodil jo bo najboljši in najdobrotnejši denarni zavod, namreč — milanska hranivnica. — će je kaj takega mogoče v zadolženi laški državi, koliko ložje bi bilo pri nas. — Drugi, še značilnejši vzgled zavarovanja za starost imamo v zadnjem času v Novi Zelandiji. Za tamošnjo naselbino se ustanovi tako-le preskrbljenje ubožnih starih ljudij: Vsak naselnik, ki je bil vsaj zadnja tri leta v naselbini, ki zadnjih deset let ni bil več nego 18 mesecev izven nje in katerega dohodki ne presegajo 500 gl., dobi po pretečenem 65 letu po 6 gl. na teden do svoje smrti. Ta pokojnina se izplačuje pri poštnih uradih. Stroški zanjo se pokrijejo iz raznih davkov, n. pr. na zabavo, na igre in s povečano carino na uvoženo blago. — Celo v novi Zelandiji, tako rekoč v najbolj divjih krajih, se vresničuje zavarovanje za starost. Le pri nas se tega vprašanja nobeden resno ne loti. Ali smo res slabši nego zgladani Lahi in ali res ne umevamo ni toliko potreb svojega časa, kot naselniki zapuščene Zelandije? Sram bodi vsakogar, ki si d& to očitati 1
Drobtine.
Vesele praznike in srečno novo leto želimo vsem svojim bralcem, prijateljem in — sovražnikom. Gotovo si mi najbolj želimo, da bi se vresničilo angeljsko petje: ,Mir ljudem na zemlji!' A dobre volje manjka! Delavski stanovi morajo v boj! V nevarnosti je njihovo telo in kar je neskončno več, tudi njihova duša! Brez boja ne bo miru. Zato prosimo, naj se nobeden naših dosedanjih prijateljev ne odtegne temu boju, marveč naj skuša pridobivati še vedno novih sobojevnikov za skupno sveto stvar. Nabirajte novih naročnikov Glasniku! Podpirajte naša društva! Snujte nova, kjer jih še ni! Izpodkopavajte tla sooi jalni demokraciji in njenemu očetu — grdemu, lakomnemu liberalizmu! Z Bogom za krščansko ljudstvo!
Kamnagorica, 16. decembra. Ne moremo si kaj, da ne bi izjavili zahvale za vaš trud na shodu sloven-
Agitujte za „Glasnik!«
32 £3^~
skega katoliškega delavskega društva v Kamnigorici dne 13. t. m. Kakor mislimo, vade besede niso padle na nerodovitno zemljo. Še tisti večer jelo je kaliti. Naš častiti gospod župnik so nas zelo vnemali za to in se tudi izrazili, da nas bodo podpirali v tem, ako osnujemo tukaj kako tako društvo. Za njihovo sočutje do nas delavcev se častitemu gospodu najtopleje zahvaljujemo. Ta shod, katerega ste priredili, še ne more imeti popolnega uspeha. Priporočamo se vam, da kakor naj-preje mogoče priredite zopet jeden shod, ker pri nas v Kamnigorici še ni bilo nikdar kaj tacega. Tudi si na-jedenkrat vsega ne moremo zapomniti. Tudi pri nas so nekateri »pijančki«, ki vedno le to trobijo naši mladeži, da to ni nič in vse neumno. Kdo nam more kaj pomagati? Prosimo, da jim to oprostite, ker ne poznajo druzega gesla, kakor:	»Dokler bom živ, žganje bom
pil.« Tudi jeden par malih podjetnikov se jezi na to.; nekdo, ki je slišal, da bode shod, jo rekel:	»Še tega
h .... a je treba « Ali to mi vse lahko preslišimo, ker nam ne more nič škodovati. Prosimo vas, da še jeden-krat kakor kmalu mogoče priredite shod. Na srečno svidenje! — Pripomba uredništva ! Srčna hvala za dopis. S posebnim veseljem pozdravljamo misel, ustanoviti ondi lastno društvo. Ako hočemo delavci doseči boljših časov, si moramo v to sami pomagati s tem, da se združujemo v krščansko - socijalno organizacijo po katoliških delavskih društvih, ter tako tesno združeni zahtevamo zboljšanja našega položaja. Bog živi vrle gorenjske delavce 1
Tuji izsesovalci ljudstva v Ljubljani. Kakor je že znano, je prevzela dunajska stavbinska družba delo pri novi topničarski vojašnici. Vse delo stalo bo okoli pol milijona. Kdo neki pa bo imel največ dobička pri tej stavbi? Delavci gotovo ne, to se že vidi pri prvem delu. Plače imajo ubogi delavci po 60 kr. na dan, in kako se jih še priganja! Vedno stoji kdo za petami in kriči kakor nad živino. Ko pa dobč zaslužene krajcarje, naj pa čudeže delajo, da pošteno preživč sebe in družino. Tukaj se vidi, kako da suženjstvo še ni odpravljeno, ampak je še vedno huje. črni sužnji morajo biti, ker so prisiljeni in prodani; mi pa moramo bili prostovoljno, ker sami prinašamo svoje moči tujemu podjetniku, da jih izkorišča v svojo korist. Ljubljanski občinski svet, ko je delo oddajal, bi se tudi nekoliko lahko spomnil domačinov in storil njim kaj na korist. Pa kaj, domačin naj trpi in molči, tujec naj ga pa priganja in dobro živil To geslo, žalibog, je pri nas že davno na vrhuncu. Ko bo stavba gotova, bo imela stavbinska družba svoj mastni dobiček in ga nesla na Dunaj, nam bo pa gotovo tudi precej preostalo. Zuljave in opešane roke bodo naše plačilo, ako ne še kaj hujega.
Delavec.
Društvo verskih odpadnikov. V Berlinu se je lani ustanovilo socijalistično društvo, ki ima jedini namen delovati med krščanskimi delavci na to, da jih čim največ odpade od krščanske vere. Letos se mu je sponeslo,
da je spravilo 1213 gotovo že tako zelo garjevih ovac v brezverstvo tudi po imenu. Med njimi so 904 možje in 309 žen.
Francoski krščansko-socijalni shod v Lijonu se je sijajno izvršil. O protijudovstvu je poročal Dmn6n. Seti, župnik iz Alzacije, je govoril o delavski organizaciji. Samo v M Ihausu, kjer on pastiruje, je v krščansko-socijalni zvezi 3200 oseb (1200 mož, 900 žen in 1100 deklet). — Belgijski zastopnik 2ak£r je povedal veselo novico, da je samo v mali Belgiji SO.OOO^dov krščanskosocialne organizacije. Torej povsod napreduje naša stvari — K shodu so imeli vstop tudi socijalni demokratje in dovolila se jim je beseda. Jjden izmed njih Gerčn je zelo ostro prijemal goljufne socijalistične voditelje. Ko-nečno je pa vendar destavil, da ostane še vedno soci-jalen demokrat.
■ <1* * st strt	trs t*
Fr. Breskvar
knjigovez Pred škofijo št. C
se priporoča obilnemu naročevanju. Vzlasti ima v zalogi mnogo trpežnih, lepih platnic za knjige družbe sv. Mohorja. Izdeluje vsakoršne, tudi najfinejSe platnice. Prevezava misale. Priporoča platnice za Pleteršnik-Wolfov slovar 1 zv. — 90 kr., z vezavo vred 1 gld. 40 kr., platnice za Dom in Svet po 70 kr., z vezavo 1 gld. 20 kr.

^m * * «& * * ^	* * v\m v\m
urar
-SJ5-
LUKA VILHAR
Vodnikove ulice it. 4
.ste.
urar
■Sf-
priporoča veliko zalogo trpežnega, ličnega blaga po najnižjih cenah.

38aE38Q8E38Ea8E38»8»E38E38E38a8Q8E38»E3«3«|8|
Časi faiaitiiu utrni PreS duhovšdini S
in sl. občinstvu se priporočam v izdelovanje
po zelo nizki ceni z dobro postrežbo
Fr. Pavsner
krojač
Valvazorjev trg št. 4
v Ljubljani.

Prihodnja številka Glasnika izide 14. januarija.