ra
PRIMOR
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
ko V .
Domani inizieremo con la pubblicazione della
..STORIA DEL MOVIMENTO SINDACALE TRIESTINO"
del comp. B0RT0L0 PETR0N10 Leggete F	Leggete	I
OhQ /10/o\ PoStnina plačana v goto' DlCv. ZDO ^lorlo/ Spedizione in abbon. post. I.
gotovini
gr.
TRST, sreda 2. novembra 1949
Cena 15 lir
^U*ENiO LAURE NT! s
HJLLA MORALE POLITICA »El COMINFORMISTI
Oec;
ftomente per i cominfor-‘tcaij una morale prole-esiste. Esisteva una j®“rante guel «vergogno-wato» che bisogna dimen-
'e cancellarc prima pos-
Mnf 8 piu possibile. Era, 1 »n jT vttuali cominformisti,
moito duro. Esca esi-
jestge coerenza nella tto dei principii del ((«■«0 - leninismo, onesta Peso tremendo dun-,i cominformisti. Che
sia pure molto ::a-
sono stati antico-tjjjlf, *?ri come lo sono oggi
bZ St sono rivelati prima opportunismo. Unca-perche la coeren-
.“»tonaria dalle larghe Ki? dvrebbe, politicamen-
f^teiiatamente stroncati.
HiKPttpro la insperata ed lejpp l“Zionaria Risoluzione pfeioi,	T'appresentato il
ch W/e caci° sui macche-r ®, ha dat o loro la possi-sfuggire
ai co mpitt
fRtnunista, veramen-
:^>r°rn:injormisti, non. tut-f°,c*°č che sono tali in "“e e che hanno arcet-
S1 e assunto.
•mente con cjg in(en.
enunciare non la totali-
incriminata
^meno saperne il si-■ Appunto perche one-
',lCffm°!;ano	a	disagio
cominfomista, se
non
55dn “ ,HJH hanno gia uid i nato. E questi ultimi k, , stragraride maggioran-% Perd sono caduti VJdvitd e nella disillu-\Lnt,endiamo invece de-ttfie Jf- Ofappetto di colo-So „ p?n° come trotto 1» at-*if, ?■ 'idaii e sono in mala Xtj “lentici controrivoluzio-gongolavano alla } che v 'ene offerta lo-unutorita del Comin-X ®er Uquidare la rivo’u-\ilJtyisionare il marxismo-V 0 e gettare, Iriteral-%'fell'imondezzaio la mo-letaria.
verita. Come st pcsso-it classificare i me'od'
ra Vespressione usata,
isti di costoro? N On ~rg, a gu.est^ pun-jraintesi, nel s^hso d' i comi-formisti lo-eggiori dei coli ghi j^Bnazioni Forse que-%£p*va crederlo o spe
cred^rlo Primi temni, Oggi di Susseguirsi di faVi ed
ti inauditi non e piu
* modo pero occupia-
°9gi, di questa gen■ Vtl*n conosciamo e det
' ^ k '
fojdi da cosloro. R vol-fc^tor contempo agl .Hori Vinvito ai ce, Preoccupante -hiuu-t® guale i liquidatori flbnist; dei princ pi r,-,r‘i li hanno portati.
i one-ad esa-
?*! /^btodunpuelareai-»ei0nii
f
lasciando agli stes
^ftaQMu di ™p°!ld:re al-@He < v°t cosa hanno tn 'metod
t usat da co-con il marxismo-
k\V pe, con la morale pro-!h.0,>o Ilnc'P‘i gnesti che
ecl
it-' U f esisteranno nrno-Mi fjdativo di farli pas-!\f‘i [menticatoia <■ sosti-
Ct)Ukii-drlmente in praVca.
Jjt*" ..........
enticatoio e sosti-
Cari a Goebbels che iVp aCili antipodi
!(n pcssono lavoratori \, Mi minimo di fiducia in
l" Pi.1«	*■	.lllvn	_	_
nbLd,Uraaa?~bavani’ ad
Sin Car * imPeriaVst • essi V iin	vergognosa-
V'«n0	^	Punte	di	rinne-
\^'‘ltr,,C.lO.P°rn olorioso n0-
'!'o ^ .
(en. ?.ei 7? afornt. E che
da
Uo di salvarsi^*5§ (n"it; .esr' di carcere sono R !orn Run to di f er d<re
bč}
“bt.-ocato
( »Ul u '
Vr, b?nco di
difensore
p.eci i do-
Ii9t^„^r°yarsi i lavorato"i
scioperato %!■”» ■
essi, nemmeno la
V/,dce^tJir r'lre di non es' V loZ °.COn Vitam.o det-
difensore in quan-
non hanno prote-
i ne S Sfitiura il Semilli “ arinea si e preci-[«re \dldsiasticamente a - r»o f10710 all'avvocato. nJl uclVaula i ia-M*hrJr‘ntl n°n riesciva-:y. cati,.-<ire .il senso di di-
!V(o dalVinfame tra-dolla vergognosa ca-a*la qvnle avrvano
SS
iSb*l°Ja1JuraOa, Rudich, Si?k4 in 1 “Icdele milite Niu jf^istas Gombacci sj aid iiqu,alc ,!Ci 1<J41• -
SS^« fdscismo si era Sfefa T5?. 1’URSS C nella
H ■ I L%° conn bienali
Sr dttay°, iof ed ini-
,'Ul a i! ! Llberazione —
1 ucc-1 docu Katici hV1 co
lilicftiQr„i!mostl'a,|o abba-
costoro e 'did
\!°l«,^raTneuTe f-h„
71071
kV« Jermatl ma sono
Sh <i~ trc‘
K^sS^r, strenua-Slih ° ‘h Vidah nel mo-k'°n benic
Venu ti ap-
&^D do:.\,^nma smasche-
la ca
di
$ "lcOniin,i?. colonne dclla
S^e^dluce. cd oZi V "!(? che ,n"lu'iniatare piu SS*noil dell‘t J ugasla-
sentare e commemorare i Par-tigiani e la Lotta di Liberazio-ne. Difatti, il p rimo. come co-mandante di battaglione, gelta Varma. davanti ai tedeschi per scappare piu velocemente, ed il secondo, in gualita di uffi-ciale delVArmata Jugoslava, mentre la stessa per armarsi do veva versare sangue per to-gliere al nemico quelle armi che non aveva, ha venduto la pištola per ubriacarsi. Da nen dimenticare che i Gap nelle citta e nei paesi occupati met-tevano a repentaglio la propria vita per togliere una pištola ad ufficiali tedeschi o repub-blichini, e poterla quivdi man-dare ai paUigiani. Come si vede udegnin rappresentanti della Lotta di Liberazione. Ma e chiaro invece che i emeritin per cominformisti sono sola-mente quelli aequisiti nel din rigere — caso Grisoni — le sguaJre di pretta marca fasci-sta e nel bastonar- acroica-mentes, j n trenta contro uno, i comunisti conseguenti. Evi-dentemente guesto e il «corag-gio» che conta non il: «corag-gio scappiamon usato di fronte ai tedeschi-
Kolenc, quello che, Jomisce panzanc da prima pogina per il giornale VeUnitan di M .luno, organo del PCI rastrellai.ore di partigiani in Slovenia e che nelPuitimo numero de «11 La-voratore» /a propria la tesi de-gli sciovinisti italiam riguarao l invio «..;tno a ivoco tn^Si-c e~ oltre...» dei giovani partigiani di queste zone. Dal che si vede proprio che il Kolenc da bravo «comunista» non ha ma i segmto nemmeno la Rivista mensile del PC. Se l'avesse fatto, n-. n.o 3 della stessa avrebbe trovato un articolo
10 seritto e. pubblicato proprio chiarificatore in merito. Ar.ico-su indicazione di Jaksetich, in-dignato per la indegna specula-zione che gli scioihnisti italia-ni facevano sull'argomen.o.
Questa s’intcnde e una ine-zia di fronte alla pre^a di posi-zione di Biuovec (il «d fensort» della cultura slovena il gnetle in seno al Consiglio Comu.tale di Trieste, nel (male a stato mandata č-, \ V' difenda i loro interessi, tradi-sce il mandato a v uto e non trava nemmeno il coraggio di di-una sola parola in sloveno) e del volontario fascista in Spagna, incensatore del «duce» gerarca del fascismo Daniele Lajolo-Ulisse, in base alla gnale,, i «titini» sono t responsabi-
11 delle foibe.
E continua.tdo sit guesta strada incontriamo il pupillo, il pred itto di Vidah e soci, lo indipendentista Paul.n prova-ta spia della R. Questura fascista il quale per 22 mesi per-cepiva lo stipendio, per suoi meriti speciali acquisiti a dan-no degli antifascisii. assegn to-li dal Ministero degli Interni di Roma.
Avauli ancora troviamo lo «eroico» cominformista ing. Atto Braun il quale dopo il crollo delVltaha iascista, mentre il popolo italiano impugna-va le armi, correva a far atto di sottomissione aila Kepub-blica di Salo ed entrava, come tenente, nei ranghi deldeserci-to repubblichino. Questo, mentre migliaia di ufficiali italia-ni, anche non comunisti, pre-ferivano andare a languire, e morire, nei campi di concen-tramento in Ge.mania pur di nonmacchiarsi di vigliaccheria di tradimento come invece na preferito )are l'tccrotco« co-minjormista ing. Atto Biaun.
E’ chiaro il valore de tl'of fesa lanciata in guesti giorm dall’indiviuo in argomento nei confronti del Tribunale popo-lare di Lubiana.
E la serie potrebbe continua-re alfinfinito. Ma non occorre. (juesti fatti, gnesti nomt e nu-merosi altri ancora sono cono-sciuti da tutti i lavoratori. C. siamo limitati a riassumerli solamente per dimostrare gua-li relitti ha messo a galla il Comin/orm, non solo, ma va-(orfz*.at fino al punto da farne gl t uomini di punta. Se gnesti sono i dirigenti del par-tito cominformista e delle sne uorganizzazioni di massa» si possono facilmente compren-dere, e compatire, i metodi usati che sono: la calunnia la minaccia, la violenza e il ba-stone deli esguadrc di pretta marca fascista.
L'opera di valorizzazione di simili elementi, e metodi adot-tati, stanno a significare che morale proletaria e principu del marxismo - leninismo sono cose con le quali il cominfor-mismo non ha nulla a che ve-dere. Ed una volta messisi su guesta strada non stupisce lo scivolamento nel pantano del revisionismo. Che arriva fino al ridicolo. Altrimenti non si pud classificare il seguente piccolo esempio, piccolo, ma che d tutto un program-ma perche dimostra in gnal misura slinile aente tenga conto det la verita nella sua /obia antmvo
^Un^lervizio delVAgenzia An rinuardo Vintervista con-
inf o
?ell° e Slavec C%osto» 'a «morale co-“deon^0 dH uniči che ditente rappre-
che la liberazione della Franeta non e avvenuta perche non pote giungervi VArmata Ros-sa». Riportando a modo suo la stessa internista, «11 Lavorato-re» del 31 ottobre u. s. con in-credibile faccia tosta, in merito al passo citato, serive quan-tq segue: «Pijade continuando, ha affermato che in Italia ed in Francia, dove non e grunta VArmata Rossa si gode la piu completa liberta!)>
Quanto citato dimostra i metodi usati dai cominformisti nel travisare la verita sulla Jugoslavia e sulla sua eroica lotta per il rispetto dei principi del marxismo - leninismo.
1 fatti ed i sistemi citati, che rapprresentano una narte di una serie intermindbile, devo-no far seriamente meditare gli onesti, co loro che in buona jede si trovano nelle file comin-formiste e coloro i quali. dir sgustati da strnili metodi sono scivolati sul terreno della pas-sivitd.
Non e certam-ente in gnesto modo che si risolvera il problema, Ma esso invece sara. ri-solto con una lotta unitaria, sulla. base dei principi del marxismo - leninismo e dalla morale proletaria, per il trlon-fo degli stessi e per impedire che decenni di lotta dura e gloriosa, condotta dalla classe operaia del mondo intero, sia-no annullati dai liquidatori e revisionisti cominformisti.!
Poslabšanje položaja v Italiji
Ni streljal bandit Giuliano na delavce, pač pa tisti, ki bi morali z orožjem ščititi življenje državljanov - Kriza v vladi še vedno odprta
SESTANEK
izvršilnega o ti bora Sl Ali
■ V tem mesecu bo konferenca SIA U za obnovitev njenega tradicionalnega borbenega delovanja
RIM, 1. — Splo.5rta stavka, ki so jo včeraj proglasili kot protest prot, krvavim dogodkom V Crotonu v Calabriji, je po vseh mestih potekala mirno. Predsedstvo vlade pa v svojem
Lavoratori F
Ascoltate guesta sera al-le ore 20 precise, il Panorama sindacale di B. Petronio, che viene trasmesso dalla Radio Trieste - zona jugoslava, tutti i mercoledi, sulla lunghezza d'onda di metri 240.
poročilu zvrača krivdo za dogodke na delavstvo, kakor to pač dela ob vsakem podobnem dogodku.
Vladna kriza, ki je nastala ravno v trenutku politične napetosti, ki so jo povzročili krvav; dogodki v nedeljo zvečer v Kalabriji, se poostruje politični položaj.
Politični opazovalci izjavljajo, da so Saragatovi socialdemokrati, in sicer Saragat, Tre-melloni in Ivan Mattep Lombardo skupno s tremi državnimi podtajniki podali ostavko
izključno iz taktičnih vzrokov, ki izhajajo iz včerajšnjega sklepa, da se Saragatcva skupina ne bo udeležila kongresa za združitev raznih frakcij socialdemokratov v eno samo stranko v okrilju Comisco. Pred ostavko omenjenih ministrov je imela Saragatova stranka burno sejo, na kateri je Sara-gatovo desno krilo ostalo v manjšini, ko se je preučeval načrt za združitev omenjenih socialdemokratičnih frakcij in za še nadaljnjo udeležbo v de-mokristjanski vladi. Saragat in ostali socialdemokratski voditelji pa so uspeli prisiliti člane izvršilnega odbora, da so sprejeli resolucijo,»v kateri se poudarja, da bo Saragatova stranka razbila vse odnose z ostalimi strujami socialdemokratov, če se bodo upirale sodelovanju socialdemokratov in demokristjanov v De Gasperijevi vladi. Takoj za tem ie De Gasperi javil, da upa, da bodo odsto-pivši ministri umaknili ostavko. Novinarski krogi v Rimu poudarjajo, da gre za skrbno pripravljen Saragatov načrt, da se prepreči levici socialdemokratičnih skupin, da b; po združitvi Saragata in njegovo desno krilo prisilila zapustiti demo-
kristjansko vlado. Isti krogi izjavljajo, da pomeni ostavka Saragatovih ministrov poizkus prevarati člane Saragatove stranke, ki zahtevajo od njenega vodstva, naj opusti sodelovanje z De Gasperijevo demo-kristjansko vlado.
Kakor že rečeno, je vodstvo Saragatove stranke odk*‘-ailo udeležbo na kongresu za -družitev s ostalima socialdemokra-tičnima frakcijama, ki ju vodita Romita in Ignazio Silone, ter je sklenilo sklicati izreden kongres. V krogih Romitove frakcije se poudarja, da so se hoteli saragatovci izogniti nevarnosti, da bi na kongresu o-stali v manjšini, ker se v Sa-ragatovih sekcijah na podeželju kaže vedno večji odpor proti politiki De Gasparijeve vlade in proti sodelovanju saraga-tovcev v vladi. Romitova skupina je sklenila, da se bo pritožila na Comisco, ker so saragatovci odklonili udeležbo na kongresu, ki bo 4. decembra v Firencah.
Saragat je po seji glavnega odbora, na kateri so sklenili, da bo izreden kongres v Neaplju, izjavil, da je odločitev o ostavki dokončna, njegova stranka pa da bo v parlamentu še ved-
STRAH BOLGARSKIH KOMINFORMISTOV pred opozicijo bolgarskega ljudstva
Pri množičnih aretacijah aretirajo v prvi vrsti prijatelje Titove Jugoslavije - Volitve so odložili, da bi priprave ter aretacije spravili v odnos s procesom proti vohunu Rostovu
BEOGRAD, 1. — Ivan Ka-rajvgnov objavlja v današnji «Bcrbi» članek v zvezi z novimi volitvami v Bolgariji, ki bi morah- biti 28. novembra, ki Pa so bile odgedene na 18. decembra. Karajvanov poudarja, da so bile volitve odgodene, zato da bi jih bolje organizirali in da bi te priprave spravili v odnos s procesom proti vohunu Trajču Kostovu. Oblasti v Bolgariji, piše Karajvanov. so odločene prelivati kri v vsej državi, samo da likvidirajo opozicijo proti sedanjemu režimu in njegovim gospodarjem.
Množične aretacije v Bolgariji izvajajo na način, ki ni bil znan bolgarski javnosti. Predvsem in v mnogo večjem številu aretirajo pristaše opozicije proti sedanjim voditeljem v Bolgariji nego t ste, ki so vpleteni v sodni proces prot; Kostovu. Večina aretiranih ie obtožena, da ima simpatije do Jugoslavije. Ta simpatija je slična oni. ki so jo imeli vsi bolgarski ko«ninfbrmisti do objave zloglasne resolucije Inform-bireja Samo Kostov je morda bij izjema, zato ker je bil do objave resolucije hi pozneje zagrizen sovražnik Titove Jugoslavije
Večina aretiranih ie pri- esla v Bolgarijo izkušnje, ki so j h dobili v Jugoslaviji, zato da bi
Bolgarija lahko prešla iz poprejšnje dobe kapitalizma v socializem, v debo diktature proletariata. Ti ljudje so delovali v smislu ukazov vladne stranke in so jih 'smatrali pred zloglasno resolucijo kot najboljše komuniste in patriote. Sedaj jim očitajo vohunstvo na podlagi omenjene resolucije, ki je lažna od prve do zadnje besede, ker govori- o nov; morali revolucionarnega gibanja, d morali, ki jc že bolj nizkotna od one dekadentnih elementov bolgarske družbe. Sedaj jih 'smatrajo kot vohune," ker niso zagovarjali te resolucije, katere končni namen je zakriti delavskim množicam vsega sveta neenake odnose, ki jih Sovjetska žveza vsiljuje' drugim državam ljudske demokracije na isti način kakor imperialisti. V Bolgariji so razne pojem zmešali. Niti voditelji partije in države ne vede več, kaj delajo. Izvajajo aretacije po nalogu drugih in se njih samih loteva panika, ker so popolnoma prepričani, da je večina aretiranih enako kriva kakor oni.
Karajvanov piše nato, da skušajo ustrahovati poslance in ministre ter paralizirati sleherno idejo opozicije. Kajti bolgarski kominformisti, čeprav so močni, ker jih podpira Sovjetska zveza, in čeprav so prepričani o svoji zmagi pri
55 LJUDI MRTVIH
pri težki letalski nesreči
Nad letališčem v Washingtonu sta trčili štirimotorno prevozno letalo in lovsko letalo
VVASHINGTON, 1.	Nad
letališčem v Washingtonu je štirimotorno prevozno letalo trčilo z lovskim letalom. Štiri-motornik se je zrušil v reko Potomac. Pol ure po nesreči so iz štirimotornika izvlekli 14 trupel. Letalo je do polovice potopljeno v reki. Družba lastnica štirimotornika je izjavila, da je letalo vozilo 49 potnikov in 4 člane posadke. Ko je prišlo do nesreče, je bilo oblačno, toda vidljivost je bila zelo dobra. Neka priča izjavlja, da sta letali trčili v višini 1Q0 m. Lovsko letalo je vodil bolivijski pilot Rios Bridoux, ki je hotel pristati na letališču in se zdi, da ni razumel navodil, ki so mu jih dali z letališča, naj po-
Sa’ 1 *adQun> suo corrisponden-
del Polit Bu-
cessa -
te dal ineTnoro — renta del PCJ Mosa Pijade, ad un certo punto serive te-stualmente: «Ancor prima della risoluzione del Cominf°r.^' il PC bolsevico aveva btritto PC Francese. dichiarando
al
Kdaj, se ne ve...
ATENE, 1.	—	Grški vojni
minister je sinoči izjavil:
«Grški narod je z žalostjo sprejel sklep britanske vlade o umiku britanskih enot iz Grčije«. Kakor je znano so Britanci sicer sklenili, da bodo odšli iz Grčije, in niso pa nič povedal kdaj...
čaka na pristanek štirimotornika.
Po pregledu seznama potnikov štirimotornika je zelo verjetno, da je pri nesreči zgubilo življenje 55 ljudi. Ce bo to število potrjeno, bo to najtežja nesreča, ki se je kdaj dogodila trgovinskemu letalstvu.
Konec stavke
kovinarjev v ZDA
volitvah, se bojijo opozicije bolgarskega ljudstva. Prevzeti od strahu bi znali bolgarski kominformisti zgubiti razum in izvršiti tave monstruozr.osti, za katere bi lahko moralo bolgarsko ljudstvo samo odgovarjati. '
Višinski in Acbeson se bosla sestala
WASHINGTON, 1. — Iz Wa-shingtona javlja, da se se bo sovjetski, zunanji minister Višinski v ponedeljek 7. novembra sestal z ameriškim zunanjim . ministrom Achesonom. Predstavnik ameriške vlade javlja, da je Višinski zaprosil, naj bi se organiziral ta sestanek. V političnih' krogih so mnenja, da bo morda Višinski predlagal nov sestanek Sveta zunanjih ministrov.
ikalorli
ii
CLEVELAND, I. — Filip Murray, predsednik ameriškega sindikata CIO je potrdil, da jc kovinarski sindikat dosegel sporazum z «Bethleem Steel Company». Na podlagi tega sporzuma bodo izplačevali mesečno pokojnino 100 dolarjev vsakemu izmed 80.000 nameščencev podjetja ko bodo dosegli za dobo Za penzijo.
Takoj po sklenjenem sporazumu je podjetje izjavilo, da je pripravljeno začeti z novimi pogajanji po več kot enem mesecu stavke
O
LGRIENT, 31. — Neki kmet blizu Lorienta 'je pridelal bučo težko 68 kg in ki meri v obsegu 2 m in 15 cm.
BEOGRAD, 1. (Tanjug) - V zvezi z vestjo, ki jo je objavila sovjetska revija ((Izkustvo kino«, ki javlja, da bodo v ZSSR predvajali film, ki bo pokazal «špijonsko angleško delovanje v zvezi s Titom«, piše ravnatelj filmske šole iz Beograda, VEKOSLAV AFRIC v ((Književnih no vinah«:
«Po macchiavellističnih napadih proti Jugoslaviji in proti njenim narodom se je tudi sovjetski film postavil v službo kominformističnih laži. Se nedavno — piše Afrič — so sovjetski umetniki zlasti pa kinematografski, poudarjali v svojih izjavah, da mora umetnost služiti resnici. Nasprotja med besedami ir.1 dejanji pa se v politiki sovjetske vlade o-paža sedaj tudi v umetnosti. To-da umetnost, ki je premagala na svoji poti številne krize in napade, jih bo premagala tudi sedaj in nadaljevala z napredkom zgodovine ie bolj ponosna in smela. Le imena sovjetskih umetnikov, ki se poslužujejo teh laži bodo zbledela. Bodoče generacije. jih bodo označile kot falzifikatorje umetnosti zgodo-dovine in resnice.«
Trumanov ultimatom v 1300 besedah
PARIZ, 1. — Skoraj vsi londonski listi komentirajo v svojih uvodnikih Hoffmanov govor, ki ga označujejo nekateri kot poziv, drugi kot opomin, tretjj pa kot ultimatum.
((Financial Times« pravi, da Hoffman ni označil, kako upa koordinirati nasprotujoče s; finančne politike raznih držav. List pripominja, da OECE nima zadostne oblasti, da bi lahko izvedla tako nalogo, ter zaključuje, da nobeden od Hoff-
manovih predlogov ne bo dovedel do rezultata, če se ne spopolnijo z akcijami z onstran oceana, ki naj dovolijo Evropejcem ((možnost zaslužka dolarjev in možnost zaščite njihovega trga proti neevropskim državam«, «Daily Telegraph« piše, v zvezi s Hoffmanovim predlogom za ustanovitev evropskega denarnega bloka, da je ta predlog preveč medel, da bi ga lahko takoj upoštevali.
«DaiIy Expre?s» pa piše, da je 18 Marshallovih držav presenečenih nad ultimatumom, ki ga je postavil Truman Evropi v 1500 besedah. Tem državam se daje čas 11 tednov, da pripravijo načrt za gospodarsko unijo, in ultimatum zatrjuje. da bi ZDA ponovno revidirale . svojo finančno pomoč, Če se ta načrt ne začne uveljavljati Ieita 1950. Tudi «Daily Worker» odločno nastopa proti novim ukazom Amerike Ev. ropi.
Kakor angleški tako tudi a-meriški tisk obširno komentira Hoffmanov govor «New York Herald Tribune« piše, da gre za prav; ultimatum Marshallovim državam
O
MOSKVA, 1. — V Tiflisu je sovjetska atletkinja Klavdija Tošenova iz Leningrada presegla svetovni ženski rekord v metanju uteži v daljavo s 14,36 metrov.
no podpirala politiko De Ga-sperijeve vlade. Tudi Nennije-va socialistična stranka se je danes sestala, da preuči politični položaj, ki nastaja zaradi spora med posameznimi socialističnimi fr-^ci jami.
Današnji listi posvečajo dolge članke incidentom v Croto-ne in vladni krizi. Opozicijski tisk poudarja, da sta ta dva dogodka jasen dokaz poslabšanja političnega položaja v Italiji. «Messaggero» piše, da ni nobene zveze med ostavko Sa-ragatovih ministrov in dogodki v Kalabriji. «Unita» piše, da so Saragatovi ministri podali o-stavko, ker jih je k temu prisilila nepriljubljenost demo kristjanskega režima, in pripominja: Ena stvar je gotova: bistvo vsega vprašanja je resnost italijanskega položaja. Nennijevo glasilo «Avanti» pa piše, da je p.okolj kmetijskih delavcev odgovor na ponudbo za pomirjenje, ter se vprašuje: «Ali se De Gasperi ne zaveda, da kri kliče kri?« Glede krize izjavlja «Ayanti», da gre za dobo čakanja, da se eliminira notranja opozicija, nakar se bodo saragatovci zopet vrnili v vlado.
List «11 Paese« piše, da so kmetijski delavci začeli akcijo za zasedbo neobdelane zemlje zaradi nezanimanja lastnikov. Treba je bilo razbiti fevdalno ofenzivo proti zadruganj, rešitj zemljo pred zanemarjanjem in posejati obširne površine ne obdelane zemlje. KmeEijski de. Iavci so že začeli s setvijo, ko je prišlo do nekaterih incidentov med njimi in karabinirji v nekaterih krajih Kalabrije, kjer je 20 tisoč kmetijskih delavcev zasedlo 10 tisoč hektarjev zemlje. Dne 27. oktobra, je bil položaj zelo napet zaradi prihoda nekaterih oddelkov policije «Celere». 28. oktobra so se začela pogajanja in naslednjega dr.e se je zdelo, da bo prišlo do splošnega sporazuma «Cemu je torej policija streljala?«, se vprašuje list, ki zaključuje:	«Ni . streljal bandit
Giuliano, pač pa nekdo, ki je nosil orožje, s katerim bi moral ščititi življenje državljanov, njihovo svobodo in pravi-co do dela«.
V ponedeljek 31. okt. popoldne se je sestal izvršilni odbor SLOVANSKO - ITALIJANSKE ANTIFAŠISTIČNE UNIJE. Odbor je pretresel politični položaj na Tržaškem ozemlju in sklenil, da bo v teku tega meseca sklical konferenco članstva SIAU z nalogo, da preuči in takoj tudi začne z delom za vzpostavitev ponovne delavnosti SIAU. Po objavi resolucije Informbiroja je po krivdi kominformistov nastalo v tej slavni organizaciji razdobje pasivnosti, kajti vidaUjev-ski socialpatrioti hočejo SIAU na vsak način likvidirati. SIAU pa ima za seboj tako slavne tradicije protifašistične in pro-tiimperialistčne borbe, da je nujno, da postane ponovno tista organizacija, ki je znala tako uspešno in neustrašno voditi vse delavske množice v borbi proti imperializmu v prvih povojnih letih vse do izdajalskega nastopa kominformistov. _____________
BONIFIKACIJA. — Končana so dela na izsuševanju močvirja Jelas polje v Slavoniji. Nova površina obdelovalne zemlje je dala letos 150 ton riža.
CIVILNE LETALSKE LINI-je. — Jugoslovanska družba za letalski promet «JAT» upravlja med drugimi tudi z linijo, ki veže Beograd in Prago. Za potovanje iz Prage v Beograd in nazaj ni potrebna viza madžarske vlade na potnih listih
POBOLJSANJE KOLIČINE KRUHA. — Z današnjim dnem je bila povečana dnevna količina kruha. Odslej bodo prodajali sledeče vrste kruha: normalni kruh z 80 odst. pšenice po 6 din kg, kruh boljše kvalitete z 90 odst. pšenične moke po 9 din, kruh manjše težine in najboljše kvalitete pa po 40 din kg. Cene moke pa so od 6,25 din, 8 din in 12 din.
Iz Jugoslavije
POVEČAN IZVOZ GROZDJA. — Letos se je znatno povečal izvoz svežega grozdja iz FLRJ, samo smederevska vinska zadruga je izvozila v inozemstvo 110 vagonov grozdja.
Zdravniki STO-ia na okisku v Beograda
BEOGRAD, 1. (Tanjug) — V Beogradu ®e mudi skupina italijanskih zdravnikov obeh con STO-ja. Včeraj so italijanski zdravniki obiskali socialne in zdravstvene ustanove v Beogradu, kakor tudi Novi Beograd.
Sovjetsko Izdajstvo
nad grškimi partizani
Komentar ameriške revije „Nation" o mešetarjenju z Grčijo
Val stavk v Argentini
BUENOS AIRES, 1. — Severni del Argentine so zajele številne stavke: mesto Tucu-man je ostalo brez čistilcev ulic od 11. oktobra je sedaj popolnoma paralizirano zaradi stavke iz solidarnosti z občinskimi nameščenci tramvaja, šoferji, kavarniškimi natakarji in glasbeniki. Stavka delavcev sladkorne industrije v pokrajini Tucuman, ki traja več kot 15 dni in ki je bila proglašena za protizakonito, se nadaljuje brez izgleda, da bo kmalu prenehala.
LAKE SUCCESS, 1. — Politični odbor še vedno razpravlja o Grčiji. Včeraj in danes so govorili predstavniki Libanona, Izraela, Sirije, danes pa poljski predstavnik. Diskusija se nadaljuje.
Pododbor za bivše italijanske kolonije ie sprejel argentinski predlog, glede Libije, Somalije in Eritreje. -
Pododbor predlaga, da postane. Libija neovisna leta 1952, da naj Italija zaupno upravlja Somalijo v imenu Združenih narodov, in da gg odločitev o bodočnosti Eritreje odloži, dokler ne bo posebna komisija OZN preučila na mestu želje eritrejskega ljudstva in do 15. junija 1950 o tem poročala.
Ameriška liberalna revija aNation« je objavila članek Co-stantina Pulosa o grškem vprašanju pod naslovom ((Izdajstvo kakor po navadi«. V članku poudarja, da je Grčija že dolgo časa predmet mešetarjenja med velikimi državami, in sicer med Sovjetsko zvezo in ZDA. Pulos omenja izjave zunanjega ministra Deana Ache-sona pred glavno skupščino OZN 21. septembra lanskega leta, na . katerem je izrazil u-panje, da se bo Sovjetska zveza udeležila nove konference za rešitev grškega vprašanja.
Vse daje misliti, piše Paulos, da ameriški zunanji minister smatra sedaj, da je Grčija v boljšem položaju kakor v maju, ko je ((Pravda« predlagala rešitev grškega vprašanja. Zdi se, da sta sedaj Moskva in Wa-‘shington sklenila dogovoriti se.
švedski KP sledi norveška
Norveški kominformisti izključili iz KP
predsednika in biv. sekretarja Kompartije
Oba visoka partijska funkcionarja kakor tudi mnoge druge partijske voditelje so kominformisti obtožili nacionalizma in odklonov od politične linije Kompartije Sovjetske zveze
OSLO, 1. (Tanjug) Na ljev norveškega odpora, Firi-
Norveškem so bili podvzetj n krepi o izključitvi nekaterih članov norveške kompartije. Ti ukrepi so bili posledica parlamentarnih volitev, na katerih je norveška konipartija izgubila skoro vse svoje mandate.
Politika, ki jo je vodil del vodstva KR na čelu z generalnim sekretarjem Levlienom, ki se zvesto drži revizionistične linije voditeljev Komunistične partije (boljševikov) ZSSR, je vzbudila med članstvom norveške partije nezadovoljstvo in zmanjšanje njenega vpliva na široke ljudske množice. lo se je opazilo zlasti na parlamentarnih volitvah, ki so se vršile 14. oktobra t. 1. na katerih je partija izgubila 11 mandatov od 12, ki jih je doslej imela.
Med voditelji norveške KP obstajajo resne razlike v. gledanju, ki so se poostrile po porazu na volitvah. Dei vodstva, ki mu stoji na čeju bivši generalni sekretar, eden izmed vodite-
betly se je uprl politični liniji, ki jo je postavil Levlien.
Na sestanku Centralnega komiteja, ki se je vršil po volitvah, je vrgel Levlien vso odgovornost za poraz, za stanje v kompartiji sami, na Firibetly-ja in na vse voditelje kompartije, ki ga podpirajo. Na sestanku je bil sprejet sklep, na podlagi katerega so bili obtoženi nacionalizma in odklona s partijske linije ter bili zaradi tega izključeni iz norveške KP: Firibetlv, član CK in bivši ge-
BORDEAUX, 1. - Nogometni klub ((Partizan« iz Beograda je premagal danes klub «Giro-dins« iz Bordeauxa s 5:0.
STRASSBOURG, 1. — Nogo. metna tekma med «Rasingom» in ((Lokomotivo« iz Zagreba se je končala z 1:1.
neralni tajnik KP, Helveron, podpredsednik Partije, Haugen, sindikalni voditelj, Berg, načelnik partijske sekcije za sindikalna vprašanja in Baks, voditelj ženske organizacije. Poleg njih so bili izključeni tudi Tom Renov, načelnik nekega partijskega odseka in Havard La-nost, urednik partijske teoretične revije in še nekateri drugi.
O
BEOGRAD, 1. (Tanjug) — Skupina delavcev vpisanih v francoskih sindikatih, ki se mudijo v Jugoslaviji kot gostje, je položila danes ver.ee na grob neznanega junaka ra Avali.
Člani te francoske skupine so obiskali danes Novi Beograd in razna beograjska industrijska podjetja.
O
LONDON, 1, — AFP poroča, da izjavljajo v britanskih uradnih ^krogih, da si angleška vlada želi hitre sklenitve mirovne pogodbe 2 Japonsko.
Pulos poudarja, da je »Times« — lansko leto pisal, da bi se položaj v Grčiji, lahko rešil z nekaterimi diplomatič-nimi metodami. Toda takrat je prišla resolucija Informbiroja in Američani so iskali nove rešitve. Clankar izjavlja nato, da je bila Sovjetska zveza leta 1948 mnogo bolj interesirana na notranjem uničenju Jugoslavije in njenih voditeljev kakor na usodi grške demokratične vojske. Ko je postalo sovjetskim voditeljem popolnoma jasno, da ne morejo uničiti Jugoslavije in strmoglaviti njene vlade z običajnimi napadi, so izdelali načrt o ((avtonomni« državi Makedoniji z namenom, da se strmoglavi jugoslovanska vlada. Sovjetsk; voditelji so mislili, da bodo lahko eliminirali jugoslovanske voditelje z grožnjami, ki jih je vseboval ta načrt, ali pa z organiziranjem upora v jugoslovanski Makedoniji, ki bi ga morali po sovjetskih načrtih podpreti grški partizani. Toda do tega upora ni prišlo. Vendar je bil ta sovjetski korak usoden za grške partizane, ki so takrat nadzorovali velik del Grčije.
Clankar poudarja nato, da je sovjetski načrt o «avtonomni Makedoniji« predstavljal izdajstvo do grške levice ter uničenje «stvarne, in ljudske podlage grškega partizanskega gibanja«. Pulos piše, da Moskva hi mogla v tem vprašanju dovoliti #nobenega odklona« in v januarju tega leta je Markos, ki se je uprl moskovskemu načrtu o ((avtonomni Makedoniji« mo-ral izginiti.
Odločitev Moskve je privedla do poraza pogumnega grškega osvobodilnega gibanja. Sovjetski predlogi zahodnim državam za «rešitev» državljanske vojne pomenijo začetek konca grškega partizanskega gibanja. Zelja ameriškega zunanjega ministra, nadaljuje Pulos, doseči sporazum s Sovjetsko zve-m | zo temelji na domnevi, da bo prej ali slej prenehalo navdušenje ameriškega kongresa za izdajanje ogromnih zneskov v Grčiji, toda upanje, da bo sporazum med velikimi državami napravil kraj osnovni borbi med grškim ljudstvom in kapitalisti, je otročje če že ne neumno.
Pred petimi leti je Foreigr.' Office predlagal Kremlju in s tem sklenil dogovor, na podlagi katerega je Velika Britanija dobila svobodo akcije v Grčiji, dočim je imela Sovjetska zveza prosto roko v Romuniji. Takrat nismo mogli predvidevati krvavih posledic tega sporazuma. Odpor grškega ljudstva proti diktaturi med vojno je nastal iz borbenega duha tega občudovanja vrednega ljudstva. Dejstvo, da so sovjetski voditelji izkoriščali tega duha In spravili grško ljudstvo na mrtvo točko, v ničemer ne zmanjšuje vrednosti tega duha. Sovjetsko izdajstvo nad borbo grškega ljudstva, zaključuje Pulos, in podpora, ki jo ZDA dajejo silam, ki utrjujejo fašizem, ter Izkoriščanje v Grčiji, predstavlja grško zgo. dovino v zadnjih petih petih.
I|w	rappre-	~	   ■	-	—	......■—.m    . .
rešene	gcs/H	Hlarskc	razstave	ellepru, ki /iifii 7
TRŽAŠKI DNEVNIK
Zaalhanii časopisnih pnra£U
TRST, 1. (AIS) — Zavezniška vojaška uprava je zaznala: a) Izjavo republikanske stranke, ki jo je 27. oktobra priobčil list «L’Emancipazio-ne», katera se nanaša na govorice q bodoči razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja in priključitvi enega dela jugoslovanskega področja Svobodnega tržaškega ozemlja k Jugoslaviji.
b) Poročilo v listu «11 Lu-nedi» q prisotnosti zavezniških častnikov v bližinj Buj, ki so baje začrtavali noyo mejo.
c) Domneve, ki sta jih priobčila lista «L’Unita» in «Il La-voratore«, češ da je neki neimenovan predstavnik krogov, ki so blizu ZVU, napovedal raztegnitev ERP na jugoslovansko področje Svobodnega tržaškega ozemlja in da so bile potrjene napovedi teh listov o
ga področja Svobodnega tržaškega ozemlja razširile dd reke Dragonje.
Glede na nepovoljen vtis, ki ga lahko povzroči kroženje ta. kih neodgovornih in neosnova-nih govoric na moralo prebivalstva tega področja, želi Zavezniška vojaška uprava: (a) odločno izjaviti, da ji ni znan nikak načrt ali namera, da bi se spremenila obstoječa meja med obema področjema Svobodnega tržaškega ozemlja, (b) da zanika, da bi kak zavezniški častnik obiskal' področje Buj in (c) da poudari, da je bil sestanek, ki Se je pred kratkim vršil v Kopru med predstavniki obeh vojaških uprav, običajen sestanek, podoben drugim, ki so se vršili v preteklost; in- s* bodo vršili v bodočnosti pri katerem se je razpravljanje omejevalo na trgovinska vprašanja med obema
nekem barantanju, po katerem | področjema in na druge manj-naj bi se meje anglo-ameriške. I še gospodarske zadeve.
Zamorca perejo
Naše ugotovitve, oprte na dejstva, da Vidali tudi v vprašanju slovenskega šolstva vodi šovinistično, protislovensko politiko, gredo Bidozcu in o-stalim njegovim, «zaščtfmkom» ng živce. Seveda ni lanko igrati dvojno igro.; na eni strani pokorno služiti italijanski reakciji v zatiranje slovenstva, na drugi strani pa se koračiti, kot edini zaščitniki istega. Tudi poplava besedi ne zaleže prav nič, ker jih vsakodnevno demantirajo dejanja informb i-rojevcev.
V roke smo dobili nabilo, s katerim vabi neko «P. D. Simon Jenkov na kulturni večer v Dom pristaniških delavcev. Zanimivo, da so uporabili tudi to priliko (doslej neobičajno), da govore o zaščiti slovenske kulture. Vabilu namreč sledi poziv tržaškim Slovencem, ki prične: #V središču mesta skušajo šovinistični krogi popolnoma izriniti našo slovensko šol o ter preprečujejo ustanavljanje. slovenskih šol in otroških vrtcev...))
S takimi stavki pač ne bodo oprali zamorca, kajti vsak resnično zaveden Slovenec v Trstu ve, da so prav nidalijevski (slovenski in italijanski) šovinistični krogi Z E IZRINILI slovenski otroški vrtec iz Vi-colo Ospedale Militare in s tem napravili italijanski iredentistični reakciji lepo uslugo.
Da, na vsakem vogaltt bodo kričali zdaj o zaščiti in slovenski enakopravnosti, da bodo potem laže ob vsakem KONKRETNEM PRIMERU borbo za enakopravnost izdali, kot so izdali in jo izdajajo še vedno P. vprašanju pravične porazdelitve novih šolskih prostorov pri Sv. Ani. Vse slovensko prebivalstvo Sv. Ane in Kolonkovca je od vsega počet-ka stalo na stališču popolne enakopravnosti, t. j., da se obe, slovenske in italijanska šola preselita v novo stavbo in da ostanejo v stari zgradbi paralelke obeh sol za one otroke, ki jim je stara stavba bliže. Pri tem vprašanju se tudi niso ljudje delili na nvidaiijev-ce» in ababičevce», kar smo mi tudi točno poročali. vDelo» seveda ne more živeti brez klevet in laži in trdi, da ((Primorski dnevnik« askuša dokazati protestno akcijo in masovni sestanek, kot pobudo babičev-cev. Na vse načine se trudi (namreč P. d.) da bi dokazal, da se «vidalijevci» niso sploh brigali za rešitev tega vpraša-nja...»
ePrmorski dnevnik» pa je 28. oktobra med drugim poročal:
«Demonstracije pred šolskim poslopjem so se udeležili slovenski starši, ne glede na njihovo politično prepričanje, kar kaže, da so resnično pravilno razumeli, da je v sedanjem trenutku potrebna skupna borba...)).
In dalje: «Na vprašanje enega izmed navzočih očetov šolo-obveznih otrok, če bi hoteli vi-dalijevci izrabiti morda ta sestanek v kakšne politične namene, je eden izmed vidalijev-cev izjavil, da bodo na sestanku, obravnavali samo vprašanje šole pri Sv. Ani...»
babi-
VSE
Sv.
Torej nikake pobude čevcev, temveč pobuda SLOVENSKE BAZE pri A.ni in na Kolonkovcu, ki je PRAVILNO občutila krivičnost odredbe o razdelitvi šolskih prostorov. Prišel je potem
šele Košuta, ki je v ta ENOT-
NI NASTOP slovenskega-ljudstva hotel zanesti svoje umazane informbirojevske špekulacije in šele on je prišel z DIREKTIVO VIDALIJA, naj ne lomi kopja za prostore v novi šoli, temveč naj spelje borbo v zahtevo po novi šolski stavbi na Kolonkovcu. Ce so se morali nato ((voditelji» in «zaščitniki» slovenskega ljudstva, umakniti 'od polpol-nega izdajstva, jih je v to prisililo stališče ljudstva, da, tudi tistega dela, ki še trobi v njihov rog. Toda še sedaj prilivajo vode v pravično borbo ljudstva in se zadovoljujejo z dvema razredoma, ki jih je baje obljubil šolski ravnatelj (kateri?). Ljudstvo pa zahteva rešitev v smislu popolna enakopravnosti in se ne bo zadovoljilo z nekim preužitkarskim kotom. eDelo)) naj se le potolaži. Vse pride Ob svojem času: sedaj je na vrsti vprašanje nove, že obstoječe stavbe in ko bo to vprašanje rešeno, se lahko pomenimo Se o čem drugem. Košuta bi rad potolažil slovenske učence s tistim znanim tržaškim izrekom: «Speta m us, che Verba crescis, toda prebivalci Kolonkovca in Sv. Ane niso oslovske pameti in se ne zadovoljujejo z obljubami, ki se lahko v NAJBOLJŠEM primeru uresničijo čez nekaj let.
Pranje zamorca vam gre vsekakor slabo od rok. Rekli smo že, da štejejo dejanja in ne besede. In evo vam zopet novo dejanje: dve najbolj zagrizeni vidalijevski družini na Kpto.n-kovcu sta prepisali svoje otroke iz slovenske v italijansko šolo. Zakaj neki? Pa ne morda pod vplivom cbabičevcev»? Tu bi res bilo nekaj dela za Bi-aovčeve «zaščitnike». Sedaj naj se Košuta potrudi na Kolonko-vec na mesijansko reševalno potovanje. Ker se že tako briga za uspeh slovenske šole, mu je naslov obeh izgubljenih ovc gotovo znam, če pa ne, mu lahko prihodnjič z naslovi postrežemo mi.
Z besedami se namreč zamorec ne bo dal oprati.
Mornarjevo junaštvo
Sir.oči ob 1.30 se je zatekla po prvo pomoč v glavno bolnico Marija Aleni, katero je pred hotelom Fortuna pretepel peki mornar tuje narodnosti. Omenjena je dobila lažje poškodbe po obrazu, predvsem po zgornji ustnici. Zdravniki so mnenja, da bo ozdravela v 15 dneh.
Denar mu je zmanjkal
Murni večer prosvetnih društev
«
Simon lenhu» in «Vn|ha Smuč
»
V ciklu kulturnih prireditev, ki jih prirejajo pred občnim zborom SHPZ razna prosvetna društva, sta se Slovencem, ki prebivajo v središču mesta, predstavili kulturni skupini prosvetnih društev «Simon Jenkov in vVcjka Stnuc».
V premajhni dvorani, v katero se je dobesedno stlačilo čez 150 ljudi, je povzel uvodno besedo tov. profesor Kosovel, ki je pojasnil vzroke neaktivnosti Prosvetnega društva «Simon Jenko», ki je po resoluciji lnformbiroja ostalo brez svojega sedeža. «Vendar», je dejal tov. Kosovel, «je ta doba za nami, z današnjo prireditvijo pričenjamo novo dobo delovanja našega prosvetnega društva.))
Za njim je povzela besedo tov. prof. Nada Ruplova, ki je predavala o razvoju napredne ljudske kulture.
«Tržaški zvon)), ki se je občinstvu predstavil že pred nekaj dnevi, je zapel dve pesmi, nakar je tov. Petelinova recitirala Nazorjev «Samotni hrast». Mladinka Anica je dobro podala ((Narodni motiv)), a pionir, ka Majda Černe je deklamirala o «Pionirčku Jožkun in zapela pcsemico ((Lisica in loveča. Za svoje ljubko in preprosto izvajanje je bila nagrajena z dolgotrajnim ploskanjem. Mala Maja je nato recitirala «Zarjo», ki je bila tako dobro podana, da človek ne bi verjel svojim očem in ušesom, če ne bi videl in slišal majhne deklice, ki je z močnim občutjem recitirata pred očarano publiko. Tov. Ljubo Černe je recitiral »Pismo materi iz groba)), tov. Gorjupova Aškerčevo «Svatbo v logeh», tov. Milena Silova pa Borovo «Našim mučenikom». V predzadnji točki sporeda sta nastopila mladinec in mladinka (Jure in Lidija). v. narodnih nošah in zelo dobro podala dogovor cPesem železne ceste#, ki je poživel celotni spored. P.euci «Tržašfce-ga zvonan so zapeli še narodno «Nič ne maram)) v harmonizaciji Dolinarja in narodno p Vrabčeih harmonizaciji «PoI-ževa ženitev».
Po sporedu so se člani prosvetnih društev pomenili o nadaljnjem delovanju. Sklenili so, da bodo še povečali pevski zbor aTržctški zvon», ki je s svojim dosedanjim delom po-
dal jamstvo, da se bo razvil u zelo dober peusbi 2bor. Napovedali so tudi cbčni zbor Prosvetnega društva ((Simon Jenko)), ki se bo vršil kmalu pc občnem zboru SHPZ. Člani Prosvetnega društva «Vojka Smuča bodo do 27. novembra pripravili komemoracijo tov. Vcjke Smuc, po kateri nosi društvo ime.
Pred odhodom so člani Prosvetnega društva «Sinwn Jenkov na predlog tov. Curka izvolili tri. delegate za občni žbor SHPZ. Izvoljeni so bili tov. Zu-nova, Gržina MHan in Milov-nik Andrej.	E-
Oproščen zaradi pomanjkanja dokazov
Ta dogodek se je pripetil že 19. oktobra. Na Velikem trgu je bila skupina razgretih mladeničev, ki se je razdelila v dve skupini. Med seboj so se pričeli pričkati irj zmerjali z najbolj izbranimi priimki. Ta huronski krik je privabil na
kraj prerekanja tudi najrazličnejše ženske iz temnih ulic Starega mesta, ki so se razvrstile okoli gorečih »govornikov«. Vsaka si je izbrala svojega «obožev-alca» jrj ga pričela vzpodbujati. Dogodek je privabil poleg številnih poslušalcev tudi več kamionov civilne policije, ki je razgnala razburljivo družbo. Toda vsem ni bilo dano, da bi se mirno vrnih v svoja stanovanja. Peter P. se je zdel policiji le preveč nasilen kakor tudi glaserj in ga je,’ posebno ker se je obnašal kot vinjen, naložila na kamion in ga odpeljala v vojašnico.
Ko se je moral zaradi svoje nasilnosti Peter P. zagovarjati pred okrajnim sodiščem, je zanikal, da bi vse to počel v pijanosti. Dodal pa je, da se 0111 je v glavi vrtelo, ker jih je po njej nekaj dobil. Ker sodniki niso imeli dovolj dokazov, da bi sodili ta škandal, so tudi Petra P. zaradi pomanjkanja dokazov oprostili.
Odprto pismo SFDŽ
tržaških žena III. okraja
Tržaške demokratične žene, Vključene v ASI2Z III. okraj, odločno protestiramo proti krivičnemu postopanju SFD2, kj je s protidemokratičnim ravnanjem preprečila, da bi se jugoslovanske žene udeležile plenuma v Moskvi.
Ves svet ve in pozna herojsko borbo jugoslovanskega ljudstva proti nacifašjzmu; prav tako se lahko danes vsakdo r.a lastne oči prepriča, da gradi jugoslovansko ljudstvo kljub podlim lažem in klevetam socializem ter da stoji odločno na braniku miru jn demokracije. Vsakomur je tudi znano, koliko so jugoslovanske žene prispevale v borbi proti nacifašizmu in da stoje tudi danes v prvih vrstah pri izgradnji socializma in boljše bodočnosti. Me tržaške žene, ki smo se za časa narodno osvobodilne borbe skupna borile z jugoslovanskimi tovarišicami za dosego miru, svobode in demokracije, odločno obsojamo nesramne in podle klevete proti tem ženam, ki so ram bile
Streli iz revolverja
kominformistično prepričevanje
Včeraj popoldne ob 18.30 sta se približala stadionu »Prvi maj« dva neznanca. Prvi je bil poleg ostalega oblečen v trenč in pokrit s klobukom, drugi pa je hil v suknjiču. Pred vhodom na stadion v ulici Guardiella 7 sta se ustavila, oddala iz re-volvera dva strela ter rekla: tiVien luori Babič, che te co-pemoa.
Po mnenju čuvaja žagarja Franca, uslužbenega pri ICET, čigar žepi so neznani politični zločinci to pot že drugič grozili z revolverjem, izvirajo te grožnje iz prepričanja nekaterih ljudi, da je stadion last kdo ve koga Čuvaj je tudi mnenja, da sta omenjena človeka iz okoliških kominlorrnovskih skupin.
in so nam še zgled v naši na-daljni b°rhi za uresničitev vseh najosnovnejših pravic in zahtev demokratitčnega ljudstva-
Ocjločno zahtevamo, da prekliče tajništvo SFD2 svoj krivični ukrep glede udeležbe jugoslovanske žene zaradi svojih velikih zaslug v borbi za svobodo, mir in demokracijo največ pravice temu prisostvovati, temveč tudi zato, ker so članice izvršilnega odbora SFD2, v katerega so bile pravilno izvoljene-
Trjuške žgne III. okraja ASIZZ
Spor v zakonu
Znano ic, da prihaja med sostanovalci često do velikih nesoglasij, ki so potem vzrok večjim ali manjšim nevšečnostim. To pot ne gre za navadne sostanovalce, ampak za zakonca Antona in Francko Paoli iz Lonjerske ulice 56.
Zakonca sta se kar na lepem sporekla. Razburljivi mož pa ni odjenjal, ampak je pričel z razgrajanjem dokazovati svoji Ženi, da mora njegova držati. Pri tem dokazovanju se ni o-mejil je na grobe besede in vzklike, ampak se je spravil celo pa- pohištvo in ga pričel razbijati. Paoli je pričel pri mizi, razbil vse steklo in kdo ve kdaj bi končal, da ni na kraj čudnega spopada privozila emergenca in napravila mir.
Vzrok vsej nesreči je bil podnajemnik, 45-letni Marko Balbi. Omenjenemu je stanovanjski urad poslal pismo, naj se izseli. Mesto tega se je na Stanovanjsko odpoved požvižgal, ker se mu je tam dobro godilo. To njegovo stališče je povzročilo med zakoncema že omenjena nesoglasja.
Vlomilci odšli praznih rok
Pri pregledu svoje žimnice je Ivan Pistan ugotovil, da je iz nje izginilo 35 tisoč lir. Ivanu je žimnica namreč služila namesto hranilnice.
llliUlliililUiluiilllllUllWlllliiliiUiillllUllllUl«Ullllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|lllllllilllllllllUllllliililli)Uliiiiill.iilUii.|lii|!''.>Vil|.ll.P*lllWliltl.!UliiOO(lllMriiiiliiii.i(li!i(lill»ll»i.h
Takoj po polnoči so nameravali nekateri vlomilci vdreti v manuiakturno trgovino v ulici Mazzini 40, katera je last Emilije Levi, vdove po Ber-quierju.
Ko je Italo Montanari opravljal nočno službo čuvaja, je pri prečkanju ulice Mazzini opazil, da dva neznanca stojita pred omenjeno trgovino, kjer pa je stal tudi neki avto. Ko, so neznanci opazili, da jih čuvaj opazuje, so naglo stopili v ayto, se hitro odpeljali in izginili v epi Izmed stranskih uhc. Čuvaj je takoj poklical emer-genco, ki pa ni mogla odkriti nobene sledi za neznanci. Ro-licija je pregledala tudi prostore prodajalne in ugotovila, da kljub temu da so bili vlomilci že v prostorih, niso imeli časa, da bi kaj odnesli.
Zima je pred vrati
družine pa čakajo stanovanje
Važna
sindikalna
konferenca
13. t. m. se bo vršila v Trstu važna sindikalna konferenca, ki se je bodo udeležili delavci cone A Tržaškega ozemlja, kateri so bili v zadnjem času najbolj zaskrbljeni zaradi vedno težjega sindikalnega položaja nastalega zgradi frakciopaške-ga in šovinističnega delovanja protizakonitega vidalijevskega vodstva tržaških Enotnih sindikatov-
Konferenca bo dejansko aktiv predstavnikov tiste velike množice delavstva, ki so v raznih oblikah, neštetokrat negativnih, manifestirali svojo opozicijo proti likvidaciji razrednega značaja Enotnih sindikatov, ki se postopoma izpreminjajo v orodje v službi ene politične frakcije in stvari iredentizma.
V zadnjih dneh se je ustanovil pripravljalni odbor, h kateremu pristopajo vedno novi pristaši in ki je začel svoje pripravljalno delo za to zanimivo sindikalno konferenco. Y hodo-čih dneh bo odbor objavil svoj končni program konference in njen dnevni red.
KOLEDAR
iedali&e - 'dtiMb - 'Jladio-
Sreda 2. novembra
Spomin vernih duš
Sonce vzide ob 6.45, z^onfie ob 16.51. Dolžina dneva 1U.1> Luna vzide cb 15.34, zatone ob 3.07.
Jutri četrtek 3. novembra Viktorin. Bogomil
SPOMINSKI DNEVI
1793 je bil rojen Nikolaj I. Lobačevski, veliki ru$ki matematik. Umrl je leta 1856.
1941 je partizanska četa napadla nemško policijsko posadko v Bučki na Dolenjskem.
1941 so bili boji Štajerskega bataljona pod vodstvom Franceta. Rozmana-Stane-ta na Kozjem.
1943 je bil Zadar bombardiran. Doživel je hude ure zaradi bombardiranja že 22. in 28.XII.m3. in 2.111.1944. Mesto je bilo do 60 odst. uničeno, saj je pretrpelo 60 letalskih napadov.
1944 je bil osvobojen Zadar. Trpel je 24 let pod italijanskim jarmom.
I m por tu n tc conferenza sfudacale
«11 13 novembre a Trieste si terra una importante confe-renza sipdacale con la parteci-pazione dei lavoratori della zona A del Territorio di Trieste, che in questi ultimi tempi si sono maggiormente preoccupa-ti del progressivo aggravarsi della situazione sindacale per 1’opera frazicnista e sciovinista della illegale direzione vidali-sta de Sindacati Unici di Trieste.
La cpnferenza sara in effetti Tattivo dei rappresentanti di tutta la grande massa di lavoratori che in varie forme, spes-se volte negative, hanno mani-festata la Ioro opposizione al-1’opera di liquidazione del ca-rattere classista dei Š. U., che vengono man mano trasforraa-ti in istrumenti al servizio di una frazione politica e della causa delT«irredentismo giulia-nou.
In questi giorui si e CQstitui-to un Comitato promotore, che si sta allargando per altre ade-sioni, il auale ha iniziato il lavoro preparatorio per l’inte-ressante conferenza sindacale-
Nei prossimi giorni il Comitato annunciera il suo definiti-vo programma per la conferenza e il relativo ordine del gior-noi).
OF
Sestanek aktiva OF za I. okraj.
Obveščamo vse odbqrnike terenov, da se bo vršil danes ob 20 sestanek aktiva OF za I. okraj na okrajnem sedežu OF v ulici Machiavelli 13-11.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo v Bar-kovljah priredi v petek 4. novembra v društvenem prostoru prj Gregoriču (Franklovo) cb 20 kulturni večer. Spored bo obsegal kulturno predavanje, petje in recitacije naših najmlajših. Koncertne točke na harfi bo izvajala Jelica Pertot - Portograndi. Nastopil bo tudi domači pevski zbor pod vodstvom tov. Milana Per-tota.
Prosvetno društvo Lonjer vabi svoje člane na kulturno prireditev s predavanjem o napredni ljudski kulturi, ki bo jutri 3. t. m- oh 20 v gostilniški dvorani.
Ne pod „BuicU" ampak pod „Ardea"
31-letna Katarna Ruje iz ulice Locchi 5 se je nameravala ob 19.30 umakniti avtu znamke «Buick». Dogodek se je takole razvijal. Katarina je prečkala ulico Sv. Katarine prav v času, kh je iz ulice Mazzini privozil avto znamke «§uick», kateremu pa se je skušala ogniti. Ravno v tem trenutku pa je po uUci Sv. Katarine, in sicer iz druge strani, pripeljal drug avto znamke «Lancia Ardea#. Dogodek se je razvijal s tako naglico, da Katarina kljub vsemu ni utegnila skočiti s poti. Avto jo. je podri in ji prizadejal poškodbe v desr.-em gležnju.
Natečaj za sestavo telovadnih prostih vaj
Odbor telovadnega odseka Zyeza društev za telesno vzgojo razpisuje natečaj za sestavo prostih vaj za množični triP-vadni nastop, ki bo 1. maja 1950.
Vabimo telovadce in telovadke, kakor tudi ostale tovariše, da čim prej predložijo imenovanemu odboru svoje zamisli, predloge in eventualne sestave vaj na naslov: Zveza društev za telesno vzgojo - telovadni odsek, Trst, ul. Machiavelli 13.
Seslansk odbornikov MO POT
skupno z oddelki kr. in britanskimi civilisti porift-le spominu tistih, ki s v prvi in drugi svetovni
Novi urnik parnikov na prosi jfoper-TfS'
Ko-
Ob delavnikih vozijo iz pra v Trst: ob 5.20, 6.45, # 8.30, 12.15, 13.15, 15— m. Tr.
Ob delavnikih vozijo ^
sta v Koper: ob 11.—, 12.30. 15.-. 17- ' irj 18.15.	..
Ob nedeljah in P-32111™1,* zijo iz Kopra v Trst: ob 9.10, 12.45 in 17.15.	:
Danes 2. t. m. ob 20.30 bo sestanek odbora m}aclins,kega odseka PDT v običajnih Prostorih. Rridite polnoštevilno, ker bomo razpravljali o važnih vprašanjih.
V petek kulturni večer v Nabrežini
Pr°svetno društvo, «Igo Gruden« v Nabrežini priredi v petek 4. t. ro. ob 20 v dvorani prosvetnega doma kulturni večer. Na sporedu je kulturno predavanje in recitacije. Nastopil bo tudi domači moški pevski zbor pod vodstvom prof. Boštjančiča.
Ob nedeljah in pzaz--.	^
zijo iz Trsta v Koper: ob
“-“.A.-**!
Ta urnik naprej.
Nočna služba toMj
De Leitenburs. trg 5>¥J| na o, tel. 6924; dr trg Unita 4, tel. 54(8,	^
ni. ul. T. Vecelio 24. tel- |tjJ. Sponza, ul. Montorsinp . y jan), tel. 29.690; Barkovljah, tel. 5728 i v Skednju, tel. _93-24o ^ stalno nočno službo,
Urnik odpiranja
in zapirania obratov v tem tednu praznikov
Danes 2. t. m. boao izplačevale blagajne pokojnine od 8 do 12 in od 15.30 do 17.30.
Jutri 3. t. m. bodo odprte pekarne od 6.30 do 13, mesnice od 6 do 13, javne tržnice do 13, brivnice od 8 do 13 ter vsi ostali trgovinski obrati do 13 razen fotografov, ki bodo imeli ves dan odprto ter javnih kopališč, ki bodo ves dan zaprta.
V petek 4. t. m. bo splošen praznik za vse. Odprte bodo samo pekarne od 7 do 12, mlekarne od 6 do 18, cvetličarne od 8 do 13 in javna kopališča od 7 do 13.
Vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
SPOMINSKE VOJAŠKE SLOVESNOSTI
TRST, 1. nov. (AIS) — V nedeljo 6. novembra ob 10.30 bo v kinu Evcelsior posebna spominska slovesnost, ko se bodo britanske vojaške sile v Trstu
Rešiti je treba vprašanje odseka za ekonomska dela
Enotni sindikati so skliče ponovni
zahtevali, da odsek za delo čimprej sestanek s predstavniki delavcev
Prav v teh dneh, ko se je tako nenadoma in lahko rečemo tudi nepričakovano pojavila zima, stopa v ospredje ponovno vprašanje stanovanjske krize, ki kljub lepim in velikopoteznim načrtom še ni bilo rešeno- Minila so sicer že štiri let od konca vojne, a v Trstu je še vedno toliko stotin ljudi, ki zaman borijo, da bi našli vsaj skromno stanovanje, v katerem bi lahko pričeli živeti človeka dostojpo življenje. Sicer je bilo v tepr času sezidanih že precej hiš, tudi od bomb Poškodovana poslopja so bila nekaterp že popravljena, vendar so stanovanja prejeli vedno le tisti, ki so pač imeli na
II. DEL
SPISAL
1LUS1R1RA M. BAMBIČ
svile
U pravda je pričel najprvo razgrinjati zapisnike o bizantinskih ngovcih. Vse večje in odličneje je poznal osebno ali vsaj po imenu. Zgražal se je, ko je bral vrednostne številke. Da je toliko bogastva samo v Bizancu vtkanega in zapredenega v svilo, se mu se sanjalo ni. Trgovci, o katerih je sodil, da so berači, reveži, ki so hodili peš in ob vojski tarnali, da niti davka ne zmorejo, ti hinavc 'O morali izrqčjti kve-storjem ogromno bogastvo v državno blagajno. Justinijanu je bilo lice vedro, iz oči mu
je sijala radost. Kadar koli je očaran obstal pri velikih šte-.. vilkah, vselej se je ozrl skozi
okno na stavbo kupole Hagije On je, znani Epafrodil! spodaj
niti zapredka uiti krpice ni več pri njemu.
Epafrodil, najbogatejsi, po vsem carstvu hvaljeni bogataš, najuglednejši trgovec s svilo ni dal ničesar, ni izročil carski blagajni niti kosmiča. Ni mogoče, tu liči prevara; Grk me je osleparil.
Justinijan je pogledal še enkrat na pergament. Morda sc je zmotil. To bo drug trgovec istega imena. Ne, ne moti se; jasno je naslovljeno: posestnik vile, lastnik pristanišča, v prečni ulici od Osrednje ceste.
Sofije in zmrmral zahvalo Bogu, da je po njegovi ženi, veliki despojni, tako poskrbel za dragoceno stavbo.
Hipoma pa se zmrači despotu lice. Pred njim je bil majhen zapisnik, ki le nosil naslov: Trgovec Epafrodit. Nobene številke, nič o svili, nič bogastva. Suha izjava kvestor-ieva: nEpafrodii opustil trgovino s svilo. Vse preiskano, vse
prazno. Statve so razdejane,' bodoče«.
je opazka. Pisana je z drobno pisavo. Justinijan se je moral nagniti k svetilniku, da je mogel prebrati. nEpafrodilova izjava«, je naslovil kvestor o-pazko.
#Ce bi imel cele gore svile, bi ie nikdar krpice ne prodal vsemogočnemu despotu — # U-pravda je grozno namrščil obrvi. «Njemu Epafrodit ni prodajal doslej, ne prodaja v
Despot je krčevito stisnil pergament in izrekel glasno: tarnaš prav, dobro si povedal, ne boš prodajal, zakaj despot ti — vzame. U pravda ti vzame, predrzne/.!« Nato je bral dalje. uDespotu zvesti hlapec — o tem pričajo caričin prstan, de-spostov pergament in še kaj tem pričajo caričin prstan, de-drugega, kar je moja last —, Epafrodit despotu samo poklanja in je srečen, če do5eže z revnim darom, da za trenutek obsije žarek rdpsti lice največ-iega despota vseh. vekov«.
Car ni izpustil pergamenta iz rok. Lice se mu ui zjasnilo. «Kaj je to? Grška prevara ali vdana zvestoba? Zares, trošil je mnogo, prispeval v hipodromu,
razpolago milijone, da so si jih kuoiii.
Od kod naj pa dobi astronomsko visoke vsote ubog tržaški delavec, ki si zaslu:i le toliko, da lahko z veliko muko preživlja sebe in svojo družino? Temu torej ne preostaja drugega, kot da š? vzdrži v morda pa pol porušepih stanovanjih, y kleteh in podstrešjih, kjer je bivanje zelo nezdravo in tudi nevarno.
Odgovorni kt'9St so s.i?er P.h raznih prilikah nanizali vrsto načrtov, ki nai bi rešili perečo. Stanovanjsko krizo, vedno se je tudi v Primerih, da je do uresničitve teli Prišlo zgodilo, da so prejeli stanovanje maivj. potrebni ter da 50 OStaii brez njega najbolj prizadeti. Bilc sp predvidene gradnje velikih stanovanjskih blokov, ki bi lahko sprejeli na stotine in Stotine družin- No, do sedai teh dlako, v še Ui> a zima neusmiljeno trka na trhla vrata kletnih prostorov, v katerih se stiskajo družine tržaških delavcev.
Zakaj bi stanovanjsko vprašanje ne bilo rešeno tako, da bi lahko prišel dq svetlega, sončnega in zdravega stanovanja tpdi naš delavec, kj vendar s svojim neumornim delom največ prispeva k napredku k°-spodarslva na našem ozemlju? Zakaj bi takega stanovanja ne mogel doseči samo zato, ker zahteva zanj gospodar vsoto nič manj kot dveh, treh in celo več milijonov lir? Človeku je težko, ko opazujo, kako sc polagoma dvigajo na novo po-
v vojski, a svile je vendar | zidana poslopja, v katerih imel, neizmerno imel. Ce me je j prav gotovo ne bo prostora za ukanil? Graeca fides 1). De-1 revnejše tržaške družine, lem-spojni povem, modrejša je od Več si bodo lahko stanovanja
mene«.
U Grška zvitost.
Roka mu Je segla po novih aktih.
(Nadaljevanje sledi)
privoščili le oni, kj s tako visokimi	vsotami razpolagajo.
Kdaj bomo prisostvovali izgradnji	novih stanovanjskih
poslopij, v katerih bo prostor tudi zg tq prizadete družine?.,.
Zopet je nh vrsti problem odseka za ekonomska dela, o katerem smo še nedavno razprav. Ija.li prav v zvezi z nameravanimi odpusti večjega števila tamkaj zaposlenih delavcev. Tokrat gre za reševanje vprašanja, k; bi lahko pripomoglo k precejšnjemu izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev vseh delavcev, uslužbenih pri odseku za ekonomska dela, če bi bile seveda odgovorne oblasti pripravljene da' bi ga rešile.
Kot že znano, je Zveza Enotnih sindikatov za zidarske delavce že pred pasom poslala pd' sekq za. delo y°jaške uprave pismo, v katerem ie zaprosila za razgovor glede rešitve vprašanja odseka za ekonomska dela. Ta odsek za ekonomska dela je bil namreč ustanovljen z namenom, da bo zaposloval vse starejše in brezposelne delavce, ki bj si drugega dela ne mo-glj več pajti ter ii*P dol tako možnost zaslužka; njegova naloga je torej v glavnem bila reševati problem brezposelnosti, kj je postal za naše ozemlje že preveč pereč. Namesto pa., da bi odsek za ekonomska dela obdr. žal svojn prvotno obliko, ie postal s časom nekako normalno podjetje, ki je zahtevalo Od sypr jih ustužbencev čim več koristi, Čeprav je dobro, vedejo, da ni.mu.joi uslužbeni delavci zadostnega strokovnega znanja tei; da so. nekateri že stari in za težko delo nesposobni. Posledica tega napačnega pojmovanja je bila ta, da sp bili na dnevnem redu odpusti vseh tistih, ki niso odgovarjali zahtevam delovnih pogojev. Položaj se je ceio. tako zaostril, da so bili odpuščeni nekateri delavci celo že po nekaj dneh po sprejemu v službo, drugi zopet po nekaj tednih. Seveda se za položaj teh delavcev nihče več ni zmenil in ponovno so se vključili v veliko ((družino# brezposelnih, ki zaman čaka na novo zaposlitev.
Da bj se to vprašanje čimprej rešilo, je kot že rečeno, Zveza Enotnih sindikatov za zidarske delavce zaKtevala od odseka za delo vojaške uprave sklicanje čimprejšnjega sestanka. Na odgovor je bilo treba seveda precej časa čgkoti in še ko je prišel, je bil seveda negativen. Odsek za delo vojaške uprave je namreč sindikalni organizaciji svetoval, naj bi pričela šele s pogajanji z zainteresirano stranko in če b1 ta pogajanja ne uspela, naj bi se obrnila na urad za delp ter v
skrajnem primeru Judi na sam Odsek za delo vojaške uprave. Pa bj se po takšni poti ne prišlo nikoli do rešitve perečega vprašanja, je'bilo delavcem kof tiidi njihoviih sindikalnim pred. staynikom takoj jasno. Zato s,q tako ((reševanje« perečega vprašanja ogorčeno zavrgli ter sklepih pričeti z borbo za čimprejšnje razčiščenje zamotanega problema.
Ko so si delavci najmanj pričakovali, pa so prejel; sindikati od istega odseka za delo povabijo, da se udeležijo, seje, ki sp ja pred časom sami zahtevali. Seveda, si začudeni delavci kot tudi sindikalni predstavniki niso, znali obrazložiti tega čudnega stališča odseka za delo, ki je v tako kratkem času spremenil svoje prvotno stališče ter privolil na sestanek, o katerem še pred kratkiip ni hotel nič sli-ŠU.ti.
Tako je pač prišlo do zahtevanega sestanka, ki Pa seveda ni rešil perečega nroblema; na pjem SO namreč razpravljali samo o nekaterih stranskih problemih, reševanja glavnega se pa nisn lotih.
Da ne bi ostalo vprašanje kar tako na sredi «pota», so sindikalni predstavniki zahtevali ponovno sklicanje sestanka, na katerem bi se pa obravnaval glavni problem. Do sedaj ie Ed niso prejeli odgovora na to svojo zahtevo, zato tudi seveda ne
vemo, če bo odsek za delo privolil k ponovnemu sklicanju sestanka.
Izvedeli pa smo, da sp sindikalne organizacije med tem časom dosegle, da sq odgovorne oblasti privolile y uresničitev določil glede notranjih komisij v odseku za ekonomska dela. S tem dij bodo lahko poslovale no. tranje komisije, bodo imeli seveda predstavniki delavcev možnost nadzorovati vsak posamezni primer odpusta ter intervenirati pri vodstvu podjetja.
Sicer je to dokaj skromen u-speh, vendar imajo predstavniki delavcev vsaj možnost izpre-go.voriti v zaščito interesov prizadetih delavcev.
Cim bi bil nov sestanek določen, bi sindikalni predstavniki seveda sprožili pereče vprašanje, ki bo, c e b; bilo rešeno, precej izboljšalo sedanje ležke raz. mere, \ katerih ke UUh£iaiP delavci, uslužbeni pri odseku za ekonomska dela.
SHI RADIO JU80SL.C0M 7*5
(Oddaja na srednjih 249 m ali 1250 fcc) SREDA 2. 11- 1949	£
la?b8;
6.30:	Jutranja
Poročila (v ital- ih '(j$
Jutranja glasba.	Čai
danski koncert: Lia^?v Tja# kovski. 12.30: Skladbe j;'a 12.45:	Poročila tv ‘ {o0jst
slov.)) 13.15: Igra saŽ,aSrf Srečko Dražil -13-30- ootiabb medigra. 13.45: pregled (v slov.)- U. pjšh zabavni orkester ,r5 ti,ka ‘b ljana. 14.30: Pregledl> - 1?J. poročila (v ital in slo ■ p, Politična ura: Res?i... glasb3; goslaviji- 17.45:
18.15: Komorna giair 'siori Radijski obzornik ”J ((Palestina«. 19.00:	parsil9^
Wagnerjevi operi	j f
19.15:	Poročila tv ■
slov-)- 19-45: Poidjg-' Sin|
«Tine Rožanc«.	»
kalna ura (v
mospevi za glas	t0 ft
20.30: Igra (v hal-)-.OAm®* sna glasba. 21.30^ S n-a #■ glasba. 22.00: Iz	ŽSil
gosi. narodov (v slp^1 Skladbe za čelo
IR.
22.40: Večerne meloŽhfjM' j?'
(v iCtm
Zadnja poročila slov.). 23.15: 15 m«
fflit
«učežen
P.OSSETTI. 16.15: barvani film. DanlU EXCELSIOR. 16.00:
D’Arc», Ingrid Brig«1*./* FENICE. 16.00	«Z'3ta.„
3 9
C. Boyer. O. de
FILODRAMMATICO. tfC'
«Jchnny Belinda«,
ADUA. 15.00: «Birka in ((Lepotica in raz j(f{ j ALABARDA. 14.00: “Mptf '' kopališču«, Ester "
V
Nesreča upokojenca
Daaies zjutraj ob 9.30 se je zatekel v glavno bolnico 75-letni upokojenec Franc Fisco iz ul. Apipri 4. Ponesrečenec je izjavil, da je zaradi nenadne slabosti padel na tla. Pri padcu si je zlomil desno piščal. Po sodbi zdravnikov bo ozdravel V 60 dneh.
Custerja«, P . raK? «Letf*e
otta-
Red Skelton.
ARMONIA. 13.45: nerala AZZURRO.’ 16.00: te«,
BELVEDERE.
prihaja«, Cooper, 1!(i
GARIBALDI. 13.00: čaka«, Gene Ticrnri'
i9
Gianni in Pi"1-	„„
15.30:
IDEALE. 15.00:	«cr?‘
Sabu. Film v barv ‘ .^01 IMPERO. 15.00:	»N3.,-	P«'1'
bom tvoja#, B. Gra ’ ih# ITALIA. 16.00: ((Salo«16 ’ ne De Carlo.	%
KINO OB MORJE- jeJi rt5 genda sibirske zelb barvani film.	gg
MARCONI. 15.00: morje#, Douglas
MASSIMO. 16.00: morjih#, C.
NOVO CINE. 15.00
Hari
Gable, J' h„v3l(®
:’ ((Ma^pin1
barVgR ii bandita Jesseja#, B ^ ga 1
ODEON. 16.00:	,<ze!!f.ard- v
ugonobila#, S. HaJ sej«.
p01
u *ri'
SAVONA. 15.30:
raja« (Nedovršena!,
VENEZIA. ((Križar)!3 WilcoxOn, L-
RADIO. 16.00: Peti plici«, Pefore.
VIALE. 14.3Q:	t'«11!
VunS' sčevaie<l
4
Sl
i
elita Jessi.ia» barvani filnr.'. VITTORIA. 14.30:
Henri
»Madon?
mik lun«, P. Calvtfh ' ^
rt, Gr3rt
VENETO
dPiSl
purbin
VITTORIO	I
((Cilj je Burma#.
KINO V SKEDNJV-
itH*
veter#, D. um-- ((Clli KINO NA OPClNA •
zvonovi#.
T"'
—rvr-
i. ! ■ : 1;'; M
: KOPER:
RAZSTAVA GOSPODARSKE DELAVNOST!
jugoslovanske cone Tržaškega oženili8
Podaljšana do vključno četrtka 3. nos?ettl^
ISTRSKI
POMEMBEN KAZENSKI PROCES V KOPRU
Posledice brezvestnega vidalijevsho
kominformističnega hujskanja
DNE V NIK| Uodstva v Buiščini nadaljuje
e praslovoEjnim delani
Jjbj v četrtek 3. novembra JtŠi ljudskim okrožnim sp. te® v Kopru glavna razpia-zadevi proti Te 1 feainandu, poseslniuu .^ov št. 21, in proti Ber-, l^Vatoreju, kmetu od U,om 97.
,%ko je predvstm obto-je 6. junija 1949 v Po-v_ gostilni in pris t sti j. v kmetov z name..o,m, B?e vrš.la nasilja proti ob-fi Oblasti m njeni pravni BtV
W, pozival kmete in po-2 njimi organizi»ati ob-[Rwpr, s tem da ie dejal: v Koper na protest-■^ovanje ter odstraniti like iz uradov, sed^ ..,^e je treba razru|iti, cJk Mre/var iaio kmetom, k|5jilr samo izkoriščajo; ijfpje napraviti novo voj-10 z vilami. Vezane cej
»■J5 z vilami. Vezane cepe lilNvilno postavljene.
jw® bomo šli v Koper in ■*Pi vojno z onimi, ki nas
Kf
,seaio; na oblasti so sami Jz’ bi grabijo naše Pit*
1? skušal na lažen S »tezah, da je res obubožaj za kmeta v riaM obstoječe oblasti in gb?8yne ureditve
ter ng-«Bo treba udariti 3 in kosami po onih, ki ffl^vajp v Kopru v Doggia IH klina i	«Mni.
treba napraviti kmečki ker krnet se mora ES Proti izkoriščanju po St Vsi kmetje se morajo Fte organizirati ter zrn jjjbrttge. Potrebno bi bilo ijsi 8by kmečki odbor, ki interese kmetov«, ter *w*fat ponovil; «Ena no\a 7 bila zelo nujna, ker W prinesla tega, kar je
™eakovati.«
P firitrclitev nekaterih kme-7 bj bilo potrebno skli-toččki sestanek, je pre-jurkso on, kot tudi soob-Bertok, da bo obvestil S? 0 kameravanenl sestan-^5.r je deloma tudi storil, drugi dan ob določe-S8« prišlo na določeni 5‘bližno 20 kmetov z na-da bi se udeležili se-ki sta ga organizirala a. Sestanek Pa Se za-fravočasne intervencije llU vršil.
^ Bertok Pa je ob ’ ah z namenom, da s Tedeškom poskušati oboroženi upor i oblasti in njeni feditvi, čim ie Tede-E y zbrano družbo jju banrenoma sam nape-Hsj.Voi'e na prenizke ce-Sj/^ja, in s tem da je % C K Prodal nekaj krom. pi x A je dobil zanj ko-r^Vai r Vina. Pri tem je Sbjj 1 besedam Tedeška ter ’ da bo tret>a napra-% u 2 vilami n kosami
I 'emreltoč: l<Cim vea nas
il ^ lepše bomo opra-
K« d«
bo zaradi tega pez 15 dnj propadel; vso polento, ki jo je pojedel naš kmet, bi mu vrgel v nas.« Na račun generalisima Stalina pa je dejal; ((Tudi on bo čez epo leto odstranjen, tako da nam ostane samo Lenin.«
Qb isti priliki je še izjavil: uKaj? To. je ljudska oblast, ki izkorišča človeka po človeku?« In še. da so vezane cene prenizke, da je kmet izkoriščan, da je suženj še bolj kot pod fašistično Italijo. Enake besede je ponavljal še Halj časa in zelo glasno.
S tem je z namenom, da bi škodil ugledu predstavnika FL RJ in ZSSR, ta javno klevetal Pgav tako je z namenom, da bi škodil ugledu in predpisu ljud ske oblasti to klevetal in j: skušal prikazati v napačni luči
Končno je Tedeška zakrivil še to, da je imel od maja 1945 puško «Mauser» in 18 nabojev za to puško ter 8 nahojev za italijansko puško. S tem v zvezi je izjavil, da bo rabila za prihodnjo vojno. Isto tako je imel 18 kosov dinamita, ne da bj vse to prijavil oblastem, kot je bil dolžan.
V svoji utemeljitvi navaja obtožnica, da sta bila oba obtoženca med narodno-osvobodil-no vojno, skrivača. Bertok se je skrival celo po Trstu. Tedaj, ko bj bila treba nekaj dati in nekaj žrtvovati za ustanovitev in pridobitev ljudske oblasti sta se onadva skrivala in odtegovala mobilizaciji.
Po končani vojni sta stopila v stik z ljudsko oblastjo, ki je uspeh številnih žrtev delovnega ljudstva. Danes pa, ko stoji ta ljudska oblast, za katero nista obtoženca nič žrtvovala, že na trdni podlagi, bi obtoženca tej oblasti rada izpodkopala tla da bj se zrušila. To je za njiju lahka stvar, saj njiju nič ne stane. S tem sta oba dokazala da ju je smatrati Za zelo, nevarna za družbo.
Posebno pa je značilna naslednja okolnost: Takoj po objavi resolucije Informbiioja je obtoženi Tedeško zapustil na predne in demokratične organizacije ter krenil sam na svojo pot ter potegnil kasneje za seboj tudi soobtoženca Bertoka. Tedeško je začel zahajali v gostilno na «Bivio», kamor so prihajali mnogi Tržačani ter vzdrževal z njimi, sti'---o. in začel kasneje sam pogostoma zahajati v Trst.
To njegovo obnašanje ni o-stalo dolgo brez ciljev. Začel je nagovarjati kmete »rotj ljudski oblasti in nje.nj pravni ureditvi. Poskušal je vplivati celo n» tajnika krajevnega LO, da bi zapustil svoje mesto na vasi in si izbral drugo pot. Pri tejn delovanju je obtoženi Bertok pomagal Tedešku.
Očitno je — navaja obtožnica, — da je Vidalijčva agentura dobila dve novi žrtvi. V
deluje v korist kmeta, kot so se nekoč borili goriški in tolminski puntarji proti izkoriščanju surovih in krutih grofov.
V današnjem primeru — tako zaključuje obtožba — se je zopet izrazito pokazalo, kakšni šo uspehi Vidalijgvih kominformistov. Kljub temu da že več kot eno, leto hujskajo in klevetajo, niso uspeli organizirati nikakega upora in to ravno zato, ker naše ljudstvo v ogromni večini dobro razume, kaj ie ljudska oblast in ker se je tudi v ogromni večini za to oblast borilo. Zato, zepet dobro razume, kaj pomeni danes
ko.minformizem.
Uspehi te revizionistične organizacije so pač le toliki, da so nekateri zaslepljenci zabredli in postali pred ljudsko oblastjo po njenih zakonih kaznivi. Med te zaslepljence pr šte-vanio tudi oba zgoraj imenovana obtoženca. Njihova slaba nagnjenja so iu privedla tako daleč, da sta se ukvarjala z raznimi poškusi na škodo ljudske oblasti in skupnosti. Zaradi tega besta morala pač dajati jutri pred ljudskim okrožnim sodiščem točen odgovor.
O poteku procesa bojno še poročali.
Koper
Oživitev delovanja
italijanskega kulturnega krožka
Italijanski kulturni krožek v Kcpru je po precejšnjem mrtvi, lu postal zopet aktiven in vse kaže, da bo njegovo delovanje v prihodnje plodonosno.
Krožek je napravil načrt kulturnih in športnih nastopov in prireditev y sezoni 1949-50 Predvsem bo ustanovil ncve vrste za košarko, in sicer za ženske in moške, že prihodnji teden pa bo otvoril svoje delovanje s tekmo v igri namiznega tenisa. V novembru bo ot-vorjen tečaj za športne sodnike, prav tako y novembru pa bo pričel krožek z dramskimi prireditvami. Noyo dramsko družino bo yodil za prosvetno delo neutrudljivi Lanza Franc, ki se je že do sedaj izkazal ob raznih prilikah. Italijanski kulturni krožek bo organiziral za svoje člane tudi plesne prire-
ditve, ki bodo ob sobotah in nedeljah.
V tem oziru imajo poleg že imenovane tov, Lanze, ki vodi dramski odsek, za razvoj krožka zasluge še njegov predsednik Pizzarello Libero in Val-pato Ciino, ki bo odgovoren za razvoj športa.
Vozni red avtobusov na progi Koper -Irst
ODHODI IZ KOPHA: ob 7. in ob 11. uri, s KRIŽIŠČA PRI DEKANIH ob 7.15 in ob 11.15; PRIHODI V TRST ob 8. ob 12. uri.
ODHODI IZ TRSTA: ob 15. iu ob 18. uri, s križišča pri Dekanih ob 13.45 in 18.45; PRIHODI V KOPER ob 16. in 19. uri.
Avtobusi imajo v Kopru zvezo v Portorož, Buje, Novi grad, Umag in Grožnjam
II. kongres KP STO-ja je bil prepeljati nad 1Q0 m kamna,
85 m zemlje in 87 m grušča.
V nadaljnjem tednu od 18. do 25. oktobra je bilo prostovoljno delo živahno zlasti v sektorjih Brtauigle, Marušičev, Materade in nekaj manj v Novem gradu ter Bujah. V momjanskem sektorju jg samo. baza Skoru|ice dala 650 delovnih ur, baza Ku-čibreg pa kljub svojemu majhnemu številu prebivalstva razmeroma visoko štčvilo 1260 delovnih ur. Lahko rečemo, da je v Kučjbregu sodelovalo, pri prostovoljnem delu vse prebivalstvo.
Čeprav manjkajo še podatki o izvršenem prostovoljnem delu v Umagu in nekaterih drugih krajih, pričakujemo, da bodo s pravilno razdelitvijo dela in z večjo udeležbo y nekaterih sektorjih prevzete obveze in predvideni delovni načrti y vsakem oziru izpolnjeni. ,
še v teku, ko so množične organizacije v Bujščini zbrale, in tekmovanje na čast temu kongresu se je komaj zaključilo, ko so množične organizacije v Bujščini zbrale nove sile, da dokončajo dela, ki so predvidena v letošnjem delovnem načrtu. S tem so naši prostovoljci spolnili zopet samo sklep, ki ga je sprejel partijski kongres in tako pokazali svoje vedno pripravljenost za obče koristi ljudstva ter svojo disciplino.
Že prvi teden po začetku, kongresa od 10. do 17. oktobra je v bujskem okraju sodelovalo pri prostovoljnem delu nadaljnjih 522 članov množičnih organizacij, ki so na raznih objektih kakor pri gradnjah zadružnih domov, popravljanju cest, melioracijah itd. izvršili nič manj kot 3-474 delovne ure. Z nadaljnjo pomočjo 15 vozov, s katerimi zq vozili 164 ur, so
j llmag
Dela uri gradi vinske kleli vidi napreiiuieio
Mesto Umag tma s svojo lepo lego ob morju tudi važno gospodarsko funkcijo za svp.je zaledje. To velja zlasti še glede vinogradništva. Zato je bila
pravilna zamisel ljudske oblasti, ki je sklenila zgraditi v našem mestu obsežno vinsko klet.
V tej kleti bo prostora za 279 vagonov vinske kapljice. Vsega skupaj bo zgrajenih 40 velikih kadi. Do sedaj so naši zidarji s hvale vredno požrtvovalnostjo dokončali že 8 kadi, toda vsa dela So po načrtu preračunana na 6 mesecev. Gradnja kleti je poverjena stavbenemu podjetju «Volcsko» in dela, kakor smo že pripomnili, ugodno napredujejo. Do sedaj je bilo odlikovanih 10 delavcev, 16 delavcev je prejelo pohvalo, tov. Campagnola Guido iz Trevisa pa je bil razglašen za udarnika. S tem je tudi sindikalna podružnica imenovanega podjetja dokazala svojo ustvarjajočo delavnost in smisel za splošno dobrobit.
Mi umik za javne obrale
Kvestor goriške Pokrajine je na podlagi zakona z dne 28. 6. 1931, odobrenem dne C. maja 1940, odredil za javne obrate v goriški pokrajini od 1. novembra letos do 14. maja 1950. sledeči urnik:
Vsi javni obrati v mestu in pokrajini se bodo odpirali ob 6. uri. Javni obrati v Gorici, Gradežu in v vseh centrih pokrajine z nad 10.000 prebival-
y se bodo zapirali ob 24. uri.
V drugih občinah in vaseh pa ob 23. uri. Qostilne, gostilne s, kuhinjo, krčme in osmice v Gorici, Gradežu in drugih centrih z nad. 10.000 prebivalcev se bodo zapirale ob 23. uri.
V drugih občinah in vaseh pa ob 22. Uri.
Ob isti uri se bodo zapirali tudi vsi zabavni krožki (EN-AL, ACLI) razen ob sobotah, ko bodo lahko zaprli y Gorici in drugih centrih z vgč kot 10.000 prebivalci ob 24. uri in drugod Ba ob 23.
Lokale, kjer predajajo izključno alkoholne pijače, bodo odpirali Qb 10. uri irj zapirali ob 22.
GORIŠKI DNEVNI
Počastili SO naše padle hnrre Ztonanje sintlikalBili zvezvUraiisKi
Zavedne žene so okrasile partizanske grobove - Poklonitev venca naših množičnih organizacij - Lepa spominska svečanost pri spomeniku in na pokopališču v Pevmi
m
ejv, .“Pcrnem sestanku m Sl b-J^Vil: ((Ferdo bo ob-PofI cesto, jaz pa
(h.;‘°.»
0 je z opisanim dejali n organizirati ob-?°r ter tako ogroziti ELtUast, pridobitev na-lne vojne in nje-Ter areditev. Bertok Pa B iv^U vsestran?ko po-S Kj0 Poskusu organiziranja . ficvJ'1' s tem da jc glasno k besedam soobtožen-
V* Sr, 7r*5e UO.U1U “* današnjem primeru je dopri-3 'rIjei jg tudi nalogo, nesen zopet dokaz, kakšnj so Ji j^bl&gai Tedešku obve- cilji in nameni Kominforma e kmete ° ngrne- ter kakšni so uspehi te organizacije. Glede cene B lahko opazimo, da današnji komin-formisti pod vodstvom V dalija in njegove revizionistične agenture, stremijo za tem, da bi strmoglavili ljudsko oblast V con; B in njene predstavnike ter njeno pravno ureditev, ki bi bile v tem primeru ljudske zadruge.
Pod krinko, internacionaliz-ma kujejo vse te načrte. Med našimi krneti iščejo najbolj šibke, pač take. ki se dajo zasler piti, ki vidijo pod vplivom te agenture čVbo za belo. Take ljudi potem naščuvajo proti ljudski oblasti.
Ti internaeianalisti so tako daleč zabredli." da skušajo da---.c.	w	nes celo ponovno organizirati
.ter na račun notranji upor kmetov, ki naj "Ilike .. dejal: ((To je ti- 1 bi se borili proti ljudski pbla-‘Orišča ljudstvo, ki pa 1 sli, ki je zares ljudska m zares
V*
celQ
EPrejel važne na-
P"
. ®a je Tedeško obto-
I? v p®, junija t.
1. isto
LStr^ih v gostilni in Ejlitj sl' več oseb pokazal ‘“fršaia Tita in geneza, 8ta];-,..
Streljal je na ptiče
pa je zadel dva človeka
Večkrat smo Že čitali v humorističnih časopisih, kako razni neizkušeni nedeljski lovci kupijo zajca ali raco v trgovini z divjačino, ker sami niso zmožni ničesar ustreliti. V nedeljo pa se je blizu Tržiča dogodil še bolj nenavaden primer lovske nespretnosti, kq ie tak improviziran nedeljski lovec streljal za ptiči in zadel dva človeka, čeprav nis.ta letela po, zraku, ampak Čisto normalno hodila po zenalji.
V nedeljo okrog 13,30. se je 541etni Amedej Assandri iz Trsta odpravil, da poskusi svojo lovsko srečo na nekem hribu blizu Vermigliana. Po dolgem iskanju divjačine je končno zagledal nekaj ptičev, ki sp se pokazali na obzorju. Brž je nameril svojo dvocevko in sprožil. Namesto, ptičev, ki so nemotno odleteli dalie, pa se je začulo izza bližnjega grma stokanje in klicanje na pomoč. Nespretni lovec je namreč nay mesto ptičev zadel s šibrami 421etnega Alojzija Lenardona in 411etnega mehanika Marcela Soranzi, ki sta rta svojo nesrečo ravno takrat šla mimo proti svojemu domu.
Takoj so poklicali rešilni voz in ju odpeljali v bolnico v Tržiču. henardon je bil zadet v levo stegno in tudi Soranzip je odnesel več ran na levi nog> in na levi roki. Po prvem pre gledu so zdravniki ugotovili, da bosta morala ostati na zdravljenju okrog mesec dni Nespretnega lovca, ki je imel sicer v redu orežni list in druge dokumente, pa sa prijavili orožnikom, ki so mu zaplenili puško in streljivo ter mu odvzeli tudi lovsko dovoljenje.
Včeraj se ie vse goriško, ljudstvo zbralo na pokopališču ob grobovih svojcev, ki so jih za ta praznik dragih pokojnikov lepo očistili in okrasili s cvetjem. Lepo jesensko vreme je temu še pripomoglo in tako dopoldne, kakor popoldne se je pomikala živa reka ljudi zlasti proti mirenskemu pokopališču.
Nedaleč od vhoda, na desni strani, je največja skupina partizanskih grobov iz narodno osvobodilne borbe. Taki grobovi so posejani tudi po drugih odsekih pokopališča. Naše žene, zlasti one iz $tandreža, so te grobove nalih junakov lepo očistile in okrasile ? cvetjem. Y sredi največje skupine, teh gro-. bov so naše množične orsžni-. zacije, ki so včlanjene v DFS že zjutraj položile lep venec s slovenskim napisom, ki izraža hvaležnost padlim borcem. Tudi drugod po pokopališču so svojci ,znanci, zlasti pg naše marljive žene lepo uredile grobove padlih borcev in talcev, ter se tako oddolžile njihovemu spominu. Na nasprotnem koncu pokopališča, komaj nekaj metrov od nove državne meje, stoji osamljen grob gori-škega prirodoslovca in pisatelja Frana Erjavca. Tudi ta grob so na;le hvaležne roke našega ljudstva in ga okrasile s svežim jesenskim cvetjem. Tudi on ni pozabljen.
Najlepša pa je bila proslava v Pevmi, kjer so se bivši partizani pripravljali nanjo že več dni. Ob 10 dopoldne so imeli skupno mašo v domači cerkvi. Pri tej priliki se je g. Župnik v svojem nagovoru spomnil živih in mrtvih partizanov. Po maši so se zbrali v prosvetni dvorani, od koder so Vs; skupaj šli pred spomenik padlih borcev, kjer so položili lep spominski venec.
Od spomenika se je potem razyil veličasten sprevod na po, kopališče. Na čelu so šli bivši partizani z vencem za padle tovariše iz Pevme, Oslavja i.n St. Mavra. Za njimi so šli sorodniki in prijatelji pokojnikov ter vse ljudstvo.
Ze prejšnjo nedeljo so partizani lepo, očistili in okrasili grobove padlih tovarišev, sedaj pa se je zgrnila okoli skupnega groha vsa množica, medtem ko so bivši borci položili na sredo svoj venec. Clan pokrajinskega odhora primorskih partizanov je po položitvi venca imel kratek nagovor, v katerem je povedal naslednje:
«Drag j tovariši! Slovenski narod se s spoštovanjem in naj. večjo hvaležnostjo spominja
danes vseh padlih borcev in drugih žrtev, ki so dali svoja mlada življenja za boljšo bodočnost vsega človeštva.
Neizmerne so bile žrtve slovenskega naroda in prav gotovo ni med nami nikogar, ki bi ne dal v tej borbj svojega prispevka. Koliko je bilo samo-odpovedi in junaštva.
Vendar je vse to kar smo dali mi le maienkos,t v primeru s tem, kar sp dali tisti junaki, katerim prinašamo danes
skromen spominski venec. 2iv- | bo odpravljeno s sveta sovra ljenje vsakega izmed njih je I štvo m se bo naselil v člove-
bila dramatična povest o borbi za svobodo, k; se je zanje končala z junaško smrtjo. Ža našo svobodo in za svobodo vsega človeštva so dali oni vse — dali so svoje mlado življenje.
S spoštovanjem in ponosom se danes spominjamo njihove žrtve in obljubljamo, da bomo zvesto izvrševali njihovo oporoko, dokler ne bo za človeštvo nastopil oni srečni dan, ko
ških srcih mir — ki bi prinesel pravico in svobodo vsemu delovnemu ljudstvu. Slava padlim junakom!«
Po govoru so se ljudje razšli. Vsa svečanost je potekla v miru in v najlepšem redu ter so naši borci ponovno pokazali, da je v njih še vedno živ čut discipline in da se tudi zavedajo, zakaj so se borili in zakaj so padli njihovi tovariši.
Nad 200 delegatov je poslušalo razlago o gospodarskem načrtu Splošne državne zveze dela
Gospodarsko In kulturno življenje v Manjšinske pravice tam In pri nas
coni B -v Gorici
Glos o gospodarski razstavi cone B v Kopra je prišel tudi med nas na Goriško in zato se je preteklo nedeljo odpravila skupina ljudi ig mesta in bližnje okolice na izlet v Koper, da bi poleg razstave videli na lastne oči tudi, kaka žive tam ljudje. Radovedni smo bili, kaj je resnica od tega, kar piše razno časopisje, ki kar tekmuje v obrekovanju bodisi nove Jugoslavije same, kakor tud i ljudske oblasti v coni B.
Ze takpj, ko smo se prepeljali z ladjo iz Trsto v koprska pristanišče, smo opazili, da vsi, zaščitniki obvladajo italijanski jezik in da. mnogi med njimi, govore samo v italijanščini-Takoj smo se spomnili na našo Gorico in na način, kako pri nos rešujejo dvojezičnost s pljuvanjem in pretepanjem Slovencev, obenem pa bi nam radi natvezli, da so Italijani v coni B zatirani in prikrajšani za svoje najelementarnejše kulturne pravice. Mj smo se lahko prepričali o nasprotnem, saj so povsod lahko govorili ne moteno v svojem jeziku in jim. Pri tem nihče ni niti najmanj oporekal.
iva .razstavnem prostoru smo si z zanimanjem ogledati razne paviljone. Kmete je zanimala živinoreja, kjer so bile pri-kazane razne pasme go,veje živine, prašičev in perutnine. Gostilničarji so se zanimali za rujno vince vseh vrst, nekatere tovarišice se pa niso mogle načudit i lepi povrtnini, med katero je bila tudi pesa, ki je tehtala 12 kg i.n so jp pridelali v kmečki obdelovalni zadrugi v. Bujah, Razstavni prostori sp bili lepo razdeljeni, zračni in veliki in številno blago je bilo
okusno in pregledno razstavljeno. Z zanimanjem smo si ogledovali tudi slike in grafikone, ki so prikazovali gospodarski razvoj cone B, predvsem pa naglo naraščanje in napredovanje kmečkih, obdelovalnih zadrug, katere so imele tudi najlepše pridelke na razstavi. Z zanimanjem smo o-pazovali tudi razstavljene predmete male obrti, zlasti opremo za konje, in pohištvo, ki ga n. pr. podjetje «STIL» izdeluje že v serijah ter je izdelano po najmodernejših vzrocih.
Izven paviljonov je bila urejena restavracija, kjer smo si lahko prav pošteno privezali dušo s pijačo In, Prigrizom. Povsod je vladalo veselo razpoloženje in kmalu, smo dobili občutek, da smo «.d.oma», med svojimi ljudmi, kjer se lahke brez skrbi sprostiš in poveš, kar imaš na srcu ne da bi te kdo zato preganjal.
Ogledali smo M tudi Koper, ki je sicer majhno mestece, a tako, čisto, Icakpr menda še ni bilo od svojega obstoja. Nekateri izmed tovarišev sp obiskali tu.di, zloglasne kbprske zapore, kjer so mnogi izmed njih morati presedeti dolge mesece. No, mračnih zidov ni več in na ruševinah starega zapora gradijo sedaj dve lepi nopi šoli Od katerih, bo ena za slovensko, druga pa za italijans!;o mladino. Med ogledovanjem gradbišča pa je eden izmed tovarišev le nekaj iztaknil in po natančnejšem ogledu vzkliknil: «Qh, en kanton, moje celice je pej še pokonci.'«
Se marsikaj bj si radi ogledali, med drugim tudi lepo športno igrišče zunaj mesta in pa osuševalne naprave v okoli-
ci. Vendar je dan kratek in čas strogo odmerjen. Po dobrem in obilnem kosilu smo se z avtobusom odpeljali v Izolo Po lepi cesti, ki pelje tik ob morju. Svojemu razpoloženju smo dali duška v pesmi, ki nam je privrela iz srca. V Izoli smo se ustavili v prostorih tovarne Arrigoni, kjer imajo delavci lepo. urejeno igrišče za balincanje, bar, dvorano za zborovanja in prireditve itd. Vse to j.e njihova last. Kakor povsod drugod smo tudi v Izoli takoj videli velik napredek tukajšnjega gospodarstva. V mislih smo ga primerjali z razmerami pri nas, kjer imamo toliko brezposelnih, ki trepetajo, kaj bo pozimi.
Kmalu po 15. uri so igralci Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta v tovarniški dvorani predvajali Goldonijevo ((Mirandolinp«, ki nam je zelo ugajala in marsikateri Goričan se je prav od srca nasmejal. Igra je bila res lepo podana in 'prijetno nam je donela z odra lepa slovenska govorica.
Neradi, in s težkim srcem smo se poslovili od Kopra in njegovih prijaznih prebivalcev. Zvečer smo se vračali proti domu z zavestjo, da tam v resnici prebiva narod, ki si z delom ustvarja boljšo bodočnost ter se spominja tudi nas, ki živimo izven svobodne domovine ter nas vedno rad sprejme v svojo sredo. Pri tem mi prihaja na misel, kar je dejal starejši kmet na povratku na ladji: «Pravijo to in ono a zatiranju in preganjanju v coni B. Mi gorišk’ Slovenci bi bili zadovoljni, da bi nam dovolili tiste pravice, ki jih imajo Italijani v teh krajih».
Preteklo nedeljo je bil v | Gradiški v dvorani Bergamas prvi kongres sindikalnih zvez, ki so včlanjene v enotni Delavski zbornici naše pokrajine. Prisotno je bilo preko 200 delegatov. Pokrajinski tajnik Trip-pi ie podrobno in izčrpno obrazložil gospodarski načrt, ki je bil predložen na državnem kongresu Splošne državne zve ze dela (Cpllb). Tej obrazložitvi je sledila živahna debata, ki je pokazala veliko zanimanje za sindikalno delovanje in zanimanje za delovanje sindikalnih zvez v goriški pokrajini.
Na koncu zborovanja je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija, ki vsebuje yse delo in sklepe tega zborovanja:
((Glavpi svet sindikalnih e-nolnih zvez goriške pokrajine se je zbral dne 30. oktobra 1949 v Gradiški, da bi proučil sklepe drugega kongresa Delavske zbornice. Ta svet izraža svoje zadovoljstvo zaradi zrna. ge enotnih sil dela in zaradi izdelave načrta Delavske zbornice za gospodarsko politiko, ki je mogočen dokaz zmožnosti vodstva delavskega razreda. Prav teko odobrava pripravo propagande v širokem merilu ki naj bi prišla v vsako občino in med vge plasti prebivalstva ter ga mobilizirala. Obenem priznava nujno potrebo, da se izvedejo sklepi glede organizacije. kot sq bili sprejeti na II- kongresu Delavske zbornice in na II. kongresu Splošne državne zveze dela ter odobrava tudi načrt za članske izkaznice za članske izkaznice za leto 1950.
Glavni svet se kot višji sindikalni organ zavezuje, da bo v praksi izvedel svoje današnje sklepe z oziram na obravnavane probleme glede sindikalne politike, organizacije in poslovanja. Prav tako bo pripravil vse sindikalne ustanove do tiste splošne zmožnosti in prpol-nosti, ki je že v preteklosti vedpo predstavljala, ponos in moč goriških delavcev. Na ta način bomo ustvarili nršemu delavskemu razredu potrebne pogoje za skupno borbo z de-lavfci po ostalih pokrajinah, države, do končne zmage nad kapitalizmom.
Glavni svet sindikalnih zvez vabi vse delavce n-še pokrajine, da se složno, in zaupno strnejo okrog splošne državne zveze v borbi do zmage dela za svobodo in za mir«.
II« pui.l«,
, P p slabi družbi rada glava boli Tako pravi naš slovenski pregovor. Kadar pa je po-
leg tega še ponedeljek in so prejšnji dan začeli točiti no-'vo vino, bomo brž razumeli, kako je mogel nadobudni kronist v zadnjem (ril Lunedin zapisati toliko klobasanj. Naj navedemo nekatere:
«Kar se tiče slovenskih šol smo čuli, da bi predstavniki Slovanov radi dal i em izmed njih ime tistega duhovnika Gregorčiča, ki je sanjal, da bo prišel do Jadranskega morja plavajoč v italijanski krvi.s
In potem druga:
uKaj čaka občina, da ne da brco o zadek tistim, ki dajejo podobne predloge ra preimc-hovanje šol In kaj čaka država, da ne zapre vsaj dve tretjini nadštev 'Inih slovenskih šol, ter vrne poslopja italijanskim šolam, katere jih tako nujno potrebujejo za svoje redno poslovanje ravno sedaj, ko tako primanjkuje učilni c.»
Če se ne motimo meni kronist s tem Gregorčičevo pesem «Soči», kjer pravi pesnik, da naj voda ciz bregov izstopi in tujce, zemlje lačne, utopi.« Če se Pri tem čuti prizadete-
Ifhtte In
(Piiimibki dim mik /
ga tudi Lunedijev kronist, potem spada tudi on med zemlje lačne tujce in s tem potrjuje naše mnenje o. italijanskih šovinistih, ki kjer le morejo skušajo našemu ljudstvu odvzeti še tisto malo kulturnih pravic, ki so mu še ostale.
Se bolj nazorno prikazuje to resnico drugi primer. Mi bi mu radi Pojasnili, da so te in še marsikatere druge šole sezidali slovenski kmetje in delavci s svojimi lastnimi žulji ter imajo zato polno pravico, da v njih poučujejo nji,nove lastne otroke. Prav tako imajo pravico, da zahtevajo za svoje šole tista imena, ki so jih postavili ob nj.hovi ustanovitvi in katera je potem fašizem nasilno spremenil. Vsekakor pa bi bila najbolj potrebna ena šola za kronista samega, da bi se v njej malo bolje naučil spoznavati slovstvo goriških Slovencev in da bi dobil tam tudi najosnovnejše pojme iz zgodovine naše dežele, kar mu prav gotovo ne bo škodilo in mu bo obenem prihranilo, da v bodoče ne bo kvasil več takih neumnosti.
Niji*ljS!oL‘a sta v današnji t?*i 0,e!o Primerna. Samo ®<u jQIi sebe, pa boš vi-‘mm prao. En pri-
V
stezah Istre, jeVse Ž‘M>. Tam v Se-,0e*Podarska razstu-ir!#.	hozifa	detouno
tfAje J,iciKe in sj oglejte ‘ ra*cpj«. In ljudje d“ fousod:	od naj-
it bcjjjj ° najstarejših, iz V!fy(i«ila ZasVlkob, Sloven-VA , rt,n. Hroati, delavci, iA, 2Ui,niki in neza-'4 %iki	t'n.Wki, tehni-
radoredmzi. S lUe0(( n<l ra:stuoi, polno Privlačnega,
^ Ssnq,a' KOt ’!C ■ ki '(ni l	razstave,
Ni* Velika ccntra‘
deloi)> v oljrut vse
raz-
>b(, , k najde na J dobrn >l ®u°je delo« —
iNi11 °tv0r?°'’edai tov■ B,‘l"
!k l%kVai len.em govoru.
k*
iz C. krezdelec. ko nJeoBra?'tave ugotav-ki tako. rad po-
bV “401’	■	tako.	rad
Sik0 iisfn -I®! uiente«
N. ^ Sutegio «0 santa
b„n
^t(i0 r.es ni na rrlzsta-tu pot, ki jo
ItSu °°snoaStrs,C0 liudst"° ijš ^ rbj / arsko — izgra
» >0rbt , a nt*&rein POt’ ki h’ tpe' '■o>i ir .ns Po ravnem, težave. Ten težav
pa se istrsko, ljudstvo, ne stra-Š2, ko na razstavi pregleduje razstavljene pridelke. Iz vsakega sadu: hruške, jabolka, grozdja, koruze, pšenice, pina, iz vsakega izdelka tovarn in grafikonov inštevilk, iz napisov po stenah, govori njihovo delo, se odražajo njihovi napori, pot, Žulji in odločna volja ~ do tu j ena etapa — katera pa kaže še naprej!
In naprej je ljudstvo Istrskega okrožja odločeno hoditi pod vodstvom svoje Partij0 in ljud ske oblasti.
Burja govori
Listi brajde po vinogradih so že porumeli. Vinogradnik je znora vzel škarje v roka in obrezuje mladike ter tako pripravlja trto, da bo ze sedaj *— vedela — kako in kje naj nastavi brste za prihodnje grozde. Po mestnih vrtovih prav tako odpada listje, katerega prenaša burja v vrtincih iz ene ulice v drugo. Pometači se jezijo ker nimajo minute počitka.’ Borba je med njihnun metlo in bar jo. Oba bi lada pograbila čimueč te ~ um.ra-joče poletne lepote. Na buijo se jezijo tudi tiste - pomala ne in pobarvane gospodtčhe. ki niso še nikoli šle «a udar' niško delo — Pač Pa so zamudile po cele ure pri 1rizer~ kah, da so jim v tistih svetlih električnih kotlih skuhale
P. A. OGAREV
Oh dnevu vseh mrtvih ali - v ieseni istrska uomlad
lase, same pa so si doma «po-farbalen ustnice, lica, obrvi, nohte in ne vem kaj še. Burja je tudi te objela z vso sito in se z njiioro — nadeto ((lepoto« prav po kraško poigrala Se hitreje ja odpadla kot orumenel listje. Ostala je samo tista kratka poHkana akiklicas.
4 jo je Burja prav tako — brez pgrdona dvigala nad dovoljeno višino. Prav po stari aristokratski navadi so zaklele — in si s tem pokazale, da tudi notranjost ni nič boljša in da jo niso nič PO-likale in «pofarbale». Kaj se hoče. Burja je pač vedno kra-ška burja, poštena, mrzla, in močna in ne loči — ((plemenitih« gospodičen — od drugih ljudi. Zanjo velja: Ce si močan in odporen, se poizkušaj z mano.
2e prvo uro, ko je z> pihala, nt bilo na vlicah — nobene «plemenitosti» več. — Proti večeru pa so od nekje prispeli naši udarniki z orodjem na ranah. Lica so jim žarela, v ro-
ke so malo pihali in se smeje pogovarjali: «Danes smo znova dovršili del sprejetih obvez. Jutri pa gremo zopet, da bo delo prej končano, da bodo videli tisti, ki nas obre.. -jejo, kako se gradi za boljše in lepše«. Prej kot so se razPi se je še oglasila tista borbena: «Na juriš«. Dva svetova, sem si mislil,ko sem ves zadovoljen opazoval to — staro in novo življenje. Tiste — plemenite gospodične — so si še dale kuhati čajčka z rumom, sitnarile nad svojimi mamicami in se pod debelimi odejami še prav s hlapčevskimi kletvami jezile na burjo, da jim je preprečila sestanek z oboževanim in polizanim gizdalinom.
Naši padli za veliko svobodo za veliko prihodnost
Ob sr-omeniku padlim partizanom v Strunjanu cvete rdela salvija. Kot bi rdeči plameni silili iz zemlje in objemali ’ lo kamenje, je vtis.
Kako se pas živo spominja-
mo ob vsakem svojem koraku, Ob vsakem novem napredovanju, ob vsakem, našem uspehu, Ob vsakem zadružnem domu, ob vsaki novoustanovljeni kmečki zadrugi.
Vi ste za ta dali vse svoje misli, vse svoje delo, vso cvetočo mladost vso borbenost in nazadnje še največje žrtve — vaša cvetoča življenja. In vam te velike Žrtve ni bilo žal. V vas je v zadnjem jurišu pelo in odmevalo: «Več o več, bi vam morali dati«, kot je mladi pesnik s Krasa Srečko občutno lepo Povedal. V šumenju borov prav na dan mrtvih slišimo znova te besede. Vašemu spominu — junaki — bi mi preostali morali se več dati.
Tako mlada, tako kipeča, tako življenja, suobode in in sreče željna je bila naša kri, da se zdi, kot da danes cvete v rdeči salviji ob vašem spomeniku. Ne more izginiti brez sledu, kar je bilo v vas nakopičenih velikih načrtov | za gradnjo novega sveta in
novih ljud i. Borci padli za naše današnje gradnje. Največja najbolj svetla, najbolj iskrena, najbolj poštena in resnična misel nas vseh je danes za oas. In je za vas še ta obljuba:
Delali bomo še naprej, gradili še več, še nadalje bomo tudi v nas samih r-adili — nove ljudi.
Morje, morje, morje...
Prvi občutki človeka, ki pride iz gora do morja, so neizbrisni. Ne more takoj uskladiti vse velike spremembe, ki je nastala v njegovi notranjosti. Dva elementa se borita v njegovih vtisih za obstanek: lepota gora, — lepota morja. Prvi ga vlečejo nazaj v višine, na tiste svobodno — razgledne točke, ki dvigajo duha iz tesnobnosti dolin, da se čuti skoro nevezanega na materijo — drugi pa ga privlačuje s svojo modro prostranostjo. Ce se človek sprijazni in v.skladi vse take vtise o pra-
ve tovariške odnose, tedaj nastane za njega samega in za skupnost — velik dogodek.
Kar poglejmo. V maju 1945 smo prišli z našo narodno — osoobodiino borbo tudi do morja. Kako nam je bilo v občutju je zelo težko povedati. Ce bi bil slikar, bi hotel na platno preliti vse tiste občutke, ki so nas prevzemali, ko smo no končani borbi stali na tržaškem pomolu. Da bi takrat občutili valovanje krvi po naših žilah, ki je pinta, plula kot morski valovi. Srečali smo se bili z morjem, ki nas je dolga stoletja vabilo in pričakovalo. Pozdravilo nas je z veselim pleskanjem valov:
Dobrodošli. Vendar ste prišli tudi t;i, ki imate prav tako pravico, da vozite po mojih gladinah kot ostali narodi. Sicer so vas dolgo stoletij odrivali od mojih bregoo, jaz pa sem slišalo utrip vašega srca, ki je hrepenelo sem. Culo sem celo udarce — carja tesarja, ki 4e vedel, da sem jaz — mor-
je cesta, ki povezuje vse narode sveta.
Piran .Tam ob pristanišču je lepa obnovljena zgradba: Pomorski tehnikum Nekajkrat sem že bil na obisku pri — naših bodočih kapitanih. Ko sem se prvič srečal z njimi, je znova zaplala kri po žilah Čutil sem, da s%m ž£ precej uskladil svoje občutke med goro, gozdovi in morjem. Vse se je pričelo nekako harmonično zlivati v mogočen — življenjski akord. Uresničujemo tako dolga stoletja zatirane sanje — želje: Pomorska šola gradi naše pomorščake. Zvedel sem, da jih je letos 40 več kot lani. Tudi krst so že imeti — mornarski — namreč.
Pozdravljeni, mladi, bodoči pomorščaki iz vsega velikega partizanskega občutja in zadoščenja! Med mnogimi zmagami je ta, da sem vas tu srečal — ena zelo velikih. Vi boste ponesli na naših ladjah tudi do drugih kontinentov tisto veliko in novo življenjsko stvarnost narodov Jugoslavije — stvarnost, ki ji je ime — socializem.
Globoke brazde za prihodnji kruh
Takoj ko sem onstran Dragonje, se slika spremeni V daljavi se svetlika morje in me še in še pozdravlja. Pri Kostelu je levo od ceste njiva, kjer orač počasu stopa za plugom, kate-,
rega vlečeta, dva mogočna s ca. Ustavim. Globoko v rdt zemljo rije lemež in obrc grude, ki skoro žarijo, tako rdeče. Počakam, da bo orač p šel nazaj, ker že obrača. Vi me že iz sredine njire opaz in opazujeta z debelimi in ta pohlepnimi očmi, da me pre neča. Kot bi vedela, da sede jeta pri velikem delu. Vesel orač mojega voščila za dol prihodnjo letino. Z roko j tegne preko čela, da si o tre p ki se v curku lije med braz Kako sem ob tem gibu globe občutil Župančiča... ki or ješ seješ, se z volom družno potiš Zgovoren je tovariš, ker č\ da razumem njegovo delo. ul kruh je zemlja letos«, pra Sklone se in jo zajame v pr šče ter počasi melje skozi r prte prste. Iz takega mora ra. tudi če ne bi hotelo.
Kot mornar je naš orač. b: zemlja bila tekoča, kot morje, bi se v njej umil. Ka sta si podobna: oba orjeta v i vo — mornar za svoj novi j klic, ki bo narodu prinesel več spoštovanja, orač v tu ko zadružno prihodnost, ki ljudstvu prinesla še več dobr Obeh sem bil zelo vesel, sem na povratku zaznamoval vtise, da jih oddam še napr ker ne smejo ostati zaprti. I naši (judje naj jih občutilo : sa del njihovega velikega r pora v nelahki grudnji sr< nejše bodočnosti.
primorski dnjsvmk
— 4 ca
Branko Babič
Sni	metodi
di	,,discussione"comin form ista
Abbiamo gia detto che il II. congresso del PC del TLT ha suscitato nelie masse lavora-fo rte e positiva. Nulla di st rano: il congresso ha fatto una analisi prolonda e particola-reggiata degli anni passati di lotla eroica e rivoluzionaria, comoattuta dal proleta riato triestino e dalle larghe masse popolan sotto la direzione del nostro partito, ha sottolineato le pogine luminose di guesta lotta, mostrando il suo conte-nuto di classe, cio che il Co-minform vorrebbe oggi nega-re. 11 congresso ha mostrato in modo esauriente e partico-lareggiato lo sviluppo che ha portato alla situazione attua-le, con speciale riguardo alla politica del Cominform, mostrando la prospettiva e i compiti concreti nel futuro. Nel jare guesto, esso ha ap-plicato coerentemente il metodo del socialismo scientifico, del marxismo - leninismo, os-sia ha operato con fatti, as-sodando la veri ta obbiettiva in base agli stessi. Possiamo affermare tranguillamente, che da not non c'č stato finord un congresso di partito che potesse vantare un tale livello ideologico e politico come e il caso del II. congresso del PCdel TLT. Cio e la conse-guenza di esperienze rivolu-zionaric del passato e della situazione eccezionale in cui si trova il movimento opera io <luando — di fronte alla con-fusione revisionistica ed alla politica controrivoluzionaria del Cominform — si rende ne-cessario applicare in modo chiaro e coerente la dottrina del marxismo non come dogma, ma come direttiva pcr la prassi quotidiana. Per tale ra-gione il nostro congresso ha pošto da guesto punto di vista • davanti alle masse lavoratri-ci di Trieste tutti i problemi essenziali ed urgenti della lo-ro lotta, preparando cosi le condizioni che permettono loro di tirarsi da questa diffici-le situazione attuale creata dal Cominform a sollazzo di tutta la reazione, e di indiriz-zare la loro marcia verso un avvenire migliore. II II. congresso del PC del TLT rap-presenta di fatto ung critica radicale politica ideologica della politica revisionistica e controrivoluzionaria dei co-minformisti triestini. Su gue-sta base e perd necessario ora mobilitare le piti larghe masse popolari per smascherare ed isolare definitivamente i revisionisti cominformisti dal movimento operaio classista e rivoluzionaria.
Di fronte a guesti risultati del II. congresso del PC del TLT e ovvio che i cominformisti non abbiano potuto igno-rare Tatteggiamento delle masse popolari. Per tale motivo essi sono stati costretti ascen-dere a discussione con not. Tutta la loro stampa e occu-pata in quest’ultimo tempo prevalentemente con noi; ven-vengono convocati uattivi di partito», tentando di consoli-dare in guesto modo le loro file traballanti.
Come «discutono» i vidalisti? Per oggi toccheremo solo dei metodi di guesto «discussione», del suo contenuto politico par-lercmo in un prossimo arti-colo.
Ogni uomo medio normale si attenderebbe dai cominformisti un esame obbiettivo e serio dei nostri argomenti per tentare di confvtare con con-troprove tutto il nostro argo-mento relativo alle questiom trattate dal II. congresso. Si sono appigliati essi forse a questo metodo normale e uni-camente giusto guando si vuo-le conlrobattere il punto di vista avversario? Niente af-fatto.
Prendiamo per campione il fondo di Gašperini, pubblica-to ne «11 Lavoratore» del 27 ottobre a. c. Tenta forse Gasparini di rispondere obbietti-vamente almeno ad uno solo dei nostri argomenti? No! Pre-scindendo dal fatto che non lo riteniamo capace di un tanto, egli non si sogna nemmeno che cio sarebbe un suo preci-so dovere. Ma perche affati-carsi e rompersi la testa; di-scutere con argomenti ha poi un altro lato pericoloso: potresti scivolare e perderesti cosi tutte le probabilita che qualcuno ti possa credere in-seguito. Perčič Gasparini pre-ferisce un’dltro metodo: Vin-giuria. Dal principio (Comin-ciando dallo stesso titolo) alla fine, tutto il suo articolo non e che una raccolla di ingiurie: trozkisti, venduti all’imperia-lismo, spic traditori, provo-catori, ecc. Dimostrare con argomenti la giustezza e la fondatezza di tutti guesti at-tributi che Gasparini ripete, non e compito suo. Perche af-faticarsi tanto con la dimo-strazione, se a tal fine c stato inscenato il processo di Buda■ pest, che ha approntato il re-golamento, buono per sempre, pcr tutti i tempi e per tutti i luoghi e ca si, per c ombattere nel campo spolitico ideologi-co» tutti coloro, che non ac-cettano la politica revisionistica del Cominform. Nella discussione con noi nessuno e tenuto g uinti a ponderare quello che dira e come contro-battera i nostri argomenti, ma basta prendere il libro del processo di Budapest c a pogina tale, capoverso taValtro, riga tot, trovera Vespressione adatta per la risposta.
U n’altro «argomento» che Gasparini sfrutta volentieri i quello del cosi detto antisovie tismo. Per «provare» questa asserzione egli passa a citare singole proposizioni delle no-strc- relazfom, strappa-ndole
dal contesto e falsando cosi loro significato. Per lui, e an-tisovietismo tutto quello che
non e in accordo con la loro politica scissionistica, liqui-datrice, opportunis tiča, revisionistica e controrivoluzionaria. Questo «argomento)> pre-diletto dai cominformisti vie-ne adoperato da Gasparini an-che con Vintenzione di far pressione morale e politica su coloro che si stanno gia ren-dendo conto delTattivita controrivoluzionaria del Comin-form, ma che non si sono an-cora innalzati a considerare criticamente la piolitica della direzione attuale delVUnione Sovielica e del Partito bolsce-vico. Per tale ragione e necessario intimorire guesti «in/e-deli« con Vantisovietismo per impedire loro di pensare con la propria mente.
Tale modo di «discutere» e caratteristico per i cominformisti. Esso esprime tutta Vin-capacita e Vassoluta manzan-za di principi presso goloro che se ne infischiano della realta concreta e della verita, e che vorrebbero con gueste accuse generiche mascherare Vessenza del loro tradimento degli interessi del movimento operaio. Di fatto i cominformisti non possono discutere con noi in base ai fatti ed alla verita perche in tal caso essi scoprirebbero da se davanti a tutto il mondo le proprie de-viazioni dai prinčipi del mar-xismo-le ninismo. Perčič essi mentono e falsificano i fatti, accusando gli altri di quello che fanno essi stessi. In me-rito a questo problema DjUas. nel suo articolo: «Lenin e i rapporti fra i paesi socialisti» dice:
«1 tentativi di nascondere Vessenza nelle divergenze tli princip io nel movimento operaio non sono nulla di nuovo, e quelli che si sono sobbarca-ti a g uesta fatica sprecata, sono finiti ben presto nel fango di un’estrema mancanza di principi. Questa gente masche-rava cosi la propria revisione delle basi del marxismo-lenini-smo. Ricordiamoci che gli a-narchici e gli altri nemici del marxismo non attaccavano a-perlamente. Marx a causa delle sue idee, ma piti spesso perche sembrava loro «sospettor> come spia prussiana e perchč veniva «pagato» dal eborghesen ed «aristocraticoy> Engels. Revisionisti tli ogni risma calunniava-no Lenin in modo specialmen-te odioso. I dirigenti della se-conda intemazionale non attaccavano apertamente Lenin a causa delle sue idee, ma per il «tradimento» della democrazia, per «l'anarchia» ed il terorismo che egli avrebbe applicato in Russia, e menscevichi russi, i social-rivolucicmari ed aitri lo attaccavano anche per il fatto, che egli avrebbe «tradito» la patria in qualita di «spia tede-sca». Nel corso della lotta per V edificazione del socialismo nelVURSS, i trotzkisti, tmhari-niani ed altri accusavano in modo simile Stalin, dicendo che egli avrebbe tradito la ri-voluzione e che avrebbe intro-dotto il «regime» di dittatura «personale». La critica priva di principi, [a menzogna e la ca-lunnia non sono guindi nulla di nuovo nel movimento operaio. Si tralta di accompagna-tori inevitabili del revisioni-smo. Tuttavia, nonostante la caterva di menzogne e di ca-lunnie, la verita proletaria ha sempre trionfato... «Soltanto coloro che hanno tradito il mate-rialismo dialettico, passando di fatto su posizioni delVideali-smo; soltanto coloro che hanno urtato contro la realta, senza comprendere lo sviluppo ed i fenomeni; soltanto coloro che vogliono fermare il c orso im-placabile e vittorioso della vita, soltanto costoro devono ri-correre ad argomenti mendaci. Coloro che credono di po ter nascondere la verita al movimento operaio, di poter far ap-parire Vessenza delle divergenze nel movimento operaio come gualeosa di differente da quello che essa e di fatto — costoro o sono nemici di guesto movimento, oppure hanno per-so per sempre la fiducia in esso e nei suoi principi. La vita stessa, la realta sociale stessa che č in continuo sviluppo, la lotta di classe stessa che si svolge inevitabilmente fra la borghesia ed H proletariato non permettono che la verita possa essere nascosta indefini-tamente, qualsiasi fosse la potema che volesse raggiungere guesto scopo».
Cio vale in pieno an che per Gasparini e per i suoi simili. Con le menzogne e le calunnie non riusciranno a dimostrare al popolo di esser loro ad aver ragione e di essere noi sulla strada sbagliata. La realta, la vita e la nostra lotta guotidia-na continuano sempre piu a dare ragione a noi e smascherare sempre piu i farisei ed i calunniatori cominformisti. Unj vecchio proverbio dice che la menzogna ha gambe corte e la politica fondata su menzogne non puč avere un valore dura-turo. a politica secondo cui al popolo pnič darsi ad intendere gualsiasi cosa, non puč ma i rappresentare gli interessi delle masse popolari. e sta a dimostrare che i suoi mppresen-tanti si sono staccati da esse da un bel PO’ e che hanno Per-duto la fiducia in esse.
In tale prospettiva maturava la situzione anche da noi. Larghe masse popolari credono semprre meno alle menzogne cominformiste, ne vogliono piu essere lo zimbello delle loro calunnie, ma stanno liberando-si sempre piti decisamcnte della loro pressione politico morale. Dato che i cominformisti si rendono gradualmente conto di guesto processo (ossia che le masse (7*i stanno abbandonan-
do), essi stanno alzando la vo-ce, gridano, sHnnalberano e tentano di fermare con le mi-naccie guesto processo. Perčič Gasparini grida: «Cosa potete voi, piccoli e derelitti, contro il potente partito bolscevico?» Anche gui siamo di fronte al-
10 stesso atteggiamento che la Unione Sovietica assume nei riguardi della Jugoslavia, g uando confronta guesVult-ima con
11 botolo e se stessa con l’ele-fante, volendo far capire con cič che se il botolo — la Jugoslavia — non šara buono, lo schiacceremo con la forza.
Tali metodi sono tutfaltro che marxistici; essi esprimono effettivamente tutta Vimpoten-za detla lotta contro la verita e la realta che contradistingue la lotta del partito comunista di Jugoslavia. Un simile atteggiamento vorrebbe di fatto in-trodurre nel movimento operaio il metodo della violenza ai danni della verita che nel mo-v.imento operaio forma la con-dizione prima del suo scilup-po ultei-iore, perche’ la lotta della classe operaia per la sua stessa liberazicme e per la libe-razione delVumanita. poggia sulla scienza, vale a dire sulla co-ncscenza dei fatti obbiettivi, sulia verita. Gasparini ed i suoi simili hanno gia da tempo abbandonato guesto principio e sono passati su posizioni della violenza e dei metodi propri del nemico di classe.
Ed infine guesta gente pen-sa forse seriamente di pot er con guesti metodi e minacce impedire la vittoria della v eri* ta? Credono forse realmente che ci si possa spaventare di g ueste minacce nella lotta per la verita? Se essi credono un tanto e si immaginano nelle toro teste, a propria immagine e somiglianza, di avere a che fare con uomini codardi, essi si sbagliano di grosso. Probabil-mente essi si sono dimenticati, che i popoli jugoslavi — e cio nel momento in cui tutta VEu-ropa gemeva sotto lo stivale delle divisioni fasciste italo-te-desche, guando Hitler e Mussolini al moment o delVattacco contro VUnione Sov ietica — co-minciavano appena a sviluppa-re il loro grandissinto polenzia-le bellico; guando piu d'uno ri-toneva gia sicura la vittoria del fascismo italo-tedesco — straptMrono nel cuore delVEa-ropa'il fucile di mano alVoc-cupatore, conguistando con esso nueve armi e formando in tal modo in continue lotte san-guinose con Voccupatore fasci-sta e con i suoi servitori locali, compagnie, battaglicmi, corpi di
ar mata ed armate che annien-tavano implacabilmente il nemico, liberando infine il pro-prio Paese dall’occupatore fa-scista e dai suoi servitori — i traditori del Paese.
Sotto la guida del suo glo-rioso partito comunista con alla testa il compagno Tito, i popoli jugoslavi hanno lottato e-roicamente, versavano il pro-prio sangue e morivano non solo per la propria liberta, ma anche per la vittoria del movimento rivoluzionario nel mondo. Gli altri perč, e proprio coloro che hanno tanto da gridare contro questo Partito e contro i dirigenti, preferivano pur-troppo starsene al calduccio, praticavano la politica della «conservazione» dei propri gua-dri, concludevano accordi e compromessi con la apropriav borghesia, compromettendo in tal modo la rivoluzione nel proprio Paese Una simile politica era stata suggerita dalla direzione attuale del Partito bolscevico che davanti al movimento operaio intemazionale porta la responsabilita per la disfatta. della rivoluzione in molti Paesi europei.
E con una tale politica si vorrebbe continuare oggi, con una politica che porta al tradimento diretto del movimento operaio.‘Noi lotteremo inflessi-bilmente contro una tale politica e contro chiunque porti la responsabilitd per essa e che la applichi čoricretamente, e ne4-suna cosa potrd spaventarci, Noi siamo abiluati alla lotta; per guattro anni abbiamo gaar-dato in faccia la morte, e non abbiamo dvbitato nemmeno per un istante. E per guesto abbiamo vinto.
Cosi nemmeno oggi possiamo tentennare per un solo istante nella lotta contro il terribile tradimento della rivoluzione, trad.imento che non ha Veguale nella storia del movimento operaio. E se Gasparini ed -j suoi superiori credono di poter col nostro annientamento fisico fre-nare e soffocare lo sviluppo della rivoluzione, essi si sbagliano di grosso. Nella storia della scr deta umana grandi uomini hanno dato la vita per il suo sviluppo rivoluzionario e per il progresso: furono bruciati, im-piccati, fucilati, ecc., ma non per guesto si e’ potuto impedire lo sviluppo della rivoluzione ne’ soffocare la verita che fu Videa-forza di guesto sviluppo. Per guesto motivo la nostra lotta inflessibile varra contro tutti i Gasparini, contro simili meto di, effettivamente fasdsti e da GESTAPO, per la vittoria del-l’idea rivoluzionaria nel mondo
B. Krajgher: Kontrarevolucionarna vloga Informbiroja (3)
0 načelu kritike in samokritike
v.v.w.v.v.-.%w.v.vw.'»v
Razlika med dvema kritikama.
Kakšna je kritika, ki jo je dvignil CK VKP(b) proti naši Partiji? Izr-azito izumetničena. Najprej je treba podtakniti neke napake in potem to kritizirati. Osnovna podtaknjena napaka in edina, ki jo skušajo z nekimi «dokazi» utemeljiti, je «ugotovitev», da «vodstvo KPJ .vodi sovražno politiko proti ZSSR in VKP(b)». Na osnovi te in ostalih izkonstruiranih u-gotavlja Informbiro, da vse to «mora dovesti samo do izmali-Čenja Jugoslavije v navadno buržoazno republiko, do izgube neodvisnosti Jugoslavije in do tega, da se. Jugoslavija spremeni v kolonijo imperialističnih deže.l».
Pri kritiki KP Francije in KP Italije se je torej naša Partija naslanjala na dejstva — te dve Partiji nista prišli na oblast, bili sta izrinjeni od sodelovanja v oblasti, v njunih deželah se buržoazija na oblasti utrjuje. Na osnovi teh dejstev jima je skušala nasa Partija pomagati, da s kritično analizo linije teh Partij najdemo pot za spremembo smeri razvoja v teh državah.
Kaj pa hočejo; oni?
Da naša Partija prizna nekaj, kar je treba šele .videti, če je res! To-je mogoče videti samo na trenu FLRJ. Saino tu je mogoče videti, če je v FLRJ resnično nevarnost (dzmaliče nja v navadno buržoazno republiko«.
Ni važno..
Preverjanje tega problema tere.nu je CK VKP(b) in z ln-formbiro kategorično odbil, češ da to sploh ni važno. Na ta način so postale seveda obtožbe in vsa kritika linije naše Partije, vse analize situacije v naši državi, vse ocene možnih perspektiv za razvoj naše države prazna fraza. Tak način kritike je nemarksističen, nasproten načelom in praksi mar-ksizma-leninizma. Na ta način postane marksistično-leninistič-no načelo kritike .in samokritike do pičice podobno cerkvenim običajem «tihe spovedis za manjše grehe in «javne spo-
vedi«, kadar je to «cerkyi» potrebno. Na ta način se izrodi ves smisel kritike in samokritike v neke vrste jezuitsko pokoro- Ne gre za načela, gre za priznanje greha in za spo-koritev za ta greh pred ((vsemogočnima, ((nezmotljivima, ((nadnaravnima. «najpravičnej-šim razsodnikom vseh časov«.
Ker je stvar taka, tudi ni važna načelnost in vsebina kritike francoske in italijanske Komunistične partije; svoje napake sta ((vestno popravili« tem, da sta ((priznali grehe«, da sta se ((pošteno spokorili«. Zato Informbiro komaj deset mesecev po tej kritiki že ugotavlja, da so napake teh dveh partij popravljene, in že ugotavlja, da je njuna zasluga pred revolucijo večja od zaslug KP Jugoslavije.
Z izjavo, da je samo «naključ-< je», da ima Sovjetska armada ni mogla nuditi tiste pomoči kot KP Jugoslavije, pa CK VKP (b) dejansko negira celotno kritiko in analizo o stanju v Franciji in Italiji, ki je bila podana na prvi seji Informbiroja
Ce se spomnimo že na stavek iz resolucije Informbiroja, kjer se ugotavlja, da je KP Jugoslavije svojo pravico po kritiki drugih partij na prvem zasedanju Informbiroja «tudi» v veliki meri izkoristila«, nam mora biti jasno, da je tu celo eden od vzrokov vse klevetni-ške kampanje proti FLRJ. Zdi se, da je ta kritika francoske in italijanske Partije CK-ju VKP(b) in Informbiroju neprijetna. Treba jo je uničiti, treba jo je diskvalificirati. Od tod trditev,, da imata «ne manj, temveč- več zaslug kakor jugoslovanska Komunistična partija«.
Kaj pa to pomeni? To pomeni, da jim je praksa KPJ neprijetna. To pomeni, da je treba zbrisati s sveta revolucijo, ki so jo izvedli narodi Jugoslavije.
Kazalo je, da se mesec oktober ne namerava prijateljsko posloviti od Ljubljane in Ljubljančanov. Vse slabo se je zgrnilo nad nje — zapori, odgoni, bolezni in smrt. aZakaj bi še jaz ne prišla bolj zgodaj po svoj delež?« — si je mislila starka zima. Poslala je zato oktobru veter, hladnega dežja z rahlimi snežinkami. Začudile so se nežne krizanteme zgodnji vre-menski izpremejnbi in upognile razmršene glavice. Slana bi jih lahko uničila sedaj, ko bi imele v vencih in šopih krasiti grobove ranjkih na pokopališču. Pa se je segava zima premislila tečno dya dni pred dnevom vseh mrtvih in poslala oktobru najtoplejšo jesensko sonce, ki je še enkrat oživilo naravo pripravljajočo se na dolgi zimski sen.
V takem lepem sončnem prednovembrskem dnevu, so se na ljubljanskem pokopališču znanci in prijatelji za vedno poslavljali ob odprtem grobu od nenadomestljivega dragega tovariša. Izgubiti tovariša jeseni 1942. leta je pomenilo izgubiti sodelavca v težki borbi proti okupatorju, terenca, ki je bil le tovarišu — tovariš. 2a-lostinka je zato rezala globoko, v skrajni kotiček vsakega srca. Se več in vedno več slik tovarišev, sinov in hčera se je zvrstilo v mislih pogrebcev. Pesem je žgala v živo. zato so se glave sklonile in oči orosile s solzami. Ljubljano je prav v tem času tiščala k tlom pobesnela fašistična zver.
Se peščice grude na krsto in prijatelji so se polagoma razšli. Poslednji je naslonil lopato ob visoko cipreso, se še enkrat zazrl v jamo in polglasno rekel: ((Zadnji si prišel danes v ta kraj, čuvar boš vso noč. Le dobro čuvaj!«
Grobar, ki si je dal opravka v jami, n; preslišal besed neznanega moža. Odgovoril mu je izpod dolgih sivih brk, kakor bi odgovarjal samemu sebi; «Ponoči pripeljejo in privlečejo že druge. Kri jim sili iz ran. koža je pod-pluta, kosti polomljene. Kaj vež, kdo bo danes čuval grobove — dalje se ne izprašuj!« Privzdignil je krsto, Izvil vrv izpod nje, zaškripal z zobmi in se lotil zasipanja jame.
Le dva dni sta še manjkala do praznika ranjkih. Sirom po pokopališču so se oglašale motike, ki so rahljale trdo grudo na grobovih. Ob poteh in na križiščih so stali kupi suhih vencev, vej, plevela in kamenja, ki je čakalo na odvoz. Na zemljo je legal mrak, ki je oP°-
Citati Lenina govore proti IU
Ce naj bo kritika in samokritika notranji partijski sistem, ki naj zagotovi pokorščino partijskih forumov višjim forumom in pokorščino vseh partij vodstvu CK VKP(b), potem je tak način kritike razumljiv, čeprav seveda nima več ničesar skupnega z mar-ksizmom-leninizmom, Cc pa naj bo kritika in samokritika sredstvo Partije, da odkriva svoje napake in slabosti, da analizira vzroke teh napak, analizira situacijo, ki je privedla do teh napak, zato da bj mogla Partija dosledno voditi revolu cionarno borbo, potem je način, ki ga uvaja CK VKP(b) Informbiro proti Jugoslaviji tuj resničnemu revolucionarnemu proletarskemu gibanju.
CK VKP(b) nam v svojih pismih navaja vrsto splošno znanih citatov, ki so profesor sko vzetj iz povprečnih srednješolskih učbenikov marksiz-ma-leninizma, da bi z njimi podprl svoje obtožbe proti KP Jugoslavije. Med temi citati na vaja tudi tisočkrat prepisan stavek Lenina o odnosu Partije do svojih napak. Vendar ravno ti citati govore proti Informbiroju, V teh citatih se govori o nevarnostih, ki prete partijam, ki «se boje govoriti o svojih slabostih«. Ker se boje govoriti o slabostih KP Francije in KP Italije, o slabostih ostalih partij, ki niso bile sposobne voditi revolucionarne narodnoosvobodilne vojne, ki niso znale izolirati in razbiti svojo domačo, nacionalno buržoazijo in si kakor KP Jugoslavije med vojno priboriti hegemonijo proletariata nacionalni revoluciji — je treba oblatiti KP Jugoslavije.
Kaj je posledica tega?
in najtežja napaka resolucije Informbiroja, če se to še lahko imenuje napaka. To je že direktno izdajstvo svetovne revolucije. To je načrtno vnašanje nevere v svetovne revolucionarne sile, to je. oportunizem najhujše vrste. Tq je kapitulacija pred imperializmom. S tem resolucija Informbiroja v celoti zapušča pozicije in linije prvega zasedanja devetih komunističnih partij, ko je bilo poročilo CK KPJ in njegova kritika zlasti KP Francije in KP Italije v celoti in soglasno sprejeta, in ko je bila s tem sprejeta analiza konkretne uspešne revolucije v Jugoslaviji v pogojih narodnoosvobodilne vojne in so bili hkrati ugotovljeni osnovni vzroki za neuspeh te revolucije v Franciji in Italiji.
Ugotoviti moramo, da resolucija Informbiroja in pisma VKP(b) ne predstavljajo nobene kritike ((napačne politike CK KPJ v zadnjem času«, kot oni to licemersko trdijo, ampak neiskreno, prikrito, jezuitsko odstopanje od analize, ki jo je na prvem zasedanju Informbiroja podal CK KPJ. To je negiranje revolucionarne prakse KPJ v vseh osnovnih vprašanjih: v vprašanju možnosti razvijanja revolucije v qasu narodnoosvobodilne vojne, v vprašanju orientacije na formiranje regularne narodnoosvobodilne armade v pogojih aktivne partizanske odporniške borbe proti fašistični okupaciji, v vprašanju ustvarjanja revolucionarnega narodnoosvobodilnega množičnega gibanja v obliki osvobodilne fronte, in končno, v vprašanju možnosti, da se v pogojih trdg borbe proti okupatorju razbije stari buržoazni državni aparat, izolira in odrine od oblasti buržoazija ter da se v obliki narodnoosvobodilnih odborov ustvarjajo organi nove, ljudsko demokratične oblasti. Dalje pomeni to odstopanje od kritike francoske in italijanske KP in soglašanje z oportunističnim mišljenjem malodušnežev, ki mislijo, da je zmaga revolucije možna samo z direktno pomočjo Sovjetske armade. Dalje je to soglašanje s teorijami, ki smatrajo, da je sovjetska oblast edina možna oblika diktature proletariata Končno je resolucija odločno odrekanje možnosti vsake stvarne kritike in samokritike, vsake resne analize revolucionarnih procesov današnje stvarnosti.. Vse te analize naj se vrše samo med štirimi stenami, med ((izvoljenci«, v kolikor pride stvar v. javnost, more priti samo z enostranskim izobčenjem kritizirane partije iz mednarodne revolucionarne fronte.
minjal ljudi na dom in družino. Tu pa tam je v pojemajoči dnevni svetlobi že zagorela svečka in rahel veterček je na. gibal njene plamenčke na stran. Ljudje so odhajali posamič, ker so bile gruče prepovedane. Se v dveh je bilo nevarno — nisi bil gotov, da ti razgovora z drugo osebo nenadoma ne prekine vojak, policist ali vohun z vprašanjem: «0 čem je bil razgovor?« Pre-žali so kot tigri na kak plen. Posrečilo se jim je mnogokrat, ker pogovor je bil vedno isti: «Kje so, kako jim gre, kaj pišejo, koga so ustrelili, koga zaprli.« Kdor ni bil takoj prisoten se je nepričakovano znašel za težko ključavnico v Sentpetrski kasarni ali drugje.
Kljub nagibajoči se temi, so se proti grobovom žrtev pomikali nagli in težki koraki. Trije zapozneli obiskovalci so pričakovali moškega prišleca, pa se je iz teme prikazala drobna kmečka ženica vsa v črnino oblečena in s težkim lese-
nim križem na šibkih ramenih. Odložila je križ na krajnem robu, pokleknila in tiho zaihtela. Zamislila se je v svojega najmlajšega, sonce domače hiše, ki leži tu zadet od fašistične krogle. Naglo je vstala, dvignila novi križ, da bi ga zasadila v že izkopano jamo. Sest rok je na mah priskočilo na pomoč. Bili so trije zamudniki, ki so prižgali tudi svečo na sinovem grobu in j° opomnili, da je čas odhoda.
((Prišla sem z vlakom«, je rekla ženica, «in ostanem v mestu, da bom na praznik pri njem ves dan.« S pozdravom «zdravi ostanite« je odhitela, da v hipu ni bilo več videti niti obrisa njene postave.
Trije zamudniki so dvignili trnjev venec, ki je ležal na grobu, ga obesili na križ in odšli vsak svojo pot...
Borba je trajala dolgo, žrtve so se množile. Spomin nanje je kristalno čist, nobena laž ne
setimi, ampak samo pred tridesetimi leti, vendar bo stvar tudi za Informbiro morda še aktualna in merodajna:
vSovjeti so ruska oblika proletarske diktature. Ce
Kar jc novega... je treba likvidirali.
bi teoretik-marksist, ki piše knjigo o diktaturi proletariata, resnično izučeval ta pojav (in ne ponavljal malomeščanske lementacije zoper diktaturo, kakor dela to Kautskij. ki presvira. va menjševiške melodije), tedaj bi dal tak teoretik najprej splošno opredelitev diktature, potem pa bi presodil njeno posebno, nacionalno obliko, sovjete, ter bi jih ocenil kot eno izmed oblik diktature proletariata». 1
pomagati na samem
Španije. Ali ni torej jasn°, je veliko večja, stvarn^sa„0. veličastnejša zasluga 1 moč, ki jo je izkazala Sovjet
ska armada sveto'|"1el odlo-ciji, v tem, da je imre‘aazbiia. čilno, vodilno vlogo v nju fašizma, kakor pa v da je s svojo prisoM>
posredno pomagala razv°i^k0. volucije na primer '
Ali ni neleninistično
slovaškem in v BoigarU1-
<13 1“
končno jasno,
razpravljati 0
tem, kdo ima večje ali ^ zasluge, ampak je	„voio
toviti, da je KPJ stonU«J
revolucionarno intein	-j
s^no dolžnost i^v^J
KP
Najtežja napaka resolucije ID
Načelo kritike in samokritike v komunističnih partijah reducirajo s tem na neiskreno, jezuitsko prakso spokorništva in tajnih spoved; za štirimi stenami. Tajno, za štirimi stenami seveda n; mogoče ((vzgajati in šolat; razred, potem pa tudi množice«, kot pravi Lenin v omenjenem splošno znanem citatu. Tak jezuitski način more kvečjemu voditi k — varanju razreda, potem pa tudi množic.
No, to ni najvažnejša posledica. Osnovno je to, da jih ta jezuitski, neiskreni način kritike vodi k poizskusom likvidacije zmagovite revolucije v neki deželi (konkretno Jugoslaviji) in da to pomeni prikrajšati svetovno revolucionarno gibanje za nove, izredno važne izkušnje, ki bi lahko mnogo pripomogle k uspešnejšemu razvoju svetovne revolucije.
Dalje. Trditev, da je krivo le naključje, čeKPFrancije in KP Italije nista prišli na oblast, ker jima Sovjetska armada ni mogla nudit; potrebne pomoči vzbujati nevero v sile revolucije v svetu, pomeni trditi, d-a je zmaga revolucije dane« nemogoča brez direktne, neposredne pomoči Sovjetske ar-
Ze v narodnoosvobodilni vojni smo ugotoviti, da cela vrsta komunističnih partij, zlasti pa italijanska in francoska, vodi napačno, oportunistično politiko, politiko iluzij glede zapad-nih imperialistov, politiko čakanja. Dolitiko strahu, da ne bi z revolucionarno borbo .prestrašili« zapadni' imperialistov v boju proti fašizmu. \ tej vojni sg je tudi pokazalo, da pod krinko strr.hu, da ne bi ((razburjali« svoje domače nacionalistične buržoazije, italijanski komunisti zapuščajo revolucionarne, inarksistlčno-le-ninistične pozicije v nacional nem vprašanju v zvezi z revo lucionarno borbo Trsta in Julijske krajine za priključitev k boreči se, revolucionarni novi, Titovi Jugoslaviji.
Nam je bilo jasno, da gre tu za odstopanje od marksizma-leninizma, da gre za pozabljanje na revolucijo. Vendar je takrat CK VKPCb) dosledno preprečeval vsako kritiko. Isto je bilo pozneje, ko se je vodila široko zasnovana borba v mednarodnem merilu, v okviru boja za pravično mirovno pogodbo, za priključitev Trsta Jugoslaviji. Vt-S ta čas je bila vsaka javna kritika katere koli komunistične partije ((nedopustna«. Zato mi danes iz te izr hio bogate, pestre dobe velike Domovinske vojne nimamo v nobeni komunistični partiji, razen v KP Jugoslavije, nikakrinih resnih analiz o novih, specifičnih, nacionalnih oblikah, v katerih se danes razvija revolucija v posameznih deželah.
Nasprotno, resolucija Informbiroja in pisma CK VKP(b) se odločno postavljajo na stališče, da ta doba ni dala ničesar novega. Vse, kar vedo v svoji kritiki povedati, je staro, splošno znano «že 40 let«. Vse je samo ponavljanje. Kar je novega, je odstopanje od mar-ksizma-leninizma, je nepravilno, je treba likvidirati,
1 Lenin, ((Proletarska revolucija in renegat Kautsky», Moskva 1935, slovenski prevod, str. 35.
Ko so «sovjeti ruska oblika« in zahteva to dejstvo, kot pravi Lenin, resne teoretične obdelave, tako ima brez dvoma tudi naša revolucija svoje posebne oblike. Za Inform-biro tega ni. Za Informbiro je nedopustno, je «antisovjetsko», če se govor-i o kakih jugoslovanskih specifičnostih. Vendar, revolucija je tu in dala je svetovnemu proletariatu nove izkušnje in nove oblike borbe. Naša interuacionalistična dolžnost je, da ta pojav analiziramo in tako te nov.e izkušnje posredujemo mednarodnemu revolucionarnemu gibanju. To je skušal napraviti CK KPJ s svojim poročilom na prvem zasedanju Informbiroja in to je napravila naša Partija v celi vrsti člankov, razprav in poročil deloma že v času vojne in takoj, po vojni, največ pa na V. kongresu KPJ in v ((Komunistu«. V kritiko teh analiz se do danes ni spustil nihče od «judinovskih teoretikov« Informbiroja.
Ker gre tu za revolucijo, bi bila taka analiza in kritika s stranj ostalih komunističnih partij nujna celo v primeru neuspeha. Značilno je, kako Lenin govori npr. leta 1918:
«Pred očmi vsega sveta ne dozoreva le evropska, marveč svetovna proletarska revolucija in tej je zmaga proletariata v Rusiji pomagala, jo pospešila in jo podprla. Ali zadošča vse lo za popolno zmago socializma? Seveda ne! Ena sama dežela ne more nepra--viti <f.-eč. Toda ta samcata dežela je napravila po zaslugi sovjetske oblasti vendarle toliko, da celo tedaj, če bi jutri svetovni imperializem strl rusko so-vjetsko oblast, recimo, če bi se nemški imperializem sporazumel z unglo-fran-coskim, celo v tem, od vseh najhujšem primeru bi se izkazalo, da je boIjševiška taktika prinesla socializmu ogromno korist in da je podprla rast nepremagljive svetovne rčnclitcije«. 2 2 Istotam, str. 74.
Torej celo v primeru poraza pomeni revolucionarna taktika boljševikov veliko korist socializmu. Iz dobe po zmagi Oktobrske revolucije poznamo tak primer neuspeha revolucionarne taktike. To je primer Španije- Toda ali more kdo zanikati. da je celo ta neuspeh mnogo pripomogel k zmagi revolucije v naši državi in k razvoju revolucionarnih sil v svetu? Dolžnost revolucionarnih partij je, da analizirajo vse uspehe in neuspehe revolucionarne akcije proletariata v svetu in da na osnovi teh izkušenj podpirajo »rast nepre magiji ve svetovne revolucije«.
Ce gledamo z resnično in-ternaoionalistienega gledišča, v perspektivi «rasti nepremagljive svetovne revolucije«, potem je potrebna analiza vseh revolucionarnih akcii v zadnii vojni, je treba ugotoviti usneš-no taktiko tam, kjer ie revolucija uspela, ugotoviti vzroke ki so uspeh revolucije morda zmanjšali in ovirali, in ugoto viti vzroke neuspehov tam. kjer revolucija ni dosegla mož nega razmaha. Vse lo seveda, če gledamo na vse to s stališča «rasti nepremagljive svetovne revolucije«. Ce gledamo tako. potem bi teoretik, kot pravi Lenin za rusko obliko, ((presodil« tudi za Jugoslavijo ((njeno posebno, nacionalno obli ko«.
uspela, da je — . -..g-glavnem storila svojo in ogromno prispevala svetovne revolucije«, g uspela in v svoji
četudi »
zmagala, da pa KP F . cjs|a KP Italije nista_ uspel, ^ mnogo prispevali «iab ^ tovne revolucije«	pr,:s-
mnenju nista upravičili ^
mnenju .
kovanja mednarodnega,!^
tariata. Informbiro
VPK (b) pa postavljata .0 tako, da bi jih mogli 0 ((antisovjetske klevete«, ^ oni trdijo, da je vsa « g za neuspeh teh dveh P^-ojvaŠ v tem, da nista rnogh L, neposredne pomoči . jj armade, to Se pravi. 1$ njun neuspeh ((krivo« P jj prav sovjetsko ljudstv^ bilo sposobno, da bi *Mrn zapad gnalo Hitlerjev in dalje na "
zapadu
prodiranje anglo-ain®11 - grmske. — Skratka. lin|ia ,e da biroja in CK vKp<■	sil
je vse odvisno od °	zVe,
med velesilami:	Sovjetssv^
zo na eni strani in an=
riškim imperializmom na gi strani. Vse male « ^ roči
državice, vsi mali nalu“‘: Al' cozi, Italijani, Jugoslovai i, ^
banci, vse revolucionam ^ ^
nič pomagati, oni naj^ ^
na razvoj odnosov silami«. ,
To je huda izjava
resolucijo Informbiroja^ „
Oblike diktature proletariata.
kleveta, ne more zasenčiti nje- j made. govega bleska.	'	V	tem	je	verjetno	osnovna
Ne bo odveč, če navedemo nekaj misli, kako je na take stvari gledal Lenin, Ko je Lenin branil pridobitve Oktobrske revolucije pred izdajalci II. Internacionalo in razkrinkaval Kautskeka, je rekel med dru-kim sicer ne pred štiride-
O uspehu in neuspehu resolucije.
Toda CK VKP (b) danes žal ne gleda tako na dogodke \ svetu. Zanj je uspeh ali ne uspeh revolucije odvisen samo od slučajne možnosti — al je Sovjetska armada mogla al ni mogla nudili potrebno neposredno pomoč. Po njegovem je torej španska revolucija propadla zato, ker ji Sovjetska armada ni mogla nudit neposredne pomoči, ne pa zato, ker takrat proletariat še ni bil sposoben zbrati potrebne sile za uničenje fašizmu svetu. Ce bi bil mednarodni proletariat sposoben razbiti fašističnega agresorja leta 1937 in ne šele leta 1945, bi revolucija v Španiji verjetno zmaga la, pa četudi ne bi mogla So. vjetska armada neposredno
•opske
teh «narodičev» ne
more)? M
— toda če	p'
srna CK VKP(b), SO a'
aVtorii
«antisovjetske» izjave^ ^ ^
resolucije in teh pi^^n) <a' če drugi. KPJ je na P_ n0 jja
sedanju in po njem
glasni resoluciji m analiz edno dajala druga®1^, pra rasti revolucije«,	i
vilno pripisovala sto vlogi. Sovjetske ' ,uciji ZSSR v svetovni pravilno presojal* X ostalih partij in rev nih gibanj drugih naj svetovne revolucije,
Zato velja v celo«..«#.
analizo, za kritiko i° L ^
tiko Informbiroja m “ \f> (b) pripomba, ki 3° Cjfltž1
napisal na račun Kautskega:
pol«d
^ s.e“ rean0.L ^
«Različne sklef?„
Ija drugega ga, ne bavi pa edino
marksistično uv$ šni morajo ° Jco"1 od kapitalizma tajcih L, zem v takih ‘n (Le% sebnih razmera ; cija
Proletarska rej JL
renegat Kal'sv pfe'
skva 1935, sloV'
str. 87. Vseh teh
,oblemov » „i.
pr
(lj)
formbiro in VK
Vse to je že davn.° ni
no. »Prehodi« so 3 g.
m nič manično
let.«. Tu m - „,nic»“ j kar je tu novo, r;Jho re_s,°.
Tisi*
k1'
ilU-
najdba/V
ginalno, čista iznaj“"ČK a
cije Informbiroja 1	^
(b), o kateri Lenin_ ^ je ^ nikdar niti sanjat‘dejStv0,V
formbirojevsko “ dska %,
je nastala nova 1J ,. iecP\A
va, ki je v revolucinj c,, J burZoamo ob„«
'i
v
ki je uničila
ustvarila neko PoS
diktature proletark**‘ijztm J
daj s pomočjo imf o
K1
kapitalistov gradi mer se ne ve, ali Je bur|i ali ((čislo navadna
an «čisto republika«. Nekaj si je nekoč izniis t
iril v sv m
Sovjetski <(^si4
način
‘ks£>/
ki, ki je vete o podoben analiziral« in
koval buržoazno vjetske zveze propad«.
«0 tem
organ"
ozir
,-oma
med “rt raf p
kapitalistov,
’n c DOS*"'
Te organ 0°sp MtK iariaia, Prav ki obstoji V. m V * idf
nju buržoaZll%ne9ntfa^t v vazbitm _	^	K.
nega stroja* in
m VanderveJU (Lenin. «p/n°‘!al lucija in ren s,nV. P Moskva I®' '	ji)
Ur. 105- -tild vtjes«'
O vsem tem v k njti
lizi Informbiroja ^	^
de niti govora- V-e jj n v;e
O tej prehodni ** * to
ba razpravljata ^ O^el
jasno, to je
vse
k«-
No
pen« ^
pr* jr«
nc kop*3 la ‘ slepo k lali r luči)0’ ,nvec
ska revolucija ša revolucija
ga, kakor tobrsko re. ,a sploh ni revo* -
kaj trockistično n
i eva11'
(Nadalj'
 .................  ,	{t.„	n ROB — UPRAVA' ULICA R. MANNA št. 29 — Telefonska številka 83-51.
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 št 6 Ut n*A Telze'0nvsŠakeV mm-višlne v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 . Tel. 83-51. Cene oglasov.^ vs»k	^	V5e	vrste	0gla50V	po	,0	din.
urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Svetogoftka ul. 42, Tel. 749 . Koper, ul. Battlsti jo-a. Tel. 70.
NAROČNINA:	Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir,	msKe«*
poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inoze”’z0,z, ■ Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tlska^
Odg