Leto XIII.
V Ljubljani, dne S. aprila 1937
Prezident dr. Edvard Beneš med nami
f JOSIP TURK
Eden izmed najznačilnejših in najpomembnejših narodnih delavcev v Ljubljani, organizator slovenskega gasilstva, Josip Turk, je nedavno umrl. Bil jo pristni Ljubljančan v najboljšem smislu besede, splošno priljubljen, svojo Izredno po-« puiarnost pa si je pridobil pač s svojim delom in neuklonljivim in možatim značajem. Pokojnikov oče Ivan je bil prevoznik in posestnik na Sv. Petra cesti. Sina Jožefa j« dal šolat na realko in Mahrovo trgovsko šolo. Po smrti očeta se je Jože kmalu osamosvojil in oženil. Tudi njegovi sinovi so si pridobili kmalu prav lep ugled. Sin Rajko je narodni,-poslanec. Dolgo dobo je bil tudi v upravnem svetu Mestne hranilnice ljubljanske. Josip Turk si je pridobil največje zasluge kot organizator našega gasilstva. Gasilstvu se je posvetil že v fantovskih letih. Gasil je že pri požaru starega ljubljanskega gledališča pred po! stoletjem. Pri ljubljanskem Prostovoljnem gasilskem druuštvu je pred štirimi desetletji uvedel slovensko poveljevanje. V gasilski organizaciji je zavzemal seveda najvišja mesta. Bil je načelnik gasilske zvezo pred vojno, po vojni je bil nekaj časa podstarosta Jugoslovanske gasilske zveze, a leta 1931 je postal njen starešina. Nekaj časa je bil tudi vodja banovinske Gasilske zajednice, a s časom je moral opustiti gasilsko delovanje zaradi bolezni. Takoj po svoji 70!etnioi je nevarno obolel in se je moral podvreči operaciji ln od tistega časa ni bil nikdar več povsen* zdrav. Nešteta naša in inozemska gasilska društva so ga Izvolila za častnega člana. Kakor so Turkove zasluge za nao gasilstvo neprecenljive, prav tako je težko oceniti njegov« požrtvovalno delovanje v nacionalnih organizacijah, predvsem v sokolstvu. Josip Turk je bil v pravem pomenu besede najmočnejši steber sokolskega Tabora. Bil je nad 30 let član Sokola I. Lahko celo rečemo, da bi Tabora sploh ne bilo, če bi ne bilo Josipa Turka, ki je prvi prispeval večji znesek za z.idanje, ki je zagovarjal zazidavo Tabora in ki je tudi prvi podpisal jamstvo za milijonsko posojilo. Razen tega j« tudi dal svoje konje in vozove za dovoz, stavbnega materijala. Sokolska trdnjava na Taboru jo prav za prav Turkov najlepši spomenik. Vseh njegovih zaslug, ki si jih je pridobil v nacionalnih organizacijah, v CM D in raznih drugih društvih ni niti mogoče našteti v kratkem časopisnem članku. Izredno mnogo je storil tudi za interese obrtništva, saj je bil vedno stanovsko zaveden. Obrtniško društvo ga je izvolilo za častnega člana. Bil je tudi odločen nacionalist, ki je pogumno nastopal za pravice Slovencev pod Avstrijo. Deloval je v deželnem zboru 9 let. Politično se je ude.jstvoval v bivši JUS in v JNS. V svojem okraju je pomagal ustanoviti napredno politično društvo, čigar častni prdsednik je bil. Za svojln< dragim očetom žalujejo: hčerka ga. Ela Rajherjeva, sin Vilko, lastnik menjalnice v Ljubljani, Rajko, poslanec, in Albin, trgovec. Ni treba še posebej naglašati, kako silno je prizadela smrt Josipa Turka neštete njegove prijatelje in znance, ki vsi Iskreno sočustvujejo z žalujočimi sorodniki. Slava spominu Josipa Turka!
S "konference Male antante v Beogradu: zunanji mini&tri dr. Stojadinovič, dr. Krof ta
jn Antonescu
Pretekli ponedeljek je posetil našo državo v važnih političnih zadevah drugi predsednik bratske češkoslovaške republike. Z globokim spoštovanjem in z bratsko ljubeznijo je pozdravil ves jugoslovanski narod v svoji sredi najvišjega predstavnika češkoslovaškega naroda, poglavarja zavezniške češkoslovaške države. V prisrčnem sprejemu visokega gosta je bila Izražena vsa globina bratske vzajemnosti in zvestega zavezništva med češkoslovaško republiko in kraljevino Jugoslavijo. V njej se očituje trdna vera v trajno resnico krasnega gesla: Zvestoba za zvestobo! V njej je izražena neomajna volja našega naroda, da vsreenih in težkih časih, v radostnih in žalostnih dneh naša dva naroda ostaneta nerazdružno povezana in nerazdvojno spojena v delu in žrtvah, za iste cilje, za svojo svobodo, za svojo neodvisnost, za splošni mir in za čast slovanskega imena v svetu, živel prezident Beneš!
SMRT POBIRA = NE IZBIRA
•j- FRAN SAKSER. V Št. Vidu nad Ljubljano je oni dan umrl g. Fran Sakser, bivši ameriški bančnik in organizator naših izseljencev. Pokojnik se je učil tiskarstva v Ljubljani, nato pa se izselil v Ameriko, kjer jc osnoval lastno banko. Udcjstvoval se je tudi v časnikarskem oziru ter je v Ameriki Izdajal slovenski dnevnik »Glas naroda«. Na stara leta se je vrnil v domovino ter se nastanil v Št. Vidu, kjer si je kupil hišo z vrtom, ki ga je marljivo obdeloval. Umrl je v starosti 77 let. Pokojnik je bil vse svoje Življenje dobrotljiv mož ter je mnogo podpiral reveže. Mir njegovi duši.
GASILSKI DOM V ŠKOFJI LOKI sta Egradili skrajna požrtvovalnost in ljubezen onega članstva, ki je bilo poslednji čas odrinjeno od ljudi, ki niso pri zidavi mignili niti z mezincem. Zavedajoč se, da more Imeti društveni potkret le tedaj močan oslon, ako razpolaga z lastnimi prostori, se je postavila stavba, ki nosi s ponosom ime »Gasilski dom«. Prvi del poslopja je že pod streho, ostala dva pa čakata boljših časov, škofjeloški gasilski dom in namreč zamišljen v takem slogu in obsegu, da bo V vsakem pogledu ustrezal potrebam drugih društev. Zaenkrat so dozidani prostori sta shranjenvanje orodja, lični stolp za su-Senje cevi, v prvem nadstropju pa delovne sobe in prostori za razna društva, že prve prireditve so pokazale, da bo dom služil prav uspešno tudi za razne družabne prireditve, ki značijo za vsako društvo potrebni vir dohodkov. Stara četna uprava na čelu z zaslužnim dolgoletnim sodnikom g. Kavčičem Ivanom je imela mnogo potov in skrbi, da je spravila pereče vprašanje plačevanja srečno pod streho. Zato zasluži ta svoje uspehe vse priznanje, ki ga noben Cas in nihče ne bo mogel izx>odbiti.
Tržič je spremil na zadnji poti te dni štiri žrtve strašne katastrofe pod Storžičem. Pred novim občinskim domom, kjer so ležali na mrtvaškem odru Vinko šarabon, Berti Ahačič, Jože Mladič in Stegnar Kristijan, se je zbrala ogromna množica ljudstva iz Tržiča in okoilce. Pred cerkvijo je bil zbor Številnih društev z zastavami in je bila zbrana tam tudi mladina z meščanske šole. župnik g. Vovk je poleg še desetih duhovnikov blagoslovil tri bele in eno črno krsto, v kateri je počival družinski oče Vinko šarabon. Potem so pevci zapeli žalostinko »Vigred«, godba pa je zaigrala žalno koračnico. Na sveže grobove je bilo položenih nešteto vencev, tako da so bili grobovi dobesedno pokriti s cvetjem in zelenjem. — Člani reševalne ek špedicije so ustavili prekopavanje plazišča. Reševalci so natančno prekopali večji del plazu, ni pa se jim posrečilo odkopati še treh žrtev: Slavka Kostanjevca, Vilija Plajbesa ln Vinka Lombarja, ki leže najbrž zakopani globoko v snegu. Kopači so našli še čepico pokojnega Slavka Kostanjevca, njegovo smučarsko
čepico in pa del zlomljenih smučk.
POT DR. LJUDEVITA PIVKA. Naša slika je bila posneta i. kovem pogrebu. Pogled na veliko množico pred Narodnim domom.
SMRT DVEH NAŠIH POSLANIKOV. Smrt je ugrabila dva naša zaslužna delavca v zunanjepolitični službi. V Londonu je umrl naš poslanik dr. Slavko Grujič, na Dunaju pa naš poslanik Gjorgje Nastasijevič. Oba pokojnika sta bila že odlična diplomata, predvojne Srbije in sta vse svoje sposobnosti posvetila mladi jugosiovenski državi v polni meri razumevajoč njene težnje. Poleg velikih zaslug in vrlin, ki sta jih izkazovala in dosegla v svoji stroki, ne bo nikdar pozabljeno še to, kar sta storila za naš živelj, ki mora živeti v tujem svetu in ki je dobil pri obeh izdatno pomoč, ko se je vračal v domovino.
Piv-
Najmlajši ponesrečenec 15 letni dijak meščanske šole Bertl Ahačič, sin vdove, predilniške delavke
'lako so reševalci s sondami raziskovali pogubonosni plaz
Vrli planinci neso ponesrečenca v dolino
DR. SLAVKO GRUJIC.
Dva tovariša v življenju ln smrti: pre-dilniška delavca Vili Plajbes ln Jože Mladič
V divjem kraljestvu Storžiča. Pšica kaže na kraj nesreče
Jože Mladič, Vinko šarabon in Berti Ahačič sredi cvetja na mrtvašken
Kristjan Stegnar, šesta žrtev, ki so jo izkopali, na mrtvaškem odru.
Ogromna množica, zbrana k zadnji počastitvi nesrečnih žrtev
Plajbesova družina je z enim udarcem usode izgubila kar dva krepka in pridna sinova: poleg Vilka je našel smrt pod plazom tudi Rudi Plajbes (na sliki)
Tudi mlad družinski oče je med ponesrečenci. Na levi je Slavko Kostanjevec, samski delavec pri Peko, ob njem pa Vinko Šarabon, delavec v predilnici, star 34 let in oče treh otročičev. Oba sta pod plazom
Tedenska kronika
ZLATI JUBILEJ NEUMORNEGA GASILCA. Pravkar je poteklo 50 let, kar je stopil mladenič Ivan Tomšič v gasilsko četo V Verdu pri Vrhniki, četa je bila ustanovljena leto prej in je lani praznovala 50-lct-nieo obstoja. Najprej je Tomšič deloval pri četi šest let kot navaden član, nato enajst let kot vodja plezalcev, 27 let je bil na-mestnih četnega načelnika, od reorganizacije gasilstva po novem zakonu dalje pa je poveljnik čete.. Odbornik čete je že skozi 41 let. Bil je več let odbornik župe in delegat za zvezne skupščine. Vso svojo ljubezen do človekoljubnega gasilskega dela je prenesel pri neštetih predavanijh, sestankih in vajah na članstvo čete. V času svojega tehničnega vodstva je imel s četo 158 vaj, poveljeval pa je četi pri 135 požarih. Jubilant je v zasebnem življenju odličen krojaški mojster. Bodil se je leta 1867 v Verdu pri Vrhniki in je kljub 70 letom še vedno mladeniško čil. še vedno je med prvimi, kadar kliče gasilski rog. K jubileju mu iskreno čestitamo s prisrčno zahvalo za njegovo požrtvovanlost in z željo, da ga Bog ohrani še dolgo vrsto let v naših gasilskih vrstah.
Dar ljubljanskega pododbora Udruženja četnikov: obmejna zastava v Hotedrščicl plapola in pošilja pozdrave bratom in sestram... Obmejni drog, ki je dolge mesec« sameval, je prejel prav na cvetno nedeljo, na prvi pomladni dan, novo jugoslovansko! zastavo. Na sliki vidimo članstvo Udruženja četnikov in ostalo številno nacionalna) občinstvo, ki pričakuje z napol razvito zastavo njene blagoslovitve.
OSEMDESETLETNICA MIHELIČEVE MAME. Te dni je praznovala v Kranju 80-letnico rojstva mamica Ivana Miheličeva. Kdo ne pozna v Kranju te prijazne, drobne ženice! Nihče bi ji ne prisodil osmih kri-žev. Težavno življenje jo je pač telesno nekoliko izčrpalo, duševno je pa čila in sveža. Vse njeno življenje je bil en sani velik križev pot. Skozi vse življenje ji je bilo spojeno skoro samo trpljenje, a sreče le malo. Prvega njenega moža je doletela smrtna nesreča pri delu. Vendar ni oma-gaal pod hudim udarcem, tudi tedaj ne, ko je sedanji mož skoro popolnoma oslepel. Zelo jo je potrlo, ko so ji sina Iva, ki je bil šolski upravitelj blizu Kranja, premestili, kakor pravi ona sama, tako, tako daleč. Miheličeva mama lahko gleda s ponosom na pot 80letnega življenja, polnega trnja, v zavesti, da ni storila samo tega, kar je bila dolžna, ampak vse, kar je mogla. Čestitkam k SOletnici se pridružujemo tudi mi z željo da bi bil vsaj večer n jenega trnjevega življenja brezskrben in srečen!
NOVI BOLGARSKI POSLANIK NA NAŠEM DVORU. G. Ivan Popov pri odhod« z dvora po izročitvi listin Nj. Vis. knezu-namestniku
JUBILEJ ODLIČNEGA GLASBENIKA. Dr. Josip Cerin je te dni dopolnil 70 let svojega plodonosnega življenja. Njegov« delo na glasbenem polju ga upravičuje, da bi lahko s ponosom gledal nanj ter pričakoval priznanje, ki mu gre. Toda dr. čeri« je ostal skromen in njegova 701etnica jo bila v javnosti skoraj neopažena, čeprar listi pišejo ob drugih prilikah o vseh mo-gočih jubilejih. Dr. Cerin se je rodil 1. 1867 v Komendi pri Kamniku. Maturiral je v Ljubljani, nakar se je posvetil glasbeni vedi. Služboval je kot vojaški kapeinlk |H» raznih krujih bivše Avstrije. Po vojni se jo dr. Cerin vrnil v domovino in je zopet stopil v vojaško službo. Ustanovil je vojaško godbo in njihov orkester je začel kmalu prirejati koncerte. Dr. Cerin je priredil cel« vrsto koncertov. Ko je pred leti stopil v pokoj, je ostal še vedno mladostno delaven. Njegovo skladateljsko delo je dovolj znan«. Želimo mu še mnogo let tako uspešnega dela, pa tudi mnogo več. priznanja kakor ga je užival doslej!
U.VIRLA JE NAJSTAREJŠA LJUBLJANČANKA, ga. Terezija Rantova, k i bi letošnje poeltje dopolnila 96. leto. Sivolasa žena je bila mati pokojnega slovenskega župnika v Kairu in pozneje splošno znanega priljubljenega vojnega superiorja Huberta Kanta ter ge. Celestlne Franchettl-jeve, soproge uglednega obrtniškega organizatorja in brivskega mojstra v Ljubljani. V visoki starosti ni bila osamljena, njena sestra v Koroški Beli šteje 93 let. Vse do nedavnega se je pokojnica dobro spominjala mladih let. Visoka leta so ji vzela vid in sluh. telesno pa je šele zadnji čas povsem opešala in se zdaj mirno preselila v večnost. Naj počiva v miru!