Y 79003 SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. Dirección y Administración: GRAL. CBSAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. Kaj nam je storiti V današnjih časih, polnih negotovosti, je potrebno, da razvoj in dogodke pazno motrimo, da smo na straži in da varujemo in branimo, kar smo si s trudom zgradili. Predvsem pa je potrebno, da je med delavstvom, med izseljenstvom v te namene čimveč jasnosti in smisla za enotnost in smotreno delovanje. Današnja družba je ustvarila vsaj tri vrste ljudi: podrejene in nadrejene ter ljudi, ki nihajo nekako po sredi med prvimi in drugimi. Vsi smo enakopravni ljudje, je geslo demokracije. Je pa vseeno precej razlike, če mora človek prenašati svoje tugobe in nevšečnosti v udobnem naslanjaču, v lastni hiši z lepim vrtom in garažem za avto, ali Pa v bednem vlažnem in tesnem stanovanju, kjer se v enem prostoru, kuha, pere, rodi, boleha in umira. Delati ni sramotno. Kdor ne dela, naj ne je. Denar ne napravi človeka Plemenitega. Smrt izenači vse in bo-m° po smrti vsi enako bogati. Pred zakonom smo vsi enaki: Iz teh in podobnih lepih prislovie se zahtevajo enake pravice in dolžnosti za vse. Toda ti ideali niso doslej še nikjer uresničeni. Močnejši davi šibkejšega, bodisi med poedinci ali med narodi. Tepec, ki ima denar, bodisi, da ga je podedoval ali da si ga je sam na nepošten način pridobil, kajti na pošten način ne more nihče po naravnih zakonih obogateti, uživa vse Privilegije ter gospoduje in ukazuje plemenitemu človeku, ki more biti nesrečen in zapostavljen samo za to, ker je reven. Zato je potrebno, da se borimo za resnično demokracijo; za red, ki bo Tsakemu poštenemu in delavnemu človeku omogočal ekzistenco in da bo lahko neovirano razvijal svoje sile duha in telesa, sebi in človeški družbi v prid. Kot rečeno tega reda ni in zato tudi teh predpogojev danes še nimamo in jih tudi ne bomo nikoli imeli, ali vsaj v doglednem času ne, če se za to ne bomo vsi pobrinili. Tega pa ne bomo pridobili s kričanjem, medsebojno mržnjo in nasprotovanjem ter praznimi frazami o delavski nuji in potrebi, marveč z velikim naporom kulturnega, socialnega in gospodarskega razumevanja. J. K. AÑO (Leto) X. BUENOS AIRES, 26 DE MAYO (MAJA) DE 1939 Núm. (Štev.) 122 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; ta pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TJSA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. 25 DE MAYO Zgodovinski praznik majniške revolucije Ta četrtek 25. maja je argentinski narod, in z njim tudi mi priseljenci, praznoval svoj največji zgodovinski praznik: 129-letnico znamenitega dogodka majniške revolucije, s katero so tukajšnji 'criollos" odpovedali pokorščino španskim oblastnikom ter s tem položili temelj lastni neodvisni državi. Od zavojevanja dežel ob reki La Plati pa vse do majniške revolucije so Španci samovoljno gospodarili v tej deželi in nad tem ljudstvom, ki je bilo v vseh ozirih zapostavljeno. Vse javne službe, vsa trgovina, vsako odličnejše in dobičkanosnješe mesto so imeli v rokah ljudje, ki so prihajali iz Španije. Bili so to večinoma favoriziranci, dostikrat nesposobni za poverjene jim službe ter brezobzirni napram domačinom; ljudje, ki jim je bila glavna skrb obogateti ter se s tem pridobljeni mednarjem čimprej vrniti v Španijo. Da bi lažje o-hranili oblast so prepovedali priseljevanje tujcev. In da so z lahkoto izžemali prebivalstvo, so monopoli-zirali vso trgovino. Domačini so mo- Toca in nalivi v Jugoslaviji Kakor poročajo iz Beograda je čez polovico Jugoslavije pobila toča ter so bili veliki nalivi in povodnji. Posebno v Južni Srbiji je padala zelo debela toča ter je napravila veliko škode. V Beli Palanki na bolgarski rali opravljati hlapčevske posle, medtem ko so privandranci kopičili bogastvo in ga odvažali iz dežele. Takšno stanje je seveda netilo nezadovoljstvo med domačini. Imeli so odlične može, kakor so bili: Moreno, Belgrano, Rivadavia, Saavedra in drugi, ki so budili argentinski narod k uporu za svoje pravice in neodvisnost. Ko je bilo med prebivalstvom že veliko upornega mišljenja, so pričele prihajati iz Evrope vesti o fran- coski revoluciji ter o načelih svobode, bratstva in enakopravnosti, ki jih je bila ta revolucija proglasila. Tudi tukajšnji rodoljubi so pričeli zbirati ljudstvo okrog sebe ter propagirati idejo svobode. Vse je bilo pripravljeno in čakali so samo še ugodne prilike, dR. izbruhne upor. Ta prilika se je nudila, ko je 13. maja 1810 neka ladja prinesla v Buenos Aires vest, da je zmagoviti Napoleon vdrl s svojo vojsko v Španijo ter jo zasedel. Dogodki, ki so se bili odigrali par let prej, to je leta 1806 in 1807 v Buenos Airesu, so bili vlili criollom potrebno samozavest. Takrat so bili namreč poizkusili Angleži zavojevati sedanjo Argentino. Poslali so bili sem več vojnih ladij z več tisoč mož ter so bili prepričani, da bodo imeli lahek posel, a so se motili, četudi so Španci s podkraljem na čelu pobegnili iz Buenos Ai-resa, ko so videli prihajati angleške vojne ladje, ki so se vsidrale v Quil-mesu, so se Beresfordovim četam domačini postavili po robu ter prisilili Angleže, da so opustili načrt zavo- jevanja. Spomin na to "reconquisto" je bil še svež, ko so v Buenos Airesu leta 1810 zaznali, da je Napoleon zavladal Špancem. Med ljudstvom je začelo vreti in se je bil sestal širši španski upravni svet, ki je nameraval dati domačinom nekaj več pravic in svoboščin. Med sejo pa so revolucionara vdrli v "Cabildo" ter izsilili izročitev oblasti v roke domače vlade, ki ji je predsedoval Saavedra. To je bil začetek nadaljnih bojev in dogodkov, ki so Argentini zagotovili neodvisnost in s tem njen razvoj v veliko državo, kateri je narava dala vse predpogoje za lepo in srečno bodočnost. Kaj pomeni za argentinski narod ta zgodovinski praznik majniške revolucije, Jugoslovani dobro razumemo. Saj je spomin na našo osvoboditev še isto svež, preteklo je komaj dvajset let od tega zgodovinskega dneva, ki ga praznujemo na 1. decembra, ko smo se Slovenci, Srbi in Hrvatje združili in osvobodili tujih gospodarjev. A vsi se nismo še osvobodili. Koroški in primorski Slovenci in Hrvatje v Istri še vedno ječijo v rob-stvu, a prišel bo tudi zanje dan svobode. V to trdno verujemo in k temu ustrajno delamo. Zato smo vsi Slovenci brez ozira od katere strani državne meje smo doma, skupno z Argentinci iskreno praznovali največji argentinski praznik, ki je sim bol svobode in enakopravnosti tudi za nas in za naše otroke, ki so tu rojeni. Oba nasprotna si tabora se prMata NAJPREJ V MILANU IN POTEM šE V BERLINU POTRJENA VOJAŠKA IN POLITIČNA POGODBA MED ITALIJO IN NEMČIJO — FRANCIJA, ANGLIJA IN RUSIJA SE ŠE NISO POGODILE ZA SKUPNO VARNOSTNO POGODBO — RUSIJA OD STAVLJENIH POGOJEV NE MISLI ODNEHATI Princ Pavle, ki je takoj odredil pomoč prizadetemu prebivalstvu meji pa je usmrtila tudi 17 oseb. Reka Mokrinska je prestopila bregove ter poleg polja poplavila čez dvesto hiš. Prav natančno število žrtev se še ne ve, vendar so žrtve večinoma otroci. Ko dobimo pošto iz domovine, bomo poročali natančneje. Potem, ko sta Italija in Nemčija podpisali vojaško pogodbo v Milanu se jima je zdelo potrebno, da jo podpišeta še v Berlinu, kar se je te dni zgodilo. To dejstvo so seveda s potrebnim komentarjem posebno v Londonu in Parizu zabeležili ter so v Parizu mnenja, da je Italija zelo slabo kupčijo napravila, pač pa da se bo Nemčija okoristila. Führer Nemčije in "pokrovitelj" Čehov in Slovakov in kralj Italije in Albanije in cesar Abesinije, sta prišla do spoznanja, da je nastopil oni zgodovinski trenutek, ki nalaga dolžnost tesnega sodelovanja med nacistično Nemčijo in fašistično Italijo, ki bo tvorilo nezrušljiv most vzajemne vojaške in politične vezi med obema državama, kakor tudi "garancijo za mir v Evropi". Ideološko združena naroda bosta skupno utirala pot v bodočnost z vsemi svojimi razpoložljivimi sredstvi, "za očuvanje miru in prostora na solncu". Italija in Nemčija bosta v današnjem nemirnem svetu zagotovili '' temelj evropski kulturi'Na podlagi teh načel bosta obe državi v vojni in miru skupno nastopali. To je smisel pogodbe med Italijo in Nemčijo, ki so jo dali v javnost. Nekateri poznavalci razmer pa trdijo; da so še nekatere klavzule bile podpisane, ki jih seveda držijo v tajnosti, in sicer: Italija je priznala polno svobodo Nemčiji na Madžarskem, Romuniji, Turčiji in Maroku, medtem ko je Nemčija priznala Italiji 'oblast" nad Jugoslavijo, Grčijo in Bolgarijo. Obe pogodbenici pa si bosta delili oblast nad Španijo, Arabijo in Afriko ter drugod. Na vzhodni Evropi bo imela prednost Nemčija na zapadni pa Italija. Medtem pa se Francija, Anglija in Rusija še vedno pogajajo. Rusija zahteva od Francije in Anglije popolno varnostno pogodbo, medtem ko Anglija smatra za potrebno samo delno varnost, to je, da je pripravljena podpisati varnostno pogodbo za vse druge države, izvzemši Rusije. Rusija pa noče stopiti v tako tro-zvezo, če ne zagotovi varnosti tudi njej; to se pravi, da če bi bila katerakoli držav napadena, bi ji morale avtomatično priskočiti vse druge na pomoč. V Parizu pritiskajo na Angleže, naj pristanejo na ruske pogoje, a se londonska vlada še vedno obotavlja z očividnim namenom, ustrajati na dosedanji "mirovni" politiki do zadnjega momenta. Šele ko bi ne videla nobenega izhoda več, bi pristala na sovjetske pogoje. Angležem tudi ni tega ravno zameriti, kajti ved- no so zasledovali zgolj trgovske cilje in tudi sedaj razmotrivajo svetovni položaj predvsem s trgovskega stališča, medtem ko v Franciji in še posebej v Rusiji sledijo političnim dogodkom s povsem drugega stališča. Če bodo Francija, Anglija in Rusija, oziroma Anglija in Rusija, prišli do sporazuma kot ga sovjeti predlagajo, je vse odvisno od Nemčije in Italije. Če bo zveza totalitarnih držav ogrožala angleške interese in bodo v Lodonu spoznali, da ni več rešitve, tedaj bodo takoj pristali na pogoje Sovjetov. V nasprotnem slučaju pa bodo še nadalje vodili priložnostno politiko, ki se jim bo zdela za njih koristi najboljša. Sovjeti od svojih zahtev gotovo ne bodo odnehali, ker ne čutijo prav nobene potrebe hiteti drugim na pomoč, kajti če bi bili oni napadeni, bi jim nihče ne pomagal, kar je tudi več kot gotovo. Sami so za vojno dobro pripravljeni ter se svojih največjih sovražnikov Nemčije in Japonske ne bojijo, a vodijo Sovjeti zaeno nenapadalno politiko ves čas po vojni in ne nudijo nikomur niti najmanjšega povoda za liapadanje. V Rimu, Berlinu in Vatikanu so si prizadevali organizirati protiko-munistično zvezo, a so z načrtom propali, ker se svetovna javnost ni dala potegniti. Rusijo bi napadli, če bi upali na uspeh seveda, to sta Nemčija in Japonska, a ker ne upata tega, so se Japonci obrnili na Kitajsko, kjer predvsem ogrožajo angleške in severnoameriške trgovske koristi, med tem ko Rusija ne išče na Kitajskem trgovskih, marveč predvsem ideoloških zvez, ki jih je s psihološkega stališča skpro gotova, če bodo narod po eni strani do mozga izkoriščali tuji in dVmaČi izkoriščevalci, po drugi strani pa pritiskali nanje sovražniki od zunaj. Splošni upor in revolucija kitajskega naroda je neizbežno. Nemčija pa se je pričela ozirati po dominijonih, ki jih ima Anglija kot tudi nekatere njene bivše kolonije, ki jih zahteva Nemčija nazaj. Pisali smo že, da je bil šel nemški general Bravšič v Afriko na vojaške oglede, a se je izrazil, da Italija tam nima zadostnih priprav, da bi mogla podvzeti uspešndSjsvojeval-no akcijo napram Tunezu, Egiptu in drugod. Zato bo Nemčija poslala tja svoje tehnike in strokovnega vojaškega izvedenca in pomočnika maršalu Balbu, da se sporazumno pripravijo v smislu pogodbe med Nemčijo in Italijo. Angleži so se torej po vsej priliki odločili čakati do zadnjega trenutka za podpis vojaške pogodbe z Rusijo. Kot že rečeno, z njih kramarskega. traicionalnega stališča celo modro in zelo preračunljivo ravnajo. Po drugi strani pa jim Rusi ne bodo nikamor ušli, si mislijo, in Angležev kar nič ne miče dogodkov, ki gredo na njih škodo, še pospeševati. Vojna v Evropi je po vseh vidikih neizbežna. Lahko jo še nekaj časa odlagajo, a odložiti jo ne bodo mogli. Ni moglo odstraniti vojne nevarnosti podjarmljenje Abesinije, Avstrije, Češkoslovaške in Albanije in ne pofašiznenje Španije. Ni ga zdravila za ozdravitev fašistične podivjanosti in nasilja, če hočejo narodi živeti v miru in svobodi ter blagostanju in napredku, morajo vzeti v roke nož. Trpeli bodo pravičniki, a tudi sejalce sovraštva in zatiralce narodov bo dosegla roka pravice. Žalostno je, da se nekateri narodi pustijo tako daleč zapeljati, a spoznanje bo prišlo morda prav v trpljenju in krvi. Resnici na ljubo je treba priznati, da vojne nesreče, ki grozi Evropi in vsemu svetu, niso samo Nemci in I-talijani krivi, marveč svetovni kapital, ki se skriva za posamezne narode in potem v širšem obsegu za demokratične in fašistične agrupacije, ki tira narode v boj za nadoblast. Francozi in Angleži so bili naložili Nemcem za pokoro velikansko breme vojnih reparacij. Nemški narod je ječal pod neznosnim bremenom. In glej, dobil se je mož z imenom Hitler, ki mu spričo takšnega položaja ni bilo težko nahujskati narod k u-poru ter ga navdušiti za revanšo. Če bi se ne bil dobil Hitler, bi se pa gotovo dobil kdo drugi. Če bo pričetek vojnega vrtinca ravno vsled Gdanskega, ni ravno verjetno, izključeno pa tudi ni. Nekje se mora začeti so mnenja nekateri, vendar je malo verjetno, da bodo Nemci radi samega tega mesta in poljskega koridorja ter incidenta, ki se je bil te dni dogodil med nekim Poljakom in Nemcem, pri katerem je zadnji obležal mrtev, sprožili vojni požar. Poljaki pa si poti na morje za nobeno ceno nočejo dati odvzeti in zapreti. A Angleži nikakor niso tako velikodušni, da bi radi tega nudili Poljakom pomoč, marveč zato, ker so prišli menda do prepričanja, da bi nacističnemu apetitu tudi s tem še ne bilo zadoščeno in da bodo prej ali slej njih imperialni interesi ogroženi. Če se bodo Angleži vsaj delno pogodili z Rusi, tedaj se Poljski ni treba bati, a Hitler in Mussolini pa bosta drugod poizkusila svojo srečo. JfMffllBifmiffie^ ......i......Mil 'HM'Hl«lHl'fllT 5« k y Argentinske vesti ♦ ^Py.-¡».v ^ataMaraa^aMEMirara -«reste-; ■«■KgvsBasaiaaftiMCg^^ CHILENSKA LETALA SE UDELEŽIJO PROSLAVE V sredo 24 maja je dospelo v Buenos Aires, na palomarsko letališče 6 cilenskih letal "Junker" ter se udeležili naslednjega dne proslave držav nega praznika, 129 letnice gibanja Argentine za svojo neodvisnost. Tega argentinskega praznika, praznika 25. Maja, so se udeležila chilenska letala zato, da se Chilenci izkažejo hvaležne za pomoč, ki jo je nudila Argentina in argentineska letala, ko je sosednjo republiko zadela grozna potresna katastrofa. Letala ostanejo tri dni na argentinskih tleh, nakar poletijo nazaj v Santiago. Tej eskadri poveljuje Augustin Riveros Alves. POLETNI DAN Preteklo soboto je bil neprimerno vroč in vlažen dan. Toplomer je kazal okrog 1 ure popoldne v Buenos Airesu skoro 28 stopinj. Z vso gotovostjo je bilo tedaj pričakovati, da bo deževalo, kar pa se ni zgodilo, razen nekaj malega v Patagoniji, Naslednje dni je toplota precej po: pustila. PONAREJENI BANKOVCI V nedeljo je hotel nek Augustin Fernandez" ali Vázquez v neki sla» sčičarni v Tueumanu razpečati bankovec za 100 pesov. Uslužbenec pa je takoj opazil, da je stotak sumljiv, pa radi tega ni hotel sumljivega denarja sprejeti. Obenem pa je stvar javil policiji, ki je hitela za razpe-čavalcem in ga aretirala. Na stanovanju v hotelu, kjer je imel najeto sobo, je policija napravila preiskavo ter zaplenila 368 bankovcev po 1000 pesov in 2 po 100 pesov. ZOPET OPEHARJENA NEVESTA Kolikokrat se zgodi, da se kaka ženska seznani z moškim, ki ji lepo govori ter obljublja raj že na tem svetu, če se z njim poroči. Ženska, ki je že v letih ter komaj čaka, da bi prišel kak ženin, da bi ji ne bilo treba vedno garati kakor živina in poslušati godrnjanje in zmerjanje sitne gospodinje, kaj hitro pristane na to laskavo ponudbo. Ženin pa seveda potrebuje denar. Vsa srečna žena gre takoj po svoje s trpljenjem prihranjene denarce in jih izroči ljubeznivemu ženinu, ki ga skoro ne pozna. Še par izgovorov, da gre uredit neke zadeve in ni ga več nazaj. Dekle čaka uro, dve tri in še dalje, a ženina ni. Zadevo ima v rokah policija, toda nevesta ostane pa le brez ženina in denarja. Tako se pač dogaja. En tak sličen dogodek je bil tudi te dni, ko je neka 43 letna kuharica izročila ves svoj prihranek — 4000 pesičkov takemu ljubeznivemu ženinu. Policija ga sedaj išče, toda je vprašanje, če ga bo našla, ker ga nesrečna ženska ne pozna. Dekleta bodite previdna! Areco poskušali samoobiralnico koruze, ki se je dobro obnesla. Ta stroj utrga klas od stebla, ga sleče in še odstrani zrna od klasa. Z njim je mogoče pobrati in dovršiti delo kar se tiče koruze, do 6 hektarjev na dan. Tej poskušnji so prisostvovali poljedelski in finančni minister ter ravnatelj kmetijstva in živinoreje iz province Buenos Aires. Tak stroj je sicer velikega pomena za poljedeletvo, toda če ga bodo splošno uvedli, bo pa tudi hud udarec za sezonske delavce. ZOPET ŽRTVE IGRIŠČA Kolikokrat smo že pisali o neredih, ki se dogajajo na nogometnih igriščih, ki so včasih prav žalostni. Ták žalosten slučaj se je dogodil tudi prejšnjo' nedeljo v Lanusu, kjer se je vršila igra med igralci Boca Juniors in igralci Club Lanus. Radi nesporazuma med igralci obeh skupin in gledalcev je prišlo do prerekanja in končno do streljanja. Pri tem sta bila dva smrtno zadeta: Lnis Lopez, star 41 let in Oscar Mo-nitori, star pa šele 9 let. Oba sta bila bo ponarejeni ter jih je lahko prepoznati, nasprotno pa so tisočaki zelo dobro izdelani in je radi tega pri sprejemu teh biti zelo previden. NOV INTERVENTOR V SAN JUANU .J Radi volitev v San Juanu, katere pa je izvršna oblast razveljavila, je kakor že znano podal ostavko interventor dr. Mendez. Sedaj je bil na to mesto imenovan dr. Evaristo Perez Virasoro ter je že odšel v San Juan. Bankovci po 100 pesov so bolj.stl^; ¡pepeljana v bolnišnico Fiorito, kjer pa sta kmalu po prevozu izdihnila. Tja je bila prepeljanih tudi še 5 dru- TUDI INDIJANCI SO PROSLAVILI DRŽAVNI PRAZNIK Prvič se je letos zgodilo, da so se proslave praznika "25 de Mayo" udeležili tudi Indijanci. Bili so pri proslavi Indijanci s Patagonije in Trifon Sanabria iz Formose. Omenjeni Indijanci pa niso prišli v Buenos Aires z namenom, da bi se udeležili proslave, ampak jih je čas tukaj dohitel, ko čakajo že mesece in mesece, da se vlada odloči, da jih reši gotovega pogina, ki jim grozi radi strašne bede. DOMAČET VESTI IŠČE SE Podpisani Franc Hrib išče Ferdinanda Hriba, starega 41 let in doma iz Štjaka pri Sežani na Primorskem, o katerem že 6 let ni ničesar znanega- Rojaki, ki bi vedeli za njegov naslov ali zamogli o pogrešancu dati kaka pojasnila, so naprošeni, da to javijo na: Franc Hrib, Calle ("haca-buco 193, Ciudadela F.C.O. Minister g. dr. Cankar v razgovoru z jugosl. delegati poštnega kongresa ROJAK V BOLNIŠNICI Prejšnjo sredo ponoči je bil ne-di še 5 dru- | mudoma prepeljan v bolnišnico Al-gih, ki so bili pri tem izgredu ra- vear rojak Ivan Švara, ¿óma iz njeni. Z ozirom na ta žalosten dogodek jn iiered, je Boca pretrgala zvezo z Lanusóm, Boca namreč obdalžuje i-gralce Cluba Lanus, da so povzročili nered. Obenem pa kritizira tudi postopanje policije. Policija vodi preiskavo, da dožene kdo je krivec. Nekateri pričujoči pa trdijo, da je policija sama največ kriva nesreče. ARGENTINSKO SADJE DOSEGLO VELIK USPEH Že večkrat smo pisali, da je argentinsko sadje dobro in zmožno za izvoz, ter da si vedno bolj utira pot na svetovni trg. Te dni se je pojavilo na trgu v Parizu argentincko sadje, katero je bilo takoj prodano. Argentinski poslanik v Parizu je radi tega pozval izvoznike tega sadja, da nemudoma pošljejo še 500 zabojev sadja, kar se bo tudi zgodilo. ARGENTINSKI IZVOZ IN UVOZ SE JE POVEČAL Argentinski izvoz se je letos v prvih štirih mesecih vendar povečal. Istotako uvoz. Izvoženega je bilo blaga za 510.640.000 pesov. Lani v tem času samo za 495.977.000 pesov. Povečal se je izvoz torej za celih 14.663.600 pesov. Uvozilo pa se je letos 3.882.000 ton blaga, lani v teh mesecih pa samo 2.854.000 ton. Povišek znaša tedaj 1.028.000 ton. DR. ANGEL H. ROFFO ODKLONIL NAGRADO Argentinski zdravnik dr. Roffo, kateremu je francoska liga proti raku prisodila nagrado radi njegovega delovanja v boju proti raku, je •nagrado v znesku 100.000 frankov odklonil. Predlagal pa je, da se naj ta denar porabi za studijsko potovanje enega zdravnika v Evropo, drugo leto pa enega iz Evrope v Argentino. Ivangrada pri Komnu na Krasu. V bolnišnici so takój ugotovili, da ima rojak hudo vnetje slepiča ter je potrebna takojšnja operacija, kar se je tudi takoj zgodilo. Švara je operacijo srečno prestal ter bo v nekaj dneh že mogel zapustiti bolnišnico. RADIKALI BODO IMELI LASTEN DOM V četrtek dopoldne je bil položen temeljni kamen za bodoče poslopje radikalov. Te radikalske slavnosti, se je udeležil tudi Marcelo T. Al-vear s soprogo ter mnogo drugih raci ikalskih prvakov iz mesta in dežele. Dom bo stal v ulici Tucuman, med ulicama Montevideo in Rodríguez Peña. TLAKOVANJE ULIC V CORDOBI V Cordobi bodo začeli s popravljanjem ulic, katere je zadnja velika povoden j razdrla. Hočejo pa te ulice napraviti trdne, da bodo za-mogle kljubovati tudi povodnji. V to svrho je zahteval inž. José Palacios, da se mu da na ogled material, kateri se bo pri tem vporabil, da ga pregleda. Tvrdka, ki je ta dela prevzela, je zahtevi ugodila. STROJ ZA OBIRANJE IN ŽURJE-NJA ZRNA SE JE DOBRO OBNESEL Prejšnjo soboto so na polju posestnika J. Panda v San Antonio de SLOVENSKO-ŠPANSKI IN ŠPANSKO-SLOVENSKI BESEDNJAK Kakor je razvidno iz že parkrat objavljenega oglasa, se namerava izdati slovensko-španski in obratni besednjak. Ta besednjak bi obsegal vse glavne besede, ki se jih v vsakdanjem življenju uporablja. Takega besednjaka smo izseljenci že zdavnja potreboval. Imeli smo sicer en tak mali slovar, kateri je o-seboval tudi nekaj slovnice, ki ga je spisal rojak Rudolf Leban, toda ta knjiga je bila nepopolna, ker je bila spisana v naglici za naše priseljence, ki so trumoma prihajali v Argentino. Sedanja izdaja pa bo v vsem odgovarjala. Mogoče se bo našel kak "dr. Vse-znal", pa bo rekel, da njemu ni potreben tak slovar, ker on z njegovim znanjem prav dobro izhaja. Mogoče, da je res temu tako, ali dobro in koristno je, da tudi kolikor mogoče pravilno govori in piše. Posebno je to važno, kadar je treba kak spis predložiti podjetju. Zato pa je pričakovati, da se bodo vsi zanimali za to koristno knjigo in se zanjo prijavili. Nekateri so izdajo takega slovarja z veseljem pozdravili in se OBČINA MORA PLAČATI ODŠKODNINO Mestna občina mora skrbeti, da so ceste in ulice v mestu v dobrem stanu. Če se zgodi kaka nesreča, se poškoduje avto, bicikelj ali voz radi slabe ulice, je dolžna mestna občina škodo, ki jo je radi tega prizadeti utrpel, povrniti. £kx«< >ae.:«< -•:«•: ymt >ís- ysm >»x yam •:♦>: ;<♦>. x«sk ;•»>; >a&í mac aor, KROJAČNICA "PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Izdelujem obleke po najnovejši modi — V zalogi je tudi velika izbera vsakovrstnega blaga. Cene nizke. Za obilen obisk se priporača rojakom STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59 -1232 3MRCMMNMMHWMMMBMI zanj že prijavili. Poglejte kako piše n. pr. o tem rojak iz Rosaría: "Z ozirom na Vašo idejo za izda-nje slovensko-kasteljanskega in obratnega besednjaka, Vam sporočam, da sem zelo zainteresiran kot tudi kupec istega. Saj sem že dolgo imel to željo in tudi premišljeval, kako je to mogoče, da mi slov. izseljenci v Argentini ne zmoremo tako potrebnega besednjaka. Po drugih državah, kot v Sev. A-meriki, naši izseljenci posedujejo odgovarjajoči besednjak, a med nami v Argentini, če hočeš zvedeti besedo, ki jo vsaki dan potrebuješ, pa jo moraš iskati po francoskih, nemških, angleških in drugih besednjakih. To pa je le za tiste, ki obvladajo katerega izmed omenjenih jezikov bolje kot španščino. A če pogledamo med naše preprosto, večinoma delavsko ljudstvo, vidimo kako je potreben omenjeni besednjak, kakor tudi za izseljensko mladino, za bolje zbližanje maternemu jeziku. Upam, da bodo naši izseijenci v vseh kolonijah naše druge domovine Argentine razumeli in znali ceniti potrebnost tega besednjaka in da se prijavijo kot kupci v ¡polnctiv številu, da bi se mogel izdati besednjak čim bolj mogoče izpopolnjen ter čim prej. Kolikor mi bo mogoče, tu v Rosa-riu bom tudi poagitiral med nami. Naročnina za Slovenski list mi je potekla, ob prvi priliki ali morda že skupno z besednjakom, Vam jo obnovim, in Vas srčno pozdravlja Pavle Planin, Rosario." Zato rojaki prijavite se čimprej ! actor IOE ioe30 PRVOVRSTNA Restavracija, Bar g in Pivnica g RIVERA 1999 vogal DORREGO U. T. 54 - 7461 Zračni prostori za društva, bankete in svatbe z rezerviranimi o prostori za družine n U Kegljišče in krogljišče {■> Vsakovrstne jedi ob vsaki uri Za društva dvorana brezplačno Priporoča se lastnik ANTON DEKLEVA IOE soaoc lonzc RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal Ernest Toller umrl V pondeljek je na tragičen način umrl znani svetovni pisatelj in dramaturg Ernest Toller Kot mnogo drugih mladeničev za časa svetovne vojne, je tudi Ernest šel poln patrijotizma iz šolske klopi, ko je bil star komaj 21 let, na bojno polje. Boril se je zelo hrabro ves čas svetovne vojne ter je bilo njegovo ime večkrat imenovano. Gledal je smrti v oči in videl umirati svoje vojne tovariše, ne da bi pravzaprav vedeli zakaj. To je napravilo na mladega Ernesta močan vtis, ki ga je spremljal vse življenje. Prišle so mu v roke nekatere komunistične knjige, ki jih je z užitkom prebiral. Ko je prišel domov je takoj pričel s komunistično propagando na Nemškem ter je bil kmalu eden izmed najaktivnejših komunističnih vodij na Bavarskem ter pravi gu-vernere v Monakovem, kjer so nedavno zapečatili usodo Češkoslovaške, in od kjer se je v povsem nasprotnem smislu pritisnilo pečat svetovnemu razvoju. Leta 1919 je bil Toller vržen v jedo, ki jo je zapustil' ffif 1924. Pustil je tedaj politiko ter se je ves posvetil literaturi. Spisal je več lepih knjig, ki so kmalu zaslovele ter so bile prevedene v razne jezike. V dramatiki pa je bil neprekosljiv ter je eno njegovih del šlo tudi čez slovenski oder v Buenos Airesu. Ernest Toller je bil rodom Žid ter je moral pobegniti iz Nemčije. Sežgali so mu tudi vse njegove knjige. Mudil se je nekaj časa v Španiji, od tam je šel v Anglijo ter dalje v Združene države, kjer je dobil na nekem otoku za priseljence bivališče in kjer je upal ponovno triunfirati, a ga je življenje zmagalo, ko je bil komaj 46 let star. Neverjetno! Prva Slovenska krojačnica v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za zimske obleke, suknje in površnike NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga — Priporoča sc DANIEL KOSIč Villa Devoto Ul. Calderón 3098 OBJAVE POSLANSTVA Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. jugosl. poslaništvi išče in poziva, da se mu javijo sledeči izseljenci : Maružič Stjepan in Marija. Nekako pred 2 leti sta živela v ulici Monroe 2200, Bs. Aires. * Kitanovič Ljubimir iz sela Ličje. Gali Emil iz Sombora. Leta 1934 se je zglnsil iz Plaza Iluincul. Miloševič Ante iz Kožice. Njegov brat Jožo je imel menda trgovino v mestu Monte Cristo FCCC. Derganc Anton. Pred 2 leti je odšel iz Las Breñas. Po raznih vesteh bi se mogel nahajati sedaj v Salti Mercado San Miguel, puesto 7. Vidakovič Mate. Do pred leto je bil nastavljen v Villi Constitución F.O.C.A. pri tvrdki Christiani & Nielsen. čepuran Josip iz Nov. Sela. Leta 1935 se je nahajal v Monte Cristo F.C.C.C. Bojat Mihovil jz Ohrida. Glunič Anto iz Tekiča. Cicovié Mirko iz Grahovice. Če bi pa kdo od rojakov vedel za naslov od katerega imenovanih, je naproen, da ga sporoči poslaništvu. ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Fálicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Poljedelske razmere v Formosi Čitali smo v uvodnem članku Slovenskega lista od 5. maja lep članek o kolonizaciji in o namenih vlade za izboljšanje položaja poljedelcev. . Priznati je treba, da ima argentinska vlada res voljo pomagati poljedelcem, z očividnim namenom, da potom urejenega poljedelstva, ki je za Argentino, poleg živinoreje, temelj gospodarstva, pride do boljših gospodarskih razmer, V tekočem letu je državna banka po nalogu vlade pomagala poljedelcem z brezobrestnimi in z obrestnimi posojili za nakup semen, živil in orodja za obdelovanje. Za živila in semena so dobili ves denar v roke trgovci. Predložili so banki samo izkaznice podpisane od poljedelcev, ki je potrdila, da je dotičen res za toliko zadolžen pri trgovcu, ki mu je banka takoj odštela denar v gotovini, seveda na račun kmeta. Glavni dobiček je pri tem imel le trgovec, to je oni, ki ste ga v vašem listu pravilno označili za nepotrebnega posredovalca, ker je blago zaračunal, kot navadno računajo, če morajo Čakati na plačilo, dasi je banka na mesto kmeta takoj plačala. Kar se tiče posojila za, obdelovale, naj navedem samo eñ slučaj, ki pa so mu vsi približno podobni. Neki kmet je zaprosil banko za $ 400f— Posojila za pletev in za nakup stru-Pa proti gosenicam. Trgovec,pri katerem je imel dotični kmet kredit mu je tako priporočil. Prišel je državni bančni uradnik, pregledal in odliril Posojilo ter obenem povdaril, da je to eden najlepših nasadov v koloniji, ki je vreden posebne pažnje in Podpore od strani države. Poljedelec je podpisal potrebne papirje in pooblastilo trgovcu, da mu dvigne v banki denar ter ga dónese zaintere-sirancu. V nekaj dneh je bil kmet denar dobil. Ker pa je poljedelec medtem že sam očistil naba d in je potreboval samo $ 60.— za plačilo delavcem, ki mu jih je tudi trgovec Poslal ter je za ostalo svoto nameraval kupiti strupa za gosenice. Poljedelsko ministrstvo pa ima tu üvojega zastopnika, ki gleda da se strup sorazmerno porazdeli med kmete in da ga je vedno nekaj v zalogi za slučaj če bi gosenice izvan-redno napadle nasade, ki ga prodajajo kmetom po zelo zmerni ceni in seveda na takojšnjo plačilo. Minimalna cena strupu je bila od vlade določena $ 2.— za kilogram, trgovci pa so ga prodajali po $ 3.40 do 3.50 kilogram in tudi več. Torej dotični, ki je dvignil $ 400.— na ''anki mu ni zadostovalo za nakup strupa, ki mu ga je ostalih 95 kilogramov prodal trgovec po prej navedeni ceni, da si je trgovec imel po P°Rodbi med kmetom in banko že Plačan strup po uradno navedeni ee-ni. Poljedelec ni torej imel od te državne pomoči nobene koristi, ker je '»oral od tega posojila plačati tudi ■i 14.— obresti. Pač pa je imei dobiček trgovec, neda bi mu bilo treba celo leto trdo garati in se žgati na soncu. To je en slučaj izmed mnogih, ki pa popolnoma zadostuje ?a splošno razumevanje, da na ta način država zelo malo pomaga poljedelcem, ker ne priha'ja denar naravnost iz državne banke peljedelcu v roke, marveč potoni posredovalcev, ki brez truda največji del poba-sejo v svoj žep. To leto je bilo tu silno gosenic, Posebno pa takozvanih "capuyere", ki se zarijejo v bombažev sad tako, ^a jim niti strup ne pride vedno do živega. Tudi dežja je bilo letos izvanred-Ho veliko, kar je mnogo pripomoglo, da so se gosenice le še bolj razpade. Veliko poljedelcev je vsled prenapornega dela pri zastrupljevanju, zbolelo. Vse smo storili kar je bilo y naši moči, da bi si položaj zbolj-šali ter se izvlekli iz dolgov, a zgleda, da je bil ves trud in napor zaman in kakor kaže, bomo to leto še na slabšem nego smo bili prejšnjo, ^n to poljedelca za bodoče leto ne more navdušiti. Kljub vsem nezgodam pa je pridelek še precej povoljen, a kaj to Pomaga, ko nam pa sedaj pi>j poWa-nju manjka delavcev, povrhu pa še dež. Tako more kiK$"gledati kako Propada njegov trud in up od celega leta. Najhujše pa je to, da so cene za tu pridelek naravnost sramotne: Plačajo namreč $ 140 do'150 od tone-, pobiranje stane $ 70: sB@aasMKSM@HsanaaHNK *¡ '♦> ssk MBanese 30B£ .'•aKX«- x>r< Vesti iz organizacij - />SBO»K ises :HSK< -«Kisieoaec ČLANI IN ČLANICE SLOVENSKEGA DOMA V nedeljo dne 28. maja ob peti uri popoldne se bo vršil v Slovenskem domu napovedani članski sestanek na katerem se bo razpravljalo o zelo važjiih stvareh. Radi tega pa je prisotnost vse članov in članic obvezna. Odbor. Proslava argentinskega državnega praznika v Jugoslovanskem Klubu vilko dospel prepozno,,bomo objavili nam pomaga lastna zemlja, če pa ne I v prihodnji številki, ker je prav tako IZ UREDNIŠTVA IN UPRAV-NIŠTVA S. S., Capital. — članek za to šte- bomo v stanu izvrševati obveznosti ter odplačevati odmerjene obroke. Pod takimi pogoji kot vladajo danes, bi bilo najbolje, da dá viada ¿emljo v last trgovcem, ko smo itak v vsem ostalem od njih odvisni. Če se nam bo splačalo, bomo delali, če ne bomo pa pohajali in kradli Nikakor pa ne moremo biti od njih odvisni, da bi nam poljubno nastavljali «ene ter nam dostavljali naše potrebščine po čezmerno visokih cenah in večkrat celo pokvarjeno blago, če pa se kdo ojunači ter protestira proti tem pijavkam, ga takoj proglasijo za komunista. Torej pomoč in razumevanje mora priti od vlade same, od drugih ni pričakovati. Za zadružništvo tukajšnji kmetje še niso zreii in tudi ni mogoče po našem mnenju brez kapitala ničesar napraviti. Kmetje pa denarja nimamo. Eno upanje pa imamo še vedno in sicer, da je Argentina ffc prav mlada država, ki je imela že več dobrih mož in velikih rodoljubov, ki so mnogo žrtvovali za dobrobit države in naroda. Kadar bo spet vstal iz naroda eden takih, bodo prišli za Argentinski narod in tako tudi za nas priseljence, ki smo prinesli v Argentino naše zdravje in moči, da po naših močeh pomagamo kulturnemu in gospodarskemu napredku dežele, ki bo druga domovina naših otrok, boljši časi. Kodelja Tomaž * (Op. uredništva. — Edino na zadružni način bi se mogli rešiti trgovcev, ki vam pijejo kri. Namesto trgovcev bi vas pred državo reprezen-tirala zadruga, ki bi bila vaša lastna ustanova. Za ustanovitev zadruge pa ni treba imeti bogve kakšnega kapitala. pač pa je treba imeti nekoliko dobre volje in zadružnega smisla in pa nekoga, ki bi zadrugo vodil. Ni treba, da bi bil univerzalno izobražen, samo da se razume nekoliko na aktualen. Pozdrav! M. J., Bella Vista. — Naslov spremenili. Vaše pritožba vzeli na znanje. Pozdrav! F. B., La Plata. — Naročnino prejeli v redu. Z nekaterimi našimi rojaki je pač tako, da radi list čitajo, a da bi si ga naročili, se jim zdi preveč naporno in menda preveč izdatkov. Vi pa, ki ste si postavili lastno hišo, ste vseeno imeli tudi za naročnino. Pozdrav! L. S., Alta Gracia. — Naročnino prejeli v redu. Vaš bratranec nam je naročil naj pridemo inkasirat. Bomo napravili kot želite. Pozdrav! R. B., Rosario. — četudi ste malo zaostali z naročnino, nič za to. Bolje pozno nego nikoli. Prijeli v redu. pozdrav! C. Paulin, Cordoba. ,— Vašo naročnino smo prejeli v redu. Pozdrav! Andrés S., Santa Cruz. — Če bi nam navedli, katere SSt.evilke vam manjkajo, bi jih vam dostavili. Za naročnino bomo počakali, kot želite. Pozdrav! K. F., V. Calzada. — Kot smo obljubili, bomo gledali, ee dobimo kje kaj primernega. Nas veseli, da če- knjigovodstvo in na trgovino. Gotovo ima kateri od tamošnjih kmetov sina, ki je pohajal šole in ne ve zdaj kaj početi, ki bi bil sposoben za tako delo. Argentinske oblasti gredo zelo rade na roko zadružnemu pekretu, a zadruge vam država najbvže ne bo ustanovila, marveč se morate zato le sami pobrigati. Mi imamo zveze z argentinsko zadružno ustanovo in bi vam poskrbeli pravila, oziroma vam dali naslov, kam se vam je obrniti po natančna navodila. V nekaterih krajih kot v Rosariu so žc kmetje zadružno organizirani. Odločite se tudi vi, uspeh vam je zagotovljen.) loaoc i0e30i IOE IOC "SLOVENSKI LIST" Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan. ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj. VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje. PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah. POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske. ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi. V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh. O p AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiše naših ljudi, sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom. NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI LIST" tei naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo. POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našei-~ listu! S tem koristite sebi in nam obenem. « S L' tudi si pohajal izključno argentinske šole, znaš pravilno pisati tudi slovenski. Škoda, da ti gmotne razmere ne dopuščajo študirati dalje. Pozdrav Tebi in tatu! Vsi oni, ki ste poravnali naročnino pri naših inkasantih, so vam izdali tozadevno potrdilo. PET PETKOV Prihodnji mesec ima pet petkov in zato list ne izide ter naj ga nihče ne reklamira. PRIREDITEV LJUDSKEGA ODRA IN IVAN CANKAR V soboto sta imeli društvi Ljudski oder in Ivan Cankar skupno prireditev, ki je bila dobro obiskana in tudi pevske in dramatične točke so bile prilično dobro podane, samo red je bil zelo ilab in tudi zvočniki so več škodili n^j*o koristili. Ni treba še posebej povdarjati, da se je po stari slovenski navadi pričelo z izvajanjem programa eno dobro uro po napovedani, kajti prireditelji so pač čakali na komodnost posetnikov, ki so šele eno uro pozneje pričeli prihajati na prireditveni prostor 30! 30C30E 30I O D ioni5 NAKAZUJTE SVOJ DENAR HITRO IN VARNO Hočete li nakazati denar svoji obitelji? Izkoristite naš hitri in praktični način nakazovanja. Nakazana vsota bo izplačana prejemniku v najkrajšem roka Drez kakih stroškov ali odbitkov. Kot dokaz točno Izvršenega nalogu Vam bomo izročili od prejemnika lastnoročno podpisano povratnico. Naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK v katerem boste postrežem v svojem jeziku, Vam je na razpolago. DENAR N AZNACEN Potom POŠTE, izplačan približno v 25 dneh. „ ZRAKOPLOVA, približno v 12 dneh. „ BRZOJAVA, približno v 6 dneh. Naš način naKazovanja je hiter, varen in praktičen. Izkoristite ga! THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 — $ m é. MITRE 562 Alsina 999 — Pueyrredón 175 Avda. Oral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosario) POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA Srečni Slovenci pod pridige poslušati skem Mussolini zagotavlja: Italijanska vlada ne nasprotuje slovenskim pridigam. — Slovenski jezik ni prepovedani — Zvedelo se je zdaj podrobno kakšne uspehe je rodilo potovanje tržaškega škofa msgr. Santina za Veliko noč v Rim. Bil je sprejet tudi pri predsedniku italijanske vlade ter mu razložil nekatere želje in potrebe prebivalstva v Julijski krajini. Pred vsem je dosegel, da bo prihodnje leto v Trstu odprto novo semenišče, škof Santin je po tem svojem obisku v Rimu dejal: "Dolžnost vseh novih' duhovnikov, ki bodo izšli iz tega semenišča in vseh, ki imajo dar vere in ki razumejo potrebo, da ne sme u-gasniti krščansko življenje v naši deželi. Vse težave, v katerih je danes naša škofija, izvirajo iz pomanjkanja duhovništva". Ko je tržaški škof razložil predsedniku vlade Mus-soliniju potrebo po novem tržaškem semenišču, ga je poleg drugega vprašal tudi, če je v Julijski Krajini dovoljeno pridigati v slovenskem in hrvaškem jeziku. Mussolini mu je določno povedal, da italijanska vlada nima ničesar proti slovenskim in hrvaškim pridigam v teh krajih. Poleg tega pa je škof Santin vprašal predsednika italijanske vlade, če se sme v smislu določb kon-kordata verouk poučevati v slovenščini. Musolini je prav tako jasno kot na prejšnje vprašanje odgovoril, da slovenski jezik ni prepovedan. Ta Italijo - Moliti in smejo v sloven-jeziku zagotovila, ki jih je dal predsednik italijanske vlade, so našim ljudem v Julijski Krajini, dala mnogo upanja in so jih z največjim veseljem sprejeli toliko bolj, ker so prišla z najvišjega mesta. So tudi čisto v skladu z izjavo, ki jo je po sklenitvi beograjskega sporazuma 25. marca 1937 dal italijanski zunanji minister grof Ciano, Dejal je tedaj poleg drugega tudi tole: "Prepričan sem, da bo to imelo najugodnejše posledice za obmejno prebivalstvo obeh držav, ki bo od sklenjenega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo občutilo naj-blagohotnejše delovanje. Obvestil sem g. predsednika o potrebnih navodilih, ki so bila dana italijanskim oblastem in ki se nanašajo na učenje in uporabo slovenskega in hrvatskega jezika ter na bogoslužje v teh jezikih." Končno pa naj pri tej priliki omenimo še določbe iz lateranske pogodbe, ki jo je Italija sklenila z Vatikanom 11. februarja 1929. V čl. 22. tega konkordata je, čeprav le v nekaj besedah, omenjen naš jezik in delne pravice, ki mu gredo. Takole je zapisano: "V primeru potrebe bodo duhovniki dobili vikarje, ali pomočnike, ki bodo govorili oba jezika, italijanskega in slovenskega, da bodo mogli pomagati vernikom pri dušnem pastirstvu v materinem jeziku po cerkvenih zakonih". Kakšna sreča! Drobne vesti iz naših krajev Bovec. — V goriški bolnici je umrl bivši podesta v Bovcu Marcel Berutti. * Devin. — Pod avtomobil je prišel til-letni Ivan Boškin, ko se je vračal z dela domov. Zadobil je smrtne poškodbe in je kmalu potem umrl. * Gorica. — Zadnje dneve aprila so obiskali Primorsko prof. dr. Joža Lovrenčič, tenorist Marij Šimenc in kipar Tone Kralj, ki bo ostal več časa, ker ima nekaj naročil. * Kromberk pri Gorici. — Umrla je 74-letna Lucija Komel iz znane Kozakove di-užine, teta opernega pevca Josipa Rijavca. * Lonjer. — Avtomobil je povozil 65-letno Marijo Mihalič. V bolnišnico so jo pripeljali v težkem stanju. * Lonjer. — Lucijan Čok, star 12 let, je padel v brezdno 20 m globoko. Zdravniki so ugotovili, da ima zelo pretresene možgane in zdraviti se bo moral 5 tednov, če ne nastopijo komplikacije. * Ljubljana. — Umrl je Franc Ter-novec, čevljarski mojster. Pokojni je bil pred vojno 12 let cerkveni pevec v cerkvi sv. Ignacija v Gorici. * Marezige. — Z osla je padel 50-letni Josip Kocjančič ter si razbil glavo. Zdravniki so izjavili, da je malo upanja, da bi ozdravil. Podkraj. — Karabinerjem se je javil 24-letni Andrej Šajn, ki je bil pred nedavnim obsojen na 1 leto policijskega nadzorstva, a je pozneje odpotoval v Jugoslavijo. Karabinje-ri so ga aretirali in odpeljali v Gorico. * Podmelec. — V goriški bolnišnici je umrl Mihael Golja, star 70 let. Bil je nad 40 let član cerkvenega pevskega zbora. Sožalje! * Poljane pri Reki. — Avto s sedmimi potniki je padel pri Poljanah pod cesto in se ves razbil. Na srečo so vsi potniki ostali nepoškodovani. * Reka. — Pri Ilirski Bistrici se je iztiril električni vlak. Zaradi popravil je želežniški promet zakasnil za nekoliko ur. * Reka. — Pri gradnji neke nove stavbe so delavci izkopali številne rimske grobove, ki potekajo iz 1. in 2. stoletja po Kr. * Slap pri Vipavi. — Pri delu v skladišču je zaradi slabe izolacije e-lektrični tok ubil 20-letnega Alojza Pelicona. Oblasti preiskujejo, kdo je kriv za nesrečo. * Štanjel. — Pri padcu po stopnicah se je smrtno ponesrečil 64-letni Josip Semenič. Z glavo je zadel ob rob stopnjice in si prebil lobanjo. Kmalu zatem je nesrečnež umrl. saKaara», -a*: g V * * KROJACNICA MOZETIČ Če si namerava« kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! O S O R I O 5025 (Paternal) — Buenos Aires £<3aMMMMH«MaMMK! « i $ v ■ K* » v. * '4 * Sv. Lucija ob Soči. — Na cesti proti Idriji se je smrtno ponesrečila 37-letna Marija Mrakova. Na mo-tociklu, na katerem se je peljala, je počila guma in zračni pritisk jo je vrgel na tla. Pri padu si je prebila lobanjo in po eni uri je izdihnila. * Trst. — Umrli so: Žagar vd. Klo-bec Ivana 75 let, Lab vd. Ukmar Marija 85. Čok vd. Škilan Ana 78, Pri-bac Ivan 36, Podreka Antonija 69, Rudež vd. Ložar Marija Frančiška 72, Bole vd. Pipan 72, Andlovec Franc 76, Živic Kristjan 78, Juriše- vic Franc 72, Mlakar Marij 51. * Trst. — V Rojanu je umrl 87- letni Vineenc Zega rojen v Štanjelu. * Trst. _ 4-letni deček Bruno Bajt je padel z zida in dobil pretres možganov. Njegovo stanje je nevarno. * Trst. — Aretiran je bil šofer Ludvik Jakše, ker je vozil avtomobil popolnoma pijan. nja in odmeva. To tradicijo hoče Slavistični klub zopet oživeti. Vrsta kulturnih delavcev bo govorila o lažnih pomembnih vprašanjih iz literarnega, umetnostnega in splošno kulturnega področja. S temi predavanji hočejo mladi slavisti poglobiti zanimanje za vprašanja iz nuše kulturne rasti, ki se zdi, da se danes kai nekam zanemarjajo, in tako po svojih skromnih močeh pomagati k večji razgibanosti našega kulturnega življenja. Vrsta predavanj se bo zaključila z večerom, posvečenim spominu pokojnega profesorja dr. Ivana Prijatelja, na katerem bo imel uvodno besedo dr. Lino Legiša, slavisti pa bodo prebrali aekaj značilni jših odlomkov iz Prijateljevega tako obsežnega in tako pomembnega dela. MOJSTRSKI ŠAHOVSKI TURNIR V ZAGREBU KONČAN Državni prvak je postal dr. Milan nabral 10 in pol točk. Svojo zmago si je zagotovil s tem, da je Kostiču Vidmar, ki si je od 15 dosegljivih ugrabil celo točko. S tem svojim u-spehom je dr. Vidmar spet dokazal mlajšemu rodu, da njegova šahovska zvezda še ni zašla. S svojo zmago nad Kostičem pa nas je vse prepričal, da še vedno bolj zasluži naslov državnega prvaka, kot pa Ko-stič, ki Vidmarja v nobenem turnirju še ni nikdar zmagal. Zagrebški turnir je bil značilen tudi po tem, da je vsakemu od udeležencev prinesel vsaj en poraz. CIKLUS PREDAVANJ SLAVIE-STIČNEGA KLUBA V ponedeljek 24. aprila se je s predavanjem dr. Fr. Mesesnela: "Umetnik in njegova doba", priče-ilfi vrsta predavanj, ki jih bo priredil Slavistični klub ljubljanske u-niverze in na katerem bodo sodelovali številni znani slovenski kulturni delavci. Že pred leti je imela mlada generacija slavistov v rokah pobudo in organizacijo kulturno zelo pomemebnih predavanj, ki so v tistem času vzbudila v vsej slovenski izobraženi javnosti mnogo zanima- ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO 2ILO: zdravimo brez brez operacijo in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarellijn. ŽIVČNE BOLEZNI: Ncvrastenija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: KaSelj, Šibka pljuča. ČREVA; colitis, razSirjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USES A, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 6,— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z Izvrstnimi SPECIJAUSTI ,1e edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko ln neplačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 Rivadavia 3070 PLAZA ONCE JOŽE MAVRENČIČ ŠESTDE8ET-LETNIK Maribor, 30 marca 1939. — Pred dvemi tedni je praznoval šestdeset-letnico življenja naš rojak Jože Ma-vrenčič, posestnik in trgovec v Mariboru. Po rodu je Bric in sicer iz Biljane, kjer je pred šestimi desetletji zagledal luč sveta. Služil je kot poštni uradnik v Trstu, a po vojni se je preselil v obmejni Maribor, kjer si je uredil novi dom. Tako tam preko kakor tudi v emigraciji se je naš rojak pridno in z vnemo udej-stvoval in deloval v vseh naših in drugih nacionalnih društvih. Jubilantu želimo še mnogo srečnih let! "ATESIA AU GUSTE A" Ob priliki dvajsetletnice ustanovitve fašijev so pričeli izdajathi v Bo-cnu na Južnem Tirolskem novo revijo, ki nosi ime "Atesia Augustea". Revijo je pokrenil prosvetni minister s podporo ministrskega predsednika. Ureja jo prefekt v Boznu Giuseppe Mastromattei. Za prvo številko je sani Mussolini prispeval nekaj pozdravnih besed, kakor tudi prosvetni minister. Revija ima namen povdrajati italijanstvo Južne Tirolske. Letalske poskušnje na l jubljanskem letališču 21. aprila so bile na ljubljanskem letališču važne in zanimive letalske poskušnje, ki jih je pripravil naš a-gilni ljubljanski Aeroklub, ki vneto slabi za vzgojo novih civilnih letalskih pilotov ter tudi zato, da ostanejo odsluženi piloti vedno sposobni. Sice imajo ljubljanski letalci, ki so organizirani v Aeroklubu le malo letal ter si morajo pomagati s prav skromnimi sredstvi, vendar pa so njihovi uspehi veliki in pomembni. Zanje je pripisovati največjo zaslugo požrtvovalnosti in delavnosti naših' letalcev. Bile so preskušnje novih letalskih pilotov, ki sta jih vodila dr. Rape in Kepec. Prisotnim so pokazali svoje lepe letalske sposobnosti novi piloti Tone Paternóster, Jože Kovač, Tine živič ter Nande Niekels-bacher. Izvežban pa je tudi že peti letošnji pilot in sicer Masterl iz Stražišča pri Kranju. Izpitni pogoji so izredno težavni. Pilot-učenec mo- Trgovina čevljev j B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in conat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires Slov. Babica 1 FILOMENA BENEŠ-BILKOVA diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 ra napraviti najmanj 125—150 učnih poletov, preden sme samostojno voditi letalo. Poskusni poleti novih pilotov so odlično uspeli. Popoldne jih je na letališču gledala skupina odbornikov Aerokluba, vojaški strokovnjaki ter zastopniki ljubljanskih dnevnikov. DOBRO POVEDANO Mariborska 'Edinost" prinaša: Sobotna številka "Jutra" z dne 18. t. m. je prinesla na četrti strani velik oglas "Enit" — najbrže potne pisarne — iz Beograda, kjer priporoča izlete na Jadran in sicer v italijanski del Jadrana. Med drugim či-tamo tudi ,da se vrše "izleti v čudežne Grotte di Postumia, 50 km od Trieste". Popolnoma jasno je, da je tudi "Jutro" kakor vsi ostali dnevniki, časopis, ki objavlja inserate, saj od tega dela časopisa zavisi obstoj vsakega dnevnika. Denar je denar... Vendar ugotavljam na tem mestu, da se mi zdi, da bi bil odgovorni či-nitelj "Jutra" moral v tem slučaju z dovoljenjem naročnika te reklame v toliko izpremeniti besedilo, da ne bi tako neprijetno dirnilo vsakega Slovenca, ki ga je čital. Nočem načeti tukaj načelne debate o imenovanju krajevnih imen, čeprav niso več v naši državi, mislim pa, da je na vsak način zgrešeno ravno v tem slučaju, da je ostalo pri "Grotte di Postumia 50 km od Trieste''. Predvsem se tudi vidi, da je bil ta oglas sestavljen za oni del prebivalstva naše države, ki po bliže teh krajev ne pozna, a ga menda ni Slovenca, ki ne bi vedel, kje se nahaja Trst a razen tega je naravnost ironija navajati v orientacijo bralcev, da se nahaja Postonjska jama 50 km od Trsta. Slično bi se glasilo: Hoče 128 km od Ljubljane, ko bi rekli pravilno: 7 km od Maribora. če se danes tolikokrat piše po nemških časopisih o Laibach in Cilli n kaj jaz vem še kaj, bi menda na vsak način bolj upravičeno pisali mi mirne duše o Postonjski jami in o Trstu. PREMESTITEV ŽUPNIKA STANIČA IZ DEVINA Trst, april 1939. — že nekaj časa je šel med verniki v Devinu glas, da hočejo premestiti splošno spoštovanega župnika Staniča in na njegovo mesto imenovati nekega Bian-carosa, ki je bil doslej v Doberdobu. Da preprečijo te nakane, so verniki vložili spomenico pri goriškem nadškofu Margottiju. Ta pa je spomenico kratkomalo izročil policijski upravi, v nadaljnje postopanje. Policijski organi in karabinjerji so začeli po vasi izpraševati osebe, ki so spomenico podpisale, in so na vsak način hoteli dognati, od koga izvira ta akcija. Prav tisti čas, ko so varnostni organi tako postopali v Devinu, je bil župnik Stanič na ordina-rijatu v Gorici. Tam so mu rekli, naj se nikar ne vrne v Devin, ker ga bodo tam aretirali, češ da je on dal spodbudo za spomenico. Zaradi tega se župnik Stanič sploh ni smel več vrniti med svoje vernike, temveč je moral na novo službeno mesto v Kamnje. Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094 NOVA REVIJA V TRSTU "Istra" objavlja kratko poročilo « tem, da je v Trstu začela izhajati nova revija pod imenom " Geopolítica Za podnaslov nosi tole oznako: mesečni pregled politične, gospodarske, socialne in kolonialne geografije. Urednika sta Roletto in Massi. Zaradi važnosti, ki jo je geo-politika dobila posebno zadnje čase v Italiji, je sprejel oba urednika sam Mussolini in se zanimal za smernice in nalogo nove revije. Značilno jc, da je smatralo uredništvo za potrebno, natisniti po seznamu sotrudni-kov še pripombo: "Članki, zbrani v tej številki, izražajo le misel in sodbo podpisanega avtorja". POPIS LJUDSTVA IN PREMOŽENJA V NEMČIJI V razliko od prejšnjih štetij, pri katerih so podatke vpisovali imenovani števni komisarji, velja za letošnje ljudsko štetje načelo, da bo vsak posameznik sam odgovarjal na vprašanje predloženih mu listin. Podatki so uradna tajnost. Letošnje štetje "v Nemčiji se lahko primerja z nekakšnim generalnim popisom ljudstva in premoženja v državi. Najprej bodo šteli ljudstvo po spolu, starosti, družinskem položaju, veroizpovedi, državljanstvu, maternem jeziku in narodni pripadnosti. Družine bodo vpisale število otrok, zakonsko dobo, svoje krvno pokolenje. Posebej bodo zaznamovani glavni in stranski poklici. Štela se bodo vsa gospodarska podjetja. Pri kmetijah bo treba navesti obseg obdelane zemlje in ravno tako tudi neobdelane, gospodarsko donosnost, uporabo strojev itd. Številke štetja bodo služile za osnovo bodoče upravne in gospodarske, ljudske in socialne, šolske in kulturne politike. izključno slovenski, od tretjega šolskega leta dalje bodi pouk dvojezičen, v zadnjih letih pa pretežno nemški. Učni uspehi tako urejene šole so bili prav dobri in starši zadovoljni. Otroci so si prisvojili osnove svojega maternega jezika in na tej podlagi pridobili precejšnje znanje državnega jezika. S tekočim šolskim letom je naša šola postala nenadno samo nemška, le v prvih mesecih se mora seveda učitelj pogovarjati z najmlajšimi slovensko, če jih sploh hoče razumeti. Take šole nihče izmed staršev ni zahteval in z njo tudi nikakor niso zadovoljni. Pri tem se spminjamo zadnje izjave g. dež. glavarja odposlanstvu koroških Slovencev, v kateri je kot načelnik dež. šolskega sveta izrecno poudaril, da so za ureditev šole in učnega reda pristojni izključno samo starši. Čemu torej ta sprememba? NABOR Letnika 1919 in 1920 sta klicana, naj se javita za predstoječe vojaške nabore. SUŠA POVZROČA POŽARE Pomladna suša je na več krajih Koroške povzročila gozdne požare. Pretekli teden se je od iskre iz lokomotive vnel gozd med Štefanom in Šmerčami na Zilji, nekaj dni nato pa zopet v šmohorski okolici. V obeh primerih se je gasilcem posrečilo, da so požar kmalu omejili. Z naše Koroške "Koroški Slovenec" dodaja k tem pojasnilom: "Kot slovensko narodno družino nas med številnimi vprašanji predstoječega štetja zanimata vprašanja materin jezik in narodna pripadnost. V odgovoru na prvo vprašanje naj se zabeleži jezik, v ka-terem je kdo govoril kot otrok. Za nekoliko izobražene in zrele ljudi tudi pri nas ne bo težko odgovarjati na oboje vprašanj. Kjer v prvem odgovoru bodo zabeležili slovensko materno govorico. Kjer so povezani s slovensko narodno družino po skupni zgodovini, slovenski molitvi in slovenski pesmi, slovenski govorici in slovenskem običaju, se bodo izjavili za pripadnike slovenskega naroda. Pri tem moramo poudariti dejstvo, da je izjava o narodni pripadnosti v obče merilo za narodno zrelost ali nezrelost. To velja predvsem za narodne manjšine. Za jasno ločitev politične pripadnosti od narodnostne izjave je nedvomno potrebna gotova duševna zrelost. Kakor ni zajela materna beseda v pismu in tisku ter mu je zato narodna kultura ostala- nepoznana, bo pri narodnostni točki ljudskega štetja nemara v zadregi. Zreli Slovenci, državljani Velike Nemčije, pa bodo s svojo skrbnostjo in jasnostjo prispevali k temu, da bo imela nemška vlada o narodnostnem položaju na Koroškem pravo in resnično sliko." NESREČE PRI STRELJANJU Tudi letos se je pri velikonočnem streljanju s topiči zgodilo več nesreč. Peter Krópfl iz Blač je zado-bil nevarne poškodbe. Valentin Schrottu iz Vrbe je zgubil desno roko, 15 letni Lojze Schiestl iz Dro-bol pa je zadobil hude opekline, ko se je vnel smodnik, ki je bil pripravljen za streljanje s topiči. NOČNE VOJAŠKE VAJE Pretekli teden se je po vsej Koroški izvedla nočna vaja z zatemnitvijo. Cela dežela je ostala v temi do dveh zjutraj. Z NOVO ŠOLO V SELAH NIKAKOR NISO ZADOVOLJNI Leta 1924 je okrajni šolski nadzornik povabil vse starše šoloobveznih otrok v šolo in jih vprašal po ujihovih šolskih težnjah. Na podlagi izpovedb staršev je šolska oblast predpisala za šolo v Selah učni red, po katerem sta prvi dve šolski leti UKINITEV MALIH OBČIN Novi nemški občinski red uvaja nov postopek pri združitvi ali delitvi občin. Ukinejo se vse občine, katerih število prebivalstva ne dosega 200 o-seb. Ravno tako se ukinejo občine, ki ne morejo vršiti svojih nalog z danimi sredstvi. Pri združitvi dveh ali več občin se gleda na to, da se obvaruje enotni gospodarski značaj občin in da se industrijski kraji, letovišča in pretežno kmetski kraji ne združujejo kar vprek. V slovenskem delu dežele sta bili doslej občin Bil-covs in Gornja vesca združeni v skupno občino Bilčovs, občina Bela pa je bila pridružena Železni kapli. Predvideno je tudi, da se bosta občini št. Jakob v Rožu in Befištain delili. RAZSTAVA UMETNIŠKEGA KLUBA "LADA" V LJUBLJANI 30. aprila ob enajstih je akademski slikar Ivan Vavpotič v navzočnosti bana dr. Marka Natlačena in njegove gospe soproge, dalje predsednika aopelacjskega sodišča dr. Golje, zastopnika mestne občine dr. Janka Pretnarja, predsednika Nar. galerije dr. Prana Windischerja, predsednika Društva slovenskih likovnih umetnikov Nika Pirnata in številnih drugih predstavnikov našega kluba "Lada", ki ji je v posebni dvorani priključena razstava odlične angleške slikarice Nore Fry-La-vrinove. Ob tej priliki se nam vnovič predstavlja dvoje kar se da nadarjenih umetnikov, Becičeva učenka Bara Remčeva, znana po svojih pariških in ljubljanskih razstavah, in Babičev učenec Tine Gorjup, ki je prvič opozoril nase na lanski u-metnostni razstavi v okviru ljubljanskega velesejma. Nedvomno bo tudi ta razstava njunih del vzbudila zaslužno pozornost naše javnosti. V i-stem nagovoru je otvoril akademski slikar Ivan Vavpotič tudi razstavo Nore Lavrinove, soproge znamenitega esejista Janka Lavrina, profesorja na nottonghamskem univerzitetnem kolegiju, na katerem poučuje tudi naša umetnica sama. Nora Fry-Lavrinova je izdala pred tremi leti grafično zbirko jugoslovanskih, izve-čine slovenskih sižejev "Yougosla-ve Scenes", ki je doživela v Angliji nenavaden uspeh in je tako v izdatni meri opozorila na nas angleško kulturno javnost. Nekaj grafik iz te zbirke je prikazanih tudi na tej razstavi. Naj opozorimo med drugimi samo na portrete Cankarja, Me-ška in prof. Lavrinca. SPOMINSKI KONCERT 27. aprila ob osmih zvečer je pevski zbor P. H. Sattner priredil s sodelovanjem pevskega društva Moste, pevskega društva Zvezde ter pevskega društva Save pietetni spominski večer ob priliki petletnice smrti slovenskega skladatelja p. Hugolina Sattnerja. Koncerta so .se ob prav imenitno za'se'deni dvorani kina Moste udeležili številni odlič-niki. Prireditev je v celem uspela prav lepo. nafte. Če bi postavili veliko tovarno, ki bi mogla letno proizvesti do 40.000 ton umetnega benen?, bi znašali stroški 400 milijonov dinarjev. Potemtakem bi se proizvodnja izplačala le v primeru, da nakloni država te.i vrsti industrije posebne ugodnosti. NAŠI POKOJNI V Šmihelu pri Pliberku je umrl Podevov Jurij iz Strpne vasi, star komaj 32 let. — V Podljubelju pa so pokopali tamošnjega posestnika in trgovca Franca Smoleta. Pokojnik je bil med ustanovitelji slovenskega prosvetnega društva in slovenske posojilnice. Ostal je odločen Slovenec do konca svojih dni. POSOJILO ZA POVEČANJE ŠTEVILA BOLNIŠNIC Posojilo 25,576.000 dinarjev je najelo minstrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pri Osrednjem u-radu za zavarovanje delavcev. Posojilo bo ministrstvo porabilo za izplačilo večjih dolgov pri zagrebški zakladni bolnišnici ter za popravilo in povečanje večjega števila družav-i.'ih splošnih bolnišnic, med njim tudi ljubljanske ter umobolnice v Novem Celju. Posojilo bo ministrstvo odplačevalo iz dohodkov narodnega sanitetnega sklada, ki je bil ustanovljen nedavno s posebno uredbo. Dalje je ravnateljstvo SUZOR-ja sklenilo odobriti graditev za modernizacijo zdravilišča v Laškem. Vojni dobrovoljci prejeli zemljo Več kot 350.000 juter zemlje je v Bački in Baranji razdelila država vojnim prostovoljcem, odnosno njihovim družinam. Zemlja je bila prej last madžarskih magnatov, vendar pa večji del ni bila niti obdelana, ali pa zelo slabo. Po izvršeni agrarni reformi so dobili zemljo vsi vojni prostovoljci, če so zanjo zaprosili. Tako se je naselilo na tej zemlji okrog 100.000 družin, ki so si postavile nove domove. Večinoma so prišli prostovoljci iz Like, Črne Gore in iz drugih pokrajin v notranjosti države. Pridobila pa je s tem tudi država, ker se je začela obdelovati zemlja, ki prej ni rodila nobenega sadu. Le notranje organizacije manjka doseljencem. Nimajo nikjer svojih zdravnikov, niti policije. Sicer pa je velika težava v tem, da so hiše kolonistov sredi posestev, torej raztre-se, in je težko ustvariti pri taki razdelitvi skupno upravno enoto, ki bi tudi organizacijsko dobro delovala. svojem mestu skozi 2154 ur. Če pomislimo da bi v drugih državah, kjer prostovoljno gasilstvo ni tako dobro organizirano kot prav pri nas v Sloveniji, za to delo morali .plačati 25,412.921 delovnih mezd, potem šele nam postane jasna slika, kako važno in za naše narodno gospodarstvo potrebno nalogo vrši naše prostovoljno gasilstvo. Večina teh požrtvovalnih delavcev za bližnjega je izšla iz vrst našega podeželskega kmeta in mestnega delavca. Čeprav g P. poklicno delo na polju in v delavnicah izčrpa do zadnjega, ve, da čakajo pomoči mnogi reveži; ki so zašli v težave zaradi nesreče ali pa namerno. Pri vsej svoji utrujenosti pohite na kraj nesreče in se žrtvujejo, kolikor morejo. To pa je le mo-aoče, ker so za delo za bližnjega sistematično vzgojeni in pri takem delu disciplinirani, kar najbolj. PRIDOBIVANJE BENCINA V BOSNI Umetno pridobivanje bencina zanima bosanske gospodarstvenike. Nedavno so poslali kose rjavega premoga iz rudnika Kreka v preiskavo v berlinski zavod za pridobivanje u-metnega bencina. Preiskava je dala lepe rezultate in potrdila, da bi se dal iz premoga iz Kreka pridobivati sintetični bencin izredne kakovosti lev bi veljal kilogram okrog 2.40 do 2.80 din. Ta cena pa je višja, kakor pa cena bencina, pridobljenega iz IGRA "REVČEK ANDREJČEK" V ŠT. JAKOBU V ROŽU V Št. Jakobu v Rožu so po daljšem odmoru zopet nastopili tamošnji igralci z igro "Revček Andrejček". V nedeljo 30. IV. so nameravali prireditev ponoviti, pa je bila prepovedana. MBOMB©»! * AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. GODE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO seammsa 15 42 OBIŠČITE KROJAČNICO Leopolda Usa j j kjer dobite najboljši "Pera-mus", obleke in obleke za ženske (Traje sastre) GARMEN-DIA 4947 Bs. Aires, Paternal GASILSTVO V SLOVENIJI Med eno najmočnejših organizacij pritevamo v Sloveniji prostovoljno gasilstvo. Ono nima samo namena vzgajati svojega članstva v duhu pravil, ono ima še prav poseben pomen in veliko važnost za naše ?ia-rodno premoženje. V Sloveniji je danes nad 30.000 organiziranih gasilcev, ki predstavljajo veliko armado nesebičnih delavcev, ki svoj prosti čas posvečajo dobrobiti bližnjega. Samo v letu 1938 je bilo v Sloveniji 668 požarov! Gasilci so rešili pred uničenjem okrog 200 milijonov dinarjev narodnega premoženja. Pri omenjenih požarih je sodelovalo skoraj 12.000 gasilcev, ki so včasih tudi v življenski nevarnosti vztrajali na I Pozor Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50-0277 V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelie MARKO RADAU Facundo Quiroga 1325 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD PREDLOG ZA PREKOP MED VUKOVARJEM IN ŠAMCEM Nenavaden predlog za dvig prometa v naših jadranskih pristaniščih je sprožila trgovinska in industrijska zbornica v Splitu. Po tej zamisli naj bi se z zgraditvijo prekopa med Vukovarjem in Šamcem povezali Donava in Sava. Od Bosanskega ¡Samca bi mogle ladje pluti po Savi navzgor do Bosanskega Novega, tam pa bi se blago pretovarjalo na vlake na progi, ki jo sedaj gradijo pr-iko Bihača. Računajo, da bi nova bližja zveza z morjem pritegnila nase velik del donavskega prometa, ki gre sedaj ves v romunska čmomor-bka pristanišča. Razdalje bi se zmanjšale skoraj za polovico. Enako bi se skrajšala pot od Donave do Jadranskega morja, če upoštevamo rečne zveze po Donavi, Savi in od tam železniške zveze na Sušak ali Split s Šibenikom. Izračunali so tudi, da bi približno 450 milijonov veljala vsa dela za poglobitev Save in za dograditev unske proge. Pravijo pa, da bi se vsi stroški poplačali že v desetih letilj, če bi se vsak 10% donavskega prometa usmeril na Jadran in ne več v Črno morje. Ivan Bostjančič: ISTRSKE MLEKARICE Reju žene. Prazne late roštaju va [koše pul saken korake. Polne je, sunce [peče. Obrazi su njin črni, obrazi trdo ni jena žena besedi ne reče [muče, Va rukah prevrcu pletivo i vunu, hodeč po ceste ravne pletu kalcete. Noge su njin trudne, trudne su i gledaju daleko pred sobun [žene, gledaju daleko pred sobom kade se friške šume zelene. Bit ce malo hlada, jnisli Mare. Va šume zmej grmi i hlada zemje kosici fiču i listje zeleno šumi. Potok pak mici kroz šumu teče. Onput su koraki brži, brže reju. Sunce pali na široke, ravne ceste i modern nebe erjeno pasuje. Nijene seni ni. Pod cestun je more široko, daleko i mirno kako uje. Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 Rojaki I Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih. CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto NAŠ KRAS IN JAMA VILENICA V naslednjih vrsticah hočemo na kratko opisati nekaj zanimivih pojavov kraške zemlje. Predvsem mislimo tu na kraško klimo in na kraške reke, ne da bi se spuščali v razpravljanje o sestavu kraške zemlje in o rastlinstvu in živalstvu. Kras, ki ga vsak pozna v glavnem njegove značilnosti. Vendar pa bo vsekakor zanimivo, kako se te zadeve obravnavajo, recimo znanstveno, t. j. s številkami in podobnim. * Kraško podnebje lahko delimo na dve glavni področji: na ono, ki leži tik morja, kjer so morski vplivi zelo občutni ter na ostali Kras, kjer prevladujejo celinski vplivi. V obeh področjih je značilna velika spremenljivost vremena v razmerju z prevladujočimi vetrovi, burjo in širokim in to posebno v jesensko-zim-skem času ter pomladi. Toplota se dviga in pada z oddaljevanjem od morja ter pada na vsakih 100 m višine za 0.9' C. Posebno zanimiva je razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo v rajnih krajih na Krasu. Tako n. pr. imata Trst in Postojna približno isto razliko in sicer 19.7» C, Barko vi je 18.4» C, Opčine 19.4' C; Št.Peter na Krasu 20.2. C, največja razlika v letni temperaturi pa je v Divači, kjer znaša 21.2» C in to pri 450 m nadmorske višine, dočim znaša ta pri Št. Petru na Krasu 580 m, v Trnovem 790 m (razlika v toploti 18.6® C). Najnižja temperatura je v Divači _ 0.1» C, najvišja pa + 21.1» C. Povprečna letna temperatura znaša v Trstu 14» C, v Postojni 8.7» C, v Divači pa 10.6» C, Najvišja temperatura je v vseh krajih med julijem in avgustom, najnižja pa povsod v januarju. Po en mesec pade temperatura pod ničlo v Divači, po tri mesece pa je temperatura pod ničlo v Št. Petru na Krasu in Postojni, dočim v obmorskih krajih ni moči zabeležiti v zimskem letnem času povprečne temperature pod ničlo. Kljub temu pa je recimo v Trstu najmanj 13 dni letno, ko pade toplota pod ničlo, na-Krasu okoli 40 dni, ob reki Reki na okoli 80 dni. V krajih ob morju je seveda temperatura vedno mnogo višja. V nasprotju z gornjim, skoro v vseh krajih ob morju traja povprečna toplota nad 20» C po tri mesece v letu, v Barkovljah n. pr. celo 4 mesece. Toda le Opčine in Bazovica imata to toploto le 2 meseca v letu dočim v notranjosti v nobenem mesecu ni moči zabeležiti te povprečne toplote. Najvažnejši vpliv za atmosferične spremembe in na vreme imajo vetrovi, predvsem burja in široko. Burja prihaja od severa, oz od severovzhoda. Svoj izvor ima burja od pritiska s pobočij Alp v nasprotju z depresijo, ki vlada na Jadranskem morju. Pri tem iščeta obe nasprotji ravnotežje, ko se srečata na prehodu od celine k morju. Značinost burje ni v tem, da piha enakomerno, ampak divja v silovitih sunkih. V krajih o-krog Cola, Razdrtega, Divače in Ža-velj je burja najmočnejša. Spremembe, ki jih povzroča zlasti v temperaturi, pa so tako občutljive, da segajo celo včasih do Benetk. Povprečno piha burja v zimskem času 19 dni, v pomladi 8 dni, v poletju 4 dni, v jeseni pa 9 dni. Povprečno pade radi burje toplota za 4». . .Široko, veter ki nima nikake zveze z afrikanskim vetrom, je vroč in vlažen in piha z manjšo jakostjo z morja. Vsled tega vetra se dvigne toplota od 5—10», s tem v zvezi pa tudi vlaga v zraku, ki sega često od 76—90%. Če burja prinaša jasno in lepo vreme prinaša široko oblake in dež. Ves čas od novembra do marca traja nekaka borba med obema vetrovoma, v katerem prevladuje burja. Glede padavin pa so kraji z najrazličnejšimi množinami. V Trstu pade letno približno 1099 mm dežja, v Sežani 1422.2 nun, v Divači 1390 mm, v Nabrežini 1758,8 mm, v Vipavi 1538.7 mm, na Colu 2.041 mm. V januarju pade najmanj dežja v Sv. Križu pri Trstu in to 38.3 mm, v avgustu pa ima najmanj padavin Trst s 93.7 mm. Največ padavin imajo vsi kraji v oktobru. Snega imajo največ kraški kraji ob raznih nižjih hribih in sicer okoli Nanosa in Vrem-ščice. V teh krajih traja sneg 30— 40 dni. Na gornjem Krasu je povprečno le 20 snežnih dni v letu (v Bazovici n. pr. 18). Kraji ob morju pa imapo sneg samo par dni v letu, in še tega samo na ogled. * Med najbolj zanimive reke Krasa moramo šteti reko Reko oz. Timavo, ki izvira v Trnovskih gozdovih in sicer po združitvi večjih hudournikov, med katerimi je največji takozvani Velika voda, ki izvira v višini 700 m. Vanj se izliva več manjših vod, ki izvirajo na Pivki in v Brkinih, dokler ne okoli Bistrice sprejme več močnejših pritokov. Reka teče od začetka po peščencu, dokler ne vstopi v Vremsko dolino, ki sestoji iz apnenca. Že tu se prične voda vidno zgubljati in v poletnih mesecih skoro ne teče več naprej, ampak stoji voda v strugi le v večjih kotanjah. V bližini Škofelj se zarije Reka v skalnato globoko izjedeno strugo, dokler ni prisiljena pod Škocjanom poiskati si podzemne poti do morja. Podzemskemu teku Reke sledimo lahko ¿e 2.700 m, dokler ne izgine skozi ozko odprtino v takozvano Mrtvo jiazero. Vsekakor je ta pojav dal mnogim ?ananstvenikom misliti, posebno še' ker se je domnevalo, da je Timava ista voda, ki izginja v Ško-cijanski jami v zemljo. Že v 17. stoletju so poskušali dognati, koliko je rpsiiice na tem. S primitivnimi sredstvi, s tem da so spuščali v Reko košč&e lesa, seveda niso mogli ničesar dognati. Med tem so pričeli pa raziskovati številne podzemske jame :ri pa druge jame, ki jih je na Krasu ranogo in ki dosegajo zelo velike globine. Tako je neki raziskovalec Ljndner leta 1841, po skoro enoletnem delu prišel v jami pri Trebčah do globine 321 m, kar je komaj 60 m nad morsko površino, kjer je zasledil poniklo Reko. Pri teh poizkusili so ugotovili, da razni izvirki pri Sv. Ivanu pa do Nabrežine izhajajo iz te ponikalnice, ki ves čas svojega teka išče na raznih straneh izhodov. Med tem časom so prišli tudi do globin Kočje jame pri Divači in ugotovili da so njene številne stranske jame napolnjene z vodo podzemne Tirna-ve. . .Ko so na ta način ugotovili zvezo med Timavo in Reko, pa se je pojavilo novo vprašanje, kam zgine toliko vode. Ugotovljeno je namreč, da pri ponikanju pri Škocijanu izgine dnevno le 90.000 m kubnih vode dočim je ivira pri Timavu dnevno 2—2.300.000 m3. Nadaljna raziskovanja so pokazala, da dobiva Reka pod zemljo dotoke iz vsega Krasa, daleč do goriškega. Po vsem Krasu pa se nahajajo poleg tega številni požiralniki, ki sproti požirajo deževnico, n. pr. pri Rodilcu jih je okoli 12. Tako vidimo, da je ves vodni sistem Krasa zgrajen okoli reke Reke oz. Timave in da se vse suče samo KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzul torijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 okoli Reke. Zato ni nič čudnega, če imamo na Krasu več lepili podzemskih jam, kakor n. pr. pri Divači, v Lokvah itd., ki nimajo vode, kakor jo ima n. pr. Postonjska in Škoci-janska jama. Vse te jame namreč leže visoko nad podzemsko strugo Reke, ki požira in sprejema vse pritoke. Vsled razmeroma zelo majhnega deževja, kot smo že zgoraj ugotovili, in pa radi tega, ker reka Reka, kot največja kraška voda, z njo pa vsi ostali manjši potoki, že pred vstopom na Kras zginjajo globoko pod zemljo, trpi kraška zemlja veliko sušo. Računati moramo, da Reka že blizu svojega ponirka pod zemljo v Škocijanski jami, pade v globino nad 100 m. Saj je Kačja jama pri Divači globoka okoli 300 m in po zgornjih ugotovitvah tudi Reka namaka njene rove. Razdalja od Škocijanske do Kačje jame pa znaša v zračni črti komaj par kilometrov. Brez dvoma je, da bi se dale tudi te podzemne reke izkoristiti in mnogi znanstveniki so se s tem vprašanjem že precej pečali. Moderna tehnika bi ves problem brez dvoma z lahkoto rešila zlasti, ni treba kopati nikakih rezervoarjev v globinah, ker so že ti po naravi ustvarjeni. Bilo bi morda le potrebno zajeziti posamezna podzemna jezera. Predvsem bi tu prišle v poštev gradnje manjših elektrarn in pa vodovodov. Z načrtom za gradnjo elektrarne v Škocijanski jami sami so se sicer že ba-vili, vendar pa so te načrte opustili, ker bi z morebitno gradnjo popolnoma uničili naravne krasote. Ne bi pa ničesar pokvarili z gradnjo kakega vodovoda, ker bi vodo lahko enostavno zajeli iz ene ali druge podzemne kotanje in jo napeljali na površje, kjer bi se potem sama spuščala na nižje ležeče kraške kraje. * Kras predstavlja v obeh zgoraj vzetih vprašanjih, lahko rečemo, popolnoma zaključeno in enotno celoto. Tako po podnebju, kakor po vodovju, je to zaključen del naše zemlje, ki je pa v obeh primerih zelo zanimiv in značilen. R^vno tako zaokroženo celoto bi nam nudil pregled in študijo zemeljske sestave in pa rastlinstva in živalstva, čeprav tu, razen pri rastlinstvu morda, ne bi bilo moči toliko tega poudarjati. Vsi ti momenti so seveda močno uplivali tudi na naše ljudi, ki nosijo vse značilnosti zemlje na kateri žive od nekdaj. Tako po zunanjosti, kakor po značaju, so naši I^raševci popoln izraz vseh naravnih okoliščin, popoln izraz prirode v kateri žive. Študij te popolnoma stvarne strani našega človeka, ki nima nikakega razmerja s s kakim ideološkimi in mističnimi domnevanji, bi bil vsekakor ena naj- j Ugodna prilika j za čitatelje Slovenskega Lista E. Kombinirano pohištvo za jedilnico in spalnico obstoječe iz 15 komadov za samo $ 225. Avda. SAN MARTIN 2700 U. T. 59 - 0504 (Nasproti pošte) c « s " . I I 11 KROJAČNICA Martin Turk ima na izbero vsakovrstnih vzorcev ter Vam napravi elegant no obleko. Prepričajte se !| LORIA 1760 Buenos Aires | Jugoslovani pri posvetitvi temeljne ga kamna pravosl. cerkve, Machagay Ste bolni? Telefonirajte po slovensko U. T. 22 - 4026 in takoj Vam pošljemo pomoč bolj zanimivih tem, o katerih bi morali razpravljati in spregovoriti. —d. Med našimi mlajšimi je ime Vile-nica spolšno neznano, dasi pripada znameniti podzemeljski jami pri Lokvi na sežanskem Krasu in ima kot pristen domač izraz svoj posebni kulturni pomen in je celo častno uvrščena v italijansko književnost v času Napoleonovih prekucij. Spominja nas predvsem na starodavno dobo, ko je naš narod še veroval v svoje vile, tista blagohotna bitja, ki so priskočila na pomoč junaku v bojnih težavah iz svojih ne-pristopnih bivališč. V goratih krajih se je sicer ohranilo narodno sporočilo, da so vile bivale v gozdnatih vrhovih, kamor ni mogla prodreti človeška noga. Toda že stari Grki so postavljali svoja mitološka bitja v tamkajšnje kraško podzemlje. Tako postaja verjetno in razumljivo, da je ime lokavske Vilenice še ostanek prvotne naše kulture iz dobe, ko se je bogato slovensko bajeslovje prilagodilo najbolj izrazitim posebnostim kraške prirode in tu je temno podzemlje postalo bivališče takim nadnaravnim silam in bitjem, kakor so bile tradicionalne vile. Ob tej priliki je zanimivo opazovati odmev takih značilnih pojavov našega Krasa pri italijanskih sose--dih, kjer ne poznajo kraških znamki nitosti. Dante je znani mojster v opisovanju podzemlja in njegovi učeni tolmači soglašajo, da si je on gotovo nekdaj prej ogledal kako podzemeljsko jamo in ugibljejo, katera izmed . večjih kraških votlin mu je mogla nuditi dovolj primernih vtisov in snovi za njegov umotvor, za "Božansko komedijo". Znano je, da se nahaja pri Tolminu neka Dantejeva jama, toda naš zgodovinar Simon Rutar pravi nekje, kako ni verjetno, da bi bil oglejski patrijarh v tistih burnih časih sprejel v goste na svojem ozemlju vnetega pristaša protiv-ne politične stranke, kakršen je bil ravno Dante. Važnejši je za nas drugi italijanski pesnik, opat Giuseppe Oompag-noni, ki je zaslovel posebno kot politik in državnik za časa Napoleona. On je namreč na prvem kongresu tako imenovane cispadanske republike v januarju 1. 1797. v Reggio Emilia predložil, naj se zeleno-belo-rdeče barve priznavajo zad ržavno triko-ioro porajajoče se nove Italije. S tem da je njegov predlog obveljal, mu je. ostale ohranjeno častno ime že s po-četkom italijanskega preporoda. Pred tem dogodkom se je Compa-gnoni bavil v Benetkah s pisateljevanjem in ko je 1. 1793. prišel v Trst, je napravil ta podjetni mož še izlet na Kras, kjer si je pobliže ogiedal tudi lokavsko Vilenico. Ta čudesna kraška jama je bila tedaj pod tem imenom že zdavna daleč naokoli znana in kot prirodna znamenitost je privlačevala zlasti tujce, ki so prihajali v Trst. Slovela je po svoji ler poti in razmeroma lahko pristopno-sti vse dotlej, dokler ji prej nepoznani in liepristopni postonjski in škocijanski jami nista odzveli sčasoma vso turistično veljavo. Ta svoj izlet na Kras je Compa-gnoni obširno in pesniško obdelal in delce poklonil v posebnem ponatisu pod naslovom "La grotta di Vilcni-za" prijateljici Aspazijj, beneški ■ lepotici Ceciliji Zeno, Tron. Spev imi-i svojo književno vrednost za isto idilično dobo in je doživel še pozneje nekaj ponatisov, v zadnjem času pa ga ie izdalo tudi turistično društvo "Enit" s sliko in življenjepisom Compagnonija. V njem opisuje pesnik podrobno svoja opažanja in vtiče s pota, ko se je na škripajočem vozičku oziral na lepo razvijajoče se tržaško mesto iri luko, kjer je takrat nova podjetnost oživljala "zapuščeno obalo" in je živahna trgovina 7. zaledjem ustvarjala slikovito vrvenje prometa in splošno blagostanje, ki je segalo tudi na okolico. Ob pobočju so se vrstila gospodarska posestva in čedne hišice z vrtovi,, dočim so potem kraške goiičave pri slabem vremenu na že utrujenega potnika napravile bolj neprijeten vtis. Kc je končno dospel v lokavsko vas, mu je tamošnji Tabor nudil med revnimi potleušicami in pritlikavim drevjem več pretiranih vzporedb. V Vilenico je spremljal pesnika spreten domač vodnik z ba-kljo po potežavnem skalovju navzdol do temnih prepadov. Vse njegovo navdušenje za veličastni sijaj čarobnih kapnikov m prikazni se je polagoma spremenilo v strah in tre-petanje... Z gostobesednimi pretiravanji, kakor so običajna v tisti dobi, skuša Compagnoni vzbuditi pri svoji miljenki zanimanje in občudovanje predvsem za svojo dozdevno junaško podjetnost... Nam zadostuje, da spoznamo koliko važnost se je dajalo nekdaj lo-kavski Vilenici in kako je njeno pristno slovansko ime ostalo čisto in uvaženo tudi v tujem svetu. To je umestno danes naglasiti, ker je ta sloveča kraška jama prešla sčasom popolnoma v posest in upravo tistih, ki se ponašajo s svojo uzorno civilizacijo, a so s tem dosegli, da je jama zgubila svoj sloves ostala brez svojega lepega starodavnega imena in da so celo domačini že nanjo pozabili. Ista usoda je zadela tudi ostale uprirodne znamenitosti naših krajev, ker so si jih moderni kulturo-nosci prilastili, kakor so na primer Lobodnico pri Trebčah, Dimnico pri Slivjah, Kotliče pri Bazovici — da ostanemo v bližini, kjer ima prav vsaka kraška vas svojo podzemeljsko znamenitost — a vse to je mo-nopolizirano v rokah "strokovnjakov", ki znajo sicer spisati lepe in učene knjige o vsem tem, a nimajo niti toliko obzirnosti in poštenja, da bi spoštovali vsaj pristna starodavna in pomembna domača imena proslavljenih prirodnih krasot naše zemlje. Tem častnejše se vzdiguje nad temi zaslepljenimi pritlikavci bivši predsednik Touring kluba pok. L. V. Bertarelli, ki je moral zastaviti ves svoj ugled pri odločujočili činite-ljih, da je vsaj za postonjsko jamo rešil nekaj domačih napisov — seveda le začasno. S prerano smrtjo tega plemenitega italijanskega rodoljuba je zginilo tudi tam zadnje priznavanje naše avtohtone pravice in kulture, a njegova visokoetična izvajanja so se gotovo istotako zgubi-lá v nedosežnih arhivih, ako jih še ni uničil srd in strah, da ne bi ti spisi še kdaj služili za proučevanje resničnega značaja naše dobe in naše zem-lje. Niso časi za to, da bi se udajali spominom, ki nam jih vzbuja kraška Vi-lenica, počaščena že v prvi svobodi italijanske zarje. Svetopisemski prerok se je tolažil nekoč s tem, da če jezik vtihne, bo kamenje govorilo. ŽFOTOGRAFIJAg % "LA MODERNA" ¡ f < VELIK POPUST PRI g FOTOGRAFIRANJU i Ne pozabite ',|I; | FOTO"LA MODERNA"% S. SASLAVSKY $ Av. SAN MARTIN 2579 * § Telefon: 59-0522 Bs. Aires | Nekaj o Vipavcih in Rio Negro Rio Negro ? Pravijo, da je lepa dežela. še bolj lepe pa so hruške, ki tam doli rastejo. Pa tudi vino iz Rio Negro je nekaj posebnega. Vino iz Rio Negro? Da vino iz Rio Negro! Če ni táko, kot sem ga jaz nekje pil. Bilo je pri dobrem prijatelju. Danes ga pa bova vsak eno kapljico, kajne gospod nune! Veste imam prav pristnega. V tem pa, glavo stavim, ni kapljice drugega, kot iz grozdja. Bilo je to v Buenos Airesu. Saj ni, da bi mi bilo toliko do tega; toda, ker me je že moja duhovska služba vodila po vinskih krajih, sem se moral seveda tudi naučiti, kako je t. vinom. In posebno v Metliki, kjer sem imel nekaj besede tudi čez kapljico v zadružni kleti, kjer je bilo kar 400 hI vinčka, sem se že moral nekaj naučiti tudi o tem. Torej ga pa bova, sem takoj pristal in sprejel kupico. Pa je nalival. Kakor zlato je teklo. Kot vipavec, ki sem ga nekoč , pil tam nekje v hribih nad Idrijo, ko sem bil na obisku pri stricu in so prinesli iz onega malega sodčka, ki je bil samo za gospodarje in za izbrane goste... Pa ga dajva! In sva trčila "Na zdravje!" Oba sva poemakala. Saj to mora tako biti; malo zaradi lepšega, malo Pa tudi zato, da prav ugotoviš, kak okus ima. No, kaj se vam zdi? Ali ni izbor-fta kapljica? Je. Seveda je. Nekaj posebnega... Pa vendar..,. No, kaj mislite? Ne vem. Čakajte, da se spomnim ... Pa sem vrtal po mislih, pa kar nič nisem mogel izvrtati. Nekam čuden je bil ta okus, toda zastonj sem mislil, kakšen je bil. So že pretekla leta, odkar sem imel priliko biti vinski ocenjevalec... Od kod je, pravite, to vino? Iz Rio Negro. Prava kapljica, ki mi jo je poslal moj prijatelj. Le škoda, da je je že malo. Rio Negro... da, da, se že spomnim. V Rio Negru imajo zelo veliko sadja, kajne, tako mi je šinilo v glavo. Silnega sadja imajo doli. Saj to je glaven dohodek dežele. Hruške in jabolka. Da. Sedaj vam bom pa povedal! Pokusiva gá še en kanec! Da vidi->a! In sva si natočila in spet trčila. No, kaj se vam zdi, ali ni močno podoben sadjevcu? sem vprašal. Tega pa ne vem. Jaz se na vino malo, zastopim, je presodil tovariš. Jaz sem se pa tedaj čisto jasno domislil, da je bila tista božja kapljica, čisto pravi sadjevec. Tega pa ne vem, če je bilo vmes tudi kaj grin-tavih tepk..., No, no. Saj to ni nič hudega. Saj je tudi sadjevec dobra pijača. Kar je res, jé pa to, da ni vino iz grozdja. * Če pa Slovenec govori o Rio Negru, se pa takoj domisli tudi na naše Vipavce, ki so se tam doli nekje naselili. Nanje smo se seveda tudi spomnili oni dan, ko sem stopil na obisk k Trampuževim. Saj mi je bila pa že tudi skoro dolžnost. Oni so moji prvi znanci v tej deželi. Saj sem prav njim najprej sina krstil v tistih prvih časih, ko sem še kot tujec po vsem mestu blodil, sem pri njih in Mislejevih imel hišo, kjer sem našel košček doma. Sedaj je pa minilo že celo leto in še drugo... saj sem komaj vedel zanje, ki so se ta čas seveda že tudi preselili... Pa sem bral v Slovenskem listu, da je umrl Ivan Bratuž v Šent Vidu pri Vipavi... to je pa prav gotovo oče Trampuževe žene in njenih bratov, sem si domislil. Nisem se zmotil. Črnoo blečena mi je prišla nasprti ona. Prej kot vse drugo naj vam izrečem moje sožalje. Hvala lepa, gospod! Le naprej. Tudi mož, Jože Trampuž, je bil doma in tudi svakinja, žena njenega brata. Kako hitro je to prišlo! Vedno smo bili teh misli, da bodo šli mati preje, ker so vedno bolj bolehni. Saj oče so bili za velikonoč še v cerkvi. Čez par dni jih je pa vzelo. I-meli so 78 let. Tako nam je vsem pisano! Tako je bilo pisano tudi oni Mariji Škvar-ča, ki smo jo pokopali pred nekaj dnevi. Da, slišite! Ali je bila ona cerkveno poročena? Slišal sem, da ne. Pustimo to! Ne morete si misliti, koliko si je prizadevala sirota, da bi ga spravila v cerkev. t>a. Pustimo to. Imate prav! Škoda pa je, velika škoda! In potem se življenje tako žalostno zaplete. On bolan. In z otrpci, kako bo? Da zares! Ona je bila vse. Prala je sirota noč in dan, da je mogla vzdržati vse štiri vogle.teško pokoro je delala. Naj v miru počiva. Saj bo že tudi maša zanjo prihodnji mesec. In kedaj bi jo mogli napraviti za našega očeta? Počasi bo že prišla na vrsto. Danes ne morem povedati. Saj boste brali v listu. * Da, da, tako je na svetu. Nismo gospodarji ne v hiši, kjer živimo in tudi čez svojo kožo ne. No pa hvala Bogu, da je z nami še tako. Tukajle smo našli miren kot. Le kaj večkrat se prikažite med nas. In po svetu vedno potujete. Kdaj boste pa šli v Rio Negro? je menil gospodar. Tudi mene to zanima. Rad bi, če mi bo dano. Jaz pravim, da grem z vami. Saj je že deset let tega dela. Niti ene ure še nisem imel oddiha. Grem kot mašina. Enkrat pa pravim, da jo bom za mesec dni mahnil doli na jug, kjer je dosti naših vaščanov. V katerem kraju pa so? Vi Villa Regina jih je največ in tam okrog. Saj poznate Misleje-ve iz Villa Devoto, ki žive na Tino-gasti 5555. Prav dobro jih poznam. Saj je že čas, da spet pogledam, kako je z njimi. Ona ima doli dva brata. Fabčič se pišejo. Oba sta že poročena. Da, da. Saj se spomnim. Nekoč sem jih dobil pri njih, ko sem šel tam mimo. Bila sta ravno na obisku. In Ludvik, moj brat, je pristavila svakinja, je doli svet kupil in se misli preseliti. Kako pa se imajo doli naši ljudje? Nič ni stalnega. S: sadjem in vinom je sreča minljiva, tudi z zelenjavo je enako, tako je vedel Trampuž. Pomislite! Zares, če bi bil človek vedež, bi ne bil revež. Letos bi Kavarna in pizerijaj Razna vina — Vsakovrstni I t likerji in vedno sveže pivo I Rojakom se priporočata | PETER FILIPČIČ j in JUSTO KRALJ ! • WARNES 2101 esq. Garmendia | La Paternal Bs. Aires | bili lahko vsi postali bogati s samo čebulo. Pa je nobeden ni sadil. Tukaj je letos čebula po 15 centov, v Rio Negru pa po 40 centov. Pomislite, da jo letos vozijo od tukaj tja doli. Alii majo naši ljudje svojo zemljo? Kdo A-e! Nekateri imajo svojo. Pa je le malo takih. Večinoma obdelajo tujo. Na srečo jim ni treba veliko najemnine plačevati. Sedaj pa je menda na tem, da bo isti svet prodan. Je lastnina neke banke. Oni bodo imeli pač prvo pravico, toda vprašanje je, če bodo imeli tudi denar, da si svet kupijo. In potem bo ves trud, ki so ga vložili popolnoma izgubljen. Mene tudi mika, tja doli. Žal da je preveč negotovo vse. Doli imam starega znanca, ki je prišel sem prav takoj po vojni. Od tedaj ga nisem več videl. On je posredoval, da so mogli iti doli naši drugi. Villa Regina je menda prav lepo mestece, ali bolje vas. Šteje kakih 8000 prebivalcev. Hm, da. Rio Negro je daleč. Toda če Bog da, jo bova pa res mahnila enkrat tja doli, kajne gospod Trampuž! Toda nocoj še ne! Janez Hladnik POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! KROJAČNICA 'GORICA'' Hočete biti dobro in vedno dobro elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste postreženi. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) CERKVENI VESTNIK 28. maja bo maša v Tropezonu ob 10 uri za Marijo Jekše. Popoldanska pobožnost bo ob 3 uri v Lurdu z lurško procesijo. Ne pozabite prinesti s seboj liste z lurško pesmico. 4. junija: maša na Paternalu za Jožefo Faganel. Molitve na Paternalu. Na binkoštno soboto je zapovedan post^ Binkoštna nedelja je spomin prihoda Svetega Duha. Pohitite ta dan vsi rojaki na božjo pot v Lur-des, kjer se zberemo ob 3 uri popoldne red Lurško votlino. V Lurd vozi iz Constituciona skozi J. M. Moreno in RivadaVia do Puente San Martin, po Jonte ómnibus 69. Iz Liniersa ómnibus 4 in colect. 8 in 19 in mikro Nordeste, iz Čakarite colect. 20 in 54 in tram. Lacroze, iz Retira in Pater-nala FCP. Ob 3 uri v lurški votlini na svidenje. Janez Illadnik. POROKA V soboto 27. maja ob 19.30 uri se poročita Dr. Viktor Kjuder in Marija Lipičar. Slovesnost poroke bo v cerkvi sv. Marte (Medrano-Co-rrientes), poročne obrede bo izvršil slov. kaplan g. Janez Hladnik. SMRTNA KOSA Umrl je v Sv. Joštu pri Vrhniki oče našega rojaka Jerneja Lešnjaka. Maša za rajnega bo na Avellanedi 11. junija. slovenska tovarna mozaika Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del Albert Gregorič J. Pedro Varela 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130 KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto C ernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec (Nadaljevanje 140) — V tem lepem času je navadno obiskal moj brat Pavel, katerega i-me lahko izustim le z jezo in studom, svojega prijatelja Vlastelina Hlo-metskega, pri katerem je preživel del svojega dopusta, hodeč z njim na lov. Stara Barjanska je skovala svoj zločinski načrt, ker je vedela, da Milina lepota ne bo šla neopaženo mimo Pavla. Domišljevala si je, da bo napravil mladi in lepi častnik, ki je bil povrh še knez, na njeno hčerko globok vtis. Tako je premišljevala odurna starka in upala je, da bo Mila pozabila na Apraskina, ko je prišel Pavel "Soltikov. Zadeva pa se bo posrečila tem lažje, ker bo ona olajšala mlademu častniku delo. Dobro se je zavedala, da Pavel nikoli ne bi poročil Mile, toda to je Tii motilo. Če bo imela Mila z njim intimne odnošaje, je Apraskin ne bo več maral. Pavel Soltikov pride na dopust in °bišče Barjanskijevo hišo, kakor je Pač to storil vsako leto. Videl je Milo in zdela se mu je še dražestnejša kakor kdaj koli poprej. Zdela se mu je lepa in zapeljiva, najlepša žena, kar jih je doslej videl in če tudi je vedel, da se namerava njegov prijatelj vlastelin Hlometski z njo poročiti, je vendar na vse mogoče načine poskušal, da si 3o pridobi za ljubico. Stara Barjanska je spregledala namene mojega brata in jim ni nasprotovala. Tudi ona je bila prepričala» da je nemoralnost samo tedaj Prepovedana, če ve svet za njo. Sicer pa, rajše je videla, da bi bi-la njena hči ljubica velikega gospo- da, kneza, kakor pa hlapčeva žena. Naslova upravitelj še vedno ni priznavala Apraskinu, četudi je edino le on vodil celo posestvo. Sklenjeno — storjeno. Pavel Soltikov in Milini starši so skovali načrt, na podlagi katerega bi za vedno ločili mladi zakonski par. Pavel je hotel s silo napraviti Milo za svojo ljubico. V ta namen mu je dal stari Barjanski na razpolaganje svoje najhitrejše konje in voz. Pavel pa izjavi, da je pripravljen odpeljati Milo v svoj mali lovski dvorec. Ta dvorec je bil prav za prav moja lastnina, toda jaz sem mu izročila ključe in mu dovolila, da sme za časa lova v njem stanovati. Toda bojazen je bila opravičena, da Mila ne bo odšla prostovoljno s knezom in da se ne bo izneverila A-praskinu. Zato so sklenili, da se bodo poslužili prevare. Stari Barjanski izjavi, da je pripravljen nabaviti za mojega brata Apraskinovo obleko in ker sta bila mladeniča precej slična, so upali, da . ga Mila v mraku ne bo spoznala. Upali so, da bo Mila mislila, da jo želi Apraskin odpeljati iz roditeljske hiše, ker ne more več mirno čakati, da bi minil rok treh mesecev. In s prevaro so takoj začeli. Stara gospa poišče Milo, ki se je nahajala v vinogradu. —Draga moja, — zašepeče svoji hčerki in jo hinavsko pogleda, — moram ti nekaj sporočiti. Mila pogleda svojo mater. — Ali prihaja ta vest od Apraskina? — On ne more več dalje čakati, — zašepeče odurna starka svojemu otroku. — Nocoj ob desetih, ko bomo že spali, bo prišel Apraskin z našim vozom po tebe in te bo počakal pred hišo. Stopi na voz in odpelji se z njim — on te bo odpeljal tja, kjer bosta srečna. V božjem imenu pa te prosim, molči, da oče ne zve — on bi me ubil. On še vedno misli, da boš pozabila na Apraskina da se boš poročila s knezom Soltikovim, kateremu zelo ugajaš, če se ne motim. — Mati, kneza ne morem trpeti, — odvrne Mila, — kako bi mi mogel ugajati kak drugi moški, ko sem pa vendar Apraskinova žena! — Ti si dobra hčerka — zvesta si — taka sem tudi jaz bila, ko sem bila mlada. — Kaj naj sporočim A-praskinu? Ali hočeš z njim? — Oh, mati, rada bom šla z njim, tudi če bi me odvedel v Sibirijo! Rajše bom tam živela z njim, kakor da bi bila še naprej od njega ločena. Vse se je izteklo dobro — to pomeni dobro za te hudobne ljudi. Zmračilo se je. Ob desetih zvečer je čakal voz pred vrati. Pavel Soltikov je sedel v Apraskinovi obleki. Na vozu sta bila samo dva sedeža in Mila takoj sede. Sedaj, ko se je cela prevara tako rekoč že posrečila, je bilo vse izgubljeno radi usodne neumnosti starega Barjanskega. Medtem ko je namreč čakal Pavel na vozu in ko je Mila že šla proti njemu, je srečal stari Barjanski na dvorišču svojega upravitelja A-praskina. Ker je stari kmet vedel, da je knez oblekel Apraskinovo obleko, je smatral svojega upravitelja za kneza. Na skrivaj mu je stisnil roko in mu zašepetal. — Knez, glejte samo, da se Mila čez tri dni vrne. — Mislim, da bodo ti trije dnevi zadostovali, da bo A-praskin enkrat za vselej pozabil na mojo hčerko. — Vi pa boste o vsem tem molčali, če ste kavalir! Čim je Apraskin slišal te besede, si zaviha ovratnik svoje suknje, da ga gospodar ne bi spoznal in reče s spremenjenim glasom: — Seveda, moj dragi Barjanski, čez tri dni bo vaša hčerka zopet pri vas. Toda kaj naj počenjam med tem časom z deklico? — Hahaha, — se nasmehne kmet, — sami veste najboljše, kaj boste delali. — Pazite, da vas nihče ne bo videl, da se ne bo govorilo po vasi. — Sedaj se pa podvizajte, voz že čaka pred vrati. Mila je tudi že najbrž pripravljena — ona niti ne sluti, da ste vi knez, ne pa Apraskin. — Za vraga, ali ste znoreli knez? Zadnje besede je kmet ves prestrašen zakričal, ker ga je udaril A-praskin z vso močjo s pestjo v prsa, tako da se je starec takoj zgrudil na zemljo. Apraskin skoči in odhiti kakor brez pameti pred vrata. Tu je videl, da čaka voz. — Na njem je sedel neki moški, ki je bil oblečen v njegovo obleko. — Pravkar se je vsedla tudi njegova žena na voz, — da, bila je to njegova žena — njegova Mila! Moški jo je objel — Apraskin je videl, kako se je nežno stisnila k njemu — ha, ni dvoma, mislila je, da je to njen mož, — nato pa.... Moški na vozu poči z bičem, konj potegne... Apraskin pospeši korak, skoči k vozu in se obesi na njega. Tako viseč se odpelje skupno s svojo ženo in mojim bratom v gozd. Dosedaj ni spregovorila Mila z mladim knezom niti besedice. Pavel je z eno roko držal uzdo, z drugo pa je objel Milo! Moški jo je objel — Apraskin je videl, kako se je nežno pritisnila k njemu. Naenkrat je opazila nekaj, kar jo je zelo presenetilo. Občutila je nekakšen vonj, vonj vijolic, katerega ni pri Apraskinu nikdar prej opazila. To je bil vonj parfuma, s katerim si je moj brat prepojil perilo. — Apraskin, — je šepetala Mila in si prizadevala, da bi dvignila glavo in ga pogledala v oči. — Apraskin, zakaj ne spregovoriš niti besedice? Oh, povej mi, me-li ljubiš? Minili so trije meseci, odkar se niso tvoje ustnice dotaknile mojih. — Apraskin, ali veš kaj pomeni to? — Zdelo se mi je, da je bila to cela večnost. — Lepa Mila, zato boš pa sedaj bolj srečna ! — odvrne Pavel, ki si je prizadeval, da bi spremenil glas. — Sedaj si pri človeku, ki te ljubi, ki te obožuje in ki te bo nosil na svojih rokah. Mila krikne. Poskušala je, da bi se osvobodila njegovega objema. Sedaj je bilo Mili vse jasno. Spoznala je, da so jo ujeli v past. Spoznala je mladega kneza. Lotil se je je strah in Mila je sedela kakor omamljena in buljila v kneza. Knez je sedaj ustavil kočijo, ker mu je bilo treba iztegniti samo roko, da bi jo objel. Ko jo je krepko pritisnil na svoja prsa, ji je zašepetal: — Lepa Mila, bodi pametna, ne preostaja ti ničesar drugega! Tvoji starši so te izročili meni, da bi pri meni pozabila na Apraskina. — Za vraga, kaj vendar najdeš na tem slugi? — Kaj, takega boš našla še vsak dan! Ali bi ne bila rajše moja ljubica? — Oh, zakaj moram sMšati te strašne besede, — zavzdihne Mila. — Bog, zakaj si me zapustil? — Golobica, poslušaj me, — reče Pavel! — odpeljal te bom v moj lovski dvorec, ki je odtod oddaljen več kakor pol ure. — Gotovo si že slišala o tem dvorcu, ker ga v vsej o-kolici poznajo pod imenom "Natal- SLOVENSKI 0 S T List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ LAŽ IMA KRATKE NOGE Bil je lep zimski dan. Na šolskem dvorišču je še ležala bela snežna odeja. Minka bi bila najraje ostala v šoli in delala s svojimi tovarišica-mi snežnega moža. S hrepenečimi očmi je nekaj časa motrila lesketajoči se sneg, potem pa se je s težkim srcem odpravila proti domu. (Ko se je približala domači hiši, jo je obšel hud strah. Čim bliže je bila hišnim durim, tem huje jo je preganjala misel na računsko nalogo, pod katero je bil zapisan slab red. Na hišne mpragu jo je že čakala mati in jo vprašala: "No, kako si napravila računsko nalogo ?'' Minka je prebledela, pa se je hitro znašla in se prisiljeno nasmehnila : "Saj še nismo dobili zvezkov vrnjenih." Mati je opazila, da nekaj ni v redu, a je molčala. Minka je odšla v svojo sobo in naskrivaj izvlekla iz šolske torbe računski zvezek. Pogled ji je obvisel na četrti strani, kjer je bilo pod nalogo napisano: Nezadostno. Solze so ji zalile oči. Skrila je zvezek v najgloblji kot svoje omare, potem pa legla na zofo in zaspala. Zbudila se je šele v trenutku, ko je stopila v sobo mati in zahtevala od nje ravnilo. Dolgo je Minka brskala po omari, a ravnila ni mogla najti. Materi se je vse skupaj zazdelo sumljivo in začela je sama iskati po omari. Nenadoma je privlekla na dan nesrečni računski zvezek. Ko je zagledala v njem slab red, se je raz-žalostila. Strogo je okregala lažnivo hčerko. Minki je na koncu jezika že ležala nova laž, a mati jo je tako strogo pogledala, da ji je upadel pogum. Ni ji kazalo drugega, kakor da se je skesano vrgla materi okoli vratu in zajokala. Tako je Minka spoznala, kako resničen je pregovor, da ima laž kratke noge. Kadarkoli jo je pozneje obšla skušnjava, da bi se zlagala se je scpomnila tega pregovora — in povedala je resnico. Mladinski kotiček Pomlad v domovini Pomlad se je vrnila. Kako bo spet lepó. S zelenjem ogrnila vse griče nad vasjó. Po njivah cvete mak rdeč. Metuljček se igra. Iz mladih src vzdih goreč hiti tja prek poljá. Ko solnee zjutraj vstane, tople odpre oči, pogleda čez poljane; pri delu vse dobi. Leopold Šetina, Buenos Aires. PRVA PIŠČALKA Ded skoz okno je pokazal, Majdo je za nos pocukal in ji rekel: "Brž na trato! Sonce je že čisto zlato." Sredi trate zdaj sedijo, v deda radostno strmijo. Ded piščalko prvo reže, vso s spomini jo poveže. Pesem zvonka — trilili — iz piščalke že doni. PRIJATELJSTVO OD DANES DO JUTRI (Basen) Mačka je zlezla na streho in od-ondod smuknila na podstrešje. Bila je hudó lačna. Upala je, da bo ujela miško in si z njo omastila brke. Sreča ji je bila mila. Iz bližnje luknje je hušnila tolsta miška in nekaj časa brezskrbno skakljala sem in tja. Mačka se je skokoma zagnala vanjo in že jo je imela v šapah. Miška je še v zadnjem trenutku skušala odnesti zdravo kožo in rekla je: "Zame ni več pomoči. A preden me poješ, bi ti lahko nekaj povedala. Pa ti ne bom. Tako se bom vsaj malo maščevala nad teboj. Še žal ti bo, da si me pojedla!" Mačka je bila lačna, a mikalo jo je, da bi se z miško še malo poigrala, preden bi jo pohrustala. Prigovarjala je miški: "Povej, povej, kaj imaš na srcu!" "Tukajle nekje v bližini je skrivališče slanine. Jaz vem, kako se pride noter. Odprtina je tako velika, da bi tudi ti lahko zlezla skoz njo, a ne bom ti je pokazala, ker si moja sovražnica." Mačka je imela slanino na vso moč rada. Obliznila si je gobček in s sladkim glasom rekla: "Pokaži mi to skrivališče in obljubim ti, da ti ne bom skrivila lasu. Prijateljstvo do groba sem pripravljena skleniti s tabo, če hočeš." Miška se je obotavljala, nazadnje pa je le pristala. Pokazala je mački skriven vhod v shrambo. Tam je bilo res mnogo slanine. Mačka in miška sta se vso zimo mastili z njo in živeli v prijateljstvu. A vse na svetu mine in tudi slanini so bili šteti dnevi. Nekega dne sta si mačka in miška razdelili poslednji košček. Drugo jutro sta se spet sešli. Mačka je vprašala: "Kaj bo pa zdaj?" "Nič ne vem", je zaskrbljeno odgovorila miška. "Slanine ni več, bojim se, da bova morali poslej stradati." Mačka se je zvito namuznila in rekla: "Hvala Bogu, meni danes še ne bo treba s praznim želodcem spat. Za danes imam še mastno pečenko, jutri pa bo, kakor bo!" Komaj je te besede izrekla, se je zakadila v miško in jo zgrabila z ostrimi zobmi. "Sestra, za božjo voljo, kaj delaš?" je prestrašeno zacvilila miška. "Saj sva vendar sklenili prijatelj- stvo do groba!'' Mački so se krvoločno zabliskale oči. Hladnokrvno je rekla: "Eh, draga moja, slanine ni več in tudi prijateljstva ne! Tako je pač na svetu. Blagor tebi, ki boš zdajle umrla sita, jaz sirotica pa bom morala že jutri spet stradati! " In že je ubogi miški zavila vrat. NEZADOVOLJNE ŽABE V majhnem jezeru zraven zapuščenega parka je živel žabji rod. Mlade žabice pa niso bile nič kaj zadovoljne s tem skromnim, skritim domovanjem. Dan za dnem so tarnale: "Kaj nam koristita mladost in lepota, ko nas pa v tej samoti nihče ne more videti in občudovati? Kvečjemu kakšen grd, neumen hrošč še zaide sem. Joj, kako smo nesrečne!" Tako so vzdihovale ničemurne žabe v jezeru med gostim trsjem in gr-mičjem. Nekega dne je v zapuščeni park prišel novi lastnik in sklenil, da bo park preuredil. Ob pogledu na umazano žabje jezero je pljunil in rekel delavcem: "Fej, kako je to grdo! Očistite to mlako in uredite breg okoli nje. Tr-sje in vso to goščo posekajte in iztrebite." Delavci so se lotili dela. Naše žabje gospodične so bile na vso moč srečne. Hvala Bogu, so si mislile, zdaj na"s bo vendarle ves svet lahko videl in občudoval našo lepoto! Poskakale so iz mlake v zeleno travo. Jojmene, ali bodo strmeli! so si mislile in srce jim je drhtelo od velikega pričakovanja. A kdo jih je opazil? Nihče drugi kot jata lačnih čapelj in štorkelj. Samo enkrat je bilo treba sleherni izmed njih odpreti kljun — in že je debela žaba izginila v globokem žre± lu. Ničemurne žabe so bridko obžalovale svojo lahkomišljenost in zahrei-penele nazaj v svoj samotni, skriti domek v zapuščenem jezeru. A bilo je prepozno. Čaplje in štorklje so I pohrustale ves žabji rod. POZDRAV BUKVI Pozdravljam te, oj bukev preperela 1 Sedaj si mrtva, ko pomlad prihaja? Mar res ne boš mi več zazelenela? Ni predramila te toplota maja? Med listnim drevjem vsa si osamela. Edfria ti kaziš obličje gaja, ki nekdaj dvigala si nad drevesi svoj vrh — visoko, ko kraljica v lesi. Najprej je tebe solnee poljubilo zjutraj, ko je drevje vse še spalo. Ko se zvečer je za gričevje skrilo, od tvojih vej se je še poslavljalo. Nešteto ptičev se je izvalilo v votlinah tvojih — varno domovalo. In pod teboj po praproti zeleni, hodili v hladni senci so jeleni. Ko veverice žir so nabirale, prišle so nate iz prostrane lioste. K jesenski veselici so se zbrale na mizice zelene, vse preproste ■— da komaj dolge veje so držale vesele, razigrane male goste. Ti mnogoterim zajčkom zavetišče si dajala, ter ugodno prenočišče. ( Ne le divjad, še človek je pribežal pod mirno, gosoljubno tvojo streho: premnog je siromak pod tabo ležal -v samoti gozda našel je uteho. Pod tabo skrit je včasih lovec preža!, kdaj pride jazbec na koruzno leho. Veselo v tvoji senci so skakali otroci, ki so v gozdu jurčke brali. Samotna bukev — dolgo si živela in mnogokrat viharjem kljubovala. Neštetokrat nevihta je hrumela nad tabo; ti si v bran ji trdno stala. A neko noč udarila je strela v tvoj vrh — in ti mogočno deblo [vžgala. Uničil kras je tvoj, požrešni plamen, zdaj mrtva si, kot črn nagrobni [kamen. \ Podoba verna zemeljske si slave, mogočnosti, bogastva in lepote, ko preperela tukaj kraj goščave stojiš — oropana si vse krasote. Zaman te greje sonca žar z višave! V življenje zbudil nikdar več ne bo Nikoli več ne boš zazelenela — [te! pozdravmljam te, oj bukev [preperela 1 (Marija Brenčič) ke" kajti lastnica tega dvorca je moja sestra. — V "Natalki" bova preživela nekaj srečnih dni, uživala bova najino ljubezen — potem pa, če boš pametna, te bom odpeljal s seboj v Pariš. — Mila, tam boš šele spoznala življenje, tam boš šele videla, kaj pomeni biti lepa in ugajati moškim. — Nočem ugajati moškim, — je obupno vzkliknila nesrečna mlada žena. — Ugajati hočem samo enemu, hočem da bi me ljubil samo eden edini ! — Oh, Apraskin, pomagaj svoji nesrečni Mili. — Ilahaha, — se je zasmejal predrzni zapeljivec, — kje je tvoj A-praskin — ki spi s svojimi kravami in konji, — ta ti ne more pomagati, moral bi imeti krila. — Apraskin ima krila! — je za-grmel strašni glas poleg njiju, — moja krila so me privedla semkaj, da bom preprečil tvojo lopovščino. Mila krikne od iznenadenja. Pavel je prebledel in vztrepetal. Poleg kočije se je pojavil močni A-praskin. Njegov obraz je razsvetlil mesec. Apraskin ni imel pri sebi orožja, toda kljub temu je preteč dvignil pesti in skočil na kolo, da bi se vzpel na voz. Hotel je vreči kneza z voza in sesti na mesto, ki je pripadalo edino le njemu: Pavel krikne od jeze. Potegnil je svoje bodalo. — Nazaj! — je zavpil Pavel, — nazaj ali pa ti bom porinili svoje bodalo v prsa. Apraskin pa je skočil in ker ni videl bodala, se mu je zarila konica v desno oko. Desno oko mladega Apraskina je bilo za vedno izgubljeno. Mladenič pa ni odnehal, in se ni onesvestil. — V tem trenutku ni najbrž ničesar čutil. Planil je na kneza, ga z obema rokama zgrabil za vrat in ga je začel v svoji divji jezi daviti. Prav gotovo bi ga bil zadušil, če bi ga ne bila Mila prosila, naj ga pusti. Apraskin je vrgel kneza z voza, zgrabil vajeti in pognal konja. — Kam me pelješ? — ga vpraša Mila. Jokala je in se naslonila na njegova prsa, poskušala je, da bi ustavila kri, ki mu je tekla iz rane. — Kam me pelješ? Predvsem morava pomagati tebi. Tvoje oko... — Moje oko je izgubljeno, — odvrne Apraskin hladnokrvno. — Odslej boš imela enookega moža, toda mislim, da ga boš ljubila prav tako kakor prej. — Apraskin, vedno te bom ljubila, vedno — pa četudi bi pooplnoma oslepel, bi bila vedno tvoj vodnik! Sedaj ni ničesar več spraševala, temveč mu je povila rano in ga neprenehoma poljubljala. Naenkrat sta zagledala pred seboj neko hišico. Takoj sta videla, da je ta hišica že precej stara in da v njej redkokdaj kdo stanuuje. — Kakšna hišica je to? — je vprašala Mila. — To je "Natalka", lovski dvorec kneginje Soltikovne. — je odvrnil Apraskin. — Kaj bova tukaj počela? — v-praša mlada žena. — Za nekaj časa bova ostala tukaj, — odvrne Apraskin, — straho-petnež in lopov Soltikov je brez dvoma vse pripravil za tvoj prihod in zato nama bo tukaj najbrž prav prijetno. — Kako pa bova prišla v hišo? — vpraša Mila. — Oh, tudi na to sem mislil, preden sem vrgel kneza z voza, sem mu vzel ključe. Prepričan sem, da je to ključ, ki nama bo odprl ta majhen dvorec. Apraskin je imel prav. Apraskin je stopil z Milo v hišico, konja je postavil v hlev in če bi ne bil imel nevarne rane, bi preživel s svojo mlado ženo v tej osamljeni hišici prekrasne trenutke. V sobah sta našla vse, kar sta potrebovala. Pavel Soltikov je naročil svojemu slugi naj priskrbi dovolj hrane in pijače, da opremi dvorec z vsem, kar bi napravilo življenje čimbolj udobno in prijetno. Tudi Apraskinu je šlo na bolje . Moral je sicer nositi ovoj na očesu. Mili pa je kljub temu ugajal in ljubila ga je še stokrat bolj kakor poprej. Tako je minilo osem dni. Nihče ni motil njune sreče in onadva bi brez dvoma ostala še dalje v majhnem lovskem dvorcu, če bi jima ne bil slučaj nekoga poslal. Nekega dne je prišel v dvorec neki človek. Ta človek sem bila jaz. O vsem tem nisem imela seveda niti pojma, — je nadaljevala Natalka po kratkem molku. — Niso mi bile znane lopovske namere mojega brata, ki se je čisto dobro izmazal. Pavel se je v gozdu osvestil in od-šepal k svojemu prijatelju Hlomet-skemu, kateremu je rekel, da ga je na lovu napadel veper in ga skoraj ubil. Potem je legel za osem dni v postelj. Med tem časom mu je TIlo-metski čital romane in ga prijateljski negoval. — Jaz nisem bila že nekaj let v tem lovskem dvorcu, kajti lov mi ne ugaja. Kaj pa bi tudi delala v tisti majhni hišici sredi gozda. — Da, — prijatelji moji, vi mi tega najbrž ne boste verjeli — tri noči se mi je sanjalo isto. — Sanjalo se mi je, da sem bila v gozdu in da sem videla par lepih fazanov. — Šla sem za njima, ptiča pa sta me privedla do mojega lovskega dvorca, skoz odprto okno sta zletela v sobo, jaz pa nisem mogla več za njima. — Tako sem si zaželela, da bi šla enkrat tja in nekega dne sem se sama v svoji kočiji odpeljala v svoj dvorec. — Ko sem prispela tja, je bil že večer. Zelo sem se začudila, ko sem že od daleč zagledala razsvetljena okna v pritličju, kjer se je nahajala velika soba. V mojem dvorcu je torej gorela luč. Jaz nisem strahopetna in radi tega mi ni prišlo niti na misel, da bi se obrnila. Potegnila sem svoj samokres iu sem bila zelo radovedna, kakšno pustolovščino bom doživela. V bližnjem gozdičku sem stopila z voza in se previdno splazila do vhoda. Vrata so bila samo priprta. Odprla sem jih in vstopila. Tedaj sem zagledala neko zelo lepo mlado ženo, ki je sedela na zo-fi — poleg nje pa je sedel mlad, vitek moški. Sedela sta in šepetala med seboj, se božala in poljubljala, meni pa se je zdelo, kakor da sta večkrat spregovorila ime Soltikov. Na mizi pred njima se je nahajala večerja, nekaj steklenic vina, v vazi pa je bila gozdna vrtnica, ki je bila najbrž šele pred kratkim utrgana. To sta bila torej moja fazana, ki sem jih videla v sanjah. Sedaj sem vedela, da so moje sanje nekaj pomenile. Ravno ko sta se strastno objela, sem odprla vrata. Stala sem pred njima. Mila krikne in plane. Tudi Apraskin se je vzravnal in me kljubovalno gledal v oči ter v-prašal: — Kdo ste in česa želite tukaj? — Mislim, — sem odvrnila s smehljajem na ustnah, — da imam jaz več vzroka, da bi vas to vprašala. Ta hiša je namreč moja last in kolikor se spominjam sem zaklenila vratar da bi ne mogel nihče vstopiti. Apraskin prebledi. — Vi ste torej kneginja Natalka Soltikovna, lastnica tega dvorca? _— Da! V tem trenutku je Apraskin pokleknil. Mila je pordečila in .tudi pokleknila. Držala sta se za roke in nista mogla spregovoriti niti besedice. Jaz sem ju mirno gledala in jima rekla: — Vstanita, moja mala fazana! — V sanjah sem vaju videla, — vem, da nista hudobna Človeka in da mi bosta pojasnila, kako sta prispela v moj dvorec in. zakaj sta se tukaj skrila. In mlada človeka sta mi pripovedovala o vsem, kar sta doživela. Pripovedovala sta mi o svoji ljubezni in o tem, kako so ju preganjali, potem pa je Apraskin strgal ovoj z očesa in vzkliknil med solzami : — Poglejte, kneginja, za to-le sem lahko hvaležen vašemu bratu! Ko sem slišala te besede, sem vz-trepetala in solze so mi zalile oči. Apraskin mi je pripovedoval o podlem bratovem načrtu. Sram me je bilo mojega brata. Moj sklep pa je bil storjen. Bog mi je v sanjah pokazal ta par in me pripeljal v dvorec, kjer sem ga našla. Mar to ni bilo dovolj? Bog me je izbral in me postavil za zaščitnico tega mladega para — jaz sem morala pomagati Apraskinu in Mili. (Dalje prihodnjič)