Slovenski glasnik.                                                 180
poročila. Kraljeva družba „Society RoyalK v Londonu ima mnogo opazovanj iz vseh krajev sveta nabranih ter namerava izdati o žarenji neba daljšo razpravo, iz katere najbrž kaj več pozvemo.                                                                         M. Vodušek.
Archiv fiir slavische Philologie. Zadnji zvezek prinaša poleg drugih zanimivih stvarij tudi razpravo: ,.Der Dialect von Cirkno (Kirchheim)". Spisal jo je profesor J. Baudouin de Courtenav v Derptu. Gradivo za to razpravo je deloma g. profesor 1. 1872. sam nabral, nekaj so mu je pa nabrali gg. občinska tajnika Janez Ržen v Cirknem in Janez Rejec v Sebreljah, Franjo Mavric v Cirknem, sedanji goriški prof. Fr. Sedej, J. Jereb iz Otaleža i. dr. Posebno zanimivo so kakor vselej tudi ta pot sestavljene ocene in poročila o novih knjigah slovanskih. Pohvalno omenja prof. Jagič tudi razpravo našega rojaka Davorina Nemaniča v Pazinu „Cakavisch-kroatische Studien", ter pravi, da je gospod pisatelj „einebenso anspruch-loser wie in seinem Wissen tiichtiger Mann."
La Save, le Danube et le Balkan. Vovage chez les Slovenes, les Croates, les Serbes et les Bulgares. Par M. L. Leger. Pariš, librairie Plon 1884, 8, 275 str. Znani profesor slovanskih jezikov in literatur v Parizu, M. L. Leger, popotoval je po leti 1882. več mesecev po južnih slovanskih deželah, katere je vse prehodil od Beljaka do Carigrada, in zdaj v tej knjigi svojim francoskim rojakom opisuje soci-jalne, politične in literarne razmere vseh štirih južnih slovanskih rodov. Ze namen, katerega ima knjiga, da bi namreč seznanila Francoze z južnim slovanskim svetom, že ta namen je dostojen naše hvaležnosti in vsega našega priznavanja; a knjiga je zanimiva tudi za tega delj, ker nam na vsaki strani kaže, kako temeljito pozna profesor Leger ves slovanski svet in njegov položaj in s kakim gorkim čutom in navdušenjem govori o slovanskih stvareh. Da je knjiga od konca do kraja pisana elegantno in zanimivo, to nam pri francoskem pisatelji, kakor je prof. Leger, ni treba še posebej poudarjati. O Slovencih piše prof Leger v prvih dveh poglavjih, ki imata te napise: Les Slovenes. — Nomes slaves et allemanefe. —• Lub-lania. — Les langues; la presse. — Les societes litteraires. — La domination fran-caise en Illvrie. — Dn mot de V empereur Fran«jois Ier. — Le poete Vodnik. — Nodier et le Telegraphe illvrien. — Sympathies pour la France. — Les Slovenes et les Croates. — ^Ljubljanski Zvon", čegar naročnik je tudi prof. Leger, imenuje pisatelj „une revue litteraire, fort agreablement redigee" (pag. 13). Opozarjamo naše pisatelje, naša uredništva in naše književne zavode, naj bi prof. Legeru redno pošiljali slovenske knjige in časopise, da bi mu bilo mogoče, kedaj kako besedo izgovoriti o nas. Njegov naslov je: M. L. Leger, 5 rue de Lava!, Pariš.
Društvo sv. Jeronima v Zagrebu je imelo dne 24. januvarja t. 1. svoj občni zbor. Iz tajnikovega in blagajnikovega poročila naj povemo to-le: Društvo šteje 6232 udov; njegovo imetje je narastlo lanskega leta za 3750 gld. ter šteje zdaj 84.389 gld.; „Danica", t. j. društveni koledar in letopis, tiskala se je v 23,000 iz-tisih, pa se je že do dobrega razprodala, a ljudje so tako po njej povpraševali, da bi se je gotovo še 3000—4000 razpečalo; o ostalih knjigah je „ZvonK že prej poročal. Mnogo starih svojih knjig je društvo 1. 1883. podarilo raznim zavodom in društvom, med katerimi sta tudi dva slovenska: Bralno društvo v Podgradu je dobilo 24, Alojzijevišče v Ljubljani pa 23 knjig. Med knjigami, ki jih društvo sv. Jeronima želi v prihodnje podati hrvatskemu ljudstvu, je tudi „občna zgodovina" in „zgodovina hrvatskega naroda".
Češka književnost. „Athenaeum", list za literaturo in znanstveno kritiko, jako lepo napreduje in po svoji vsebini ne zaostaja prav nič za jednakimi listi
190
Slovenski glasnik.
nemškimi, kakor je n. pr. „Literarisches Centralblatt". „Athenaeum" prinaša kritike o najrazličnejših znanostmh pojavili. Med drugim je v 3. štev. prinesel kritiko o izvrstnem spisu Babnikovem „Sledovi slovenskega prava" iz peresa prof. Hanela, ki pravi med drugim: „Priznati se mora, da se je pisatelj z veliko pridnostjo svojega posla poprijel; da dobitki njegovi niso znatni, temu je kriv predmet sam; tudi pisatelj sam se ni udal nobenim iluzijam glede bogatosti teh dobitkov, kar spričujejo besede njegove, zapisane v uvodu in na konci dela njegovega." Čestitamo g. Babniku na tem priznavanji kritičnega njegovega raziskavanja. — Masarvk poroča o Miklošičevi knjigi „Subjectlose Satze". — Razven kritik prinaša „Athenaeum" natančno zabeleženo vsebino vseh znamenitejših čeških, poljskih, ruskih, slovenskih (Ljublj. Zvon, Kres), hrvatskih, francoskih, nemških, angleških, španskih in drugih časopisov in mesečnikov, ako se pečajo z znanostjo. — Priporočamo izborno ure-dovani „Athenaeum" vsem, ki se hočejo poučiti o napredku znanosti sploh, posebno pa pri slovanskih narodih.   Za celo leto stoji list 5 gold. pri J. Ottu v Pragi.
V „Moravski biblioteki", katero izdava Fr. Bayer v Velikem Mezeriči pri Sašku, izšlo je novo delo plodovitega romanopisca Aloisia Ji ras k a, nazvano „Obetovany". Tej historični povesti je vzeto dejanje iz dobe, ko je poslednjič zablestela slava in moč „zlatega" kralja Pfemvsla Otokarja II., in iz onih strašnih časov, ki so nastopili po bitvi pri Suhokrutih na Moravskem polji. Glede tehnike je Jirasek znan mojster; v tej povesti se mu je posrečilo posebno risanje idiličnega življenja, katero žive menihi v kloštru opatoviškem. — „Matice lidu" je izdala nedavno XVII. letnika četrto številko, ki prinaša zgodovinsko povest Ferdinanda Schulza z naslovom: „Doktor Johanek." Pisatelj si je izvolil posebno zanimivo dobo: predvečer husitskega gibanja, ko se je po zatemnelem obzoru že počelo bliskati in grmeti. Dejanje samo nam podaja sliko boja med češkim in nemškim živ-ljem, katerega zastopa in brani doktor Johanek. Ta povest je jedno najboljših del novejše literature češke. — Turnovskv, sodelavec „Pokroka" in „Zabavnih listov", podal je že nekatero lepo delo svojim rojakom, — omeniti hočemo le njegovega životopisa Tvlovega, zgodovino gledališča češkega in spomine iz igralčevega življenja. Nedavno je zbral nekaj svojih povestij in humoresk ter jih izdal pri Hynku v Pragi z naslovom: „Povidky a humoresky" v dveh debelih zvezkih. Dasi Turnov-skega ne gre prištevati prvim češkim belctristom — za delovanje svoje na leposlovnem polji niti sam ne zahteva vencev z Olimpa —, mora se vender priznati, da je spreten pripovednik. V omenjeni zbirki nahajamo poleg zgodovinske povesti slike iz selškega in mestnega življenja. Osobe so slikane dovolj prirodno in živo in te povesti bodo vzbujale v tistih, ki ne marajo „visokega" stila, precej veselosti in smeha. —                                                                                                        —t—
Poljska književnost. — Jordan je spisal novo komedijo v treh dejanjih, „Slo-miany czlovriek1- (= Strohmann), katera se je že igrala na varšavskem gledališči z velikim vspehom. Naši prelagatelji dramatičnih del hodijo tako radi po slabo robo k Nemcem; izposojati si dobrih iger od bratov Poljakov, katerim so Fredro (oče in sin), Anczyc, in v novejšem času Balucki („Grosi in goske", „Odprti dom" i. t. d.), Kleczewski-Zenoni, Sewer-Maciejowski („Dvoboj plemenitašev"), Jordan in drugi napisali lep repertoar dramatičnih iger, — to pri nas nobenemu, ali le redko komu, pride na misel. — Jožef Košcielski je izdal v Krakovu svoje ,,Poezije 1861. do 1882." Prva serija. Ime njegovo je čitateljem sedanje literature poljske dobro znano. Ta knjižica obseza zbirko umotvorov iz dobe 21 let. Podaje nam dovršen obraz o razvoji mislij in duha pesnikovega od mladeniških let do zrele moške dobe njegove.