LETNI BILTEN ORGANOV OBČINE LAŠKO
Številka 1, Letnik 1
« r
<>0
A
J
DECEMBER 1999
(brezplačni izvod)
Spoštovane občanke in občani !
Od volitev v organe občine mineva leto dni in to je čas, da napravimo prvi obračun opravljenega dela. Pred vami je prva številka "Laškega zbornika", ki bo v bodoče izhajal vsaj enkrat letno in to vedno v mesecu decembru, ko bo možno napraviti analizo opravljenega dela v tekočem letu in predstaviti program načrtovanih aktivnosti v naslednjem letu. Poudarek bo seveda na investicijsko razvojnih programih, ne bo pa manjkalo tudi drugih podatkov.
Pri načrtovanju aktivnosti smo seveda za osnovo vzeli program, ki smo vam ga ponudili v predvolilnem času, v katerem smo za skoraj vsako področje dela in življenja ljudi predvideli nekaj pridobitev oz. investicijskih vložkov. Kot boste lahko iz posameznih prispevkov sami ugotovili, je bilo v tem oziru leto 1999 razmeroma uspešno. Pri tem je treba poudariti tudi to, da se je z letom 1999 spremenil sistem financiranja občin, ki za občino Laško pomeni nekoliko večji obseg sredstev. Pa tudi breme obveznic, ki kot zadolžitev iz preteklosti bremeni vsakoletni proračun (obveznice bodo v celoti poplačane leta 2001), je ob tem spremenjenem zakonu o financiranju občin nekoliko lažje prenosljivo. Seveda pa država na področju financiranja občin stvari tudi vse bolj zaostruje in vedno ostreje zahteva, da morajo občine skozi obremenjevanje občanov in podjetij pridobiti vsa tista sredstva, ki naj bi jih po izračunih Ministrstva za finance v občini pridobili.
Upam, da bomo v bodoče pri pridobivanju sredstev dovolj uspešni, da bomo lahko programe, ki smo jih zastavili, tudi uresničili.
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Ob prelomu tisočletja vam želim, da vstop v tretje tisočletje preživite v krogu svojih družin oziroma v krogu prijateljev čimbolj veselo, v letu 2000 pa vam želim obilo zdravja, osebne sreče, medsebojnega razumevanja ter spoštovanja.
Zupan občine Laško Jože Rajh
silvestrovanje na prostem
PRVIČ V LAŠKEM Aškerčev trg - začetek ob 21. uri
Nastopajo: MLADE FRAJLE in skupina NUDE Organizatorji pripravljajo vrsto presenečenj!
V a b i
Turistično društvo Laško
1
OBČINA LAŠKO - DEL LOKALNE SAMOUPRAVE V REPUBLIKI SLOVENIJI
UVODNE MISLI
Ustava Republike Slovenije, sprejeta 23. decembra 1991, pomeni temelj, na katerem smo v Sloveniji zaceli graditi evropsko primerljiv sistem lokalne samouprave. Od leta 1993 dalje so bili sprejeti zakoni, ki neposredno urejajo vprašanja s področja lokalne samouprave, to so predvsem Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, Zakon o financiranju občin, Zakon o lokalnih volitvah, Zakon o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij, številne naloge in pristojnosti občin pa so določene v zakonih, ki urejajo posamezna področja. Sistem lokalne samouprave se šele izgrajuje, na kar kažejo številne spremembe zgoraj navedenih zakonov, pa tudi številne odločbe ustavnega sodišča, ki so bile sprejete v postopku presoje ustavnosti navedenih zakonov. Tudi teritorialna razdelitev občin v Sloveniji še ni ustaljena, saj se je število občin od prvotnih 147 povečalo na 192. Nove občine so po številu prebivalcev, po površini, po gospodarski moči in po številnih drugih kriterijih izredno raznolike. Zato je zelo različna tudi njihova sposobnost obvladovati vse funkcije, ki so jim poverjene, ter biti enakopraven sogovornik državi. V prizadevanjih za vstop Slovenije v Evropsko unijo pa se kaže še dodaten problem uveljavljanja interesov in neposrednega nastopanja lokalnih skupnosti v evropskih institucijah, ki lahko s svojimi ukrepi in vzpodbudami pospešijo razvoj na določenih področjih. Za komuniciranje z evropskimi institucijami so slovenske občine bistveno premajhne, zato je v tem smislu regionalizacija v Sloveniji nujen proces, sistem lokalne samouprave pa bo tudi v bodoče deležen številnih sprememb in prilagajanj.
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA IN SPLOŠNI PODATKI
Občina Laško je kot samoupravna lokalna skupnost v samostojni Republiki Slovenije nastala na podlagi Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Ur. l. RS, št. 60/94), ki je pričel veljati dne 4/10-1994. Po številu prebivalcev in po površini je občina Laško med večjimi v slovenskem prostoru. Osnovni podatki o občini:
Ime:	Občina Laško
Sedež:	3270 Laško, Mestna ulica 2
Organizacijska struktura občine je predpisana. Občina ima organe: občinski svet, župana, nadzorni odbor in občinsko upravo ter vrsto drugih organov, ki jih določajo posebni zakoni, ali pa jih je določila s statutom. Občina Laško ima enega podžupana, ki je imenovan izmed članov občinskega sveta. Shema organizacijske strukture organov občine je priložena.
Telefon: Telefaks: http:
//www.lasko.si
obcina.lasko@celje.eurocom.si 199 km2
731 122 731 769
e-mail: Površina:
Število prebivalcev: 14.166 Število naselij:
85
2
Za izvajanje svojih funkcij mora občina imeti organizirane obvezne lokalne javne službe na področju gospodarskih dejavnosti in na področju družbenih dejavnosti, lahko pa ustavlja in zagotavlja pogoje tudi za delo neobveznih javnih služb.
************************ tabela ORGANI OBČINE ***************************
DELO ORGANOV OBČINE LAŠKO V LETU 1999
Z letom 1999 so organi Občine Laško pričeli 2. mandat v obdobju lokalne samouprave v Republiki Sloveniji.
Novo izvoljeni občinski svet je do sestave poročila zaključil 8 rednih sej, v decembru je predvidena še ena delovna seja. Na 3. seji v začetku marca je svet sprejel program dela, ki pomeni delovno usmeritev za delo občinske uprave in drugih organov občine. Delovni program je bil tekom leta večinoma realiziran in v določenih delih presežen oziroma dopolnjen.
Pomembnejše naloge, ki so jih organi občine tekom leta 1999 opravili, so v grobem naštete v nadaljevanju, podrobneje pa so obrazložene v prispevkih za posamezna področja. Poročilo o delu organov občine je opis opravljenega dela predvsem s področja izvajanja zakonskih nalog občine, razvojni in investicijski del pa je konkretiziran glede na izvedene aktivnosti v letu 1999.
Organi občine so v letu 1999 sprejeli naslednje temeljne odločitve in akte, ki so osnova za nadaljnje dobro in nemoteno delo:
•	konstituiral se je občinski svet, imenovana so bila delovna telesa občinskega sveta, nadzorni odbor in drugi strokovni organi občine;
•	pripravljene so bile spremembe statuta in poslovnika, občina se je vključila v združenje lokalnih skupnosti, sprejeta je bila nova organizacija in sistemizacija delovnih mest občinske uprave, sprejet je bil odlok o občinskih priznanjih;
•	sprejet je bil občinski proračun za leto 1999, usmeritve za izvajanje proračuna in zaključni račun za leto 1998, pripravljen je predlog proračuna za leto 2000 z usmeritvami za izvajanje;
•	podpisana je bila pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij z občino Radeče;
•	sprejeto je bilo poslovno poročilo JP Komunala Laško za leto 1998 in gospodarski načrt za leto 1999, poročila o poslovanju vseh javnih zavodov v občini za leto 1998 ter informacija o poslovanju Zdravilišča Laško;
Naloge, katerim so organi občine skozi vse leto poleg izvajanja rednih funkcij in nalog iz občinske pristojnosti namenjali veliko pozornost, so predvsem aktivnosti za:
•	zagotovitev večje protipoplavne varnosti v porečju Savinje,
•	oživitev dejavnosti v Zdravilišču Rimske Toplice,
•	izvedbo potrebnih sanacijskih del zaradi posledic poplave in drugih naravnih nesreč.
3
FINANCIRANJE OBČINE
Sredstva za financiranje nalog, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine, pridobiva občina na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) in Zakona o financiranju občin (ZFO). Sredstva občine po virih so :
•	primerna poraba,
•	lastna sredstva občine,
•	namenska sredstva iz državnega proračuna.
Primerno porabo določi Ministrstvo za finance na podlagi določb ZFO. Primerna poraba zagotavlja obseg sredstev, s katerimi mora občina zagotoviti izvajanje ustavnih in zakonskih nalog. Določi jo Državni zbor RS ob sprejemu državnega proračuna za vsako proračunsko leto in sicer na podlagi zneska povprečne porabe na prebivalca v Republiki Sloveniji, ki se za posamezno občino korigira se glede na površino občine, dolžino lokalnih cest, število prebivalcev, mlajših od 15 let in starejših od 65 let, pa tudi glede na sedež upravne enote. Za leto 1999 je za Občino Laško izračunan obseg primerne porabe v višini 961.078.000,00 SIT. Pogoj za takšno višino primerne porabe pa je, da občina sama ustvari 56.430.000,00 SIT lastnih prihodkov iz naslova
•	nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč,
•	komunalnih taks, pristojbin za registracijo kmetijskih traktorjev, odškodnin od izkopanih rudnin, udeležbe na dobičku in denarnih kazni.
Glede na to, da v občini nimamo uvedenih občinskih taks na obremenjevanje okolja, v letu 1999 ne bomo realizirali predvidenih prihodkov iz tega naslova in bomo zato imeli primerno porabo nižjo za cca. 29 mio SIT. Iz tega sledi, da bomo morali v naslednjih letih uvesti občinske takse oziroma povečati lastne prihodke, saj bomo le na ta način upravičeni do celotnega obsega primerne porabe.
Poleg zgoraj navedenih lastnih prihodkov so viri za primerno porabo občine še naslednji:
•	dohodnina, pobrana na območju občine,
•	prihodki po 21.členu ZFO: davek na dediščine in darila, davek na dobitke od iger na srečo, davek na promet nepremičnin in upravne takse,
•	prihodki po 22.členu ZFO: davek od premoženja, krajevna turistična taksa, pristojbine, odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanja okolja,
•	sredstva za finančno izravnavo iz državnega proračuna.
Lastna sredstva občine so sredstva, ki jih občina zbere s prodajo blaga in storitev (opravljanje storitev, najemnine, prodaja premoženja, vodarina ipd.), komunalni prispevki, obresti, vračila posojil za razvoj podjetništva in prispevki občanov za izvajanje določenih nalog (doplačila za programe nege in varstva na domu, oskrbe v domovih, letovanja otrok). S temi sredstvi se pokrivajo stroški programov, ki jih ni mogoče pokriti v okviru sredstev primerne porabe, in nekatere investicije.
Namenska sredstva iz državnega proračuna
Občina lahko v skladu z določili zakona o financiranju občin pridobi tudi določena dodatna sredstva iz državnega proračuna za sofinanciranje investicij, če izpolnjuje vse razpisne pogoje za sofinanciranje. Občine lahko pridobijo sredstva za sofinanciranje investicij v razponu od 10- 70 % predračunske vrednosti investicije, odvisno od gospodarske moči občine, merjene po višini zbranih sredstev dohodnine na svojem območju. Občina Laško je po tem kriteriju upravičena do sofinanciranja v višini do 30% predračunske vrednosti investicije.
4
V letu 1999 smo pridobili oziroma imamo odobrena dodatna namenska sredstva za izgradnjo šole v Jurkloštru (20 mio SIT), za adaptacijo stavbe knjižnice v Laškem (10,2 mio + 2,3 mio SIT), za sanacijo stropov v šoli Laško (2,2 mio SIT), za vzdrževanje gozdnih cest (1,1 mio SIT) in za pospeševanje razvoja demografsko ogroženih območij - vodovod Trije studenci (20 mio SIT).
Poleg tega iz državnega proračuna pridobivamo tudi namenska sredstva za odpravo posledic, povzročenih po naravnih nesrečah. Podatki o državni pomoči iz tega naslova so navedeni v prispevku, ki se nanaša na sanacijo posledic naravnih nesreč.
OBČINSKA PRIZNANJA
V	občini Laško se za izjemne dosežke na področju kulturne dejavnosti že od leta 1979 dalje podeljujejo posebna priznanja. V letu 1999 so ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika - 8. februarja - prejeli priznanja Antona Aškerca:
•	dr. Tomo KOROŠEC - za ustvarjalno raziskovalno in pedagoško delo na področju slovenskega jezikoslovja in za njegov prispevek h kulturnemu življenju kraja,
•	Adolf MIKŠE - za življenjsko delo na področju pevske kulture,
•	Rudi GLAVAČ - za življenjsko delo na področju instrumentalne glasbene kulture.
Z uveljavitvijo lokalne samouprave se je v novi občini Laško prenehal uporabljati odlok o priznanjih bivše Skupščine občine Laško. Od leta 1995 dalje torej v občini nismo podeljevali priznanj nove Občine Laško. Dne 30/6-1999 pa je Občinski svet Laško sprejel Odlok o priznanjih Občine Laško. Z odlokom so določene vrste občinskih priznanj in sicer: naziv častni občan, zlati grb, srebrni grb in zlata lilija Občine Laško ter druga priznanja, to sta priznanje Antona Aškerca za delovanje na kulturnem področju in priznanje Zlati možnar za delovanje na etnografskem področju.
V	skladu z odlokom je bila v letu 1999 sprejeta odločitev o podelitvi občinskih priznanj:
•	Zlati grb Občine Laško - Košarkarskemu klubu Pivovarna Laško - ob 30. letnici obstoja kluba,
•	Zlati grb Občine Laško - Zdravilišču Laško, medicina in turizem d.d. - ob 145. letnici obstoja zdravilišča,
•	Srebrni grb Občine Laško - Območni obrtni zbornici Laško - ob 20. letnici obstoja zbornice.

5
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
OSNOVNO ŠOLSTVO
Devetletna osnovna šola in prostorski pogoji
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ vjlnd* novojT^doja oS Jurkloster ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ **** tekst: Nov objekt podružnične osnovne šole v Jurkloštru bo s svojo klasično arhitekturo **** osvojil simpatije krajanov in popotnikov po dolini Gračnice.
V	letu 1996 sprejeti Zakon o osnovni šoli je na področju osnovnošolskega izobraževanja uvedel devetletno osnovno izobraževanje. V devetletno šolo bodo vstopali otroci s šestim letom starosti. Devetletno osnovno izobraževanje naj bi bilo na celotnem območju Slovenije uvedeno do leta 2007. Osnovne šole bodo lahko pričele z devetletnim izobraževanjem na podlagi posebnega dovoljenja Ministrstva za šolstvo in šport. Za pridobitev tega dovoljenja pa bodo morale osnovne šole izpolnjevati določene kadrovske in prostorske pogoje. Skrb za izgradnjo novega šolskega prostora ob določenem deležu države sodi med pristojnosti lokalnih skupnosti.
V	občini smo opravili pregled izpolnjevanja prostorskih pogojev po posameznih osnovnih šolah, ki je pokazal, da bo potrebno pred uvedbo devetletnega šolanja v občini postoriti še marsikaj.
Stavba osnovne šole Primoža Trubarja v Laškem je že za osemletno šolanje pretesna, da prostori ne ustrezajo devetletnemu šolanju pa ni potrebno posebej poudarjati. Glede na to, se v občini že leta trudimo za izgradnjo nove šole. Za ta namen je občina že odkupila večino potrebnega zemljišča v Debru ob športni dvorani Tri lilije. Tu bo zgrajena nova sodobna osnovna šola z dvanajstimi oddelki. Ob njej bo še nov vrtec s petimi oddelki. Ker v Laškem nismo izglasovali samoprispevka za izgradnjo osnovnošolskega prostora, se je realizacija časovno odmaknila, saj bo morala občina, razen 30% deleža države, vsa sredstva za izgradnjo zagotoviti s svojim proračunom.
Ob izgradnji nove osnovne šole v Debru bodo ustrezno spremenjeni šolski okoliši. Na širšem območju Laškega bodo učenci najbolj oddaljenih šol na centralno šolo prešolani šele po petem razredu. Prvih štiri ali pet let šolanja bodo torej učenci opravili na podružničnih šolah, ki bodo tudi ustrezno prostorsko urejene. Manjše preureditve obstoječih prostorov bodo potrebne na podružničnih šolah v Reki in Rečici. Na Vrhu nad Laškim in v Sentrupertu pa je predvidena razširitev z dograditvijo telovadnic in nekaterih učilnic. Učenci šole za otroke s posebnimi potrebami (šola s prilagojenim programom) bodo imeli možnost svoj prostor pridobiti v stavbi centralne šole v Laškem.
V	šolskem okolišu osnovne šole Antona Aškerca v Rimskih Toplicah se z uvedbo devetletnega šolanja šolski okoliši ne bodo spremenili. Na njenem območju je že zgrajena nova sodobna podružnična šola v Sedražu, ki omogoča, da se bodo učenci na centralno šolo prešolali po petem razredu. Enake pogoje bo nudila tudi novo zgrajena šola v Jurkloštru, kjer pri izgradnji sodelujejo tudi krajani s samoprispevkom. Obstoječi stavbi podružničnih šol v Zidanem Mostu in v Lažišah zahtevata za izvajanje novih vsebin devetletnega šolanja
6
ustrezno preureditev obstoječih prostorov. Učenci podružnične šole Zidani Most bodo na centralno šolo prešolani v peti razred, učenci iz Lažiš pa po tretjem razredu. Večje posege zahteva zagotavljanje prostorov na centralni šoli v Rimskih Toplicah, kjer bomo morali zgraditi novo telovadnico. Obstoječa telovadnica bo preurejena za potrebe šolske knjižnice z medioteko, za specializirane učilnice za pouk tehnične in likovne vzgoje ter gospodinjstva. Prav tako bo preurejen vhod za učence od prvega do četrtega razreda.
Na področju osnovnega šolstva in otroškega varstva so v letu 1999 zaključene oziroma se izvajajo naslednje naloge:
•	izdelava investicijskega programa in projektne dokumentacije za šolo in vrtec Debro,
•	v pripravi je izdelava investicijskega programa in projektne dokumentacije za dograditev vrtca Rimske Toplice,
•	v izgradnji je podružnična šola Jurklošter.
Načrtujemo, da bodo vse začrtane naloge za zagotovitev prostorov za uvedbo devetletnega šolanja na območju občine Laško izvedene do leta 2005.
OTROŠKO VARSTVO, KULTURA, SOCIALA, MLADINA Prostorske namere do leta 2005
Družbene dejavnosti predstavljajo področja, ki s svojimi programi zagotavljajo velik delež pogojev za življenje in delo občanov skozi vsa življenjska obdobja. Del pogojev predstavljajo tudi ustrezni prostori za izvajanje dejavnosti. Za naslednje petletno obdobje načrtujemo vrsto prostorskih pridobitev, ki bodo zagotovile dostopnejše in prijaznejše ter nenazadnje sodobnejše izvajanje dejavnosti. Poleg skrbi za šolske prostore sega naša skrb in odgovornost za prostore tudi na področje otroškega varstva, mladinske dejavnosti, kulture in socialnovarstvenih storitev. Že s proračunom za leto 2000 smo predvideli, da bomo za posodabljanje in pridobivanje prostorov namenili 28,23 % vseh sredstev, ki jih namenjamo družbenim dejavnostim.
Ker je področje osnovnošolskega izobraževanja predstavljeno v samostojnem prispevku, se bomo v tem posvetili drugim področjem družbenih dejavnosti.
Otroško varstvo
Kakor kažejo podatki, je v programe otroškega varstva vključen vedno večji delež predšolskih otrok. V te programe vključujemo tako dejavnost celodnevnega varstva otrok v Vrtcu Laško, kot tudi občasne programe vrtca (cicibanove urice, skrajšan program priprave na šolo ipd.). Tako imenovani informacijski vpisi otrok v programe vrtca kažejo na to, da obstojajo potrebe po odpiranju novih oddelkov celodnevnega varstva otrok na celotnem območju občine, tudi v nekaterih krajevnih skupnostih, kjer le-ti še ne obstojajo. Glede na to, da so te vrste potrebe tudi znak, da naše podeželje oživlja, da torej vse več mladih ostaja v domačem okolju ali se tja vrača, bomo v občini skušali tem potrebam slediti tudi z odpiranjem novih oddelkov.
7
Tako smo pred leti zagotovili primerne prostore oddelku vrtca v Zidanem Mostu in Sedražu.
V	zaključni fazi je izgradnja šole v Jurkloštru, kjer bodo zagotovljeni tudi prostori za oddelek vrtca. Prav tako tečejo priprave na izgradnjo vrtca v Debru s sodobnimi prostori za pet oddelkov. Izgradnja vrtca v Debru bo tako omogočila tudi ustreznejše prostore matični enoti v centru Laškega. Prostorske probleme vrtca v Rimskih Toplicah bomo rešili z dograditvijo ustreznih prostorov ob obstoječem objektu vrtca v Rimskih Toplicah. Po naših predvidevanjih bomo z izgradnjo pričeli in jo tudi zaključili že v prihodnjem letu.
Kultura
Dokaj smelo smo zastavili tudi načrte za pridobivanje prostorov za kulturno dejavnost. V letu 1999 je bila zaključena, s 30% sodelovanjem ministrstva za kulturo, sanacija ostrešja na Laškem dvorcu, kjer imata svoje prostore Knjižnica Laško in Muzejska zbirka Laško. Investicija na tej stavbi še ni zaključena, saj načrtujemo nadaljevanje investicije v prihodnjih letih, ko naj bi bila stavba preurejena tako, da bo v celoti namenjena dejavnosti knjižnice. Namembnost Laškega dvorca za dejavnost knjižnice zahteva nujno zagotovitev prostorov za dejavnost muzejske zbirke in razstavišča - likovne galerije. Te načrtujemo v Kislingerjevi hiši, ki v obstoječem stanju Laškemu ni v ponos. Obnova Kislingerjeve hiše bo zahtevala znatna sredstva, za katera pričakujemo, da jih bomo uspeli zagotoviti postopoma v naslednjih treh letih. S tem bi se mesto Laško lahko pohvalilo, seveda ob čudovitem Kulturnem centru, s celovito kulturno ponudbo, ki bo dopolnjevala siceršnjo turistično ponudbo.
V	prihodnjem letu načrtujemo tudi obnovo kulturnega doma Svoboda v Zidanem Mostu, kjer je nujno obnoviti ostrešje in večnamensko dvorano.
V	kolikor bodo proračunska sredstva dopuščala, bomo v naslednjih letih s sofinanciranjem nudili pomoč kulturnim društvom po posameznih krajevnih skupnostih pri obnovi kulturnih domov.
slika* Laški d.~vorec ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ **** tekst* Lepa streha je bila gospodarju vedno v ponos, Laški dvorec pa je z njo pridobil tudi nove •••• prostore v podstrešni etaži
Sociala
Na področju socialnega varstva je naša največja želja in naloga izgradnja doma za starejše. S prostorskimi dokumenti smo izgradnjo doma predvideli v Rimskih Toplicah. Pri izgradnji domov za starejše bo v skladu z državnim programom zagotovitve 1500 postelj zavodskega varstva za starejše s financiranjem sodelovala država - ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, za sofinanciranje nameravamo kandidirati. Občina je dolžna zagotoviti komunalno opremljeno zemljišče, projektno dokumentacijo in sredstva za izgradnjo morebitnih večnamenskih prostorov. Prva sredstva za začetne aktivnosti smo predvideli že v letošnjem letu (prostorska dokumentacija), za pridobitev projektne dokumentacije pa so predvidena sredstva s proračunom za leto 2000.
Zavedamo se dejstva, da načrtovane investicijske aktivnosti v naslednjem petletnem obdobju ne bodo v celoti zadostile potreb naših občanov na področjih družbenih dejavnostih, zato
8
računamo na dobro sodelovanje vseh odgovornih in na potrpežljivost občanov, saj nas sredstva omejujejo v dobri želji uresničiti vse vsaj najnujnejše potrebe.
Mladinski center
Z načrtovanjem prostorskih pridobitev nismo obšli potreb mladih. Za dejavnost Centra mladih nameravamo preurediti kletne prostore v občinski stavbi s posebnim vhodom iz Trubarjevega nabrežja. Začetek investicije predvidevamo že v prihodnjem letu, za kar so že predvidena tudi sredstva.
VARSTVO STAREJŠIH
Občina Laško - prijazna občina do starejših
Občina Laško sodi v slovenskem prostoru med tiste občine, v katerih se trudimo, da bi za starejšo generacijo naših občanov prijazno skrbeli. To so nam omogočili zlasti programi javnih del in ustanovitev službe za pomoč na domu, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Laško.
Medtem, ko mlajši lahko samo upamo, da bomo doživeli pozna leta, med nami živijo naši starejši občani, ki jim želimo, da bi ta leta preživeli kar najbolj spoštljivo, in da v svojih težavah ne bi ostali sami. V ta namen smo že pred devetimi leti začeli s programom pomoči na domu, ki smo ga izvajali s pomočjo t.im. javnih del, kar pomeni, da smo v pomoč na domu vključevali nezaposlene osebe. Nezaposleni si z delom v javnih delih povrnejo samospoštovanje, občutek potrebnosti in nenazadnje tudi dohodek, ki jim pomaga pri lastnem preživljanju ali pri preživljanju družine. Poleg tega se delavci, vključeni v program javnih del, dodatno izobražujejo, kar prispeva k povečani možnosti rednega zaposlovanja.
Poleg programa javnih del smo od leta 1997 organizirali službo pomoči na domu tudi z redno zaposlenimi delavkami, kar omogoča veliko bolj humano opravljanje pomoči, saj je pri tej vrsti pomoči zelo pomembno tudi zaupanje, ki se ustvari med delavcem in oskrbovancem. Velikokrat gre tudi za zelo osebne probleme, ki jih uporabniki storitev pač ne morejo zaupati danes enemu, jutri spet nekemu drugemu delavcu. Danes je v službi pomoči na domu redno zaposlenih šest delavk, ki so za svoje delo tudi ustrezno usposobljene, saj so si z izobraževanjem pridobile nov poklic - negovalke na domu.
V letu 1991 je bilo iz naše občine vključenih v domsko oskrbo povprečno 138 starejših, po osmih letih programa pomoči na domu je v domove zunaj naše občine povprečno mesečno vključenih le 61 občanov. To kaže na to, da je program pomoči na domu dosegel svoj namen, saj starejši ostajajo doma vse do takrat, ko s pomočjo naših javnih služb še zmorejo storiti zase, kar je za kvalitetno življenje potrebno. Nikakor ne želimo s tem podatkom trditi, da ne potrebujemo v občini ustanove, ki bo poskrbela za starejše, ko navkljub pomoči ne bodo več zmogli zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb sami, temveč govorimo o tem, da z oskrbo na domu omogočimo starejšim kar najdalj časa ostati v krogu sorodnikov in prijateljev.
9
V program pomoči na domu je vključenih povprečno 80 starejših občanov, zanje pa skrbi 11 delavk iz programa javnih del in 6 redno zaposlenih. Vsaka delavka povprečno oskrbuje skoraj pet pomoči potrebnih občanov, od katerih so tudi takšni, ki potrebujejo vsak dan več kot štiri ure pomoči. Največ oskrbovancev je na območju Laškega in Rimskih Toplic z bližnjo okolico, manj pa v oddaljenejših krajih. Vendar tudi tam ugotavljajo, da je taka pomoč dobrodošla, saj imamo v zadnjem času oskrbovance tudi na območju Krajevnih skupnosti Breze in Jurklošter. Le na območju Krajevne skupnosti Zidani Most še ni bilo izražene potrebe po pomoči.
Naši starejši občani so s pomočjo v večini zelo zadovoljni in po njihovih izjavah sodeč, si ne predstavljajo, kako bi sicer zmogli vsakodnevna opravila. Malo manj so zadovoljni s tem, da morajo za pomoč na domu tudi sami plačevati. Brez njihovega prispevka k stroškom programa žal v občini programa v takem obsegu ne bi zmogli zagotavljati.
Ker so oblike pomoči na domu omejene s standardi in normativi, bi v občini želeli našim starejšim nuditi več. Zato smo računali na vključevanje prostovoljcev, ki bi poskrbeli zlasti za tisti del storitev, ki niso vezane na opravljanje osnovnih življenjskih potreb, pač pa bolj na družabnost in zagotavljanje večje kvalitete življenja. Tako bi prostovoljci obiskovali starejše, z njimi malo poklepetali, jih pospremili na sprehod, skupaj prebrali časopis, se odpravili na obisk k sorodnikom, šli preprosto na izlet ali obiskali kakšno zanimivo kulturno prireditev. Prepričani smo, da je najhuje v poznih letih ostati sam. Da bi to lahko organizirali, smo objavili razpis v Krpanu, vendar so se na razpis prijavile le tri prostovoljke. Zato izkoriščamo to priložnost, da poprosimo občane, ki imajo široko srce za starejše, da nam priskočijo na pomoč.
Vabimo vas, da izpolnite priloženo prijavnico in jo pošljete na naslov: OBČINA LAŠKO, Oddelek za družbene dejavnosti, Mestna ulica 2, 3270 Laško.
SOCIALNO VARSTVO
Občina Laško v skrbi za socialno varnost občan ov
V Sloveniji je vse več družin in posameznikov, ki le stežka zmorejo stroške preživljanja, pri čemer občina Laško ni nobena izjema. Poleg Centra za socialno delo Laško in Območne organizacije Rdečega križa, ki v okviru svojih pooblastil in možnosti pomagata pomoči potrebnim, ima tudi občinski proračun na voljo nekaj sredstev za pomoč družinam in posameznikom v hudih finančnih stiskah.
Denarne pomoči
Družine, ki imajo nizke dohodke ali pa so njihovi za delo sposobni družinski člani nezaposleni, se le stežka preživljajo. Če tako družino ali posameznika prizadene še bolezen ali druga nesreča, je še tolikanj težje. Za pomoč takim družinam v občini skrbijo na Centru za socialno delo, kjer poskrbijo za socialno varnost občanov v skladu s predpisi s področja socialnega varstva. Ko tudi ta pomoč ne zadošča za najnujnejše preživetje, se občani obračajo na Območno organizacijo Rdečega križa, ki s higienskimi in živilskimi paketi, pa tudi z denarnimi pomočmi, pomaga družinam in posameznikom preživeti najhujša obdobja. V skrbi
10
za zagotavljanje minimalne socialne varnosti se je obema pridružila tudi občina, ki v skladu s sprejetim pravilnikom odloča o upravičenosti do socialnovarstvene pomoči potem, ko občani izkoristijo vse druge možnosti.
Doplačilo domske oskrbe ali pomoči na domu
V okviru zagotavljanja socialne varnosti občanov občina zagotavlja tudi sredstva za doplačilo domske oskrbe za občane, ko le ti niso sposobni skrbeti sami zase. Sem štejemo doplačila oskrbe v programu pomoči na domu, domovih za starejše, v domovih za živčno in duševno obolele in v posebnih domovih za otroke s posebnimi potrebami.
Letovanje bolehnih otrok in otrok iz socialno ogroženih družin
Vsako leto poskrbimo, da v okviru občinskega programa preživi približno 200 otrok deset zanimivih dni na morju - v Nerezinah na Malem Lošinju. Poleg občine nudijo pomoč posameznim otrokom za letovanje tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna organizacija Rdečega križa Laško in Center za socialno delo Laško. Poleg programa, v katerem otroci letujejo v spremstvu študentov, organiziramo program letovanja mlajših otrok v spremstvu enega od staršev ali starih staršev.
Subvencije najemnin za stanovanja
Občinski proračun zagotavlja tudi sredstva za subvencioniranje najemnin za stanovanja za tiste družine ali posameznike, ki so v skladu s predpisi s področja socialnega varstva upravičeni do denarnega dodatka. Denarni dodatek uveljavljajo na Centru za socialno delo in so do dodatka upravičeni, če ne dosegajo ravni socialne varnosti, ki je odvisna od dohodkov na družinskega člana.
Plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje
Za občane, ki so nezaposleni in nimajo druge možnosti do uveljavitve plačila prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja, poravnava mesečne obveznosti proračun občine Laško
Poravnava pogrebnih stroškov
Občina Laško poravna pogrebne stroške v primerih, ko pokojnik nima svojcev ali zapuščine.

11
POSPEŠEVANJE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
AGENCIJA ZA RAZVOJ TURIZMA IN PODJETNIŠTVA OBČINE LAŠKO Ustanavljanje in organiziranje
Izhodišča za ustanovitev agencije
V Občini Laško smo v letu 1999 pristopili k organiziranju lokalne razvojne agencije, kakršne v nekaterih slovenskih krajih že delujejo. Razlogov za to je kar nekaj, mednje lahko štejemo predvsem naslednje:
-	prizadevanja za večjo rast gospodarskih aktivnosti, tudi razvojnih, občine Laško,
-	povečevanje ali vsaj zadrževanje delovnih mest in s tem zaposlenosti,
-	povečevanje konkurenčne sposobnosti in dodane vrednosti,
-	ustvarjanje sodelovalnega, povezovalnega oz. integracijskega ozračja (klime) v občini,
-	zmanjšanje administrativnih preprek in povečevanje pravne urejenosti,
-	organiziran nastop napram regiji, državi in EU pri konkuriranju na različnih razpisih,
-	združevanje kadrovskih in finančnih potencialov,
-	organiziranje in vodenje sodelovanja ter povezav z univerzama, fakultetami in inštituti za večji in uspešnejši prenos znanj v prakso.
Pri tem ima pomembno vlogo tudi pogled župana občine Laško. Zupan Jože Rajh je mnenja, da je v največjem delu celotnega območja občine že dosežena temeljna raven infrastrukture in bi zato bilo potrebno razvojna prizadevanja občine usmeriti tudi v bolj zahtevne oblike na višjem nivoju, ne le zgolj v infrastrukturo. Na primerno kakovost bivanja in življenja občanov imajo, glede na stopnjo razvitosti občine, vse večji vpliv tudi drugi dejavniki. Mednje gotovo sodita nivo kulturne in športne ponudbe, ki sta v vzponu oziroma že na zavidljivem nivoju (tudi primerjaje z EU). Slediti jima želimo tudi na področju zaposlitvenih in podjetniško poslovnih možnosti tako v proizvodni, storitveni kakor turistični gospodarski sferi. Tako skušamo prispevati k izboljševanju življenja občanov te občine.
Na podlagi usmeritve v združevanje tako kadrovskih kakor finančnih potencialov smo se odločili, da združimo v agenciji dejavnosti pospeševanja turizma, razvoja ter podjetništva. Tako smo oblikovali predlog, da agencija združuje dejavnosti Lokalne turistične organizacije in Podjetniško razvojnih koalicij.
Agencija bo organizirana kot javni zavod, kar pomeni, da bo njena dejavnost v osnovi neprofitna in pod nadzorom občine - javnosti. Neprofitno usmerjenost gledamo predvsem kot določeno obliko servisa zainteresiranim, predvsem pa lažjo dostopnost. Hkrati pa to ne pomeni povsem nekomercialno delovanje agencije. Pogoj sodelovanja z agencijo bo tudi lasten prispevek, a pod ugodnejšimi pogoji.
Delovanje agencije bomo skušali usmerjati na področje ustvarjanja infrastrukturne podpore, predvsem pa razvojne (vsebinske, programske) podpore. Razvojna podpora predvsem v smislu pomoči podjetjem in podjetnikom, ki rastejo (prehod iz obrtne v industrijski način proizvodnje), iskanje in vrednotenje novih projektov, priprava razvojnih projektov za investiranje, urejevanje poslovanja (programi poslovne odličnosti, TQM, ISO 9000, standardizacija, itd.), oblikovanje razvojnih strategij in programov ter razvojno raziskovalnih projektov. V Laški agenciji bomo skušali poiskati ustrezno razmerje med obema usmeritvama, ker predstavlja dokaj inovativen pristop.
12
Formalne podlage
V Sloveniji je v nastajanju več različnih mrež za pospeševanje podjetništva, ki nimajo enotne pravne podlage. Mreže so vezane tako na Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, na Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem ter delno tudi na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ne glede na takšne razmere se v Celjsko - Savinjski regiji oblikuje jedro aktivnosti okrog Regionalne Razvojne Agencije - RRA Celje. V lokalni agenciji Laško bomo skušali razviti dobro povezanost z RRA in s tem prisotnost na regionalnem nivoju. Evropska unija je v beli knjigi 2000 izdala smernice, ki poudarjajo regionalno in lokalno organiziranost pospeševalnih mrež za pospeševanje razvoja, podjetništva in turizma. Vsi evropski skladi za pospeševanje so usmerjeni predvsem v regije tako, da je za uspešno konkuriranje nujno potrebna primerna regionalna organiziranost.
Na področju turizma so razmere precej drugačne, saj je bil leta 1998 sprejet zakon o pospeševanju turizma (ZPT, U.l. RS 57/98). Zakon opredeljuje pospeševanje turizma na lokalni in nacionalni ravni. Predvideva ustanovitev lokalne turistične organizacije in turističnega informacijskega centra. Oboje predstavlja hkrati pogoj za podelitev statusa občine kot TURISTIČNEGA OBMOČJA (pogoj tudi 30.000 dnevnih obiskovalcev ali 500 ležišč). Pridobitev statusa turističnega območja omogoča pristop k različnim razpisom oziroma tudi financiranje iz članarine na lokalnem nivoju ter sodelovanje v nacionalni turistični organizaciji. Tako je ena od prvih nalog novo nastajajoče agencije pridobitev statusa turističnega območja za občino Laško.
Komu je namenjena agencija
Da bi lahko agencija delovala dovolj učinkovito, smo se odločili za ciljno usmerjen način delovanja. Po načelih marketinškega pristopa smo oblikovali nekatere ključne ciljne skupine, katerim bi naj agencija namenila največ pozornosti. V splošnem gre najprej seveda pomoč podjetnikom začetnikom, nato tistim, ki se prestrukturirajo, ter tistim, ki pripravljajo nove razvojne in investicijske projekte. Po velikosti podjetij in dejavnosti gre predvsem za majhna do srednja podjetja (MSP), storitvene in proizvodne dejavnosti. Številčnost in pomen MSP je tako pri nas kakor v svetu vse večji in zato jim gre posvetiti tudi dovolj pozornosti. Zajeti so tako samostojni podjetniki (s.p.) kakor razne druge oblike gospodarskih družb (d.o.o, itd.). Največje učinke na gospodarsko rast in zaposlenost pričakujemo pri pomoči proizvodnim majhnim podjetjem (pMP). Gre za podjetja (tudi samostojne podjetnike), ki so svojo dejavnost razvili do stopnje, ko prehaja iz obrtnega načina dela v serijsko. Pomoč takšnim pomeni preseganje stagnacije, pomagati doseči nadaljnjo rast in s tem možnosti odpiranja novih delovnih mest. Večini rastočih proizvodnih majhnih podjetij manjka znanje in kadri za prestrukturiranje in nov razvojni zagon. Težko je govoriti o novih razvojnih projektih, če podjetje nima urejenega obstoječega poslovanja - tekočega rutinskega dela. Bistvo ciljne usmerjenosti je predvsem v iskanju skupnih interesov in pomoči, manj pa v učenju in usposabljanju. Oblikovanje različnih razvojnih koalicij pomeni predvsem skupno delo in sodelovanje, tudi tveganje.
Dejavnosti agencije bodo namenjene vsem, ki bodo izkazovali takšen interes (tudi skozi sofinanciranje). Zal pa za poslovni uspeh interes ni dovolj, ne gre brez kapitala ter trga oziroma kupca. Tistim, ki se tega zavedajo, poti do kapitala in trga niso olajšane, a vsaj približno vedo, kam so namenjeni in kaj potrebujejo. Tako bi naj agencija razvijala usposobljenost za sodelovanje pri pridobivanju kapitala ter iskanju tržnih priložnosti oziroma osvajanju trgov.
13
Zamisel delovanja agencije
Poleg same ciljne usmeritve delovanja agencije (komu) so pomembne tudi oblike delovanja. Temeljno izhodišče je neprofitno delovanje s finančno podporo lokalne skupnosti. To je zagotovljeno skozi ustanoviteljstvo občine. Delovanje agencije ne sme biti zasnovano administrativno - togo, ampak podjetniško prilagodljivo, strokovno rečemo temu mehkosistemski pristop k vodenju in upravljanju. Agencija bi naj pri zagotavljanju in premagovanju administrativnih preprek delovala predvsem kot SERVIS. Delovala bi kot vmesni člen do državnih organov za pridobivanje različnih dovoljenj in ureditev položaja podjetij. Agencija bo skušala delovati kot posrednik tudi na področju zbiranja, priprav in konkuriranja na različne razpise. Večina teh dejavnosti naj bi bila namenjena konkretnim podjetnikom, interesentom oziroma naročnikom.
Vendar aktivnosti agencije ne moremo zožiti le na servisne aktivnosti (to je infrastrukturno pospeševanje), ampak bomo skušali organizirati tudi ekspertno pomoč za organiziranje in vodenje razvojnih projektov oziroma njihovo pripravo za investiranje. Kot smo že omenili, želimo ekspertno delovati predvsem na dveh, za proizvodna podjetja strateško pomembnih področjih: na področju trženja in marketinga izdelkov (izdelčno marketinško področje) in tehnično tehnološkem področju. Ustrezna razvitost obeh področij je ključna za uspeh podjetja. Najti segmente trga in kupce, opredeliti izdelke in storitve, tehnično razviti izdelke in tehnologijo za njihovo izdelavo ter po investiciji zagotoviti količine in kakovost proizvodnje so poglavitne naloge, ki jih je potrebno izpeljati.
Na področju turizma res veljajo določene posebnosti, ki bodo narekovale predvsem delo na oblikovanju skupne ponudbe storitev oziroma programov. Tudi tukaj je potrebna ciljna in marketinška usmeritev, če želimo doseči konkretne rezultate s konkretnimi zainteresiranimi partnerji. Sicer pa ostale usmeritve agencije veljajo tudi za to področje.
Dosedanje aktivnosti pri ustanavljanju
Občinski svet občine Laško je na svoji 4. redni seji 7. aprila 1999 sprejel odlok o ustanovitvi Agencije za razvoj turizma in podjetništva občine Laško. Na osnovi začetka veljavnosti odloka smo takoj pričeli pripravljati potrebno dokumentacijo za vlogo o ustanovitvi javnega zavoda. Vlogo smo v mesecu juniju oddali na sodišču v Celju. V novembru tega leta smo pri agenciji za plačilni promet odprli račun in nanj položili po odloku predvidena ustanoviteljska sredstva. Tako so bili izpolnjeni vsi pogoji za registracijo in upamo, da bo odločba izdana še pred koncem tega leta. S tem bi bili izpolnjeni vsi pravno - formalni pogoji za začetek dela agencije za turizem in podjetništvo.
V obdobju med tem smo skušali pridobiti tudi potrebne prostore v katerih bi se dejavnosti agencije odvijale. Tako smo pridobili prostore na Trubarjevi ulici 3, ki so v lasti Občine Laško, in jih z njeno pomočjo uredili do te faze, da jih je mogoče pričeti opremljati in se vanje vseliti. Razen tega je občinski svet na svoji redni seji dne 15.09. 1999 sprejel sklep o imenovanju članov sveta javnega zavoda Agencije za turizem in podjetništvo. Svet je sestavljen iz sedmih članov, od tega dva predstavnika ustanovitelja - občinskega sveta, eden predstavnik zaposlenih, dva predstavnika področja turizma in dva podjetništva, od tega eden predstavnik Območne obrtne zbornice Laško. Predvidevamo, da bo prva seja sveta sklicana v začetku decembra. Za sejo pripravljamo finančni plan poslovanja v letu 1999 in 2000 ter kratkoročni program dela Agencije v tem letu, predvsem pa letu 2000.
14
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ vjlnd* podelitev priznDoja ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
**** tekst: Laško 1999 - najlepše urejen turistični kraj. Podelitev priznanja Turistične zveze ****
Slovenije "Moja dežela - lepa, urejena in gostoljubna"
Poleg razvojnih nalog ustanavljanja Agencije za razvoj turizma in podjetništva Občine Laško so bile na področju pospeševanja gospodarskih dejavnosti v letu 1999 opravljene številne strokovne in operativne naloge, ki so povzete v nadaljevanju:
TURIZEM
V letu 1999 so se v občini Laško odvijale številne prireditve, predstavitve in ostale promocijske aktivnosti, ki so Občino Laško predstavile slovenski in tuji javnosti.
Pod okriljem Občine Laško so se glavni nosilci turistične ponudbe občine predstavili na mednarodnem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. Na sejmu so se predstavili Zdravilišče Laško, Turistično društvo Laško, Pivovarna Laško, Gostinstvo Aškerc Laško, Kmetijska zadruga Laško, Forum Terma Rimske Toplice in Prireditveni center Laško. Poleg prikaza ponudbe udeležencev, se je vsak dan na prireditvenem prostoru odvijal pester kulturni program in prikaz starih običajev.
Nosilci turistične ponudbe občine so se predstavili v Turističnih informacijah Občine Laško. Izvedel se je tudi ponatis brošure Laško - kam in kako.
Občina Laško je predstavljena na računalniškem programu Internet. Poleg tega je občina predstavila turistično ponudbo tudi v revijah, radijskih in televizijskih oddajah.
Občina Laško ima v zakupu eno turistično-informativno stran T-Online nemškega Telekoma "Počitnice v Sloveniji" za čas od 1/12-1999 do 31/5-2000.
Občina Laško se je udeležila mednarodnega turističnega tabora v Veliki Polani v Prekmurju, kjer so se obiskovalci seznanili z etnološkimi in kulinaričnimi posebnostmi občine.
Turistično društvo Laško je v letu 1999 organiziralo naslednje prireditve:
•	Pustovanje v Laškem s pustnim karnevalom po ulicah Laškega.
•	Tradicionalno prireditev Pivo in cvetje, katere se je udeležilo več kot 100.000 obiskovalcev. V petih dneh so si obiskovalci lahko ogledali razstave, kmečko ohcet, nastope številnih glasbenikov, kulturni program in veliki ognjemet.
•	Martinovanje v Laškem s kulturnim programom in tradicionalnim Martinovim sejmom.
Pod okriljem Turistične zveze Slovenije je tudi v letošnjem letu potekalo tekmovanje krajev pod geslom "Moja dežela - lepa, urejena in gostoljubna". V tekmovanju, ki se ga udeležuje večina krajev v Sloveniji, je Laško zasedlo prvo mesto v kategoriji turističnih krajev. Svečana podelitev priznanj je bila 11. 11. 1999 v Kulturnem centru v Laškem.
15
Turistično društvo Laško bo priredilo silvestrovanje na prostem, ki bo potekalo na Aškerčevem trgu v Laškem. Občane in druge obiskovalce bodo v novo tisočletje popeljali znani glasbeniki.
PODJETNIŠTVO
Občina Laško sodeluje z Regionalno razvojno agencijo Celje, v okviru katere deluje Regionalni garancijski sklad, ki omogoča podjetnikom najem ugodnejših kreditov. Prav tako lahko podjetniki začetniki ob udeležbi sredstev države in Zavoda za zaposlovanje, pridobijo mikro kredite. Iz občine Laško je za kredit zaprosilo le nekaj podjetnikov, ki pa niso izpolnjevali pogojev za dodelitev.
Za ustanovitev Javnega zavoda Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Laško, v okviru katere bo delovala tudi Podjetniška razvojna koalicija, so bila namenjena letošnja proračunska sredstva za pospeševanje podjetništva in pretežni del sredstev za pospeševanje turizma. Občina Laško še odplačuje obveznice, na podlagi katerih so bili v preteklosti podeljeni krediti za razvoj podjetništva.
KMETIJSTVO
V	letu 1999 je Občina Laško na podlagi projektov Kmetijske svetovalne službe Laško sofinancirala izvedbo malih melioracij na 23 kmetijah in izvedbo pašno-košnega načina na 6 kmetijah.
Prav tako je sofinancirala analize zemlje in krme ter prevoze mleka iz oddaljenih kmetij. Lastnikoma plemenskih žrebcev so se zagotovila sredstva za delno kritje stroškov, povezanih s prevozom in pregledom žrebcev.
V	občini so bili organizirani 4 tečaji, kjer so bili udeleženci seznanjeni z rejo drobnice, varnim delom s traktorjem in etnografskim bogastvom domače slovenske kuhinje.
Na treh ekskurzijah so kmetje spoznali dve specializirani kmetiji o prireji mleka, mešano kmetijo z rejo damjakov, prirejo mleka in vzrejo pujskov. Organizirana je bila mladinska ekskurzija z ogledom gozdarske kmetije in turistične vasi Sentanel.
Predstavniki iz Občine Laško so se udeležili tudi tekmovanja Mladi in kmetijstvo, kjer so na regijskem tekmovanju dosegli 6. mesto.
Občina Laško se je prijavila na javna razpisa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za pospeševanje kmetijstva. Predvidena sredstva bodo v letu 2000 namensko porabljena.

16
CESTE, JAVNE POVRŠINE IN DRUGE KOMUNALNE DEJAVNOSTI - Investicije v lokalno komunalno infrastrukturo
1. OBČINSKE CESTE IN JAVNE POVRŠINE
Po nekoliko slabšem, investicijsko neugodnem obdobju zadnjih nekaj let, beležimo v letu 1999 znaten napredek na področju investiranja v lokalno komunalno infrastrukturo skupne rabe. Kot kaže trenutna situacija na področju financiranja občine se bo takšen trend lahko nadaljeval oziroma ohranil v takšni meri tudi v letu 2000. Za ugotavljanje investicijske uspešnosti je primerno najprej predstaviti fizični obseg iz katerega izhajajo potrebe. V občini Laško je po uveljavitvi nove kategorizacije cest (od maja 1999 dalje) nekaj več kot 400 km občinskih cest, ki so razvrščene med lokalne (140 km), s katerimi upravlja Komunala Laško, in javne poti, s katerimi upravljajo predvsem krajevne skupnosti. Sem spadajo tudi vse javne površine: ulice, trgi, parkirišča, zelenice, parki (razen parka v Rimskih Toplicah) v Laškem in Rimskih Toplicah, ki so tudi v upravljanju Komunale.
Na področju modernizacije cestne infrastrukture je bilo v letu 1999 na novo asfaltiranih oziroma preplaščenih skupaj 7,5 km cest z ustrezno urejenim odvodnjavanjem na pripravljeno podlago, ki so jo v pretežni meri izvedli občani v lastni režiji. Naj naštejemo samo najpomembnejše odseke:
-	Curnovec 500 m
-	Marija Gradec - Modrič 850 m
-	Šentrupert - Mačkovec 850 m
-	Brodnice - Dol 680 m
-	Brodnice - Žigon 550 m
-	Zdravilišče - Šmihel 500 m
-	Rifengozd 500 m in
-	Reka - Zapotok 1600 m
-	Padež - Teršek 300 m.
V okviru izboljšanja prometne varnosti so bile izdelane hitrostne ovire na cestah pred osnovnimi šolami Reka, Šentrupert in Rimske Toplice. Nameščenih je bilo cca 400 m odbojnih ograj, v fazi izdelave so še ovire za umirjanje prometa na Valentiničevi ulici v Laškem.
Od investicij na javnih površinah kaže izpostaviti predvsem sanacijo opornega zidu Poti na grad na najbolj kritičnem delu, asfaltno preplastitev Orožnovega in Valvazorjevega trga, sanacijo javnih površin po poplavi in obnovitev mestne opreme.
Skupna vrednost vseh navedenih del v letu 1999 znaša preko 75 mio sit. Viri pa so zagotovljeni v proračunu občine Laško, v sredstvih državne pomoči za odpravo posledic poplave v letu 1998, v okviru sredstev Komunale Laško, namenjenih za redno vzdrževanje cest in javnih površin, posebej in nenazadnje pa velja izpostaviti tudi znatno donacijo Pivovarne Laško v višini 10 mio sit.
17
V	letu 2000 se bodo nadaljevala dela na sanaciji javnih površin in pokopališča v Laškem ter Rimskih Toplicah. Na področju zagotavljanja boljše prometne varnosti bodo nameščene ovire za umirjanje prometa in drsne ograje. Modernizirani bodo odseki naslednjih cest:
-	Debro - Ladna raven
-	Most - Jagoče
-	Zgornja Rečica - Koder
-	Slivno - Šmohor
-	Tevče - Vrh
-	in druge
V	okviru javnih površin pa se bo nadaljevala sanacija opornega zidu Poti na grad, izvajale sanacije utrjenih javnih površin po poplavi leta 1998 in sanacija odvodnjavanja na pokopališču v Laškem. Prav tako pa bodo izvedene tudi nekatere nove hortikulturne ureditve in zasaditve.
Z ustreznim, optimalnim angažiranjem vseh razpoložljivih sredstev v okviru enotnega programa, vodenega preko občinske uprave, in realiziranega preko Komunale Laško, nam je torej na pragu novega tisočletja uspel zagon novega investicijskega ciklusa na področju modernizacije in posodobitve lokalne komunalne infrastrukture v občini.
2. JAVNA RAZSVETLJAVA
Z javno razsvetljavo (JR) v občini Laško upravljajo elektro-distribucijska podjetja Elektro Celje in Elektro Trbovlje ter Komunala Laško. V upravljanju Elektra Celje je 15 prižigališč s 343 svetilkami, v upravljanju Elektra Trbovlje so 3 prižigališča z 21 svetilkami, Komunala Laško upravlja 5 prižigališč s 74 svetilkami in osvetlitvijo 7 cerkva. Vsa ta infrastruktura je v lasti lokalne skupnosti. Skupna poraba električne energije znaša cca. 440 tisoč kwh. Redno vzdrževanje in zamenjavo sijalk vršita predvsem elektrodistribucijski podjetji. Za celoten kompleks JR v občini Laško še ni izdelanega projekta ali koncepta. Skozi časovno razdobje 30 let so se izdelovali projekti JR le za posamezne ulice oziroma trge, kjer je imela vsaka JR svoj pristop, kar vsekakor ni dobro. V okviru Komunale Laško že tečejo nekatere aktivnosti v smislu racionalnejše porabe sredstev za potrebe JR. Izdelan bo program oziroma projekt racionalizacije z namenom zmanjševanja porabe energije z uporabo novejših varčnejših sijalk in svetlobnih teles, zmanjšanjem števila prižigališč in časovnim omejevanjem osvetlitev cerkva, seveda ob zagotovitvi zadostne osvetljenosti.
V letu 1999 sta bili popolnoma obnovljeni JR pokopališče v Laškem in JR naselja otok v Laškem, delno je bila obnovljena JR Lurd v Rimskih Toplicah. V fazi izvajanja pa je podaljšanje JR Pristava in podaljšanje JR Ceste v Gaberno v Laškem. V letu 2000 je poleg zamenjave sijalk z varčnejšimi planirana tudi obnovitev JR ob stari cesti za Rečico v Spodnji Rečici.
18
3. DRŽAVNE CESTE - SOFINANCIRANJE REKONSTRUKCIJ
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ slika* cesta skozi L^aško ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ **** tekst* Odsek državne ceste na vstopu v Laško dobiva novo podobo
Glavna cesta I. reda Celje - Zidani most - (Gl- 5), pododsek Debro-Laško
V	letu 1998 je bil z Direkcijo Republike Slovenije za ceste sklenjen sporazum o sofinanciranju rekonstrukcije državne ceste oznake G1-5, pododsek Debro - Laško.
V	I. fazi je bil rekonstruiran odsek te ceste na vstopu v Laško od Distribucijskega centra Pivovarne Laško d.d. do Bistroja Aškerc, to je od km 9.340 do km 10.150.
V	letu 1999 je bil z Direkcijo Republike Slovenije za ceste sklenjen še sporazum o sofinanciranju rekonstrukcije II. faze od Bistroja Aškerc do mostu preko potoka Rečica, to je od km 10.150 do km 10.549. Sklenjena je tudi izvajalska pogodba. Rekonstrukcijo mostu preko Rečice izvaja Direkcija RS za ceste v lastni pristojnosti.
Občina Laško v skladu z obveznostjo po zakonu o javnih cestah pri rekonstrukciji sodeluje kot sofinancer prometnih površin, objektov in naprav, ki so namenjene urejanju prometne ureditve oziroma varnemu odvijanju prometa skozi naselje. Sofinanciranje se nanaša na*
•	pridobivanje zemljišč za izvedbo pločnika ter plačilo spremembe namembnosti zemljišč,
•	gradbena dela za izgradnjo pločnika, izvedbo prometne signalizacije in javne razsvetljave,
•	prestavitev in zaščito telekomunikacijskih kablov, električnih vodov ter vodovoda, te obveznosti so se urejale v sodelovanju z upravljalci teh vodov.
Podvoz Debro pri bencinskem servisu Petrol
Za rekonstrukcijo podvoza Debro je izdelana urbanistična in tehnična dokumentacija s potrebnimi soglasji. V postopku je pridobivanje zemljišč za izvedbo razširitve podvoza in pridobitev upravnega dovoljenja. Rekonstrukcija podvoza se bo izvajala s sofinanciranjem in sicer s strani Slovenskih železnic za izvedbo konstrukcije podvoza ter signalno varnostnih naprav in Občine Laško za izvedbo razširitve ceste in ureditve komunalnih vodov
Obe investiciji - rekonstrukcija državne ceste in ureditev podvoza Debro se financirata pretežno iz državnih sredstev. Rekonstrukcija državne ceste kot razbremenilne ceste v času gradnje avtoceste se izvaja iz sredstev DARS, ureditev podvoza pa je načrtovana po programu Slovenskih železnic za posodobitev 5. železniškega koridorja in ukinitev nivojskih križanj na železnici. Ker pa obe investiciji zadevata tudi občinsko javno infrastrukturo, je bilo nujno sočasno načrtovati tudi ureditev lokalne infrastrukture, vezane na cesto in železnico, to je prometno ureditev v naselju, ustrezen del lokalnih cest in komunalnih vodov. Obveznost občine v teh investicijah je zaradi utesnjenosti prostora velika, sočasna izvedba pa nujna. Finančno pomeni sodelovanje občine v teh investicijah za leti 1999 in 2000 največjo postavko proračuna na javni infrastrukturi v občini.
Ureditev navedene infrastrukture razvojno pomeni pomemben prispevek v prizadevanjih občine za ustvarjanje pogojev za razvoj turizma, podjetništva in drugih gospodarskih dejavnosti.
19
OSKRBA S PITNO VODO IN KANALIZACIJA
Občina Laško je s 1/3-1998 dejavnost oskrbe s pitno vodo in kanalizacije s pogodbo o neposrednem prenosu poverila v upravljanje Pivovarni Laško d.d. Ob odločitvi o izvzemu dejavnosti iz JP Komunala Laško in prenosu dejavnosti je bilo dogovorjeno, da prevzemnik javnih vodovodov vzdržuje vodovode in skrbi za razvoj vodovoda Laško, kanalizacijo pa prevzema le v obsegu, ki se je dotlej izvajal v javnem podjetju, to je interventno vzdrževanje. Po pogodbi se vodarina in kanalščina obračunava in izterjuje v režijskem obratu občinske uprave. Vodarina, pobrana od uporabnikov mestnega vodovoda Laško, se zadrži v režijskem obratu in se po odbitku stroškov za inkaso uporablja za investicije v javne vodovode, prav tako sredstva kanalščine. S tem je občina v letih 1998 in 1999 lahko znatnejša sredstva namenila za investiranje na tem področju.
Povedati je treba, da je oskrba s pitno vodo in odvajanje odpadne vode komunalna dejavnost, ki je zaračunljiva. Občina za ta namen v bivši zagotovljeni porabi oziroma primerni porabi ni upravičena do proračunskih sredstev, zato lahko te dejavnosti dodatno financira le iz preostalih lastnih prihodkov občine. V upravljalskem smislu ima občina odgovornost, da uredi izvajalske službe na področju vodooskrbe, zaščiti vodne vire in zagotovi stalen strokovni nadzor nad ustreznostjo pitne vode. Za vodozbirna območja zajetij javnih vodovodov je bil v letu 1999 sprejet predpis o zavarovanju vodnih virov, k izvedbi upravnih nalog občine na področju lokalne vodooskrbe pa bo potrebno pristopiti v letu 2000.
Glede na razpoložljiva sredstva režijskega obrata in druga namenska sredstva so v izvedbi investicijska dela, ki so navedena v nadaljevanju.
1. OSKRBA S PITNO VODO
Na področju javne vodooskrbe so v občini v teku ali v pripravi naslednje večje investicije v novogradnjo ali rekonstrukcijo vodovodov: Trije studenci, Ojstro, Trnov hrib in Rimske Toplice.
Vodovod Trije studenci:
Že v preteklosti so se pokazale potrebe po kvalitetnejši vodooskrbi predela, ki se razteza severno od doline Gračnice. Občina je pristopila k razreševanju tega problema in ugotovila, da so v hribovitem predelu Rudenika zadostne količine pitne vode. Na podlagi teh ugotovitev je bila sprejeta odločitev o gradnji vodovoda Trije studenci. Namen izgradnje tega vodovoda je v prvi vrsti zagotovitev boljše vodooskrbe višjeležečih predelov občine od Blatnega vrha do Vrha nad Laškim. Izgradnja vodovoda bo zagotovila primarni transportni cevovod in sekundarno vodovodno omrežje.
Prva etapa vodovoda Trije studenci je bila dograjena v letu 1997 v dolžini cca 3000 m. V mesecu oktobru leta 1999 se je pričela izgradnja II. etape vodovoda, ki je dolga 5014 m in se končuje v bližini Trobnega dola. Skupna vrednost pogodbenih del II. etape, ki jo izvaja PUV-Celje, je 75 MIO SIT. Za pričetek gradnje je bilo treba z lastniki zemljišč, preko katerih poteka cevovod, skleniti služnostne pogodbe. Pridobivanje zemljišč in upravnih dovoljenj torej v izgradnji vodovod v primerjavi z dosedanjo prakso pomeni večjo časovno angažiranost
20
in finančno obremenitev. Del sredstev za izgradnjo vodovoda v letu 1999 je občina pridobila na državnem razpisu za pospeševanje razvoja demografsko ogroženih območij.
Pričetek izgradnje III. etape vodovoda, ki se zaključi na Vrhu nad Laškim, je načrtovan v letu 2000.
Vodovod Laško-Trojno, odcep Ojstro
Naselje Ojstro, ki se nahaja v povirju potoka Zikovce, nima urejene vodooskrbe. Trenutno se naselje oskrbuje iz več manjših vodnih virov, ki v sušnem obdobju presahnejo, in s kapnico, zbrano s posameznih objektov. Za izgradnjo javnega vodovodnega omrežja z napajanjem iz vodovoda Laško-Trojno je bila za odcep Ojstro v začetku leta 1999 pridobljena vsa projektna dokumentacija z geološkim poročilom. V nadaljevanju je potrebno skleniti ustrezne služnostne pogodbe za napeljavo cevovoda. Na podlagi te dokumentacije je predvidena pridobitev upravnega dovoljenja in pričetek izgradnje vodovoda. Približna vrednost izgradnje odcepa vodovoda v dolžini 1600 m je cca 38 MIO SIT.
Vodovod Trnov hrib:
Na vplivnem območju bivšega Rudnika Laško se je v preteklosti zaradi izkopa rjavega premoga poslabšala vodooskrba celotnega območja naselij v Krajevni skupnosti Sedraž (Govce, Trnov hrib, Sedraž, Brezno, Trnovo, Belovo, Klenovo, Bukovca). V letu 1999 bo pridobljena potrebna dokumentacija za izdajo upravnih dovoljenj. Projekt predvideva, da se bodo zadostne količine pitne vode zagotavljale iz vrtine H3 v Podmevškovem grabnu - vodovod Kal. Investicija je v fazi javnega razpisa za izbiro najugodnejšega ponudnika. Celotna dolžina cevovoda je cca 7500 m, približno ocenjena vrednost izgradnje pa znaša cca 85 MIO SIT. Del sredstev za izgradnjo tega vodovoda v višini 25 MIO SIT je v letu 1998 že prispeval RTH Trbovlje, d.o.o., potrebne pa bodo še aktivnosti za pridobitev dodatnih državnih sredstev.
Vodovod Rimske Toplice:
Ze dalj časa se ugotavlja, da je vodovodni sistem v Rimskih Toplicah neustrezen, zato je izvajalec javne službe Pivovarna Laško d.d. v letu 1999 pridobila idejne rešitve za izboljšanje stanja vodooskrbe. Za leto 2000 je predvideno financiranje projektne dokumentacije za izvedbo I. faze po idejnem projektu. V prvi fazi je načrtovana obnovitev cevovoda čez reko Savinjo in priprava projektne ter druge dokumentacije za izboljšanje vodooskrbe naselij Strensko in Brstovnica.
2. KANALIZACIJA 2/1 - Razvojni programi:
V procesu približevanja Evropski uniji ima Republika Slovenija velike obveznosti na področju izvajanja njenih direktiv za zmanjšanje emisij v vodno okolje. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda gotovo sodi med najbolj neurejene, najbolj zahtevne in tudi najdražje projekte javnih služb. Po predlogu Nacionalnega programa varstva okolja, ki ga je vlada pred kratkim potrdila, bo v Sloveniji predvidoma po letu 2003 potekala intenzivna izgradnja čistilnih naprav za naselja od 2000 do 15.000 prebivalcev, pa tudi za naselja, manjša od 2000 prebivalcev. Sistemi za zbiranje odpadnih voda bodo morali biti postopoma dosledno
21
povezani z ustreznim načinom njihovega čiščenja. S predpisi bo določena raven čiščenja na vseh sedanjih napravah, nujna bo izgradnja novih kanalizacijskih sistemov v naseljih, ki jih sedaj še nimajo. Glede na zahtevnost in dolgotrajnost postopkov je s konkretizacijo teh nalog treba pričeti čimprej.
Izvedba nalog na področju odvoda in čiščenja odpadnih voda po zahtevnosti načrtovanja, izgradnje in financiranja zahteva nekajletno intenzivno angažiranje občine in vseh pristojnih subjektov. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nezmožnosti zadolževanja občine, pomanjkanja ugodnih kreditnih ponudb, visokih zahtev glede vgrajene tehnologije in odsotnosti ustreznega specifičnega znanja, se v občinah veliko razmišlja od oddaji koncesij po B.O.T. sistemu. Ta sistem naj bi privedel v občino koncesionarja, ki bi prevzel vse naloge načrtovanja, izgradnje, financiranja in upravljanja naprav za čas koncesijskega razmerja. Največji problem v koncesijskem razmerju bo predstavljala uskladitev in zagotovitev garancij koncesionarju v zvezi s predvidenim odjemom, ceno in plačili storitev za to obvezno javno službo.
V	občini Laško nimamo celovite razvojne rešitve na tem področju. Zato je bil predlagan in v občinskem svetu že sprejet potreben odlok za podelitev koncesije z mednarodnim javnim razpisom. Priprava dokumentacije za razpisni postopek pa za nadaljnje delo pomeni zahtevno nalogo.
2/2 - Investicijska in vzdrževalna dela v letu 1999:
Večja investicijska dela za izgradnjo in obnovo kanalizacijskega omrežja v letu 1999 so predvsem:
Levoobrežni kolektor v Laškem:
V	letu 1999 se je nadaljevala izgradnja kolektorja na levem bregu Savinje v Laškem. Projekt se izvaja postopoma v več fazah glede na zagotovljena sredstva. Financiranje se v glavnem izvaja na podlagi sredstev državne takse za obremenjevanje vode, ki jo država v skladu z izvedbenim projektom in na podlagi popolnega zahtevka občine vrača v občino. V letošnjem letu je izgradnja potekala od stavbe doma upokojencev proti Jagočam v dolžini 105 m. V jesenskih mesecih se je pričela izgradnja še dodatnih 160 m kolektorja. Poleg izgradnje kolektorja je izvedena tudi celovita ureditev levega brega Savinje z zavarovanjem obrežja s škarpami ter nasipom in ureditvijo peš poti oziroma ceste. Levoobrežni kolektor bo kot primarni vod zbiral vse odpadne vode iz mestnega jedra in jih odvedel do bodoče čistilne naprave.
Kanalizacija Podšmihel Laško:
Pri pregledu obstoječega kanalizacijskega sistema na predelu Podšmihela je bilo ugotovljeno, da so kanalizacijske cevi dotrajane in zdrobljene, odpadna voda je iztekala na obcestna zemljišča in na cestišče. Obstajala je nevarnost, da se celotno cestišče pod težo prometne obremenitve posede. Cesta na Podšmihel je v poplavnih razmerah v Laškem vitalnega pomena kot obvozna cesta. Takojšnja sanacija obstoječega kanalizacijskega sistema je bila nujna in je že izvedena v dolžini 90 m.
Kanalizacija v mestnem jedru - Pot na grad in Stegenškova ulica:
Na delu Stegenškove ulice in na Poti na grad v Laškem je že dalj časa znan problem dotrajanega kanalizacijskega sistema. Za obe ulici so bili pridobljeni projekti za obnovitev
22
kanalizacijskega, vodovodnega in plinskega omrežja ter napeljavo CATV mreže. Sočasno z obnovo komunalne infrastrukture na Poti na grad bo potrebno obnoviti in ojačiti tudi dotrajan oporni zid. Izvedbeni projekti so pridobljeni, velik del vrednosti investicije bo odpadel na obnovitev opornega zidu.
Poškodovano kanalizacijo ob objektu Mestne ulice 15 je bilo treba na delu Stegenškove ulice v dolžini cca 40 m nadomestiti z novimi kanalizacijskimi cevmi, obnovljene pa so bile tudi prevezave, ki vodijo v skupni zbirni kanal. Dela s v glavnem zaključena.
Kanalizacija Rimske Toplice.
Na predelu Ceste na Kopitnik in ulice Pod Sedovcem se v nalivih pojavlja poplavljenost več stanovanjskih hiš. Za ureditev stanja je bil pridobljen projekt odvodnjavanja meteornih voda in soglasja pristojnih služb. Z zbiranjem ponudb je bil izbran izvajalec del. Za pričetek izvajanja del je potrebno pridobiti še upravno dovoljenje Upravne enote Laško.
ODPRAVLJANJE POSLEDIC NARAVNIH NESREČ
Območje občine Laško izjemoma v letošnjem letu v poletnih neurjih ni bilo prizadeto s hujšimi nesrečami. Občina pa je tekom celega leta veliko aktivnosti namenila odpravljanju posledic katastrofalne poplave iz novembra 1998 in tudi sanaciji plazov.
Odpravljanje posledic poplave reke Savinje v novembru 1998
Območje Občine Laško je 5. novembra 1998 ponovno prizadela huda poplava reke Savinje, ki je poplavila vse dolinske predele ob svojem porečju, najhuje pa v urbanih območjih Laškega, Marija Gradca, Rimskih Toplic in Zidanega mosta. Povprečna višina vode na poplavljenem območju je znašala 1,50 m, največja od 2,5 do 3 m, in je bila višja od nivoja v letu 1990.
Večina občanov je bila o nevarnosti pravočasno obveščena, veliko premoženja so občani zato rešili, na srečo zaradi poplave ni bilo človeških žrtev, telesnih poškodb in epidemij. Zaradi izredno visoke in rušilne vode pa je bila škoda na premoženju vseeno velika, večja kot v letu 1990. Skupno ocenjena škoda po poplavi na vseh področjih je znašala 2.137.886.665,77 SIT. Pristojni državni organi so na podlagi dostavljene dokumentacije o škodi občini verificirali le ocenjeno škodo za področja komunalne infrastrukture, občinskih cest, objektov visoke gradnje in kmetijstva, škoda je bila verificirana v višini 503.328.572,00 SIT.
Na podlagi Zakona o zagotovitvi sredstev za interventne ukrepe pri odpravi posledic poplav, ki so v obdobju september- november 1998 prizadele Republiko Slovenijo (Ur.l.RS, št.86/98) so bila Občini Laško za leto 1998 dodeljena naslednja sredstva:
•	akontativna sredstva za izvedbo nujnih intervencijskih in začasnih sanacijskih ukrepov, izvedenih takoj po neurju, v višini 30.000.000,00 SIT.
Ta sredstva so bila prejeta v nekaj manjšem obsegu in namensko porabljena, del sredstev smo zagotovili iz proračuna občine.
•	sredstva za izvedbo nujnih del, ki so bila potrebna, da se zagotovijo normalni pogoji za delo in življenje, v višini 74.243.803,00 SIT.
23
Sanirale so se ulice in ostale javne površine ter pokopališča v Laškem in Rimskih Toplicah. Izvedena je sanacija odlagališča Strensko.
Izvedeno je popravilo poškodovanega vodovoda Kal - Laško in popravila javne kanalizacije.
Na področju stanovanjskega gospodarstva so bila izvedena najnujnejša sanacijska dela po
poplavi na stanovanjskih objektih v Laškem, Debru in Marija Gradcu.
Sredstva za sanacijo škode v javnih zavodih so bila porabljena za Kulturni center Laško.
Na področju kmetijstva so bila sredstva porabljena za sanacijo zemljišč kmetov, katerim je
kmetovanje edini vir za preživljanje ter za sanacijo hudourniškega potoka nad naseljem
Debro.
Zaradi zmanjšanega priliva sredstev je bil del sredstev zagotovljen iz rezervnega sklada občine.
Občina Laško naj bi po potrditvi sanacijskih programov prejela še sredstva državne pomoči za leto 1999 v višini 51.249.570,00 SIT. Ta sredstva so namenjena za odpravo posledic na naslednjih področjih:
•	komunalnega gospodarstva,
•	cestne infrastrukture,
•	stanovanjskega gospodarstva in j avnih zavodov,
•	kmetijstva.
Od navedenega zneska državne pomoči je bilo občini doslej nakazano le 28.000.000,00 SIT. Prejeta sredstva so bila usmerjena v sanacijo naslednjih objektov:
•	ceste v Briše,
•	plazu na cesti Smihel,
•	ceste Reka- Ojstro,
•	ceste v Rifengozd,
•	ceste Povčeno,
•	ceste Vrh - Mišji dol,
•	ceste Marija Gradec- Modrič.
V okviru državne pomoči za sanacijo posledic poplave je bila gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom in zadrugam na podlagi javnega razpisa preko Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve zagotovljena pomoč z namenom ohranjanja zaposlenosti. Razpis je bil namenjen gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom in tudi zadrugam, pri katerih je bil zaradi posledic poplave začasno onemogočen delovni proces. Občina je upravičencem do te pomoči pomagala pri uveljavljanju njihovih pravic z obveščanjem, s pomočjo pri pripravi potrebne dokumentacije ter z zagotavljanjem podatkov o višini in vrsti škode.
Po predvidenem državnem programu pomoči za sanacijo posledic poplave bo občina Laško v letu 2000 upravičena še do prejema 73.213.671,00 SIT sredstev državne pomoči.
Neurje maj-julij 1999
Poletje 1999 pa tudi na območju občine Laško ni minilo povsem brez neurij. Močno deževje v času maj - julij 1999 je povzročilo precej škode v nekaterih predelih občine Laško, predvsem v krajevnih skupnostih Laško, Rečica in Sedraž. Skoda je nastala predvsem na
24
cestnem gospodarstvu in kmetijskih površinah. Ceste so bile poškodovane zaradi plazov, udorov, nanosov in zdrsov ter poškodb zgornjega ustroja in odvodnjavanja. Škoda je nastala tudi na kmetijskih zemljiščih, dostopnih poteh in pridelkih.
Ocenjena škoda zaradi posledic navedenih neurij je znašala 126.051.055,00 SIT. Državna komisija za sanacije je občini Laško dodelila sredstva v višini 4 MIO SIT. Sredstva so bila usmerjena za sanacijo cest po neurju. Sanirani so bili naslednji odseki cest: lokalne ceste:
•	Rečica - Šmohor,
•	Doblatina - Brstnik - Jagoče,
•	Debro - Rečica - Brezno - Belovo,
•	Rimske Toplice - Senožete,
•	Sevce - Sedraž - Belovo - Brezno in javne poti:
•	Udmat - vas,
•	Trnovo - Bukovca,
•	delno Pot na Kobivjek.
Plazovi
Iz sredstev proračunske rezerve so bili sanirani plazovi pri Guček-Mala Breza, Filipič-Reka in Marot-Olešče. Občina je v tem letu pridobila tudi sredstva državne pomoči za celovito sanacijo plazu Gorišek v Marijagradcu v višini 10,8 MIO SIT.
PROTIPOPLAVNA VARNOST V OBČINI LAŠKO
Najbolj pereč in hkrati na kratek rok nerešljiv problem predstavlja protipoplavna zaščita vodotoka Savinje. Za rešitev tega vprašanja so bile vodene številne aktivnosti, o katerih so sproti poročali mediji, potrebno pa je izpostaviti vsaj dve.
V	drugi polovici maja je bil v občini organiziran posvet, katerega so se udeležili najbolj odgovorni predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (državni sekretar za vode dr. Franci Steinman, direktor Uprave za naravo Albin Krapež, predsednica državne komisije za sanacije Sonja Beseničar) in vodarskih služb za porečje Savinje (vodja Izpostave Uprave za naravo Celje - Matija Marinček, direktor NIVO Celje - Stane Petrič). Skupna pozitivna ugotovitev je bila, da so v letu 1999 prvič po letu 1991 zagotovljena določena sredstva za ta namen. Zaključek posveta je bila zahteva parlamentu za zagotovitev finančnih virov za izvedbo protipoplavnih projektov, nekaj teh ima stroka že pripravljenih, ter zahteva, da se nadaljuje s projektno rešitvijo ureditve Savinje vse do Udmata. Na državnem nivoju je bil v zvezi z ureditvijo marijagraškega ovinka že izveden javni razpis za izdelavo projektne dokumentacije ter naročena izdelava projektov.
V	jeseni je bil v Zalcu regijski posvet županov vseh občin s porečja Savinje, poslancev in odgovornih predstavnikov ministrstev ter vodarske stroke. Na tem posvetu je bila postavljena zahteva, da se v državnem proračunu zagotovi večji delež BDP za izvedbo vodnogospodarskih ukrepov.

25
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROSTORSKE PLANSKE DOKUMENTACIJE OBČINE LAŠKO
-	s poudarkom na zagotavljanju prostora za poselitev.
(opcija - naslov strani - Sprememba prostorskega plana) Postopek za sprejem sprememb prostorskega plana:
Občina Laško je pristopila k pripravi v sprememb in dopolnitev prostorske planske dokumentacije, sprejela Program priprave in v postopek vključila vse zakonsko opredeljene institucije. V letih 1997 - 1999 so bile v izdelavi strokovne podlage, pridobivali so se podatki ter opredeljevali pogoji za pripravo osnutka odloka.
Izdelane so bile naslednje strokovne podlage za vključitev v prostorski plan občine:
•	gradivo z obrazložitvami in mnenji glede vlog za spremembe na območjih poselitve (obravnavano okvirno 80 vlog);
•	strokovne podlage za področje varstva naravne in kulturne dediščine (ZVNKD Celje);
•	strokovne podlage in podatki za področje vodnega gospodarstva (NIVO Celje, MOP Uprava za varstvo narave, Izpostava v Celju);
•	strokovne podlage za širjenje poselitve - projekcije prebivalstva in stanovanj na območju občine Laško;
•	strokovne podlage za usmeritev nadaljnjega razvoja in urejanja sedmih naselij-lokalnih oskrbnih središč v občini Laško: Sedraž, Belovo - Brezno, Zg. Rečica, Šentrupert, Vrh nad Laškim, Jurklošter in Zidani most;
•	programske zasnove za območja: doma za starejše občane v Rimskih Toplicah, trgovskega centra in pekarne pri bencinskem servisu Petrol v Laškem ter programska zasnova turistično rekreacijskega območja v Trobnem dolu;
•	posamezne strokovne podlage z zasnovami ureditev za po obsegu manjša območja ter podatke posameznih resorjev;
•	poročilo o vplivih na okolje v zvezi z revitalizacijo ribnikov v Trobnem dolu.
Vzporedno s spremembami planskih dokumentov občine je bil na pobudo Zavoda za gozdove
-	OE Celje v izdelavi predlog sprememb kategorizacije kmetijskih zemljišč v občini z namenom uskladitve mej med gozdnimi in kmetijskimi zemljišči. Predlog sprememb kategorizacije kmetijskih zemljišč je v usklajevalni proceduri z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Usklajene spremembe bodo upoštevane v predlogu sprememb prostorsko-planskih dokumentov.
Po sprejemu Odloka o Spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin državnih planskih aktov (Ur. l. RS, št. 11/99) in na podlagi strokovnega priporočila za izvajanje odloka (MOP, maj 1999) je občina Laško morala dopolniti Program priprave (Ur. 1. RS, št. 55/99) in ponovno vključiti v program vse pristojne resorne institucije.
V novembru in decembru 1999 v občini poteka postopek javne razgrnitve osnutka odloka sprememb in dopolnitev prostorske planske dokumentacije. Na sedežih krajevnih skupnosti bodo v tem času organizirane javne obravnave. Pripombe iz javne razprave bodo proučene in oblikovana stališča do pripomb, ki jih bo izdelovalec strokovnih podlag upošteval pri izdelavi predloga sprememb prostorskega plana. Predlog bo posredovan na pristojna resorna ministrstva, ki v končni fazi predlagajo Vladi Republike Slovenije v potrditev odločitev o
26
usklajenosti sprememb občinske prostorsko-planske dokumentacije z državnimi izhodišči. Po izvedenem postopku usklajevanja na državni ravni občinski svet sprejme spremembe in dopolnitve prostorske planske dokumentacije.
Predlog širitve ureditvenih območij večjih naselij: Urbanistična zasnova Laško
V območje urbanističnih zasnov mesta Laško spadajo poleg mestnega jedra tudi naselja Spodnja Rečica, Marija Gradec, Jagoče, Debro in Strmca.
Na območju urbanistične zasnove Laško je leta 1991 živelo 5191 prebivalcev v 1819 gospodinjstvih in 1855 stanovanjih. Do leta 1998 se je po podatkih registra prebivalcev število prebivalcev zmanjšalo za 2,2 %, na 5081 prebivalcev. Kljub temu dejstvu se ocenjuje, da se bo glede na predviden gospodarski razvoj in odpiranje novih delovnih mest število prebivalcev v prihodnjih letih povečalo tako, da bi na območju urbanistične zasnove Laško do leta 2010 doseglo število 5320 (2,5 % več kot leta 1991), do leta 2020 pa 5395 (1,4 % več kot leta 2010 in 4 % več kot leta 1991). Ocenjeno je tudi število gospodinjstev, ki se bo od števila 1819 v letu 1991 predvidoma do leta 2020 povečalo na 1995. Iz navedenega izhaja ocena, da bo potrebno na območju urbanistične zasnove Laško zagotoviti nove površine za 140 novih stanovanj.
Se proste površine za stanovanjsko gradnjo v okviru 11 ha in poslovno stanovanjsko gradnjo v obsegu 1,36 ha so bile opredeljene že v veljavni obstoječi planski dokumentaciji in glede na izdelano projekcijo zadoščajo za dolgoročne potrebe prebivalstva.
Višja gostota nastanitve se predvideva v Debru in Sp. Rečici. Nekaj prostih površin za nastanitev je še na območjih Marija Gradca, Rožnika, Podhuma in Jagoč. Na opredeljenih še prostih površinah je možno zagotoviti okvirno do 160 dodatnih stanovanj.
Obstoječa območja za oskrbne in storitvene dejavnosti so bila poseljena na osnovi prostorskih izvedbenih načrtov, proste še nezazidane površine v obsegu okvirno 0,5 ha pa so na območju Sp. Rečice.
Za področje trgovinskih dejavnosti se znotraj ureditvenega območja Laškega predvideva poseg na dosedanjo enklavo prvih kmetijskih zemljišč na lokaciji med obema bencinskima servisoma v Laškem.
Za zdraviliško-turistično dejavnost je v prvi fazi predvidena širitev zdravilišča na desnem bregu Savinje na območju obstoječega kompleksa severno od izliva Rečice v Savinjo, v obsegu 0,84 ha dodatnih površin na območju vzhodno ob bencinskem servisu INA, kjer se prav tako posega na dosedanjo enklavo prvega območja kmetijskih zemljišč.
Vse ostale dejavnosti in infrastrukturne ureditve so že opredeljene v veljavnem prostorsko-planskem dokumentu.
Urbanistična zasnova Rimske Toplice
Naselje Rimske Toplice tvori obenem tudi območje urbanistične zasnove Rimske Toplice. V Rimskih Toplicah se je v obdobju 1991-98 število prebivalcev rahlo povečalo na 898, do leta 2020 pa se glede na predvideno oživitev dejavnosti zdravilišča načrtuje porast števila
27
prebivalcev za 6,2 %, predvidoma na število 954. Ocenjujemo, da se bo velikost gospodinjstev zmanjševala od 2,8 članov na gospodinjstvo v letu 1991 na 2,65 članov na gospodinjstvo v letu 2020. To vpliva na porast števila gospodinjstev. Leta 2020 bo po oceni v Rimskih Toplicah 360 gospodinjstev, v obdobju 1998 - 2020 pa bo potreba po 20 novih stanovanjih.
Območja za stanovanja, obrtno dejavnost, oskrbno in storitveno ter turistično-zdraviliško dejavnost so v enakem obsegu opredeljena že v obstoječem veljavnem planskem dokumentu
Z dograditvijo objekta v okviru blokovne zazidave, individualno zazidavo ter z dopolnilno gradnjo znotraj nekaterih obstoječih kompleksov bo možno zagotoviti v projekciji nakazano potrebo po novih stanovanjih.
Meja UZ Rimske Toplice se je povečala zaradi uskladitve meje zdravilišča s sprejetim odlokom o zavarovanju zdraviliškega območja, na severnem delu UZ z vključitvijo bencinskega servisa in v južnem delu z novo lokacijo čistilne naprave. Znotraj ureditvenega območja se bo razširil športno rekreacijski center na območju letnega bazena v obsegu 2,2 ha dodatnih površin za ureditev rekreacijskih in športnih površin. Za potrebe družbenih dejavnosti - doma za starejše občane (izdelana programska zasnova) se posega na dosedanjo enklavo 1. območja kmetijskih zemljišč v izmeri 1,22 ha in v minimalnem obsegu se bo razširilo območje pokopališča za ureditev funkcionalnih površin.
Predlog širitve ureditvenih območij lokalnih oskrbnih centrov:
Na osnovi izdelanih strokovnih podlag za ta naselja ugotavljamo, da je glede značilnosti obstoječe poselitve, varovanih območij naselbinske dediščine ter reliefnih razmer na prostih površinah v okviru ureditvenih območij teh naselij primerna individualna gručasta zazidava z višinskim gabaritom objektov maksimalno vkopa kleti, ene etaže in izkoriščenega podstrešja. Ob upoštevanju teh pogojev je povprečno možno doseči faktor izkoriščenosti 0,3 (170 do 190 m2 nad kletno etažo objekta) oziroma največ 15 objektov na hektar.
Jurklošter
V	naselju Jurklošter se je število prebivalcev v zadnjem obdobju povečalo za 4,1 %. Po izdelani projekciji bi leta 2020 v Jurkloštru živelo okrog 110 prebivalcev, število stanovanj bi se od 32 v letu 1998 povečalo na 38 v letu 2020 (6 novih stanovanj).
V	ureditvenem območju Jurklošter je na dodatnih še prostih površinah v izmeri 0,84 ha možno zagotoviti 10 do 12 stanovanjskih oziroma poslovno stanovanjskih objektov. Razvoj centralnih dejavnosti je predviden s prenovo na območju obstoječega centralnega dela naselja in v okviru ureditvene območja ob gozdarski hiši.
Sedraž
V	naseljih Sedraž, Belovo in Brezno se bo po izdelani projekciji število prebivalcev povečalo od 506 v letu 1998 na 530 v letu 2020, število stanovanj pa od 159 na 172 (13 novih stanovanj).
Centralne dejavnosti se bodo tudi v bodoče razvijale v Sedražu v okviru obstoječega centralnega dela naselja na grebenu, v okviru vaškega naselja. Možna bo le dopolnilna kmečko stanovanjska gradnja. Za nekmečko prebivalstvo je za dodatna stanovanja opredeljena površina v izmeri 1 ha za okvirno 15 novih stanovanj (objektov) v ureditvenem območju Belovo - Brezno.
28
Šentrupert
V	naselju Šentrupert, sedežu krajevne skupnosti Breze, se bo po izdelani projekciji število prebivalcev od sedanjih 362 povečalo na 380 v letu 2020, število stanovanj pa od 89 na 104 v letu 2020 (15 novih stanovanj). V ureditvenem območju Šentrupert je opredeljeno 0,9 ha dodatnih prostih površin za potrebe stanovanj in centralnih dejavnosti. Ureditveno območje se je v večjem obsegu povečalo zaradi vključitve obstoječega kompleksa in objektov lesno proizvodne dejavnosti
Vrh nad Laškim
V	naselju Vrh nad Laškim se pričakuje majhen porast števila prebivalcev, po izdelani projekciji bi se število prebivalcev od 115 v letu 1991 povečalo na 144 v letu 2020, število stanovanj pa od 38 na 50 v letu 2020 (12 dodatnih novih stanovanj). V ureditvenem območju Vrh nad Laškim so zagotovljene površine za širitev pokopališča (0,12 ha) in v okviru naselja v obsegu 0,8 ha za potrebe stanovanjske gradnje ter za ureditve v okviru turistične kmetije in gostilne. V novo ureditveno območje so dodatno vključena obstoječa stavbna zemljišča (šola, objekti pri cerkvi in pokopališče).
Zg. Rečica
V	Zgornji Rečici je po izdelani projekciji predviden majhen porast števila prebivalcev od 467 v letu 1991 na 480 v letu 2020. Do leta 2020 bi bilo potrebno zagotoviti površine za 8 novih stanovanj. V okviru ureditvenega območja Zg. Rečica so za stanovanjsko gradnjo na voljo proste površine ob lokalni cesti na vstopnem in izstopnem delu naselja v obsegu okvirno 0,5 ha, za 7 do 8 objektov, in posamične dopolnitve znotraj obstoječe pozidave. Ureditveno območje se je v večjem obsegu razširilo z vključitvijo cerkvenega kompleksa s pokopališčem (predvidena širitev pokopališča in mrliška vežica) ter vedutno varovanega strmejšega pobočja, kjer dodatna gradnja objektov (razen potreb obstoječe domačije) po izdelanih strokovnih podlagah za naselje ni možna.
Zidani most
V Zidanem mostu se bo število prebivalcev od 321 v letu 1991 povečalo na 340 v letu 2020. Po projekciji bi bilo potrebno zagotoviti površine za okvirno 13 novih stanovanj. Ureditveno območje Zidani most ostaja v enakem obsegu, predvidene so prenove spomeniško varstvenih območij (kompleksa pretežno centralnih objektov ob glavni cesti in železniški postaji ter območja Majland na pobočju). V okviru ureditvenega območja "Vila" je še 0,65 ha prostih površin za stanovanjsko gradnjo za okvirno 10 novih stanovanj (objektov). Ureditveno območje je v skoraj enakem obsegu opredeljeno že v veljavnih planskih dokumentih.
•kjfkjfk
29
GOSPODARJENJE S STAVBNIMI ZEMLJIŠČI
Novi zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 1997 gospodarjenje s stavbnimi zemljišči opredeljuje kot obvezno lokalno gospodarsko javno službo. Ta dejavnost je organizirana v režijskem obratu v občinski upravi. Dejavnost zajema predvsem pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč. Zahtevnost te dejavnosti zasluži posebno opredelitev glede statusne organiziranosti.
Delo na tem področju v letu 1999 je temeljilo predvsem na aktivnostih za
•	pridobitev stavbnih zemljišč v javno lastnino za načrtovane prostorske posege, predvsem za rekonstrukcijo državne ceste skozi Laško in za ureditev podvoza Debro, za gradnjo osnovne šole Debro z vrtcem;
•	spremembe zazidalnih načrtov v skladu z nastalimi potrebami in interesi posameznih subjektov;
•	uskladitev občinskih predpisov z novim zakonom o stavbnih zemljiščih, to je sprejem novega odloka o komunalnem prispevku.
Omeniti je potrebno uvedene postopke za spremembe veljavnih zazidalnih načrtov, ki se nanašajo na:
1.	Spremembo in dopolnitev zazidalnega načrta območja desni breg Laško z oznako KC1a. Spremembe obravnavajo ureditev ploščadi in postavitev skulpture zaščitnika piva "GAMBRINUSA" ter gradnjo novega objekta turistično-informacijskega centra na lokaciji v parku pod železniško postajo in zunanjo ureditev soseske Rimska cesta.
2.	V že sprejetih spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta oznake ZN KS 2 v letu 1997 - območje Debra - so bile v prostorski izvedbeni akt vključene spremembe lokacije za gradnjo osnovne šole Debro z vrtcem, za gradnjo stanovanjskega bloka in 30 garaž pri Poženelovi ulici ter rezervat za varovana stanovanja na območju zdraviliških depandans.
S ponovnimi spremembami se načrtuje sprememba prometnega režima in gradnja garažne hiše za cca 130 avtomobilov na območju zdraviliške vrtnarije, ter dodatnih parkirišč za obstoječo zazidavo.
3.	ZN Rimske Toplice, zazidalni načrt oznake S4, ki urejuje osrednji del Rimskih Toplic, je bil sprejet v letu 1990. Na podlagi izkazanega interesa se je pristopilo k izdelavi sprememb lokacije za gradnjo gasilskega doma, ki naj bi bil opredeljen kot večnamenski objekt-gasilski dom in stanovanja. Lokacija je predvidena med obstoječo blokovno pozidavo na Zdraviliški cesti in Ul. XIV. divizije.
Na istem območju nad šolo se načrtuje sprememba sedaj veljavnega zazidalnega načrta za gradnjo zdravstvenega doma, katerega namen bo opredeljen kot poslovno-stanovanjski objekt - zdravstveni dom, v katerem bo možno predvideti ureditev zobozdravstvene ambulante, lekarne, ipd..
Pomemben del dejavnosti gospodarjenja s stavbnimi zemljišči predstavlja opremljanje stavbnih zemljišč z objekti komunalne infrastrukture.
Občina Laško je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za opremljanje stavbnih zemljišč za novo stanovanjsko sosesko Debro, oznake KS3 in KC2/1 - blokovna gradnja, posl. stanov. gradnja ter gradnja stanovanjskih hiš za trg - na podlagi javnega razpisa oddala stavbna
30
zemljišča za gradnjo za trg izvajalcu Gradisu Celje z obvezo, da zgradi vso pripadajočo komunalno opremo. Projekt komunalne opreme je predhodno naročila in financirala občina. Po izgradnji objektov preide javna infrastruktura v last Občine Laško. Rok za dokončanje objektov blokovne gradnje s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter izgradnjo komunalne infrastrukture je do konca leta 2000.
V tem kompleksu je realizirana tudi dolgoletna želja Gasilskega društva Laško, da pridobi nove prostore gasilskega doma. Občina je za gradnjo zagotovila zemljišče s komunalno opremo ter začetna sredstva za gradnjo. Upamo, da bo gradnja zaključena do praznovanja 130 letnice društva.

STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ slika* gradnja novih objektov v Debru ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ **** tekst* Nova stanovanja - novi upi.
**** Naj bo dan ali noč, vsakemu na pomoč! Tudi s prispevki gasilskemu domu v gradnji!
Z ustanovitvijo Stanovanjskega sklada občine Laško in njegovo registracijo so bile v letu 1996 postavljene osnove za zagotavljanje javnega interesa na stanovanjskem področju. Občina Laško je ob ustanovitvi nanj prenesla vsa občinska stanovanja in hkrati že s samim odlokom o ustanovitvi zagotovila finančne vire za njegovo delovanje, za izvajanje strokovno tehničnih opravil pa servis strokovnih služb občinske uprave.
Glede na dejanske potrebe je bil zastavljen okvirni plan izgradnje ali nakupa 8 stanovanj, da bi tako razrešili najbolj kritične primere. Razpoložljiva sredstva za izvedbo zastavljenega plana so bila vse do proračunskega leta 1999 znatno okrnjena zaradi obveznosti odplačila anuitet obveznic Občine Laško, obveznosti iz naslova denacionalizacije stanovanjskih objektov in poplačila starih obveznosti do Stanovanjskega sklada RS ter Slovenskega odškodninskega sklada. Zato je sklad plan do konca leta 1998 le delno, vendar racionalno in učinkovito, realiziral s pridobitvijo osmih novih neprofitnih stanovanj (preureditev petih poslovnih prostorov v Zidanem Mostu v stanovanja in izvedba podstrešnih stanovanj nad gasilskim domom v Sentrupertu) ter nakupom treh starih socialnih stanovanj.
Vseskozi potekajo prizadevanja za obsežnejšo stanovanjsko gradnjo na območju občine Laško. V Debru bo kot rezultat teh prizadevanj v letu 2000 zraslo 49 novih stanovanj, lastnik tretjine le-teh bo stanovanjski sklad, preostala stanovanja pa so na voljo individualnim kupcem in podjetjem. Komunalno opremljanje zemljiškega kompleksa in gradnjo stanovanj je prevzelo celjsko gradbeno podjetje Gradis.
Največja v letu 1999 pričeta investicija na področju stanovanjske dejavnosti je torej nakup 15 neprofitnih stanovanj v KS 3 DEL Debro v Laškem v skupni vrednosti 160 MIO tolarjev. Predvideni viri za nakup stanovanj so* lastna sredstva Stanovanjskega sklada Občine Laško (73 MIO SIT), vložek komunalno urejenega stavbnega zemljišča (19,9 MIO SIT) s strani
31
Občine Laško in kredit Republiškega stanovanjskega sklada v višini 60% vrednosti gradbeno, obrtno, instalacijskih del (62,1 MIO SIT).
Stanovanjski sklad Občine Laško je v investicijo do konca oktobra 1999 vložil preko 26 MIO SIT, preostanek potrebnih sredstev bo zagotovljen v letu 2000.
Nanovo pridobljena stanovanja bodo vseljiva v drugi polovici leta 2000, zato smo v občinskih strokovnih službah v juliju 1999 objavili razpis za oblikovanje občinskih list za najem socialnih in neprofitnih stanovanj. Na razpis je prispelo 60 vlog prosilcev za najem ene izmed obeh kategorij stanovanj. Vse pravočasno prispele vloge je že obravnavala komisija za ogled stanovanjskih razmer, o svoji uvrstitvi bodo prosilci obveščeni. Glede na rezultate razpisa bo nekaterim dosedanjim najemnikom občinskih neprofitnih stanovanj ponujena tudi možnost za preselitev v novozgrajena stanovanja. Tudi na takšen način želimo zagotoviti kar največje število socialnih stanovanj z upoštevanjem plačilne sposobnosti najemnikov.
Z opisanim pa dejavnosti, ki potekajo na stanovanjskem področju še zdaleč niso zaključene. Vseskozi potekajo prizadevanja za boljšo vzdrževanost obstoječega stanovanjskega fonda, za ta namen se zagotavlja tudi večina sredstev zbranih najemnin. V letu 1999 so bili obnovljeni: stanovanjski objekt na Mestni ulici 15, poslovni prostori Agencije za razvoj podjetništva, sofinancirana obnova streh na stanovanjskih blokih v Poženelovi ulici, obnova kotlarne na Badovinčevi ulici, obnova ostrešij večstanovanjskih objektov Zidani Most 30 in Tevče 2, ter opravljeno investicijsko vzdrževanje v poplavi prizadetih občinskih stanovanjih. Ob koncu leta 1999 bo upravni odbor stanovanjskega sklada sprejel tudi program investicijsko vzdrževalnih del za leto 2000. Vzdrževanje v povprečju preko 60 let starega fonda predstavlja s strokovnega in finančnega vidika svojevrstno obremenitev.
Predvidevamo, da bo v letu 2000 prišlo tudi do večjih sprememb na področju stanovanjske zakonodaje. Sprejetje sprememb in dopolnitev stanovanjskega zakona, sprejem nacionalnega stanovanjskega programa ter nacionalne varčevalne stanovanjske sheme bo občinam prineslo nove naloge na stanovanjskem področju, predvsem z vidika zagotavljanja pogojev za gradnjo in nakup stanovanj.
Minili so namreč časi, ko smo bili zadovoljni s kravco in štalco. Dobiti in imeti streho nad glavo že zdavnaj pomeni nekaj bistveno bolj kakovostnega. Pomeni tudi mnogo več odgovornosti in naporov pri pridobivanju, vzdrževanju in prodaji nepremičnin.
slika: otroci na plaži ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ **** tekst: Sonce, voda, zrak - trije najboljši zdravniki! Letovanje v Nerezinah
32
Srečen je, kdor sreča soljudi, se z njimi zbliža
in drug drugemu dajejo varno zavetje (Phil Bosmans)
OBČINA LAŠKO prijazna občina do starejših 3270 Laško, Mestna ulica 2
Vas vabi, da se kot prostovoljec- prostovoljka pridružite aktivni skrbi za starejše.
Vsi, ki čutite prijazno nagnjenje do starejših in nemočnih, se lahko s priloženo prijavnico prijavite našim službam, ki bodo pomoč koordinirale in vodile.
PRIJAVNICA
Podpisani
letnica rojstva...................................................
naslov..................................................................................................,
želim sodelovati v skupini prostovoljcev »PRIJAZNOST« za pomoč starejšim.
Sem (ustrezno obkrožite):
1.	Zaposlen -a
2.	Nezaposlen -a
3.	Upokoj enec, upokoj enka
4.	Dijak, dijakinja
5.	Študent, študentka
PODPIS:
33
K A Z A L O
1.	Uvodni pozdrav in čestitka župana Občine Laško
2.	Občina Laško - del lokalne samouprave v Republiki Sloveniji
•	OrganizaciMska struktura in splošni podatki
•	Delo organov Občine Laško v letu 1999
•	Financiranje občine
•	Občinska priznanja
3.	Družbene dejavnosti
•	Osnovno šolstvo - devetletna osnovna šola in prostorski pogoMi
•	Otroško varstvo, kultura, sociala, mladina - prostorske namere do leta 2005
•	Varstvo stareMših - Občina Laško - priMazna občina do stareMših
•	Socialno varstvo - Občina Laško v skrbi za socialno varnost občanov
4.	Pospeševanje gospodarskih dejavnosti
•	Agencija za razvoj turizma in podjetništva Občine Laško - ustanavljanje in organiziranje
•	Turizem
•	Podjetništvo
•	KmetiMstvo
5.	Ceste, Mavne površine in druge komunalne deMavnosti
•	Investicije v lokalno komunalno infrastrukturo
•	Občinske ceste in Mavne površine
•	Javna razsvetlMava
•	Državne ceste - sofinanciranMe rekonstrukciM
6.	Oskrba s pitno vodo in kanalizacija
7.	Odpravljanje posledic naravnih nesreč
•	Protipoplavna varnost v občini Laško
8.	Spremembe in dopolnitve prostorske pl anske dokumentacije občine Laško
•	Postopek za sprejem sprememb prostorskega plana
•	Predlog širitve območij večjih naselij
•	Predlog širitve ureditvenih območij lokalnih oskrbnih centrov
9.	GospodarMenMe s stavbnimi zemlMišči 10.Stanovanjsko gospodarstvo
34
Laški zbornik - letni bilten organov Občine Laško izdaja Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Letnik 1, Številka 1 Izvod Me brezplačen
Uredniški odbor
Zbornik ureMaMo delavci Občinske uprave Laško
1.	Jure Klepec - odgovorni urednik
2.	Zofija Koprivc
3.	Pavla Lapornik
4.	Bojana Kustura
5.	Stanka Jošt
6.	Luka Picej
7.	Tomaž Koprivc
8.	Aljaž Majcen
Naklada: 4200 izvodov Tisk:
Tekste uredila in dopolnila Zofija Koprive
SEZNAM AVTORJEV (po abeeednem redu)
1.	Sandra Baraehini - turizem, podjetništvo, kmetijstvo
2.	Stanka Jošt - stanovanjsko gospodarstvo
3.	mag. Dušan Klinar, podžupan - ustanavljanje in organiziranje Ageneije za razvoj turizma in podjetništva
4.	Zofija Koprive - Občina Laško - del lokalne samouprave v R Sloveniji,
- protipoplavna varnost v Občini Laško
5.	Jure Križnik: Državne eeste - sofinaneiranje rekonstrukcij
6.	Bojana Kustura - finaneiranje občine
7.	Pavla Lapornik - družbene dejavnosti
8.	Luka Pieej - oskrba s pitno vodo in kanalizaeija
9.	Marjan Salobir, direktor JP Komunala Laško - investieije v lokalno komunalno infrastrukturo
- občinske eeste, javne površine, javna razsvetljava lO.Olga Šola - odpravljanje posledie naravnih nesreč - gospodarjenje s stavbnimi zemljišči
35