ObzorZdrN 1997; 31: 147-53 147 SPOLNA VZGOJA MLADOSTNIKOV SEXUAL EDUCATION OF ADOLESCENTS Silvestra Hoyer, Aleksandaa Stjepanovčč UDK/UDC 373.33:613.88 DESKRIPTORJI: spolna vzgoja; mladoletnott DESCRIPTOR:: sex education; adolescent Izvleček - Članek predstavlja rezultate krajše raziskave na temo spolne vzgoje mladostniko,, kije bila opravljena kot diplomsko delo v študijskem programu zdravstvena nega. Ankeiiranhh je bilo 62 dijakov tretjih letnikov Srednje zdrav- . stvene šole in Gimnazije v Ljubljan.. Srednješolce smo spraševaii o tem, kako in v kolikšni meri izvajajo spolno vzgojo starši, šola in zdravstveni domov.. Rezultati kažejo, daje spolna vzgoja mladostnikov pomanjkljiva, kar kaže na potrebo za kvalitetnejoo izvedbo le-te, posehno v zdravstvenhh in šolskih ustanovah, ki naj tudi dajejo podporo listim staršem, ki ne znajo ali zaradi predsodkov niso sposobni izpeljaii te vzgojne naloge. Pomemhna ee povezanott in sodelovanee vseh omenjenih dejavnikov, kajti le tako ho možno prispevaii k zdravemu razvoju otrok, njihovemu osehnostnemu ohlikovanju ter pripravi na zdravo spolnost ter uspešen zakon in družino. Uvod Spolna vzgoja mladostnikov je zelo občutljiva tema ki ji starši, šola, zdravstvenovzgojne in druge ustanove posvečajo premalo pozornosti. Adolescenaa je čas velikih telesnih, duševnih in čustvenih spremem.. Odraščaooči si prizadev,, da bi bil odrasel in se hkrati pred njo brani, odkriva spolnos,, preizkuaa neodvisnost, doživlja telesne spremembe, ima različne skrbi in se sprašuje o najrazličnejših stvareh. Adolescent potrebuee veliko razumevanja, vzgoje in pravilnega usmerjanaa s strani odraslih. V najboljšem primeru je družina vir njegove podpore, vloga pedagogov in zdravstvenih strokovnjakov pa je podpoaa družini pri tej pomembii nalogi in pri razvijanuu življenjskega sloga. Izkušnee sicer kažejo, da dobivajo mladi dokaj veliko informacij o spolnosti, vendar pa svojega znanja ne znajo integrirati v celoto. O spolnosii slišijo veliko, ne zmorejo pa je vedno ubrano včleniti v svoje življenje, da bi ob njej rasli v ljubezni in da bi jim dajala življenjski zagon. Prav zaradi tega je toliko bolj po- Abstract -The article presents the results of a small scale research study on the sexual education of adolescents, carried out in the frames of the graduate paper in the study program on nursing care. Sixty-two third year students of the Nursing High School and High School in Ljuhljana were interviewed. The students were interviewed ahout how much sexual education they receive from parents, from school andfoom health centers. The results showed that sexual education of adolescenss is dejicient which exposes the needfor hetter performance, especially in health and educational institutions which should also he ahle to assist those parents who are, due to their prejudices, inahle to carry this educational task out themselve.. Continutty and cooperaiion of all the ahove mentioned factors is important for their participation in healthy developmett of children, their personality growth and for the preparation for healty sexual respectively successful married andfamily lije. trebno načrtno in strokovno vzgojnoizobraževalno delo na tem področju. Zavedaii se moramo, da spolnost zajema vse vidike mladostnikovega bistva. Spolnott je namreč neločljivo povezana s človeškim bistvom ter je ogromnega pomena za medsebojne odnose, za način medsebojnega komuniciranja, za ljubezen in toplino (Česnik in sod., 1980). A. C. Kinsey je s svojimi sodelavci začetnik sistematičnega zbiranja podatkov o spolnem vedenju moškega in ženske. V knjigah Sexual Behaviour in the Human Male (1970) in Sexual Behaviour in the Human Female (1970) je obsežno analiziral človekovo spolno vedenje (Česnik, 1980). Nekatere pomembee misli in rezultaii raziskav so bili objavljeni tudi v našem prostoru. Mandič in Erceg sta izdala delo Problemi pol-nog razvoja i ponašanaa mladih (Sarajevo, 1977). Z raziskavo sta zajela 700 mladostnikov med 17. in 20. letom s področaa Bosne in Hercegovine. Kristančiče-va je izvedla anketo o informiranosti mladih ter njihovih željah, od koga in kakšne informacije si želijo. Anketirala je 1200 mladostnikov ljubljanskih srednjih šol Mag. Silvestra Hoyer, viš. predavateljica, Aleksandaa Stjepanovič, viš. med. sestra, obe Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana, Poljanska 26/a; Katedra za zdravstveno vzgojo 148 ObzorZdrN1997;31 (1980). P. Brajša, M. Mejovšek in J. Bašič so v letih 1987,1988 in 1989 v Zagrebu izvedli obširno raziskavo na temo: »Relacije činitelja komunikacije u obitelji i poremečaja u ponašanju djece«. D. Nolimal in sod. so leta 1992 izvedli raziskavo na ljubljanskih srednjih šolah, kjer so ugotavljali povezanost med spolnimi odnosi mladostnikov in pogostostjo uživanja drog. Omenitije še potrebno, daje izdelan zdravstvenovzgoj-ni učni načrt (v kateregaje vključena tudi spolna vzgoja) za višje razrede osnovne šole v Srednji in Vzhodni Evropi. Razvili so ga za Regionalni zdravstvenovzgojni projekt Fondacije Soros (1994). Raziskava Namen Ugotoviti smo želeli: - Kdo je mladim posredoval prve informacije o spol- nosti in kakšne so pretežno bile te informacije? - V katerem starostnem obdobju mladi potrebujejo ustrezne informacije o spolnosti? - Ali se kaže potreba po resnejši spolni vzgoji s strani staršev oziroma ali bi morala šola storiti več za samo organizacijo in izvajanje spolne vzgoje? - V kolikšni meri se kaže potreba s strani mladih za uvajanje spolne vzgoje kot posebnega predmeta? - Ali mladi vedo, da se za strokovno pomoč pri spol- nih težavah lahko obrnejo tudi na zdravstveno posvetovalnico? Delovna hipoteza Mladi dobivajo premalo ustreznih informacij o spolnosti; starši in učitelji jim nudijo pomanjkljivo spolno vzgojo. Preiskovanci in metode V raziskavo so bili vključeni učenci tretjih letnikov Srednje zdravstvene šole in Gimnazije, Šubičeva 1, Ljubljana. Starost učencev se je gibala med 17 in 19 let. To je obdobje na pragu zrelosti in le-to lahko povzroča številne težave in neznanke v spolnosti, na katere se še ne znajo zrelo odzvati. V tem obdobju potrebujejo ustrezno spo1no vzgojo, podporo in usmerjanje s strani staršev, učiteljev in zdravstvenih delavcev. Uporabljenaje bila metoda anketnega vprašalnika. Dijaki so se na anketo odzvali pozitivno. Anketiranje je potekalo v razredu, brez prisotnosti učitelja in tako je bil izključen njegov vpliv na odgovore anketiranih. Anketa je bila anonimna. Rezultati Anketiranihje bilo 62 učencev: 31 iz Srednje zdravstvene šole in 31 iz Gimnazije. Izpolnjenih je bilo vseh 62 vprašalnikov. Povprečna starost anketiranih je bila 17 let, 79% je bilo deklet in 21 % fantov. Olede na učni program je bilo 50% anketiranih iz Srednje zdravstvene šole in 50% iz Gimnazije. V nadaljevanju so vsi rezultati predstavljeni s pomočjo grafikonov. Odstotek 45 40 35 30 25 20 15 10 5-I 40,3 22,6 14,5 11,3 A A: prijatelji B: starši C: šola D: literatura E: bratje in sestre F: drugo Graf 1. Izvor prvih informacij o spolnosti. Odstotek 50-45' 40' 35-30' 25-20 1 isle5' O- A: B: C: D: / / y / S* 30,6 45,2 , 12,9 / z 11,3 S A B C D BIOLOŠKI vidik informiranja PSIHOLOŠII vidik informiranja MORALNI vidik informiranja TEHNIČNI vidik informiranja Graf 2. Vrsta informacij o spolnosti. Odstotek 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 4,8 8 9 10 11 12 13 Starost v letih 14 15 16 Graf 3. Staros,, pri kateri se je pojavllo zanimanje za vprašanja o spolnosti. B C D E F O 7 Hoyer s, Stjepanovčč A. Spolna vzgoja mladostnikov 149 Odstotek 601 / s* / / 50 40- 51,6 101 S / 27,4 s /^ 20-10 21 J. (V 4 ^fij mmmmmmmmšmf^ DA NE NEVEM Graf 4. Mne«/e dyaitov o tem, ali so dovolj informirani o spolnosti. Odstotek 60- 50- 40- 30- 20- 10- S ^ ' / 51,6 S / 29 s / 19,3 J. Vaj ¦^ wmmmmmmmmmw' DA NE NEVEM Graf 5. Mnenje, ali bi starši lahko storili več za vzgojo o spolnosti. Odstotek 65,6 70 60 50 40 30 20 10 O ABODE A: Več odkritih in sproščenih pogovorov B: Priporočanje ustrezne literature C; Lahko bi bili bolj odprti D: Več razlage E: Nevem Graf 6. Predlogi dijakov, kako hi lahko starši storili vdč za vzgojo o spolnosti. Odstotek 4^7\ 14,7 47,1 20,6 /C 8,8 8,8 50 45 40 35 30 25 20 - 15 10 5 O ABODE A: Predmet v šoli B: Predavanja oziroma seminaiji C: Pogovori D: Šolska posvetovalnica E: Nevem Graf7. Mnenje dijakov, kako hi lahko šola storila več za vzgojo o spolnosti. Odstotek n gim H SZS 100-80- 35,5 i 60' /~ : jrf S S 40' Up 35,5 mm " 29 I - 20 ¦ O- ^BBBBBsß^ $r i / DA NE NEVEM Graf 8. Predlogi dijakov o uvedbi spolne vzgoje kot posebnega predmeta glede na ohiskovano šolo. DA 43,5 % Graf 9. Ali sv se dijaki z učiteljem kdaj pogovarjali o spolnosti. NE 82% Graf 10. Mnenje dijakov glede tega, ali se učitelj trudi za spolno vzgojo. 30,6% M DA (SZS) DA (GIM) H NE 22,6 % Graf 11. Ali dijaki vedo, da obstaja posvetovalnica za spolno vzgojo. Razprava Dijaki so največ informacij O spolnosti dobili od prijateljev, temu sledijo starši in šola, ki je glede informranja učencev zelo malo angažirana, sajje samo 14,5% učencev dobilo prve informacije od šole. Prve informacije si je kar nekaj otrok poiskalo tudi v literaturi o spolnosti. O 150 ObzorZdrN1997;31 Informacije, prejete od prijateljev in vrstnikov, so pogosto nepopolne, enostranske, v določenhh primerih celo popolnomapapačne in zato ne morejo služiti zdravemu usmerjanuu spolnega razvoja in vedenja mladih. Literatura o spolnosii bi bila lahko dragocen izvor informacij, če bi bila dovolj pristopna mladim in bi jo izbral nekdo, ki dobro pozna probleme razvoja in zanimanje mladih, da bi njihovo pozornost, ki velja predvsem tehničnemu izvajanuu spolnosti preusmeril na širše psihološke, moralne in družbene poglede na človeško spolnos.. Tudi starši, ki hočejo svojim otrokom najbolje, se premalo angažirajo v spolni vzgoji otrok. Tudi učitelji se malo ukvarjaoo s spolnim vzgajaneem mladine, čeprav za to področee glede na predmete, ki jih v šolu učijo, obstaja dovolj možnosti. Spolno informiranje mladih je preveč prepuščeno nestrokovnim in neustreznim izvorom informacij, ker lahko včasih bolj škoduje kot korisii razvoju mladega človeka. Rezultati raziskave M. Schofielda, kije intervjuvll adolescenee v Londonu (1965), so pokazali, da so najpogostejši izvor informacij o spolnih vprašanjih vrstniki, takoj za njimi pa šola, kar je znatno višji delež kot v pričujoči raziskav.. Sledijo starši, literatura in drugo. V Veliki Britaniji se učitelji in starši mnogo več ukvarjaoo s spolno vzgojo kot pri nas. Glede na to, kje so učenci dobili prve informacije o spolnosti, nam raziskava podaja odgovoee tudi o tem, kakšne so bile te informacije. Največ informacij, ki so jih prejeli, so bile psihološke narave, kar je značilno predvsem za dekleta. Biološki vidik spolnosii je približno enak za oba spola, medtem ko je zanimanee za tehnični vidik spolnosii značilno predvsem za fante. Informiranje s strani staršev in šole je preveč enostransko. Starši nudijo otrokom preveč informacij z moralno osnovo, primanjkuje pa informacij glede psihološkeaa vidika spolnosti. Da bi bila spolna vzgoja uspešna in učinkovita, morajo biti vključeni vsi vidiki informiranja, tako biološki kot psihološki, sociološki in moralni ter na koncu tudi tehničn;; le tako se ustvarjajo zdravi spolni odnos.. Vloga staršev v spolni vzgoji Družina igranedvomno osrednjo vlogo v vzgoji mladih naspioh in predvsem tudi v spolni vzgoj.. Otroci in kasneje mladostniki se v njej spoznavajo s spolnostjo po naravni poti in včasih tudi nevede. Nekaterim staršem seje neprijetno pogovarjati o vprašanjih spolnosii s svojimi otroc.. Temu je lahko krivo pomanjkljivo znanje, občutek sramu ali pa bojazen, da bi pogovor o spolnosti otroci razumeii kot spodbudo za začetek spolnega življena.. Tudi mladim je težko začeti pogovor o tej temi, predvsem zato, ker čutijo, daje neprijetno staršem. Kakršnikoli že so razlogi za zadržanott pri pogovorih o spolnosti, na osnovi raziskave med mladostniki pridemo do sklepov, da starši večinoma niso prav uspešni vzgojitelji, kadar gre za spolno vzgojo njihovih otrok. In vendar bi prav starši kot najpomembnejši posredovalci življenjskih vrednot moraii imeti to vlogo. Na spolni razvoj in vedenje mladih imajo pomemben vpliv sami odnosi med starši. Starši so lahko njihov vzor in vplivajo na otrokov spolni razvoj zelo pozitivno. Ni malo primerov, ko odnosi med starši delujejo na otroka zelo negaiivno in nevzgojno. Mandič in Erceg (1977) v svoji knjigi navajaaa rezultate ameriškega psihologa Kinsey,, kije na osnovi pogovorov med mladostniki izpostavll predvsem naslednja dejanja staršev, kijih otroci obsojajo: - starša se vpričo otroka prepirata ter drug drugega ponižujeta, tudi z vulgarnimi izrazi; - starša se med seboj pretepata; - starša ne »prikrivata« svojih spolnih odnosov pred otrokom in se izražata zelo vulgarno; - starša ne prikrivata spolnih odnosov, ki jih imata izven zakonske skupnosti. Raziskaaa je pokazala, da mladostniki zelo pogrešajo pomoč in svetovanee staršev pri svojih spolnih težavah. Predvsem si želijo, da bi bili starši bolj odprti ter bi se z njimi bolj odkrito in spoščeno pogovarjali. Upoštevati je treba, da tudi starši težko sprejemajo osamosvajanje mladih, še zlasti ob vseh zapletenhh vprašanjih v zvezi s spolnostjo in ob vseh današanjih nevarnostih, ki prežijo na zdravje mladih. Sprašujejo se, ali so svojim otrokom uspeii privzgojiti pozitivne vrednote, načela in pričakovanja v zvezi s spolnostjo. Skrbi jih, če so dobro opremljeni za sprejemanje pravilnih odločttev, pa tudi to, kako se bodo znali upreti pritiskom vrstnikov, zaradi katerih bi lahko ravnaii povsem drugače, kot bi si od njih želeli starši. Ti imajo po eni strani svoje mladostnike še za nedorasle otroke, po drugi strani pa priznavajo in razumejo, da so v bistvu na prehodu v svet odraslih. V tej fazi bi tudi starši potrebovali pomoč. Želijo pomagaii svojim otrokom, jih pravilno usmerjati in jim pravllno svetovati, vendarpogosto ne vedo, kako. Ne poznajo ustreznih vzgojnih metod in ustreznega načina komunikacije. Da bi si lažje predstavljali, kako pomembna je spolna vzgoja mladega človeka terv kolikšni meri ee povezana vsaka njegova odločttev tudi z njegovim zdravjem v celot,, navajam primer, ki ga je opisala Carol Flaherty-Zonis, avtorica programa Regionalnega zdravstvenovzgojneg^a projekaa Fondacije Soros (Shapiro in sod., 1994). Človekooo zdravje je celota, sestavljena iz šestih, prekrivajočih se krogov (telesno, duševno, čustveno, osebno, duhovno indružbeno zdravje), ki neposredoo vplivajo drug na drugega. S tem pojasnimo, da vsaka sprememaa na enem področju vpliva na vsa ostala. Vsaka odločttev, povezana s telesnim zdravjem, vpliva tudi na vsa druga področaa zdravja. Tako tudi lažje razumemo mladostnikovo odločttev za spolnott in vpliv le-tega na vsa področaa njegovega zdravja oziroma na njegovo osebnott v celot.. Hoyer s, Stjepanovič A. Spolna vzgoja mladostnikov telesno / \ duševno družbeno čustveno duhovno osebno Sl. 1. Prikaz prepletanaa najpomembnejših vidikov zdravja (Shapiro in sod. 1994). Vloga šole v spolni vzgoji Rezultati kažejo, da šola ne izpolnjuje svojih obveznosti v spolni vzgoji mladine, saj več kot polovica dijakov meni, da bi jim morala nuditi ~eč informacij in znanja o spolnosti. Tudi če daje nekaj tega znanja, se to vsekakor dogaja prepozno in nima vseh tistih pozitivnih učinkov, ki bijih lahko imelo, če bi bilo to znanje posredovano pravočasno; raziskava je namreč pokazala, da se zanimanje mladine za vprašanja in informacije o spolnosti začne že v osnovni šoli. Večina dijakov tudi nedvomno pričakuje večje angažiranje šole in predavateljev v sami organizaciji in izvajanju spolne vzgoje v okviru predavanj in seminarjev. Več k?t polovica dijakov se celo strinja, da bi spolno vzgOjO uvedli kot poseben predmet. Raziskava je prepričljivo pokazala, da se učenci malo pogovarjajo o spolnostii oziroma da se učitelj zelo malo trudi za to podrocje vzgoje. Glede na to, daje raziskava pokazala slabe rezultate o spolnem vzgajanju mladine s strani šole in učiteljev, je v nadaljevanju predstavljenih nekaj idej, kako naj bi spolno vzgojo izvajali po učinkovitih sodobnih pedagoških metodah, ki naj bi jih uporabljali pedagogi, ki se ukvarjajo z mladimi in njihovim spolnim razvojem. Brajša pravi, da lahko spolno vzgojo v šoli z medo-sebno komunikacijskega stališča definiramo kot načrtovano in zavesto pošiljanje, sprejemanje in razumevanje informacij o spolnosti v sklopu neposrednega medosebne~a odnosa med učitelj~m in uče~cem (Brajša, 1991). Ce želimo strokovno In profesionalno govoriti o spolnih vsebinah v okviru spolne vzgoje, moramo upoštevati ne samo pošiljanje sporočil, temveč tudi sprejemanje in razumevanje sporočil. Če je sporočilo, ki ga pošiljamo, težko oblikovati in izgovoriti, je še težje omogočiti učencem, da ga ustrezno sprejmejo, in tudi namensko vplivati na njihovo vedenje (Brajša, 1991). Pogovor brez neposrednega 151 srečanja osebnosti učitelja in učenca nima nobenega pomena. Pogovor ne more potekati v brezosebnem, distanciranem vzdušju. Na neki način mora biti tako človeško intimen kot tudi pofesionalno strokoven. Mora imeti medčloveško in tudi profesionalno dimenzijo (Brajša, 1991). lsti avtor navaja zanimivo in poučno teorijo komunikacijskega kvadrata hamburškega komunikologa Schulza von Thuna, ker se v medosebni komunikaciji spolnih vsebin pojavljajo štiri osnovne dimenzije (Brajša, 1991): - prenos informacij s spolno vsebino - odkrivanje sebe kot spolnega bitja - definiranje lastnih stališč do spolnih vsebin ter tudi do sogovornikovih - vpliv na stališča in sogovornikov pristop k spolno- sti. Samo vsebinska in brezosebna komunikacija (ko ne opredelimo svojih stališč) je mogoča, kadar govorimo o teoretičnih in neživljenjskih vsebinah; povsem neustrezna paje, kadar govorimo o življenjskih in praktičnih vsebinah, med katere uvrščamo tudi spolne vsebine. Ponavadi zavestno in načrtovano podajamo določene vsebine, nezavestno in nenačrtovano pa odkrivamo sebe, opredeljujemo odnose in vplivamo na druge. To se pogosto dogaja prav pri spolni vzgoji v šolah. Govorimo eno, čutimo drugače, drugače se do drugih vedemo in nanje vplivamo. Če želimo, da bodo naša sporočila sprejeta in bo njihov učinek na učence tak, kot smo načrtovali, morajo biti izrečena iskreno, se pravi dosledno. Način komuniciranja mora biti previden in iskren, racionalen in emocionalen (Brajša, 1993). Besedna sporočila vedno spremljajo tudi nebesedni znaki, ki lahko pogosto povedo več kot izgovorjena beseda. Z besedno komunikacijo predajamo sporočila, z nebesedno pa hote ali ne odkrivamo sebe, opredeljujemo odnose in vplivamo na druge (Brajša, 1991). Učenec hitro prepozna, ali učitelj želi ali pa ne, da ga o spolnosti karkoli vpraša. To je odvisno od njegovega nebesednega vedenja. Ali se bo med učiteljem in učencem razvil dialog o spolnih temah, je odvisno prav od učiteljevega nebesednega vedenja med pogovorom o spalnosti. Od tega je tudi odvisno, kako dolgo bo dialog trajal in tudi koliko bo poglobljen. Spodbujanje učenca za dialog je povezano z nebesednim komuniciranjem učitelja. Učenec »čuti«, ali je dobro z njim govoriti o spolnosti, ali je dober sogovornik (Brajša, 1991). V spolni vzgoji je tudi izredno pomembna razumljivost oziroma nerazumljivost sporočil. Brajša (1991) navaja, daje po znanem komunikologu Schulzu von Thunu sporočilo razumljivo, če je enostavno, pregledno, kratko in zanimivo, ter nerazumljivo, če je zapleteno, nepregledno, obsežno in nezanimivo. To pomeni, da morajo biti taka tudi sporočila o spolni vzgoji, če želimo, da jih učenci razumejo. Ta sporočila naj 152 ObzorZdrN1997;31 bodo enostavna, v kratkih stavkih, z znanimi besedami in konkretnim govorom. Če hočemo, da sporočila o spolnosti pridejo do učencev, morajo biti tudi zanimiva. Spolna vzgojani učenje na področju spolnosti, temveč je skupno učenje boljšega in kvalitetnejšega spolnega vedenja. To je proces, v katerem sodelujeta dva različna in samostojna subjekta, in ne subjekt v osebi učitelja in objekt v osebi učenca. Ta proces mora biti interpersonalen in intersubjektiven, v njem se srečujeta dve osebi in dva subjekta. Samo v takem odnosnem kontekstu se lahko razvija »spolni subjekt« in »spolna osebnost« učenca. Samo tako lahko učenec vgradi v svojo osebnost sporočila o spolnosti in danes ali jutri postane »svojega telesa gospodar«, gospodar svoje seksualnosti (Brajša, 1991). V spolni vzgoji je izredno pomembna tudi povratna komunikacija, saj brez nje ne moremo vedeti, kako je bilo sporočilo sprejeto. Pomembna značilnost povratne komunikacije v okviru spolne vzgoje je prisotnost pozitivnega ali pa negativnega, se pravi nakazovanje mogočih napak, nevarnosti in negativnih plati ter tudi pozitivnih strani spolnosti. Žal v večini primerov prevladujejo samo opozorila, naštevanje možnih nevarnosti in školjivih posledic spolnosti, moraliziranje itn. Tako se v zavesti učenca ustvarja povezanost med spolnostjo in nevarnostjo, spolnostjo in nečem, kar je nedovoljeno, kar je slabo. To ima lahko težke posledice za učenčevo kasnejše spolno življenje (Brajša, 1991). Vloga zdravstvenih domov v spolni vzgoji Raziskava je pokazala pozitivne rezultate glede obveščenosti učencev o tem, da obstaja v zdravstvenem domu posvetovalnica za spolno vzgojo. Več kot polovica učencev je odgovorila, da so slišali za posvetovalnico, od tegajo pozna 30,6% učencev Srednje zdravstvene šole in 22,6% učencev Gimnazije. Odstotek odstopanja med učenci navedenih šol je nekako razumljiv, saj so učenci zdravstvene usmeritve v tej smeri nekoliko bolj prosvetljeni. Petina anketiranih pri obeh šolah ve, da posvetovalnica obstaja in daje v zdravstvenem domu, niso pa je še obiskali in ne vedo, v katerem zdravstvenem domu jo lahko obiščejo. Najbolj obiskana posvetovalnica za spolno vzgojo v Zdravstvenem domu Center je tudi ena redkih, ki se trudi za uspešno spolno svetovanje in usmerjanje mladostnikov. Zdravstveni delavci skušajo v okviru zdrav-stvenovzgojnega in izobraževalnega dela postopno preiti na sodobne pedagoške metode, predvsem na delo v učnih delavnicah in malih skupinah. V spolno posvetovalnico so vključeni tudi učitelji-vrstniki ali mladi učitelji. Tuji strokovnjaki poročajo, da seje ta metoda izkazala za zelo uspešno in tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) jo priporoča v svojih programih (WHO, 1993). V prihodnosti načrtujejo, da bi zdravstveni delavci svojo zdravstvenovzgojno dejavnost namenili predvsem staršem in šolskim pedagogom in ne samo otrokom oziroma mladini, za kar pa bodo potrebovali dodatno znanje (komunikacijske veščine za delo z mladimi, znanja iz sodobne pedagogike in andragogike). Zdravstveni delavci naj bi povezovali vse niti ter s skupnimi močmi mladim pomagali, da se bodo znali prav odzivati na svoja čustva in skušali razumeti, kako je spolnost vpeta v njihovo življenje. V mladih moramo razvijati pozitiven odnos do samega sebe, naučiti se morajo sprejemati odločitve v skladu s svojimi načeli, se znati postaviti zase in se odločiti za dejaven in zdrav način življenja. Sklep Prihodnost zdravstvene vzgoje je v izpolnjevanju pričakovanj mladih in doslednejšem izvajanju spolne vzgoje, tako učiteljev kot tudi otrok in njihovih staršev. Predvsem gre za sproščanje napetosti med njimi ter za spodbujanje medsebojne povezanosti, kar bo prispevalo k njihovi skupni pozitivni spolni samopodo-bi. Če namreč otroku že zelo zgodaj uspemo pričarati lepoto in skrivnost sveta, če se otrok zaljubi v življenje, je to gotovo najboljša podlaga, iz katere bo črpal tudi vse druge smiselne vsebine in negoval vrednote, kot so ljubezen, lepota, resnicoljubnost itn. Otrok se mora dokopati do stališča, da se izplača živeti, ker je življenje samo po sebi vrednota, ki nosi v sebi veliko lepega, skrivnostnega in dobrega. Sestavek zaokrožujemo z mislijo Phila Bosmansa, ki v svoji knjigi pravi takole: »Vzgajati ne pomeni zgolj razvijati razum, marveč oblikovati eelotnega človeka, tudi njegovo sree in njegov značaj. Vzgajati pomeni iz roda v rod prenašati duhovne vrednote, ki dajejo življenju vsebino in smisel. Tega ne moremo doseči le z besedami, temveč predvsem tako, da te besede udejanjimo v lastnem življenju, v lastni človeški drži.« Zahvala Iskrena hvala vodstvu in učiteljem Srednje zdravstvene šole in Gimnazije ter dijakom, ki so sodelovali v anketi in tako omogočili nastanek pričujočega sestavka. Literatura 1. Bosmans P. Ne pozabi na veselje. Celje: Mohorjeva družba, 1995. 2. Brajša P. Spolnos,, dijete, šola. Zagreb: Školskenovine, 1991: 99-157. 3. BrajšaP. Pedagoškakomunikologija.Ljubljana: GlotaNova, 1993: 29-42, 77-86. 4. Česnik S, Čop F, Rojšek J. Vpliv šo!e za življenje na seksualno-erotično doživljanee mladostnikov. Ljubljana: Center za mentalno zdravje, 1980. Hoyer s, Stjepanovič A. Spo1na vzgoja m1adostniko 153 5. Hoyer S. Zdravstvena vzgoja in zdravstvena prosveta. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1995. 6. LegrandM. Moralna izobrazba danas. Zagreb: EDUCA, 1991:94-101. 7. Mandič P, Erceg V. Problemi polnog razvoja in ponašanaa mladih. Sarajevo: OOUR Zavod za udžbenike, 1977. 8. Musek J. Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: EDUCY, 1995. 9. Nolimal D, Lahajnar I, Rode N, Dekleva B. Spolno vedenje in pogostost uživanja drog med srednješolci v Ljubljan.. Zdrav Var 1996; 35: 26-8. 10. Good P. In mule si bo pomaga.. Radovljica: Regionalni izobraževalni center, 1992. 11. Požarnik H. Zdrava in motena spolnos.. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1984. 12. SchofieldM.Thesexualbehaviourofyoungpeople.London: 1965. 13. Shapiro S, Flaherty-Zonss C. Uvod v spolno vzgojo. Ljubljana: Sklad za odprto družbo, 1994. 14. Zalokar-DivjakZ. Vzgoja ee... niznanost. Ljubljana: EDUCY, 1996. 15. WHO. The health of young people; A challenge and a promise. 1993: 14-53775-81.