Kresne ali ivanjske pesmi (Zapisal Janko vJinejo prekrasne narodne pesmi, stari, lepi običaji zapuščajo se zmerom bolj in pozabili bi se, da se še za časa ne zapišejo. Tudi belokranjsko kre-sovanje se opušča zmerom bolj, da, sedanja mladina se celo neredko sramuje kresovanja. Zato sem zapisal ') belokranjske kresne pesmi, da se na ta način otmo propasti. Na kresni večer (23. rožnika) se zbero mlade deklice in gredo (navadno po štiri, po šest skupaj, cesto tudi po več) po vasi kresovat t. j. „popevat" pred hiše kresne ali ivanjske pesmi. Pred kakimi dvajsetimi leti jih je spremljeval tudi po jeden mladenič, kateri je piskal na „sviralu". Tudi sedaj jih jeden spremlja, da jih brani hudobnih fantalinov, kateri ž njimi cesto uganjajo kake burke. V nekaterih krajih n. pr. v Podzemlju, v Otoku, na Kra-sinci gredo kresovat precej, ko se zmrači, v drugih pa, n. pr. na Vranovičih, v Bogfni vasi nalože si kresnice (same) na kakem holmcu blizu vasi precej velik ogenj, in pri tem ognju „popevajo" kresne pesmi skoraj do polnoči, potem šele gredo kresovat. Nekdaj, ko je bilo kresovanje še bolj v navadi, bila je vsaki deklici ugodna dolžnost, da je šla kresovat. Na Omoti, v Stranski vasi (župnija Semič) so pozivale deklice svoje vrstnice, da bi šle kresovat, s to pesmico: Hodi k nam na kres! Mare2) leži ko gnila mrha, Hruška stoji suha od vrha Hodi k nam na kres! Kresujejo navadno 16 — 20 let stare deklice, na Omoti pa so hodili pred desetimi leti pastirčki (moški in ženske) stari 10 —12 let. Na Vranovičih (3/4ure od Črnomlja oddaljeni vasici) so popevale kresnice kresne pesmi na predvečer sv. Petra in Pavla (28. rožnika). Pri vsaki hiši morajo kresnicam nekaj podariti (jajca, moke, masti, tudi kak krajcar); nabrane darove ali prodado ali pa napravijo v nedeljo po Ivanjem veliko gostijo. Tu vsaka kresnica (posebno če jih je še več) nekaj priloži nabranim rečem, jedna donese od doma petelina, druga zavijačo (povitico); za nabrane denarje si kupijo nekaj vina, potem se pa goste, pre-pevaje narodne pesmi do trdega mraka. Pred nekimi leti, ko je bilo kresavanje še bolj v navadi, pozvale so kresnice tudi godce; potem se je pa na tej gostiji plesalo in pelo pozno v noč. Toliko o kresovanju in o kresnicah. Kresne pesmi pojo povsodi jednoglasno in za vsako kitico pripevajo: Daj Bog, Marija Daj dobro leto! Najprej podajemo kresno pesem, katero so po-pevali pred več kakor tridesetimi leti pastirčki na Omoti. Ta pesem se glasi tako-le: *) Rokopis hranimo že več let, zaradi česar prosimo gospoda sotrudnika oproščenja. 2) Ime deklice, katero so pozivale na kresovanje. *) Glej: „Kresne pesmi", katere je priobčil gospi Adlešičih I. Š. „Zvon" I. 1887. belokranjskih kresnic. ) Barle.) I. Omotska kresna pesem. Hvaljen bodi Jezus Kristus! Dober večer Bog vam dej! Mi smo nocej malo spali, Vaše pulje varovali. Dejte, dejte štiri jejca, Štiri jejca, žlico masti, Žlico masti, košček špeha, Košček špeha, šalco moki. Če ne date vsega tega, Č'mo vam zeti mlad'ga sinka, Mlad'ga sinka za krsnika. Č'mo ga peljat v zelen travnik, Zelen travnik „podoravnik" J); Č'mo mu splesti zelen' krancelj, Zelen krancelj „podorancelj" .*) Če ne date vsega tega, Vaša hiša puna miša, Vaša stala puna blata. II. Gradaška kresna pesem. Ta pesem je slična oni prvi metliški (od 1. 1 849.), ki je natisnjena v „Kresu" 1886. Pojo jo v Gra-dacu in na Vranovičih tako: Bog daj, Bog daj dobro večer, Za večerkom bolje jutro! Pojte rani peli3) petelini, Spavojajte, gospodare, Gospodare, gospodinje, Da b' veseli gori vstali, Nas kresnice darovali, Ser, pogačo, zavijačo, Vedro vina, dva cekina. Če nam ne bo vsega tega, Č'mo vam zeti mlad'ga sinka, Mlad'ga sinka za krstnika. Č'mo ga peljat v zelen travnik, Zelen travnik „pomoravnik". Č'mo mu splesti zelen krancelj, Zelen krancelj „podorancelj". Č'mo se z njim pojigrati, Kot ta mati s tem detetom, Kod deklici s pankelcami, Kot golobček z golobico, Kot ta prepel4) 's prepelico, Kot ta koklja s piščeti, Kot grlica z grlicami. Mi se od vas potočimo5) In vas Bogu izročimo. Daj Bog, Marija, daj dobro leto! (Dalje.) x) in 2) samo zaradi sloga. V Semiču pojo „pod-oravnik", „podorancelja, v Podzemolju „podmoravnika, „pomorancelj". 3) Pel = pevec. 4) Prepel = samec prepeličji. 5) Poročiti = posloviti. >d I. Navratil. „Kres" 1. 1886. „Kresne pesmi", zapisal v Odlikovanje „Dom in Svet"-a. IN asi naročniki in dragi prijatelji nam pač ne zamerijo, da jim naznanjamo to-le novico: Nj. ces. in kr. Apostolsko Veličanstvo cesar Franc Jožef je z najvišjim odlokom z dne 3. rožnika t. 1. blagovolil milostivo sprejeti predloženi VI. letnik „DOM in SVET"-a za c. in kr. družinsko fidejkomisno knjižnico. Povod temu odloku sta bili najbolj v lanskem letniku natisnjeni sliki vojvoda Leopolda III. in vojvodinje Viride, dveh pre-slavnih prednikov naše cesarske rodbine. Bili so še nedavno časi, ko so naš list celo pri nauČnem ministerstvu tožili, da deluje za nevarni panslavizem. A naši bralci dobro vedoT da gojimo, kolikor moremo, resnično avstrijsko domoljubje. Zato nas srčno veseli, da se je sedaj to priznalo na najvišjem mestu. S tem se je pa tudi pot za obrekovanje zaprla našim ne-prijateljem. Veseli nas iz tega vzroka odlikovanje našega lista, veseli zaradi naših dobrih sotrud-nikov, katerim bodi iskrena zahvala. Veseli nas pa tudi zaradi vseh Slovencev, saj ima tudi naša slovenska knjiga pot do milega nam vladarja; saj vidimo, da se naš svetli cesar raduje napredka naše slovenske knjige. Delujmo neutrud-ljivo, da se nam naša književnost čim dalje lepše razcvete Bogu v čast, v prospeh mile slovenske domovine in v slavo velike naše skupne Avstrijel Darovi za Marijanišče. Gospod Ivan Nagode, dekanijski administrator...... Neimenovan dobrotnik po gospodu Matiji Mraku, stolnem vikarju Neimenovan dobrotnik po gospodu Janezu Biku, duhovniku Po gospodu p. Kasijanu Zemljaku v Nazaretu učenci..... Med temi so darovali posebej: Francek, Micika in MalČica Turnšek po i krono. gld. Gospod Frančišek Šotel, gimna-50.— zijec . . ,....... Gospoda FranČ. Zorman in M. Gu-00.— derman........ Gospod Josip Pirš, posestnik . 10.— Gospa Marija Rožič za kapelo Gospod Matija Vilar, posestnik 7.68 Gospod dr. Frančišek Detela, gimn. ravnatelj........ Gospod Frančišek Ceket, posestnik Gospod Frančišek Marešič, župnik gld. 1.- 2. I __ I 90 2 __ I 80 IO --- Kresne ali ivanjske pesmi belokranjskih kresnic. (Zapisal Janko Barle.) (Dalje.) III. 2. Gradaška kresna pesem. V Gradcu se poje še druga, slična 2. metliškej (od 1. 1849.) samo da je daljša od one. Oj Janez, oj Janez gospod in Šentjanž ! Oj svetiga Šentjanža Krsnika božjega. V puščavi je prebival Let trideset in tri, Njegova jed je bila To prosto korenje, Njegova pit je bila Ta rosa juternja. Če zjutraj je zamudil, Je cel dan žejin bil Njegova postelj bila Ta trda škalica. Odeja mu je bila Zelena vejica. Sosede so mu bile Nebeške zvezdice. Njegova ljuba bila Nebeška lunica. Nato so pripeljali To dete Jezusa Oj krsti ti to dete To dete majheno! Kako bom Janez krstil Ker nisem krščen sam? Oj ti si Janez krščen V telesu maternem. Oj kak' sem Janez krščen, Ker botrov ne poznam? Tvoj boter je odonod, Kjer solnce gori gre, A botra pa odonod, Kjer solnce doli gre. Na to so priletela Bela golobca dva: Ta prvi je donesel Srebrno kantico; Ta drugi je donesel To belo rutico. Potem Janez krščuje To dete Jezusa: V imen Boga Očeta, Sina, svet'ga Duha.') IV. Dobraviška kresna pesem. Na Dobravicah (p. Podzemlju) pojo kresnice to pesemco: Bog daj, Bog daj dober večer, Dragi kmetic moj! Mi smo nocoj malo spale, Tvojo njivo varovale. Daj Bog, Marija, daj dobro leto!") Na njivi šenica rase S niča je jen žlahten tek, Nobene maše brane ni, Da šenice zraven ni. Daj Bog, Marija, daj dobro leto! Bog daj, Bog daj dober večer, Dragi vinorejc! Mi smo nocoj malo spale, Tvojo trto varovale. Daj Bog, Marija, daj dobro leto! V gori tvoji trta rase, Trta je jen žlahten sad, Nobene maše brane ni, Da vinca zraven ni. Daj Bog, Marija, daj dobro leto. Bog daj, Bog daj dober večer, Dragi vrtnar moj! Mi smo nocoj malo spale, Tvoje zel'šče varovale. Daj Bog, Marija, daj dobro leto! Na vrtu zelišče ti rase, 1) Ta pesem je zložena po legendi o svetem Janezu Krstniku. Sodeč po meri in po jeziku, ni se ta pesem rodila med Belimi Kranjci (tako misli tudi g. I. Navratil gl. Kres 1. 1886. str. 357) marveč je priromala iz Gornje Kranjske (bodi si od Dolenjcev, Krajinčanov ali Gorenjcev). 2) Ta pesem se ne poje po onem napevu, kakor druge kresne pesmi; tudi: „Daj Bog, Marija, daj dobro leto!" se ne pripeva za vsako kitico, ampak samo tamkaj, kjer je naznačeno. Napev te pesmi je jako lep. Zel'šče je jen žlahten sad, Nobena jed okusna ni, Če zel'šča zraven ni. Bog daj, Marija, daj dobro leto! Bog daj, Bog daj dober večer, Dragi pastir moj! Mi smo nocoj malo spale Tvoje blago ') varovale. Daj Bog, Marija, daj dobro leto! Blago ti na polju pase, Blago je pohlevna stvar. Nobenega kosilca ni, Če goveje") zraven ni. Daj Bog, Marija, daj dobro leto! V. Primoška kresna pesem. Na Primostku (p. Podzemlju) pojo sledečo pesem : Bog daj, Bog daj dober večer, Za večerkom bolje jutro! Gospodarji, gospodinje, Po hiši vam vsa družina! Pred vrati vam hladna senca, V hladni senci lepa pojstla. Z belo rjuho pregrnjena. Na nji leži lepo telo, Lepo telo, lepi Janez.3) Uz njega je drugo telo, Drugo telo, lepa Mare.4) Pred vrati oj so vam zrasla So vam zrasla dva hrastička; Niso vam to dva hrastička Neg' so vam to dva fantička; Lepi Janez") lepi Miko.6) Lepi Janez Boga moli, Da bi dal mu šteri voli, Da bi polje izoraii, Izorali, razorali. Lepi Miko Boga moli, Da bi dal mu dosti čbela, Da bi senco razkrivale. Pred vrati oj, je vam zrasla Lepa, visoka konoplja. Ni konoplja, neg' devojka; Je devojčka, lepa Anče.7) Lepa Anče rože sadi. Hvala, hvala vaš'ga dara, S kterim ste nas darovali. Daroval vas Bog, Marija, Sveti Petar, ključar božji. __________ (Konec.) ') Blago znači na Belokranjskem in na Notranjskem goveja živina. 2) Goveja = govedina. 3) in 4) Imeni gospodarja in gospodinje. 5) in 6) Imeni sinov. 7j Ime hčerke. Darovi za Marijanišče. Gospod Martin Malenšek, župnik gld. 10.— „ Frančišek MarešiČ, župnik „ 10.— „ Frančišek Boncelj, župnik „ —.50 „ Jožef Meško, kapelan . „ 1.— „ Lovro JuvanČič, župnik . „ 1.— „ Ivan Feltrin, vikar . . „ —.80 „ Ivan Normali, kapelan . „ 2.90 „ Josip Furlani, župnik . „ 1.— Čast. šolske sestre v Celju v imenu katol. podpornega društva ') Čisti dohodek igrokaza „Elizabeta(i . „ 100.— J) Četudi je katol. podporno društvo v Celju, ki vzdržuje slovensko dekliško šolo v Celju, samo jako potrebno podpore, vendar nam je podelilo — kot dar vdove — svoj velikodušni dar. Ker namerja imenovano društvo razširiti svojo lepo šolo, priredilo je loterijo s srečkami po 1 gld. Tudi upravništvo „Dom in Svet*'-a ima te srečke za razdajanje in jih po tej poti v korist vrlemu celjskemu društvu priporoča najtopleje. Celjska slovenska dekliška šola je za Celje neizrekljivega pomena, zato naj Slovenci tudi izven Štajerske pridejo celjskemu društvu na pomoč. r\d. IO.— 3 Gospod Peter Urh, prost itd. Matej Ropaš, glasbar Ivan Navratil, ravnatelj pri najvišjem sodišču . Mihael Saje, župnik . Neimenovan dobrotnik po g. dr. I. Kreku . L. Schlamberger, kapelan J. Žičkar, župnik v Vitanji GospdČ. Filom. baronica Lazarini . Gospa Marija Blažon, posestnica „ 2.90 Celjski tretjeredniki po g. p. Gregorju Jeniču......„ 50.— Kakor je stanovitna dobrodelnost naših prijateljev, tako je stanovitna in iskrena tudi naša zahvala. Prav sedaj med popravljanjem zavoda se vidi, kako je poškodovan na vseh straneh. Povračilo dobrotnikom so hvaležna srca naše sirotne dece. Vodstvo Marij anišča. Kresne ali ivanjske pesmi belokranjskih kresnic. (Zapisal Janko Barle.) (Konec.) VI. Podzemeljska kresna pesem. V Podzemlju, Otoku, Grmu, Zemlju pojo kresnice tako: Bog daj, Bog daj dobro večer, Za večerkom bolje jutro! Mi smo nocej malo spale, Vaš'ga polja varovale. Pri vas lepo pometeno, Pometeno, razmeteno. Pomela je lepa Mare '), Razmela je lepa Bare.-) Pred vrati vam jabka zrasla, Pod njo vam je hladna senca. V hladni senci posteljica. Dajte, dajte, ne štentajte, Nas kresnice darovajte: Pehar moke, jajca v roke! Če ne date vsega tega, Vsega tega, gotovega, Č'mo vam zeti mlad'ga sinka, Mlad'ga sinka za krsnika. Č'mo ga peljat v zelen travnik, Zelen travnik „pomorovnik" ; C'mo mu splesti zelen krancelj, Zelen krancelj „pomorancelj". Fala, fala na tom daru, S kterim ste nas darovali. pa x) in 3) Imeni hčera. Daroval vas Bog, Marija, Bog, Marija, sveti Ivan. Mi se od vas potočimo In vas Bogu izročimo, Bogu, Bogu in Mariji. VIL Borštanska kresna pesem. (Boršt, vas četrt ure od Podzemlja.) Začne se tako-le: Daj Bog, Marija, jen dober večer, Za večerkom bolje jutro! Mi smo nocoj malo spale, Vaš'ga polja varovale. Bolj vašega, neg' svojega. Pri vas lepo pometeno Pomela je lepa Anče Pomela je, razmela je. Zrasel vam je mladi junak, Mladi junak, lepi fantič; Treba ga je oženiti Z jenom mladom devojčicom. Z lepo, tanko in visoko, Z lepo, belo in rumeno. Dajte, dajte, našo pravdo, Dajte, dajte, ne štentajte! Če ne daste naše pravde, Zet vam čemo mlad'ga sinka itd. Nastavek in konec je kakor pri Podzemeljski;