St. 42. V Gorici, 15. oktobra 1880. „So5a" izhaja vsak petek in velja s pogto prejemana ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 6etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilib. ia prav tako pri ..po-alanicah" se placuje za navadno tristop-no vrsto: 8 kr, ce se tiska 1 k»at 7 „ „ » » 2 ,, 6 » n n v 3 „ Zavece <5rke po prostoru. Tecaj X, Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov / Gorici v tobakarnici v go« sposki ulici Mjzo „treh kron". in na stareni trgu.—V Trstu v tobakarnici „Via rtella ca senna 3". Dopisi najjq Wagovoljno poSiUajo urednigtvu „Soceu v Gorici v Hilarijanski tiskarai, narounina pa opravniStvu„So5e'* na Koronji y 8ticsa-vi bifii It. 10 II. nadatr. Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj go blagovoljno trankujejo. — Delalcem in drugini nepremoinim so n&rocnin» zaiia, ako 10 oglasc pri ureduiitvu. P. n. gg. narocnikom!' Za6etka t. m. poCelo je narofievanje „So-LeK za IV, detrtletje. Podpisano vljudno prosi g. narocnike, kateri nam se niso narocnine po-slali, da bri ko je mogoce svojo dol^nost sto-rijo, drugi pa naj naroenino ponove. OPRAVMTVO „SO(3E«. Evrcpa pred Turdijo. Ko so bili Eusi po krvavih bitvah zmagali Tur-ke, bilo je kaj naravno, da so zmagovalci narekavali pogoje mini. Ali zavist drugih velevlastlj 11 i dupuScaln, da bi se izvr§ila 8cn§tefanska pogodba. Velike evrop-ske drzave sklicale so poseben shod v Berolin, kjer so evropski drzavnitri po svoje zverizlli novo pogodbo. Da si razzaljena, Rusija je zolela mini, in gprcjcln, pa tudi izpolnila je novo pogodbo. Enako so se uklo-nili berolinskem sklepom Srbi, Bulgari in Crnogorci. Turflja je tudi podpisala ono pogodbo; ali dcjansko je diplomate samo sleparila. Tako je priSlo, da je imela TurCija Crnogori izro&ti mesto Ulcinj na dalmatinskem obre^ji, pa zmerom se je obofavljala, in imela jc vedno novili iz-govorov. Tako* se je stvar zavlckla do zdaj. Letos pa so bili diplomat! prisiljeni, zbrati se ze v drugifi v posebni konferenci zopet v Berolinu. Ob tej priliki so se posovetovali bolj na korist grSkega kraljestva, kot za male slovanske knezevine. Vendar pa so se gibali in pogajali s Turkom, da bi nemudoma Ulfiinj izro&l emogorskeinu knezu. Ker dogovori le niso nie" poma-gali, zacele so velike vlasti na tedne in tedne zugati, da se z brodovjem prikazcjo pri Ulfiinji. Ali tudi tega se Turfiija ni prestra&ila; ona vL, da v tako imeno-vanem evropskein koncertu ze davno ni vefi pravega ravnotezja, se raanj pa edinosti in soglasja. Dasi so velike drzave evropske zavezane, skup-no potegovati pe za izvrsbo berolinske pogodbe, vi-delo se je, kako poeasno se dogovarjajo in edinijo. Bazun diplomatov sta se vsa Evropa in mcnda tudi politiCni svet novega sveta posmehovala taki edinosti Kar noieevali so se, da ne pride do demonstracije z brodovjem pred Ulclnjem. Po takem Turcya pozna dobro svoje tiCke, in Uttinj Se ni bil videl evrop-skih oklepnic, ko bi na AiigleSkem sedaj ne vladal ze davno imenitni stardek Gladstone. Ta veljavni driav-nik nima samo kramarskih skrbij, za kakorSne je v p-vi vrsti delal njegov prednik zldovskega rodu, in kakorSno sebiSno politiko negujejo na malo in nave-liko vsi Angle2i, ampak kot klasicno izobrazen in tudi v realnih strokah izurjen moz ima nekoliko Sirse obzorje tudi za osvobojenje hlapfievsko ponizanih slo-vanskih narodov na Balkanu. LISTEK. Dohtar I^Iafon. Epierami, zlozil Pr. F. Goi'iski. 1. Tc je dohtar, samouk Flafon Po praviei sploh slovf; Olejte, kogar je Ze ledil on, Ta nikdar ve6 zbolel ni. 2. Dolgega meCkanja ne trpi: Koj bolezen mora iti; Vsak ozdravljenec ga hvalil bi — Ko bi mogel govoriti. 3. Ko bolnikom spati se ne da, 0 kako* se trudi za-nje: Da je resi, hitro, kar se da, Priskrbf jim ve5no spanje. 4. Tudi javna dela pospeSuje, Pri zidarjiJa na| Flafon koj eluje: Ta drzavnik ni se dal strahovati od svojih do-mafiih nasprofnikov, pa tudi ne od obrekovalcev in pritiskovaleev evropske diplomacije. Po njegovih naporih tedaj doiSivcH smo te&ivni prihod oklepnic, ki so jih odposlale vse velike oblasti pred dosedaj nepoznano in nepoznatno mestece Ul-Cinj. Fa zunaj vsaj so se merodajne oblasti zdrufde, ali na notranjo ednost Turftja tudi sedaj ni veiova-la, Prav je imela; saj je bilo videti, da se drzuvni-ki sami norfiujejo s to redko ali ne Se slisano de-monstracijo. Kumifeii smeh se nas mora polastiti, ke-dar pomislimo, da so nekatere vlasti poslale svoje brodovje z ukazoin, povrniti, se, kakor hitro bi bilo treba streljati ali mesto bombardovati! Brodile in dolgofiasile so se vejne ladije ob dalmatinskih brego* vih tedne in tedne; diplomat! so se pa ta cas dogo* varjali s poveljniki. Tut^ija pa je vso Evropo skuy za nos vodila, kakor da bi bili vsi evropski drgavniki samo odrasli otroci. Kdor se spominja, kakd jeAvstrijo sleparila pri zasedanji Bosne in Hercegovine, izpoznal je koj, da Turki ne po&iljajo svojih Cet v UWinj z namenom, potolaziti in pomiriti vstajne Albauce, ampak dra^iti in uavdu§evati jih na obupui boj za i^iv-Ijenje in smrt. Diplomati pa so se dull opehariti, ali pa so nekateri radostno prifiakovall, da bi Crnogorci zopet prelivali kri za pravice, katere so si bili saml s krvjo 2e priborili, in katere jim je zagotovila vsa E vr op a, ki se tako rada vtika v vse slovanske zadeve. K sreci je kone(5no enkiat visoka Porta takd zblaznela v nekem odgovoru na pra§anja na§ih diplomatov, da je tudi tern vskipela kri. Po nasvetu Glad-stonovem imelo je udriniti evropsko brodovje v egej-sko morje in dalje tnorda naravnost pred Carigrad, ali pa vzeli kako mesto ali nekaj otokov za poroko, dokler Turfiija ne izvrSi vseh toLek berolinske pogodbe. Ta je bila gorka, da je spekla celo otrpnelo in za izpolnovanje svojih dolznostij okamenelo TurCijo. Nagloma podpisal je turSki sultan ukaz, da se ima takoj m niiriiim potom izrofiiti UlCinj Crnogorcem. S tern korakom, vsled katcrega sklene Tur^ija posebno pogodbo s Crnogoro zarad varstva moha-medanske vcre, je komedija z evropskim brodovjem pred Uliinjein pri kraji. PraSanje nastane, kaj bodo ukrenile velesile, da primorajo Turcijo do iz-vr§be njenih dolznostij do drugih narodov in dezel. Da imati Rusija in Anglija skupne interese in enake namene, kar mogoCe naglo poru§iti ostanke evropske Turfiije, je vsemu svetu znano. Pripoznano pa je tudi, da bi najveCa sreCa bila za balkanske narode, da bi se osvojili in po svoje razvili brez vtikanja in me§anja evropske, samo sebi v prid delujoce diplomacije. Kmalu pa bomo videli, kakd hoCejo ve-levlasti postopatt proti zviti, pa ?.e zdaj popolnem potladeni TurCiji. ^^_^___ Ne preide leto skor, Da bi se ne Siril — mirodvor. 5. Da draginjo profi podi, Na§ Flafon se mofino trudi ; ICer ko strokovnjak skrbi, Da se vas ne preobljudi. 6. Sreee iskati, nektere moti, V daljnih krajih, kakor sliSim, spet Dolga je! — Flafon po krajgi poti Preseli eloveka — v bolj§i svetl 7. Ko skrbi ti duso tro, Br2 k Flafonu, pa si vte§en: Le izrofii mu telo, Vseh skrbi si v kratkem re§en. — 8. Redek pivec, da moralo vboga; 0, Flafonu dajte hudobina; Oa napravil je 20 marsikoga, Da ne more videti ve6 viuaj Katolilki praznik §v. Cirila in Mctoda, Znano je, da so letos tu pa tarn slovesno ob-hajali tisocletnico slovanske liturgije. Apostola slo-vauska, sv, Ciril in Me tod, priborila sta pred tisod leti po muogem sumnifienji, obrekovanji in osebnem opra-vifievanji v Rimu dovoljenje cerkvenih opravil za Slo-vane v slovanskem jeziku, Tisofi let je, odkar je pa-pc^ Jovan VIII pisal Svetopolku, knezu Moiavskemu: „Slovanski jezik, v k 11 to rem w Bogu pristojefia hvala poje, hvalimo 8 pravieo in ukazujemo, da se ravno v tern jeziku Last in dejanja naScga gospoda Jezusa Krista pripovodu-jejo. In nit; se ne pvotivi zdravi veri alii katoli§kemu nauku, ako se maSa poje v i-stem slovanskem jeziku, ali L0 se bore svetl evangelij ali lekcije stare in novo zavcze v dobrom pievodu, in se drugo dnovne molitve molijo". Sveta brata, Ciril in Metod, sta sveto pismo prelo^ila v slovanski jezik in takd dosegla najvifie cerkveno priznanje slovansfiini in dovoljenje za sveta opravila v istem jeziku, Velike zasluge imata ta dva svetnika ne samo za svojo apostolsko delovanje pri Slovanih, ampak tudi za slovansko narodnost. Samo Moravci pa so dozdaj njiju spomin Castili s cerkve-nim praznikom. Vsled proseuj Skofov pri Vutikan-skem koucilu dolofiil je pape^ Pij IX. 5. julija za ta praznik, in sedanji pape^ Leon XIII. razglasil je ta dan kot praznik sv. Cirila in Mctoda za ves katoliski svet. Izdal je namre& 30. sept. t. 1. posebno okro2* n i c 0 do vseh cerkvenih dostojanstvenikov. V njej kaze, kako se je spreobrnilo polozenje slovanskih narodov, popisuje apostolsko delovanje.in vspehe Cirila in Metoda v Bosni, Herccgovini, Bolgariji, Srbiji, Ga-liciji in Rusiji. Okroznica pojasuuje, kak6 so bili pa-pezi dobri svetovalci slovanskim vladarjem in oblast-nikom, in tudi po smrti Cirila in Metoda, pravi dalje, ocetovska skrb rimskih pape^cv za slovanske narode ni nitt utihnila, niti je prestala, ampak svetila se je pri njih zmerom s cuvanjem svetosti vere in branjenjem javne blagosti. „Zato izpoznavamo, da se imamo Bogu zahvaliti, ker se Nam daje ugodna prilika Slovanom biti uslu2en in v njih ojbfio korist delafci". Potem se obrafia do nadSkofov in pravi: „Na-posled ho5emo, da se bo na Vase pobujenje in opo-minjanje splo§no molilo in prosilo Cirila in Metoda, da bosta s6 svojo milostjo pri Bogu krScansko reC na vstoku varovala, katelikom izprosiia vstrajnosti, disidentom pa volje, pridobiti si zopet slo2nostis pravo cerkvijo." Namen okro2.iice je po vsem jasen. Razposlana je 0 najprimerniSem casu, ob tisoCletnici slovanskih obredov. V nobenem veku bi ne bili Slovani sprejeli s cerkvenega prestola spomina na slovanske apostole z vecun razumom, zadostenjem in veseljem, kot v sto- 9. VpraSan, al je mrtev Leh,' Nas Flafon si roke mane; „Kdor je mojih bil pesteh, Da nikdar se vefi ne — gane." 10. Ondan vrat mi je otekel; Brz* Flafon nas prileti, „Hvala, dohtar vama, sem rekel — H krtom se mi ne mudi. 11. Oporoke bolni se bojf, Nestrpljivi vnuk se grozno joka — Zdaj v pomoS Flafon na§ prileti: Prvi je jok, in koj je — oporokaf 12. Tak miritelj §e ni bil, Ko Flafon, dobrotnik pravi; §e tako naj kdo je nespravjjiv, Na§ Flafon ga— spravii letji obcega narodnostnega probujenja. V nobeui dobi ni potreboval Slovan veLih dokazov za svojo zgodb- , vinsko veljavnost nego v sedanjih narodnih bojih, in > ni ga dogodka in spomina, ki bi jasnise in veljavnise i utrjeval vrednost in sposobnost slovauSCine za pajviSo | omiko, nego to dokazuje pape$ Jovan VIII. vgori na- j vedenih besedah. Narodni slovanski sovrazniki mo-rajo nasproti tej zgodovinski pridi obniolcati in pri- | poznati v sposobnosti slovanskega jezika neposrednje cvrstost in gibfinost slovanskega duha. | Spomin in castenje slovanskih apcseolov drazi v | sebi pocetek kr&anstva pri muogih Slovanih, pri vseh pa zacetek slovanske knjizevnosti. Na obe straw so j Slovane razcepili .zgodovinski dogodki, in jih je od-daljil railicai zgodovinski razvoj. Sedanji vek in naj-novejSe politicne spremenibe pa zopet in iivo opo-minjaJG na verake in knjizevne pocetke slovanske. Praznik syetih bratov, Cirila in Metoda, bo po takera v Slovanih vzbujeval isto hrepenenje, katero vzbujajo 1 denasnji dan mogocni povodi narodnostne .politike. Zato je papezeva okroinica zgodovinskega pomeua, in kakor so Slovani dozdaj razviti, morajo sedanjemu glavarju katokske cerkve hvaleini biti za podelitev nove vezi v razsirjeuem prazniku svetih nasih bratov. | Isti glavar je dovolil kristijanom v Aziji ia A- j friki obrede v jezikih doticuih aarodov; z visega sta-lisca v resnici ni vredno, da bi delali jeziki zapreko veri ali pa vera zapreke jezikom. Slovani pa 2ive se zdaj v razkolnistvu, katero jib vsled tega ,vsaj alfa-betuo razlocuje tudi v knjizevnosti. Bimskastolica z verskega staliSca nedvomno izraia hrepenenje po zdruzenji vseh Slovanov v katoIiSki cerkvi; prijatelji Slovanov pa morajo isto hrepenenje razodevati na do-1 Meek vspesnisega zgodovinskega razvoj a I slovanskih narodov, da se pravoslavna cerkev pridruii ] katoliski cerkvi. | Filozofsko izobraZeni in politico izvedeni Leoji I XIII. presekal je v svojih spomeuicah verige nepo-trebnih raej, in pokazalj je Siovanom pot, po kateri naj hodijo. Zaanost in politika naganjajo na praktiine I premene in preustrojbe; papeieva okroinica pa naj se 1 presojaskaterega stalisCakoli, zasedanjost s 1 o-vansko ji mi pripisujemo veliko politicno | modrost. V tern zmislu bodim© je vescli, podpi-rajmo ujen uameo in s ponosom in veseljem prica- | kujtflo prvi obfii, zares katoliski praznik sv. Cirila I in Metoda, prvih in pravih slovanskih apostolov! J Dopisi. V GdriCi, 13. oktobra. (Nasi „Veterani" in I-talijani.) Praznik naSih „Veteranova 3. oktobra 1.1. | je dal povod nasim lahon&cem, da so zopet pokazali | svoje „irredenstvou, ker so jim na§i BVeteraDitt velik . tm t peti. Da ni bil ta veteranski za vse GoriSko veseli praznik naSim iabouom po volji, vidi seiztega, da so svoje nesramno pocelje izkazali in svoj zpI5 iz- j lili s tern, dasonekatere hise proti postaji, ki so bile j okincane istega dne z zastavami, omazali s crnilom. Tadi spetarde" so v nekatere kraje nastavili, ki pa niso napravile veliko Sundra, ker so bile napravljene i morda iz laske polente. Nekateri italijanisimi pa so j .Be.raji istega dne odtegnili na dezelo, in tarn z „ra- [ ketami" burke uganjali, da bi v mestu ne bill slisali, I Snma, topov, godbe in zivio-klicov, in da bi od jeze I ne bili pregrizli jezikov z zobmi. NaSi lahonctfi naj [ si dobro zapomnijo, da, ako bodo hoteli demonstrovati } nasim ffVeteranomtt pri vsaki priliki, naj se le pripo- | roCe pri kaki fentezemski „banki", da jim bode pri- ' skrbela npetard"; kajti na§i vVeteraniv bodo gotovo ! vsako priliko, ko bode Slo nza dom in cesarja* slovesno obbajali. j Naj se naSi Iahon&Ci tudi z naSinii BVeteranis j dosti ne norcujejo, da jim ne odkazejo drugega pro-Btora, morda blizu meje v Gradi§ciT kjer i& nekateri j njih bratje podivajo in odresenja cakajo. Tudi nasemn ! mestnemu staresinstvu naSi „Veteranitf mt kaj dobro ne ogajajo, in jib gleda nekako, kakor psi ma&ke; seve, ker geslo nasih ,VeteranovB je sVse za dom j in cesarja", in ne za „irredentoVZato se ni tndi mnnicipij na praznik BVeteranov" nifi kaj prijatelja izkazal, kakor so se drugi goriski uradi, ki so razo- I beseli svoje zastave. Ko bi kaka tr^aSka nginnasticaK j ali kaki patrijoti iz Vidma priromali, naS municipij bi se izkazal gotovo bolj gostoljubljenega in prijaz-nega. 06itno sovraStvo nagega municipija do naSih I BTeterauov" je ta, da ni dovolil na proSnjo predsed- j niStva ^eteranov", da bi se bil umri ^Veteran* po me3tn sprejeraal na mirodvbr; zarad tega pa se je predsednik ^Yeteranov" g. vitez i^tinelli kot ud mestnega staresinstva odpovedal, in kakor se govori, se §e nekateri drugi stareSine odpovedd. Brav tako.' Ko pa bodo nove volitve v mestno staresinstvo, naj pa tudi nasi ^Veterani" no dr*e kri2em rok. Saj so j med nVeterani* tudi najodlifiniSe oseb'e, katere imajo velik vpliv pri nasih meScaoih; in tako naj energicno ! na noge stopijo in pokaiejo tudi se svojim vplivom, W na§a tla niso Se za tisto sapo, kateia piha odse- ' danjega stare§instva in onih gori§kih listicev, ki v vrstah in med vrs" mi ka^ejo V .ItfedeitO*. ^iveli naai veterani! ___________ Srebrnjak. U fiwrice, 9. okt. (Izv. dop.) V Kostanjevici na Krasu in iz drngih bliznjib krajev na. oni posli oddanih pisem ne dobivamo tukuj v Gorici preje nego Se le drugi dan. Kostanjevska poSta je od Gorice inenda kake 2Vouri hod;i oddaljena, in pismo po poSti rabi iz Kostanjevice v Gorico v najneugodniaem slutaji | 50 ur, v najugodnisem pa colih 27 ur. Ali ni to na-paka v nebo vpijota? Pojasnilo: Oddaj pismo v Kostanjevici, n. pr. v ponedeljek ob 9. uri zju-traj, ono ostane na tej posti do 8. ure drugega dne, ob 9. uri vtorek pride v Mir en, tu ostane spet do 5.45 ure zjutraj nnslcdnjega dne; pismo toraj, ort-dano v Kostanjevici zjutrij ob 9. uri v ponedeljek, j pride goriStemu napisancu Se le v sredo ob 11. uri j v roke. Pismo je pottvalo in hodilo celih 50 ur iz Kostanjevice v Gorico. To je najueugodniSi primerljaj. Oddaj pa pismo v torek o 7. uri zjutraj v Kostanjevici, ob 8. otide, pride v Mtren ob 9; tukaj mora pismo ostati ves dan in vso noft do 5.45 ure zjutraj, in Se le ob 11. v sredo pride v Gorico. PoeivahH in hodilo je pismo v najugodnisem sliiCaji 27 oziroma celo 38 ur. Denimo pa, v Sezano ne dojde pismo iz Kostanjevice nikdar pred 3. dnevom. To je grozno, porece kdo. Res je. Ali nobeu postni urad, ni ko-stanjski, ni mirenski, ni goriski ni tega kriv. Vsi zve-sto oddajajo po§iljatve ob svojem pravem casu; kako pa to? Postni kurs ima vso to krivrto. Postni sel otide o predpisanej 8. uri zjutraj iz Kostanjevice; a ne najde veL mirenskega poitnega sla, ker ta je tudi uze o predpisanej uri, to je: ob 5.45 istega dne odri-nil v Gorici. Za celih 3.55 in prepozno je dosel. In v tern tici vsa napaka, ki je v tern kratkem Casu, od kar je nova poSta v Kostanjevici, veliko neprilidnosti prouzrocila, ki je sicer prakticna za kos dolenjega Krasa. Vsak vidi, da ta napaka ne sme vefi biti. Ali bi se jej pa ne moglo priti v okom? More se, in sicer tako: Naj se blagovoli ustanoviti direktno selstvo iz Kostanjevice v Gorico, pri demur bi si v. pogtui erar prihrauit celo kacih 100 gld. Pri sedanjih raz-merah staneta kostanjski in mirenski sel menda 400 gld. na leto; direktni postni sel iz Kostanjevice bi prav za gotovo opravljal svoje delo za 300 gld. Miraogredoc bi prejemal v Mirni oddana pisraa, in na-pake bilo bi po tern takem kouec, in Se postni erar bil bi si tako na boijem za 100 gld., kar je vendar premisleka vredno. Da bi postni sel iz Kostanjevice odbajal, denimo ob 4. zjutraj, da pride o pravem casu v Miren, to ne gre, vzlasti po zimi ne, po temi, v I mrazu, v burji in po snegu. Oe bi se kdo nasel za tak posel, kar je pa zelo dvomljivo, moral bi biti bolje placan, in v. po§tni erar moral bl se dokladati, kar pa gotovo v nobenem obziru ni, da bi se poskusilo, ker bi bilo to nepotrebna potrata. Vse kaze, da bi moralo mirensko selstvo jenjati, ter se direktoo iz Kostanjevice ustanoviti. Napake pa mora biti enkrat konec. Drznemo se toraj, ter opozarjamo velesi c. k. po§tno vodstvo, da blagovoli to stvar prej ko piej poravnati. Eden, ki je bil uze 2 krat skojen. Iz Devina, 6. okt. (Izv. dop.) Ali je prav ali ne, obcinska zeinlji^a razkosovati, tega ne bodem jaz sodil. To vein, da so vsi volk na to. Morda je naj-vec k temu pripomoglo. ker vsak, posebno mali po-sestnik, 2eli imeti vt*6 ograjenega sveta v svojej od-lofini lasti. Ve5 sveta, pa vecji gospodar, tudi ce raste samo trnje na njem. Tako razdeljevanje ima kaj zmisla v krajih, kjer je tolsta Bgmajna*T ne pa drugod. Tako razdeljevanje pa na Krasu ni kaj mala re6. Kraski nperitiB so si mnogo ubijati glavo na golicavah in na pekoCem solnci. Storili so, kar so mogli, n. pr. o primerjevanji kakovosti posameznth parcel. Denimo, ta svet je zdaten in obrasten; toraj manjsa parcela; oni je gol, toraj vecja itd. To bi bilo uze §e dobro; ali huj§a je §e. Veliko je razdelitev obCinskih zemljlsfi, ki nimajo potrjenja najviSjega, ki so tedaj nepostavne. Zgodilo se je uze, da so hi-panstva 2 ali §e veL let po razdelitvi prosila potrjenja, in je tudi po de2elnozborovej sicer humanitar-nej besedi: Bbell* e fafcta" dosegli. To je vse prav iz ravno omenjenega humanitarnega obzira. Kako pa vendar to? Ko kdo drug opusti kaj postavnegaiz ne-vednosti, btt se mu zatrobi: „To, da nisi znal po-stave", nikakor te ne izgovarja: toraj trpi Is Zupan. obdinski zastop pa sme ne znati postave. In vendar bi moral zupan biti pryi, ki pozna postave, v delo-krog mu segajoce. Kje je ravnotezje? Jaz ga ne vi-dim. Vsak znpau moral bi namrefc znati, da nobena taka razdelitev nima veljave brez najvpjega dovoljenja. Ce je on in obfi. zastop to zamudil, naj se razdelitev ovrze. Odgovoren proti obCini pa naj bode, kdor je kriv. Saj je povsod to tako, zakaj bi moralo biti v tern drugaCe? Le vec. S tako prizanesljivostjo se daje aekterim %au3tvom le potuba, da so po torn so manj pozorna. Po tern bi bilo tudi manj tozb o tern, da natnrec nektera znpanBtva v Mizroceffem- delokrogu" tako malo delujejo. Kaj takega se pa sli§i lahko vsak dan. Vendar ostanimo pri razdelitvah obd. zemlji§5. Ta red na Krasu ni prav nie na Cistern, kakor se sploh misli. Bilo bi treba te stvari nekoliko bolj na-tanCno pregledati. Tako mi je nekdo med drugim po-vcdal, da pri Nabreiini je lep kos obcinskega zera lji§fia, imenovanega: na „Iverah% ki je bil tajno raz-deljen, in kjer so zelo bogati kamnolomi, Jugov in Bossirjev kamnolom. Ce je to res, kar se mi je po-vedalo, potujocemu po onih krajih, bilo bi kazui vredno, ker se je uze pred kacimi 6 leti e mko dovoljenje pozneje pridobilo pri drugi razdelitvi v ravno isti ob-Cini. Veleslavm del. odbor pa naj blagovoli, to stvar preiskati in postopati zoper njo. IZ KOStanjeviCe, 18. sept. (Izv. dop.) U^e pred toliko in toliko leti je priprost prerok novega zakona prerokoval, da bodo enkrat cestui odbori kme-tove pijavke. Ta naprava mora biti zelo imenitna in koristna, in vendar jih je toliko, ki ne vedo\ zakaj so cestne odbore tjafcvariii. Ti odbori bi raorali skr-beti vsak v svojem okraju za dobre, gladke ceste. Vsak ve, da je dobra cesta toliko zlata vredna. Zato je ljudstvo, ki ima lepe ravne ceste, naj hogatise in kultuvano. Dobre ceste so nam potrebne, kakor vsakdanjt kruh. A poslusajte in cu-.lite se, kako strankarsko, kako zanikarno spolnuje na§ komenski cestni odbor svojo tako lehko nalogo! Vsak skrbi naj prej za-se. Pojdite na komenski zvonik in poglejte okoli in okoli — povsod lepe, be-le skladovne ceste. Pojdite potem v Stanjel in sto-pite iz zvonika sv. Daniela na Kobdiljski, in zopet se preprieafce, kako delayen in skrbijiv je va§ cestni odbor. NaSi gg. cestni odborniki dobro ved6, da dobre ceste koristijo kmetu in gospodu. Kaj bi ne? „Kar kosta, tudi velja." Le sestejte tistc inajhne. odstotke naSih ubogih davkoplaCevalcev, boste videli, kako le-po in pripravno Bsumco" dobite. Ker so pa ceste tako dragtyuoii gg. cestui odborniki dobro pomislijo, pred no za^nejo to ali uno cesto zidati, in dolgo ugibajo, kdd.bi bila cVta najrav-ni§a in najkrajsa. Tako ii. pr. so naredili skladovno cesto iz Komna, skozi adrbino, na ^elezna vrata v Dornberg. Kaj se vam zdi?— Ko so ono Crto meri-Ii, so prave kozle streljali t Kako zalujejo oni tiso5i, ki leze tam pokopani! Kedo pa hodi ali se vo/.i po oni cesti ? Najbr^e so si jo gg. cestni odborniki naredili, da vozijo oiidod v mlin ali pa vosek»iz Gorice. Ce se je u2e kedo peljal po oni cesti, se je gotovo v pnro in v zadnje. Koliko njih se vrne sredi^'poti, in gredo po start cesti, tudi Ce zamude toliko ciasa veC. Lahko vas na oni cesti pri beleni solncu desetkrat prej ubijejo in okradejo, ko Vam more kedo priti na pomoL. In kako hocete veC pomagati ? Cesta je na-rejena — KraSevci pa se gg. cestnira odbomikora v obraz smejajo, skrivSe pa po po§tetih odstotkih jp-dejo 1 — NuT nur na gorenjem Krasu je §e vendar nekaj, gg. cestni odborniki skrbe vsaj za svoja sredi§6a, dasi hodijo na Zelezna vrata kozle streljat. Kako pa na dolenjem Krasu?— Na ceiem dolenjera Krasu ni na-pravil na§ cestni odbor ni ene skladovne ceste 1 NaSi gg. cestni odborniki so pa vendar nameravali, kakor sem slisal, dolenje KraSevce s prelepo in ravno cesto vznenaditi. Hoteli so namrec ravno po vrbu lipenskih in temniSkib hribov ceste zidati. Ni-Ii to dobra in vi-soka — a smesna misel? Clovek bi se tako lepo zi-bal tam po kra§kih golfavah, zdaj gor zdaj dol, videl bi pol sveta, potem pa se povalil v renSko blato. — Ne vem, kaj je b;Io takrat na§im gg. cesto. odborni-kom v glavo palo! Zastonj in sami od sebe pa bi si ne bili oni gospodje kaj tako idealnega umislili, a trmoglavi so in samosvoji. Naseclsl. 2upanstvoje namrec Stirikrat zaporedoma prosilo, naj narede dolenjim Kra§evcem cesto,. ki bi bila gotovo desetkrat koristniSa, nego ona crez Zelezna vrata in po lipenskih in temniSkih hri-bih. To je Crta iz Gorjanskega na Ivanigrad, skozi VojSCico in Kostanjevico v Mirno. Vse pro§nje naSega cisl. zupanstva so dozdaj prazne in brez vspeha 1 Ono drto so uze kedaj izmerili in pregledali, in najviSa oblast jo je uie zdavpa odobrilu in potrdila, mi pa se moramo se zmerom po takib skalah ubivati. Naj se peljejo nasi cestni odborniki samo enkrat iz Gorjanskega skozi naso vas in Opacjeselo v Mirno, ali sploh, koder hoeejo, po nasih „cestabtf, in naj vidijo in se prepri^ajo, da niso take poti za zwal, Se manj za cloveka — za davkoplaCevalca. Oe ptacam, hodem imeti, pravijo, za denar vse udobim. Mi daje-m^ cudnega denara za ceste — in nimamo ni ene. Ni to krivica? — Kaj hocemu, predated siuo od skle-de,in imamo Se tako kratke Slice 1 Gg. cestni odborniki pa si mislijo: Gciri osei, dokler moreSl Naj le Se enkrat oni gospodje imenovano crto* ptegledajo, ni tako napafina — ko bi bila, bi. je ne bila najviSa oblast odobrila — in naj ji odmenijo nekoliko tisotev. To zimo jo lahko prebijejo in zbijejo, in zdaj leto preletimo lahko v 2 urah iz Gorice y Gorjansko po beli gladai cesti Saj ne t) dpsti tro§-kov! Tla so trda,, kamenje in glerja pri rokah, pot je uze na pol narejena, ni treba kot §iriti in ravnati. Pomislite, kako boste, ce se k teniu pripravite, ko istili ubogim ijudem! Lansko leto je bilo slabo, letoSnje malo boljSe, koliko druiiu je brez dela in jelal Yi, gg. cestni odborttjkf, jih p|egn#! to zimo dosti reSiti in ohraniti. S tern jim i ne b<> samo za zdaj pomagano — zdavua uze Vas ne bo vec\ ko Vas bodo blagrovali in se vas spomiojali s h.valeznostjo — zdaj Vas samo piekliojujo in zamSujejo. Kedo bi Vas ne? — S krvavimi zulji prismzjjo par krajcar-jev gredi lacni in raztrgani tje v Koinen, daodSte-jejo odstotke za ceste — in Vi jih iinate se za uor-ca I Kaj ste vse tisofce v Zelezna vrata zabili ? AH morda ne placajo nasi novci, kolikor VasX? — Koli-ko biuo vsako leto po naSih „cestabB ua Skodi! Bla-gp\ orodje, zdravje — vse trpi po teh „klagotornak." Sarao pol ure naj se Slovek pelje po takih peklenskih Skavnah," je uze na pol mrtev! In glfjte, Jjudje bo-zji, take „ceste* placujemo eukrat na davkih in de-setkrat se Skodo, ki jo nam nared6! Gg. cestni odborniki, imejte za pet ran bozjih, kaj vesti in srca I Ne delajte samo za-se! Skrbite tudi za nas, ki placujemo ravuo toliko, kakor Vi! — Ne misiite pa, da napeljujem vedo na svoj mlio. Ona cesta ne bo koristila, fie jo naredite, samo Koitanje-vici — ne bojte se, da postane tako hitro „la kapo di Karlo inferijore"—- koristila bo tudi Yam, koristila bo celemu Krasu, kedar Vara ona drca tam na Zeleznih vratih zasuje cesto, ali ko bo v Dornbergu povodenj, popeljete pa po naSi cesti v mlin 1 Spomnite se niojih besedi in Jotite se dela 1 rjem vse no5i odprte imeti krcme, da se potikajo mla-denci in biezkrbniVgospodsrji. Se neko drugo diu2bo imam? v nasi obCini in tudi iz drugih obcln, ki pa hodijO pa grudo kopat. Ti so pa se nespametuisi inhodijo kopat v Bohinsko pianino, z imenom Bogatina. Politidni pregled. ZJJO, v Sle-kakor Izpod RombOna 4. okt. 1880 (Izy. dop.) Prijet-ni casi poletja so minuli. Zima hoce letos tako zgo-daj ko laui nas obiskati. Volitve so konLale. Sveti Mihcl je uze priSel in naSe Schtttze, — zadnja sila vstavoverske hegemonije na Priiuorskem — peljal k peel, da se pocyejo in grejejo do dneva svete-ga Marka, po katerem se bodo zopet v solncuih in prijaznih dnevih potegovnli za obenoznanostvar. — Z ijimi pocije politika. Zatorej obrnimo se rajsJ na-prakticne reci, dasiravno govorim le gluhi stem. Du-sa krajev in trgovine so ceste. Koliko vpliya ima o-krajni cestni odbor, tega nemorem reel Toliko pa je obeno znano, da kjer koli je mogoce, le nasprotuje in ad stroSkov M sliSati no6e. 2atorej pustimo ga, in pogovorimo, kar vidiino z lastnimi ocmi, o stanji poglavitnilih, ne cesarskih cestab, o stezah. Prvic je steza, ki pelje od Loga gor do Strinca— pot v „Ko-ritab" imenotana. — Ta obfino pohojena in najkraj-§a pot je na nekaterih krajih jako nevarna, da po-trebujeS kozjih nog, da se ti ne spodleti v brezno. Zadnji cas je ze, ako se za to kaj zgodi. Morda ca-kamo na kak§no nesreco? — Ceste do Koritnice bli-zu Bovca ne omenim. Morda bode ta muceniska pot enkrat vrejenal Peljimo se raji iz Bovca Cez-Soco. Gez polje gre uze dobro. Kaprej pa v klancu, dragi prijatelj, ti je nevoSfiim I Mora§ dobro in vedno gledati, da se ti konj ne zadene na kakSno skajo, I sredi ceste. Kako nevamo pa. to mora bi.ti po noci 1 Potem ko si se dobro potresd in prestraSil, prideS do raosta. Na vozu si ne upaS Crez, ker vedno se je bati, da se 2ival ne splasl Driala ni ve6. Most je uze se starimi deskami jako zakrpau, da je veduo gledati, kam stopiS. Nekaj boljsa, pa tudi ue veliko, je cesta do cerkve. Kako je naprej, nocem govoriti. Pa dragi Bovcani in Cez-Socani I pomirite in zjed-nite se enkrat, da to slabo cesto, in u2e trohljivi most vendar popravite. •, Kaj pa je s6 stezo, ki pelje od Zage naprej ob levi strani UCeje na Be^ijo ? Na to ne misli nikdor, akoravno se po tej veliko obfiuje. Ljubi na§i bralje, tudi od te strani ste zapugeeni 1 Tudi druge re5i bi imel §e popisovati, pa pustimo. Nekaj o gozdih, pa-gab in kozab. Pa naj bo. Prihodnjost bo uze nam Kazala, kako «e vse to koocati. Samo ena tolazba 1 Pod Rombonom soBekateri u^e prepdeani o obfii ve-liki Skodi koz. Pa ti, zalibog, se nocejo ah ne mo* rejo vtikati v obfine ziwleve. Zatoraj z Bogom za sedaj I Z Wrskena pri Kobaridu (8SaciK in 2u^n-stvo). Cujte, zaCetkomtekoCegameseca osnOvaHso nasi rodoljubi neko druStvo na »§actt, KaCelnik te druz-be je And. Crsie, cestni cuvaj. Ta druzba prosila je cestni odbor, da naj ji dovoli kopati na desnem bre-gu potoka, KokoSjaka, ravno pri cesti in tudi neko-liko ceste. 11. t. m. zbere se dvajset moi z nadzor-nikom 1. K. in grejo kopat; eni neseja lopte, dru-gi sapone in vsakovrstao otoije, kakor da bi sli na kako vstajo. Cujte t ti sanjafii pravijo, da je pod skalo W tisuc.*) Ti ljudje bi radi v enem dneVu obo-gateli, da bi potem bolj po kremab pijancevali. Da pridem stvari blize, povem, dana§ g. 2upan slabo pazi ha svbje obclnarje, posebno na kremarje in mlad^nfie, ker je dovxrtjeno od g. 2uoapa krCma- Cesar odpotuje za gotovo 20. t, m. kjer ga hofiojo slavnostno sprejeti, smo ze naznanili. CesarjevB Eudolf se zdaj mud! v Bruselu, Ta teden, kakor 2e nekaj dasa, rogovilijo sosebno ustavoverci, ki hofiejo po vsej sih imeti sjiocl vseli sUodov. „Videnski Slovan" pa tudi napoveduje tabor ua Dunaji isti dan, katerega se hofiejo zbrati ustavaki v glavnem mestu ce-sarstva. Merjca m mewcpj / Se dobro bo, afep tudi Slovaui poka^ejo, da ni ves Dunaj nem§k. Ogri zahtevajo zdaj ne samo Sole in uradu y magjarskem jeziku, ampak tudi privatno ob-^evanje, celo v kupfiiji. Dosledni so ti Arpadci za svojo strani DrSavni zbor se snide U 16, nov., ako delegacije konc^ajo do takrafc svoje delo. Ce pa ne, odpre se §e le 23. nov. Hrvaske notranje vlade na^elnik 2ivko-vic je dobil od cesarja baronstvo s pridevkom ^ruSkogorski. Dosedanje njegov odelovanje bilo je za vsako vlado enako marljivo* Z& take mole nam je tedaj potreba dobrib vrhovnih vlad. Poljaki so enako Ogrom tudi proti nem* I §kemu gledi§6u v Lvovu. Ve$a tropa Izraela na ! PoJjskem zadene Sevedi krik zarad tega. Odkar je cesar obiskal Galioko, utrjujejo Poljaki svoje staliSce, ugodno te^njam drugih avstrijskih Slo* vanov. wCiyilta Cattolica" rimski katoliSki razsjr-jeni list pohvalno razpravlja narodne bojo ay* strijskih Slovanov in 2eli, da bi Taaffe ne dal iz rok vlade ncmskim Jibeialuem. Tudi veliki fraucoski listi obsojdjcyo te^nje in sovrastvo nem-§kih ustavakov in zagovarjajo zahteve in pravice avstrijskih Slovanov in sedanje naSe minister-stvo. Kolikor bolj se Prusjaki togote nad Taaf-fejem, toliko prijaznise se oglasajo Francozi za nas. Kdo ne vidi v tern naravnih razmcr! Lor is Melikov po razmerah podeljoje vefio svobodo v notranji upravi. Casnikom zago-tavlja prosteje dihanje in posameznim okrajem ve6 avtonomije. V lada hoce poizvedavati ljudske 2elje in ustrezati ljudstvu bolj in bolj. Bolgarskega kneza Aleksandra so Srbi fiestili in slavili v Belemgradu prav po §egi ve-Ukih mest in kraljevskih dvorov. Srbi se vesele, da jih je obiskal imenovani knez, in menijo, da se takd blizajo zvezi z Bolgari. Vladajoee stranke glasilo „Tstoktt pi§e med drugim o tern obisku tak6-le: Zveza balkanskih naro-dov in drzav na zgodovinski in naro-dopisni osnovi, na pravu in vzajemno-sti, to je prvi postulat za zago to vl j enje obstanka in bodocnosti ter realnega na-predka v bodocnosti. Vnanji novi minister francos ki zagotay-Ija p r i j a t e 1 j s k e razmcre med Francijo in ItaJjo v istem zmislu, kakor so novinarji pri-rokoyali pri nastopu onega ministra.. To je zopet dpkaz, kako nestanovitno je upanje in strah, ka-dar koli so taki aflFekti odvisni od poedinih oseb. GrSki kralj je poto.val dolgo casa v ten negotovih in vznemirjevalnih tednih po zapadni Evropi. Zdaj se §e le vrafia preko Eima domu, kjer ga gotovo ne sprejmejo z veseljem zarad sedanjega potovanja. predmestju v. I. g. Martin Zucchiatti, dozdaj vikar v Gradnem. Prestavljeni so lL. sledecl gospodje: Joicf Golbb gre iz ^taujeld zU vikarja v Tem-nico — Subdiakon Janez Ktobovs za u^itelja v Sta-njel ¦ — Jo^ef Toncig iz ito'mna za vikarja v Opatje-selo — Janez Slokar gre iz Cez-Soce za zikarja na BanjsicM ; Janes Jarec iz Bovca z^,yiteuja v, Trento —"Andrej Lebah iz Soie, za Vikafja v Gr^ar — Ja-, nez Eeitrjii.iz Srpt'ni.ce.za koplana y'Yofce ~ NoVo-maSnik JoM KadonaVo zji kapl^np'v Bpvec — Andrej ZuidardiC iz BanjSid za Vikarja.V Grddno — Andrej Kravanja iz Kanaia za provizorja v So$o — France RoziL II., kaplan v Kanalu, postane prvi kapl. tainkaj . — NovomaSnik Lodovik Kumar gre za II. kaplana' v Kanal— Juri Kokelj, vikar v Stizi^u, postane, vikar v Logih — Jakob Fan iz Podbrd gre za vikarja v dtrzi&cc — na njegovo mesto pride novomasuik c. g, Simon Kos — Karol Kumar iz Vole postal je vikar v Borjaui — novomasmk t. g. Janez Kodric gre 2a kaplana v Prva^ino — Janez Crv dozdaj v pokoju, gre za vikarja k. S. Toma2u — Antqn PaUor iz 0-patjesel za II. kaplana v Komnu — Janez Mautvcssi iz Ogleja za laniega oskrbnika v Perteole — Za kftr plana v Oglejo dozdauji kaplan v Gradu Janes Seravalle; na njegovo nicsto pride novomafinik c. g. Dominik Veiisfiig — Jakob Kaneva iz Fiumiiela gre za duh. pomocnika v Turriacco — Janez Traversa iz Turiacco za kaplana v Medeo — Janez Bertin iz Huge za tretjega kaplana v Flamicello — na njegovo mesto gre novomasnik g. Andrej ZnidarcMc" — France Orv, dozdaj I. kaplan v Gerknem, pride za vikarja ? Obloke-----Jozef pritnfiar, II. kaplan v Cerknera, pri* de na njegovo mesto; novomasmk g. France PavletiC postane drugi kaplan v Cevkuem. prevefi, *) 8& jih mora W, ker 80 bi jih bilo tudi za .Sac-/ ¦¦¦•¦ f- »t»Tec JoiOi Domafie stvari. Premembe pri u6Jlteljstvu. 0. Bratina iz Krede za prov. u^it^lja v Srpenico. G. Matija Leban, bivSi ucitelj v Skrbhif, W pipv, ua, na trirazreiiubjo v Tolmin. Gospe. uuk iz Srpenlce na dvora//:cdni* co v Ct'ikno- G. Likar, uCitoJj v Qerknem dobi pyl leta odpust zarad bolehnobti. Slovenska g"orifika aitalnica bede imela dne 23. oktobra 1880 ob 6. uri zvecei' obCni zbor z nasledujim dnevnim rodoiu. 1. Nagovor predseduikov — 2. sporotiilo tajni* kovo — 3. sporocilo denarnifiarjevo — 4. sporocllo knji2niLarjevo — 5. volitev trch prcglcdovalcbv ta-fiuna — 6. Razni nasveti p. u, druz>veuil*ov — 7. volitev uovega odbpra. Veteransko naSe druStvo je ocltnim in prikrilim irrcdentoveem zares trn v peti. Njih mrinjo proti drustvu dokazuje tudi denasnji dopis iz Gorice. Da so snovatelji di u§tva zadeli ptavo 0 praveni casu, pp-trjuje tudi nek zvest Avstrijau, kinekemu Slovebcupo Novicah* nasvetuje med drugim to -le za Slovence t "Naj bi se flveteranske druzbe* po Kranjskeiu, Gort-Ikem, Primorskem itd.kaT mo^oce mno^ile in tako pomiiozevale, da k njim ne prislopajo saino doslu^eh voiaki," temu6 tudi vojaki na odpUstu. Vsi ti doslu-2t"ni in nedoslu2eni veterani naj bi se v patriotiCnem duhu tako vadili, da bi ob casu kakp§qe vojske ali nevarnosti lahko hti doma^o strazo ali brambo o-pravljati mogli. Tako bi veteranska druStva ne bila samo za parade o posebnih syecanostih, temye(5 tudi domovini naSi na korist ob casu kake sile." Ploha. V torek zvefier vlila se je z vetrpm in to5o velika ploha nad Goiico in oblizje. Nagloraa je zaiila uiice, kleti in Stacuue z nizkim pragom. Na Blancah blizu mesta je ob enem strela zazgwa veliko kopo slame. Zdaj imamo zopet lepe vreme. 11 letni de6ek se je tukaj tak6 hudo opekel vsled zagorelega olja, ko je na veCer v kuliinji poeilo steklo na obeSeni petrolejevi svetilnici, da je umr). 2 ; dni potem. Prof. Val. Mandelc, slovenski pisatelj, umri 6. maja 1872, dobi po dram, druitvii spbminek, za kateri so ze nabrani novci. Iz Oerknega nam porocajo: Pro§Io nedeljo t. j 10. oktobra obiskal nas je mnogozasMeni W za blagor hudstva tako vu§ti gosp. prof. PoySe. Govonl jo o sadjei;eji in > tako'gladko, tako jasnp, umevno in prepricalno, da smo ga kar z odprtinu usti po-slusali. Ker je uijeni gpsp. prof, vide), da |e naSe Jjndstvo za tajte re6i zelo zanima, pridjal je avojpnm govoru tudi nekaj opazk o poljedelstvu sposebnimo-zirom na zivinorejo. — Trud gosp. profesorjev gotovo ne bode zastonj; saj sein marsikaterega^gbspodai-ja slisal reel: „Saj bo res tako bolje, kakor gospod pravi, iazboni poskusii.u Nekaten ukaJeljm pa;soce-16 vpraSali: nAH bo v nedeljo zopet" ? Obdina Ipava je Je toliko narodna., sy za ^f^^^^ZTS^uS^ ija v Gorici jo bil iuvcstovaa, c. g;> Janez Wolf ] da 1^ vi sw $im&HSh ««*¦ ** dozdaoji znpnik v Igoacija v Gorici jo *ju imww.»u v. d;..--~- ¦ ¦-.-- i „. -..... Mirpem in n^praciji S,.J^pkft.y45iUe.-^ Kranjski Khunov polk je cesar zopet pohvalil, ko so kraiijski fautje ob prihodu saksonskega kralja ia Dunaj imeli strazo m kolodvoru. Stopil je kpol-kovniku in ma rekel: Castitam Yam, g. polkovnik, Vi ste nacelnik ne samo vrlerau, ampak tudi lepemu polku. Novo Solsko leto podkovske in zivino-zdravskeSolev Ljut'jani, pod vodstvom dr. Jan. Bleiweisa zacne 15. due novembra. Iz naSih krajev imamo Srle makriwito?, kr bise bili izarili-ˇ tej slavni, izvrstni in za naSe potrebe prekoiisuu Soli. Da bi ae paC tndi od nas oglaSali za-njo v vecem Itefflil It Mavhiuja se nam pise: Nesreca dne8. ok-tobra t. 1. je ob 4. uri popolndne zadela bozja stre-lica {vrlega moza Jaueza. Klarica, podinpana v Ce-rof^jak lavno je priSel po stopnieaht da stopi v svojo spaloico pred durmi, prico ujegove druziue skoz streho na glavo udarila, in je zaceia obleka oa njem goreti in je koj nirtev oblezid. Cevelj is eoe noge mu Je razneslo. Drag pa je prav malo poSkodovalo. Ranjki je imel 53 let, in zaptistU je mater, strica iu diuzino. Razne vesti. Na Dunaji je te dni nek agent Burghardt pi-smonoSu a denarom pouudil ostrupljeue slivovke, da bi mu potem pobral denarna pisraa. Revei nic hu-dega ne slated, je strap popil, imel pa je §e tohko moci, da se je splezel po stopnicah do bisnega vra-tarja. Prinesli so ga v boloisnico, kjer se je koj zgrudil uirtev. Morilec pa je bil brez denarja jpete odnesel, dokler se ni po nakljucji sam izdal in sam tudi uuioiil od strahu. Morilec hotel je obogateti po istt pott in se nokoliko bolj zvito, kot razupiti Fran-ceaconi ouega leta. Slovstvo. Dunajska borza. „Sola, glasilo GoriSkiliueiteljevuprikazala se je 8. okt. z 32 stranrai v 2. St. svojega obstanka in obsega: 1} Peaen in petje v ljnd. Soli; 2) priro-dopisje, spisal Cop:; 3) Kako je privaditi otroke, da izgovarjajo pravilno b in v; 4). kouec 0 stanji golstva na Goriskemieta 1878—9; 5) dopise in 6) zrelustne i izpitne naloge 1. 1880 v Kopru in v Gorici. — Za-Cetek je tezaven tudi za Solo; pogum in namen naSih uCiteljev pa je vreden vsega pripoznauja. ! Zelinio, da gg. uCitelji za lepo podjetje zdruzijo I svoje skuanje in duSne siie, da se med seboj podpi- ! rajo v svojo cast in obco korist. Upamo, da s dasoin dobe obilo ali vsaj zadostne podpore pri vseh, kateii imajo v vecem ali manjsem Steviln mladino v svojik skrbeh. „Hrvatskoj il Italiji? Riee istarskih Hrvata Talijanom i svini, na koje spada." Tak je naslov 80 stranij obsegajoci hrvaski knjizlci, tiskani v Susaku 1880 v ,Primorski tiskarni.* Knjizlca odgovarja spisu .L'Istria e il nostro confine orientate," kateri je priob&l PaoloFambrL Stvar zadeva posrednje iu nepo-srednje tndi Slovence na Primorskem; zato je zeleti, da se dobro delce razsM tudi med nami. Prilicno razgovarjali se bomo nadrobuise tudi mi o istem predmetu. SliSimo, da na§ edini leposlovnu list nZvontt neha izhajati z novim ietom. Akoj se to zgodi, dobi pa za gotovo naslednika v Ljubljani pod skupnim vodstvom g. Jnr^ica, prof. Levca, dr. Tavcarja in Janko Kersnika, tedaj znanib, mladih in Cvrstih moLij. Pri nas potrebujemo prek in prek zdruzenja, zla-sti tndi v literarnib zadevah in podjetjih; zato je mo5no ieleti, da bi se ne porodila 2 leposlovna lista na-mestn enega, kakor je tudi slisati, in naj raj§i eden liatskrbi za potrebno mnogovrstnost v svojem oborn. ..Slovenskaknjiznica" nam kmala izroci zbir-ko novih izvifuih sloveuskihnoveldr.lv. Tavcarja, izvi-renroman iz zapusfiine Jos. Ogrinca m se ne imenovau izviren roman g. Jnrcica. Kakor je videti, zacne se dramiti naS nekaj let prevec zaspani slovstveniski 8vet Drn2ba sv. Mohora razposlala je letoSuje druibenske knjige: 1 Slovenski Goffine, HI. snopifi, 2. Fiioteja, 3. Qbcna zgodovina, Vn. snopid 4. NaSe Skod-Ijive ^ivali, I. snopi6, 5. Slovenske veCernice, 35. zve-zek, 6. Koledar za 1. 1881. Vseh ndov bilo je 25430, vseb dohodkov 26642 gld., vseb strosko? 26623 gld. Enotni d^5. dolg v bankevcih Enotni dri. dolg Y srebru . Zlata ronta...... 1860 dr^. posojUo . . . • Akcije narodne banke . . Kreditue akcije..... London ........ Srebro ......... Napol......... C- kr. cekini ...... Drfcwne marke..... 14. oktobm "«: 85 kr. 78 „ ao n SB „ 0.. ,. 128 „ 74 „ 821 „ — „ 279 „ — „ H8 » 10 n 9 „ 40 5 „ 64 58 n 15 LISTNIGA UBEDNISTVA. Dopisnika „iz Kanala" iu drng^m brez podpisanega imena naLe!no ne moremo ponatia-Jcavati aiSesar. Na podlogi razsorfbe v. c. k. de2. zdravni-Skega sveta od v. c. k. iiamestniltva dovoljene Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomoaek zoper vse ielodecne bolezni posebno pa se sponaSa pri netetnosti, zelodecni slabo-sti, slabodik'Cem dibu, ke-dar Cloveka napeoja, mu ki-slo podaja, kedar ga grize ali vjeda, pri zelodotnera kataru, zgagi ali rezaici, ce se nareja pesek ali kasa, pri pieobihiosti slin, zlaten-ci, pri studu in inetanji, glavobolu, pnhajaJoCem od 2elodca, ielodtdoem ktcu, pri zaprtem zivotu, ptena-sitenosti bodi z jedmt ali pijaCami, pri glitah, vranCnih, jeternih ali he- moroidalnih bolestib. Vsaka steklenica stane s podukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za Gorico pri gospodu le- karnttarjn A. pi Giconeoli v Gorici, blizo atreh krou". Centralna zaloga za razpoSiljanje: Apotbeke zum heiligen Schutzengel des Carl Brady, Krem- sier, Maeiiren. JAKO VAZNO vsakteremu za oci. Prava dr. White-jeva voda za oci od Traugott Ehrhardt-a v Grossbreltenbach-u v Turingiji (Thtiringen) slovi uze od leta 1822 po celem svetn. Dobiva se steklenica po 1 gl. t Trstu v lekarni „ Carlo Zanetti" Vianuova27 in v Gorici tudi v Zanetti-jevi lekarni na Travniku. Zahteva pa naj se izrekoma dr. Whi-tejevo vodo za oci od Tr. Ehrhardta. Odlomki iz pisem: Gospodu Tr. Ehrhardt-u. Hvalezno Vam porofiilo, da se je dobro obcesla Vasa prava dr White-jeva voda za odi kakor dobro iu hitro pomagajoCe sredstvo za oCi, in sicer pri meni in dragih bolnikib na oceh itd. (si. narocba.) Luderode, d. 7/7 78. J. Engelhardt. ¦pi 1 e p s i j a. Pi ^^^^¦Bozjast, kr6e, tudi v prav hudih pri-t/KBmmerihf ozdravljam jaz v najkrajsem casu po samo meni lastni in vedno vspesni metodi tndi pismeno. Specijalni zdravnik dr. Helmsen v Berolinu K. W. Louisen-Strasse 32. Ka stotine ze ozdravil. Br. 451. Ferdinand Candutti premestil je svojo pisarnico v 1. nadstropje hi§. §t. 2 na Travniku. V ovem Skolskem kotaru izpraznjena su sliedeca uciteljska mjesta^ 1^ a Podgradu (ill. Castelnuovo) HI. \rsti, 2. u Materiji III. vrsti sa slovenskim ufiuim jezikom, — 3. u Rukavcu III. vrsti, 4, u Kastvu mjesto poducitelja sa hvvatskim ucniiii jezikom; zatim mjesta uciteljice III. vrsti i to: 1. u ivastvu, 2. u Lovrani sa Jirvatskim ucnim jezikom, — 3. u JelSanah sa slovenskim ucnim jezikom. Uz sposobnost hrvatskog jezika za mjesto uciteljice u Lovrani zahtjeva se takodjor i znanje talijanskog, — a za Kastav i Eukavac Milo bi se i pozuavanje zadnjeg pomenutog jezika. Sa onima sluzbami sdruzeni su dohodci u-stanovljeni zem. zak. za Istru 3. novembra 1874 br. 30, odnosno 10. decembra 1878. Katjecatelji i natjecateljice za pomenuta mjesta imadu sa dokazuicami poduperte svoje molbenice, ako su jurve u slu^bi, tragom pred-postavljene si oblasti, ako nisu, upravno najdulje do Log novembra t. g. ovome c. k. kotarsko-skolskome ujecti odaslati. C. K. KOTAUSKO SKOLSKO UJECE Volosko, due 7. okt. 1880. Priporocam se najtoplejge za napravo ven-cev u ravno utrgauih, kakor suhih cvetic. Po-slednje so sosebno vredne priporoCila zarad traj-nosti iu labke razposiljatve. NarociJa naj se mi blagovoljno poSiljajo v vrt grofinje Coronini ali pa na raoje stanovanje, Via ponte nuovo 1C. S posebnim spoltovanjem E. Fischer umetui in kupcijski vrtnar. Skoro zastonj! Veliko zalogo na nic prisle vellkc tovarne za britanya-srebro, prodaja oskrbaiStvo skupnega blaga zarudi dolznega poplafievanja in zaradi popolnega trob-ljenja pro3torov $&• za 75 od sto pod tenitvijo, -^Q tedaj skoi'O zastouj. Za gl. 6.70, tedaj komaj polo- [[] vice tega, kar je delo stalo, dobiva se izvrstno sledeco pomizje iz britanija-srebra, ki je stalo yrej 30 gld., in smo x>orok za 25 let, da ontane vsak kumad zmo-rom bel. 6 namizuih uozev z izvrstno jekleno ostriao, — 6 vilic, iz pravega angles, britanija-srebra. — 6 teSkih zlic za jedi iz britanija-srebra, - 6 jako finih zlie za kavo iz britanija-srebra, — 1 tezki zajemalcc za ju-ho iz britanija-srebra, — 1 tezki zajemalec za Ulleko iz britanija-srebra, — 6 podstavkov lino cizilovanih, — 6 podnoznikov iz prav dobrega britanija-srebra, — 3 lepi tezki ko/arfeki za jaca, — 3 krasni prav tint sladkorniki, ~ 1 izvrstni solnjak ali poprujak, — 1 iajni cedilnik, prav tine sorte. — 2 krasna soban-ska namizna svetuika, — 2 prav fina alabastrnasta nastavka za svecuike. 50 komad. Vseh tukaj navedenih prekrasnib. 50 komad $)*r stane skupno gld. 6.70 "M Naroobo izvr^ujeta po povzetji ali proti poiiljatvi denara, dokler je kaj blaga v zalogi, gospoda XSJUitt <& ZiLaxua.9 General-Depot der Britannia-Silkr-Fabrikea: Wien I, Elisabethstrasse 6. D^** Na stotine zahvalnih in pripoznalnih pisem je na javni pregled v nasem bureau. Pri naroLbah zadostuje napis: BLAU & KANN, WIEN. Mlatilnice na §tifte in na stebre, z napravo za slamo stresati, z re§etom in sna2ilnim aparatom, na leseuih nogah, sicer pa iz zeleza, z najnovej§imi popravami, se dobodo dober kup. Tudi imamo triere (trieure za gospodarje in mlinarje, in rezaniee za z noge pritiskati. To poSiljamo do Dunaja franco. Narisane podobe zastonj. Kcejo se dobri agenti. Ph. Mayfarth et Co., toyarna za stroje v Fmnkdbro&u (Frankfurt a. M.) iu na Dunajij v mestnem magazinu, (Stadtlagerhaus.) teda?atey in odgOYorni uxednife; JOgJBF ZEI. — Tiska; ^Hilarijanska tiskanift" v GoridT