PRINT POST APPROVED PP318852/00020
OKTOBER - NOVEMBER 2002
thought
ouanrs
LETO - YEAR 51
ŠTEVILKA - NUMBER 10 - 11	http://www.glasslovenije.com.au/verweb/Misli/misli02.htm
Misli
ViHina Oktober - november	GLASBA IZ BARAGOVE
^	2002	KNJIŽNICE
ŽIVIMO V IZPOSOJENEM	FANTJE S PRAPROTNA - slovenske ljudske
ČASU........................................... 3	NONET CERTUS - Slava tebi Slomšek škof
PESEM ZA SRCE.........................5	ANSAMBEL BRATOV AVSENIK - Vse življenje
OB 90 - LETNICI	same želje
FRANČIŠKANOV V ZDA...............6	OTOČEK SREDI JEZERA - Zvezde na nebu žare
PESEM IZPOD POHORJA............7	ZLATKO DOBRIČ - Sedem dolgih let
PREBIVALSTVO NA TLEH	VESELA JESEN - 25 let zlate Štajerske popevke
SREDNJE EVROPE......................8	BIG BEN - Največji uspehi
IZPOD TRIGLAVA......................10	LOJZE SLAK - Raj pod Triglavom
MATICA POKOJNIH...................12	NACE JUNKAR - Slovenski mornar
SVETI CIRIL IN METOD MLB......16	ŠTAJERSKIH SEDEM - Povej, da Slovenec si
28. SLOVENSKI KONCERT.........20	POSTOJNSKA JAMA I in II
SVETI RAFAEL SYDNEY.............24	TRŽAŠKI OKTET - v živo-dal vivo-live
VAŠI DAROVI..............................28	RIBNIČANA ŠKRINJA - Slovenska vas
ZNAMKE......................................29	VOLK IN MALI MUC
SVETA DRUŽINA ADELAIDE......30	JANEZ BITANC - Take božične
KRIŽEM AVSTRALSKE	DRUŽINA GALIČ - K tebi želim
SLOVENIJE.................................32	DESETI BRAT - Pelin roža
IZ NAŠIH MISIJONOV.................36	LJUBLJANSKI OKTET - Slovenija, moja dežela
ZBIRANJE TISKA	ALPSKI OKTET - Veselo po domače
IN DOKUMENTACIJ....................38	JAPART - To smo mi
KOTIČEK NAŠIH MLADIH..........39	OTO PESTNER - S svojimi gosti
NARODNI DAN ŽALOVANJA.......40	POPOTNIK I in II
SESTRE KLARISE - Marija, Mati moja (cena $6)
Mis l i thoughts - Božje in človeške Mis l i thoughts - Božje in človeške
Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljen (Established) leta 1952 | Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji | Urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Ciril A. Božič, O.F.M., Baraga House, 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101 | Ureja (Production Editor) in računalniški prelom: Marija Anžič | Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax: 03 9853 6176 | E-mail: misli@infoxchange.net.au | Naročnina za leto 2002 je 20 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije letalsko 50 dolarjev | Naročnina za leto 2003 je $30, letalsko $70. | Naročnina se plačuje vnaprej | Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene članke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew Vic 3101 | Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141.
Misli na internetu: http://www.glasslovenije.com.au/verweb/Misli/misli02.htm	ISSN 1443-8364
1952 - 2002 Misli 50 let 1952 - 2002 Misli 50 let 1952 - 2002 Misli
IZ BARAGOVE KNJIŽNICE
UČIMO SE SLOVENSKO - Draga Gelt, Magda Piškotek, Marija Penca -LET'S LEARN SLOVENIAN I, II, III ($15 - za posamezni del).
ZNAŠ SLOVENSKO - DO YOU KNOW SLOVENIAN - Tečaj slovenskega jezika za odrasle - Slovenian language course for adults IN OSNOVNA SLOVNIČNA PRAVILA IN VAJE - Draga Gelt, $20. SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL - UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA - Milena Gobetz in Breda Lončar, I. del $15, II. del $30.
VENETI - FIRST BUILDERS OF EUROPEAN COMMUNITY - slovenski in angleški prevod, trde platnice - 534 strani, 150 ilustracij, $45. SLOVENCI, KDO SMO - Ivan Tomažič, $30.
ETRUŠČANI IN VENETI - drugi venetski zbornik - Ivan Tomažič, $25. ZBORNIK PRVE MEDNARODNE KONFERENCE - Veneti v etnogenezi srednjeevropskega prebivalstva - PROCEEDINGS OF THE FIRST INTERNATIONAL TOPICAL CONFERENCE - $32. TRETJI VENETSKI ZBORNIK - V Evropi 2000 - Ivan Tomažič, $25.
RAZSTAVA VENETI NA SLOVENSKEM - Ptuj 2001, 46 strani, v slovenščini z angleškim prevodom, $8.
100 RECEPTOV SESTRE NIKOLINE 1.,2.,3.,4. knjiga, $10.
POTOK TREH IZVIROV - črtice, pesmi in aforizmi - Ivan Lapuh, $15.
LUČ V ŽIVLJENJE - molitvenik z velikimi črkami, $20.
PREMIKI - Janez Janša, $35.
TRIDESET DNI MED SLOVENCI V MELBOURNU - Dr.Vladimir Vulikič, $25.
PAX ET BONUM - MIR IN DOBRO - Draga Gelt, Veronika Ferfolja, $30.
SVETO PISMO NOVE ZAVEZE - trde platnice $45, mehke platnice $30.
THE SNOWY MOUNTAINS - Ivan Kobal.
POBEGLI ROBOT - Vida Pečjak, $3.
PIPA, KLOBUK IN DOBER NOS - Leopold Suhodolčan, $1.
PAPEŽ JANEZ PAVEL II. V SLOVENIJI, $20, na razpolago samo še 1 knjiga.
PRATIKA 2002, Celje, $8.
BEJŽI ZLODEJ, BABA GRE - Danila Kocjan, J. H.
SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDKE - SLOVENE LEGENDS - Dušica Kunaver, $30. MODERNI ANGLEŠKO SLOVENSKI SLOVAR, $80. NA USODNEM RAZPOTJU - Persič Marjan, $20.	^^
BOŽIČNE PESMI V PROZI - Roberto Innocent, $35. USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE, $10.
NOVE ZGOŠČENKE (CD) CENA $22
MARIBORSKI OKTET - Jubilejni koncert ob 20 - letnici
KOMORNI ZBOR AVE - Eno dete je rojeno ANTON MARTIN SLOMŠEK - Drobtinice SESTRE KLARISE - Marija Mati moja FRANC JAVORNIK - Portret prvaka ljubljanske opere
KVINTET SONČEK - Večerni zvon BRATJE PIRNAT FOTOGRAFIJE SO PRISPEVALI:
Pater Ciril: 1,2,3,4,13,14,15,40. Pavli Križovnik:7. Marija Debelak: 18. Pater Filip: 24. Marta Magajna: 28. Pater Janez: 30,31. Dragica Gomizelj: 32. Cvetko Falež: 33. Adam Klančič: 34. RISBE: Zorka Černjak: ovitek.
A
X Misli
/
wn - 2M2 r ^
FOTOGRAFIJI Z NASLOVNE STRANI: MARIBOR je metropola Štajerske in Slomškovo mesto v objemu prijetnih gričev, zasajenih z dragoceno vinsko trto, ki je ta mesec dozorela. Z mariborskega Lenta je tudi vinska trta, zasajena lansko leto v Yarra Ranges v Viktoriji.
ZNAMENJE NA ELTHAMU: Vsako leto v novembru se zbiramo k molitvi za naše pokojne v naših cerkvah, pokopališčih, domovih. Tako je bilo lani pri SDM na Elthamu.
• •
Zivi mo
v izposojenem casu
UAednikono m ¡aH
»Pater, vse pogosteje se srečujemo na pogrebih. Pater Bazilij je imel veliko porok in krstov, Vi pa imate kar naprej pogrebe!« Kolikokrat sem že slišal ta pomilovalni stavek v zadnjem času. In res, ne samo mesec november, ki je pred nami s praznikom vseh svetih in 2. november z vseh vernih rajnih dnevom, nas vse usmerja na naš zadnji in dokončni cilj vseh naših poti in prizadevanj. Vsaka smrt nas spominja, da je naše življenje kratko in negotovo. Priče smo ne le odhajanju naših najbližjih, ki so v večini bogato dopolnili leta svojega zemeljskega romanja. Vso Avstralijo in ves svet je pretresla žalostna novica sobote, 12. oktobra 2002, ko je človeška hudobija povzročila smrt blizu dvesto ljudi na Baliju, med njimi 30 Avstralcev, 140 pa pogrešanih (podatek 17.10.2002). Tako je nedelja, 20. oktobra 2002, postala v Avstraliji narodni dan žalovanja, razmišljanja, molitve za žrtve zločinskega dejanja človeške hudobije. In vsak Exitus - kot zdravniki imenujejo smrt ali Transitus - Prehod, kot je smrt imenoval sveti Frančišek Asiški, bi nas moral ogreti v daru Božje ljubezni in v obnovi zaveze s Stvarnikom in stvarstvom.
V tej številki Misli združujemo zaradi finančnih razlogov dva meseca - oktober in november. Za osem strani pa so te Misli vendarle večje. Povezana sta rožnovenski mesec - oktober in spominski mesec naših rajnih - november. Skušamo vam zopet posredovati nekaj tega, kar so nam poslali naši naročniki in dopisniki. In tu je spet Matica naših pokojnih, kakor smo jo zabeležili vaši dušni pastirji v Sydneyu, Adelaidi in Melbournu skupaj z našimi dopisniki. Za vsemi temi imeni so leta preizkušenj, veselja, so zgodbe težkih časov, ki jih je preživljala domovina, so upanja in uspehi v novi domovini in konec poti. In je tudi žalost, da nas je vse manj. Odhajajo velikani, pionirji slovenske Avstralije. Z žalostjo v srcu zapišem ime vsakega pokojnega. V zadnjem času Janez Primožič iz Brisbana, Jože Štemberger iz Maffre v Viktoriji, Cilka Zdražil, Jože Potočnik, Štefanija Mazzitelli iz Melbourna, Savo Tory, dr. Coby in Daniel Brkovec iz Sydneya. Sami ponosni in delavni Slovenci, naročniki in bralci Misli ter njihovi dobrotniki. Soproga pokojnega Janeza Primožiča, Avstralka, nam je takoj po Janezovi smrti telefonirala in nas obvestila: Janez je umrl ter dodala: Ne pošiljajte več Misli. Pa so bile Misli že na poti in so se čez nekaj dni vrnile nazaj v Melbourne. Tudi to je žalost in resnica, ki jo moramo upoštevati in nas tudi zaznamuje. Nismo več mladostni in ne bomo več govorili, da nas je v Avstraliji med 25 in 30 tisoč. Matica pokojnih vsebuje zadnja leta nad 70 smrti na leto. Državni radio SBS je že sklical sestanek, kjer se je nakazovalo, da nam bodo vzeli nekaj programa, ker smo majhna skupina. Kmalu bomo zvedeli za uradni državni podatek zadnjega popisa prebivalstva, ki nam bo povedal, koliko ljudi v Avstraliji je povedalo, da govorijo doma poleg angleškega jezika tudi slovensko.
Ob vsem povedanem pa smo pravzaprav lahko veseli vseh majhnih korakov, ki jih še vedno pogumno delamo. V začetku oktobra 2002 smo imeli v Melbournu slovenski koncert, 28. po vrsti, ki je bil v glavnem še vedno mladinski. Hvala družinam in mladim, ki ste pokazali izredno delavnost, ustvarjalnost, slovenskost in multikulturnost. Tudi o tej mladostni moči med nami je kar nekaj sporočil v teh Mislih - v besedi in sliki.
Vsi sadovi prihodnosti so skriti v semenih sedanjosti. In ker sem prepričan, da zmaguje življenje, vam pošiljam tudi te misli v Mislih. Kar nekaj stvari smo lahko uredili od zadnje številke. Hvala vsem, ki ste poravnali naročnino ali nas v nekaj primerih opozorili, da smo lahko sedaj popravili netočnosti. Če je kje še kakšna pomota ali napaka (v naročnini, daru ali v naslovu), nam sporočite. Ko vam pri naslovu piše na primer Expired 2002 - to pomeni, da imate plačano naročnino do konca leta 2002, ne pa, kot ste nekateri mislili, da dolgujete za imenovano leto: plačano je do konca imenovanega leta! Hvala za vašo zvestobo. Delali bomo, dokler bomo duševno, fizično in finančno zmogli in mogli. O stroških vsake številke Misli sem vam napisal prejšnji mesec. Na pošti pa so mi ob prevzemu septembrskih Misli povedali, da je od 1. septembra 2002 letalska poštnina dražja za 30 centov. Prej je bila tri dolarje, sedaj pa stane pošiljanje enega izvoda Misli preko morja $3.30. Verjemite mi, da si teh podražitev ne izmišljam jaz! Račun pa mi izstavijo.
Spletam jagode rožnega venca tudi za vas. Bog živi!
pater Ciril
"NEZNANA" NEBESA
ZiVel je cloVek, ki si je neizmerno zelel čimprej priti V nebesa. Koncno je umrl in prišel V nebesa. Angel ga je prijel za roko in mu pokazal prekrasne gore, čudovite cvetlice, nepozaben sončni zahod, majhne otroke, ki se igrajo na ulici. CloVek je Vzkliknil: "Ali niso nebesa čudovita!" Toda angel je odgovoril: "To niso praVa nebesa! To je svet, v katerem si zivel, a ga nisi nikoli videl."
"Pričakovanje noVe zemlje ne sme oslabiti, marVec spodbuditi Vnemo za delo na tej zemlji.
Pesem zQ srce
Veliko veselje je bilo 14. julija 2002 v Figtree. Pevci z voditeljico Barico Brodnik in organistom Andrejem Žičkarjem so se naučili pesem z naslovom Vseh podob Marija in jo ob koncu svete maše zapeli v veselje vseh, posebej pa avtorja besedila in glasbe Franka Bresnika, ki je prišel prav za to priložnost skupaj s svojo ženo Jožico iz Coome. Pesem je priredil Andrew Žičkar.
VSEH PODOB MARIJA
Vseh Marij Marija, že dolgo nam želi, živeti ne brez cilja in v mir zaupati. V prošnji in molitvi, v želji Ti zvesto, v besedni ponovitvi, Te prosimo lepo. Moralo in čednosti, zadovoljstva brez skrbi, spoštovanja in ljubezni, da v nas spet zaživi. Mladini, cvet življenja, daj vero, upanja, ljubezni, potrpljenja ter dar zveličanja. Varuj in blagoslovi nas in vse ljudi, ko čas bo zapustiti, se s Tabo združiti.
PATRU VALERIJANU
Zlatomašnik, g. pater Valerijan, prihaja med nas ves voljan, svoje ovčice pasti zvesto, jih nasiti v duhu z Božjo močjo.
Vedno veselo prisede med nas, njegov trud olajša veseli obraz. Zlatomašniku pot bila trda je ta, a Božje oko je čuvalo ga.
Hodil iz kraja v krajje pasti ovčice, sonce žarelo, ogrelo je svet. Pater Valerijan, čestitamo Vam! Zlatomašnik, ostani vedno med nam'!
Petdeset let je pasel svoje ovčice, izgubljene so lačne b'le Božje moči, približale k njemu se v svetišče, zlatomašnik je olajšal njih solzne oči.
Ivanka Žabkar
Ob 90 - letnici frančiškanske skupnosti v ZDA (1912 - 2002)
Pozdravljeni,
vsi slavljenci, očetje frančiškani! Pozdravljeni, prijatelji, v Lemontu danes zbrani!
Pater Zore iz Slovenije, vsa srenja vas pozdravlja. Brezjanska pa nas Mamica vse skupaj blagoslavlja.
Že dolgih let devetdeset očetje frančiškani delujete,
in se ljubeče žrtvujete med nami.
Ameriška Slovenija hvaležno vas pozdravlja, Frančišek svet, vaš svetel zgled, plačilo vam pripravlja.
Bil Kazimir pobud je vir, katoliški voditelj, redovnik svet, pisatelj vnet, učitelj in graditelj.
V Lemontu sad njegovih nad Marija zdaj nam var'je in vodi vas
in vodi nas varno skozi viharje.
Gvard'jan Metod ohranja plod Frančiškovega cvetja: Naj še cveti, naj sad rodi še dolga desetletja!
Prijatelji
Začetek zgodovine komisariata sv. Križa v ZDA predstavlja prihod p. Kazimirja Zakrajška v Ameriko, 22. novembra 1906. Pred njim je bilo tam že nekaj slovenskih frančiškanov, ki pa so prihajali tja kot "Baragovi misijonarji". Patra Kazimirja je v Ameriko povabil nadškof iz Clevelanda, da bi skrbel za slovenske priseljence. Iz Clevelanda se je kmalu preselill v New York. Marca leta 1909 je začel izhajati nabožni mesečnik Ave Maria, ki izhaja še danes. Ko je leta 1910 prišlo v Ameriko še nekaj sobratov, je bil 24. avgusta 1912 ustanovljen komisariat. Na farmi, ki so jo kupili leta 1923, so slovenski frančiškani postavili najprej lesen samostan s cerkvico v čast brezjanski Mariji Pomagaj. Naslednje leto se je tja preselilo vodstvo kustodije. Iz Lemonta so prišli patri v petdesetih letih tudi v Avstralijo: p. Klavdij, p. Beno, p. Bernard, p. Bazilij, p. Odilo in p. Valerijan. Iz Avstralije pa je tja lansko leto odšel za gvardijana naš urednik p. Metod. (Na fotografiji je samostan v Lemontu).
.- Ti -
PESEM IZPOD VEČNO ZELENEGA POHORJA
Že nekaj časa sem premišljeval, da se oglasim v vašem časopisu »Misli«, ki na poseben in prijazen način povezuje vas, ki ste najdlje od domovine.
Za pisanje tega članka sem izbral dan, ko sem prejel ta, meni tako drag časopis. Iskreno sem hvaležen patru uredniku in uredništvu, da mi je bila preko patra Janeza iz Adelaide uresničena velika želja, da sem med prejemniki »Misli«, v katerih odkrivam in obujam spomine, ko smo z NONETOM CERTUS iz Maribora v mesecu maju in juniju 2001 gostovali v Sydneyu, Canberri, Melbournu, Geelongu in Adelaide. Bogu hvala, da smo lahko to doživeli in se na lastne oči prepričali, kako veliko in neprecenljivo vlogo opravljajo patri frančiškani v verskih središčih, ki jih vodijo in iz katerih duhovno oskrbujejo rojake po širni Avstraliji. Velika škoda je, da v našem verskem tisku tako malo piše o tem velikem delu, ki na poseben način ohranja slovenstvo med rojaki. Prav tako smo se lahko prepričali, kako se zbirajo rojaki v slovenskih klubih, saj nam je bilo omogočeno, da smo v nekaterih imeli koncerte.
Vsi člani NONETA CERTUS radi obujamo spomine na številne lepe trenutke, ki smo jih doživeli na vsakem koraku.
Povezanost v verskih središčih še na poseben način dokazuje, da so to zibelke Slovenstva. Tukaj se povezuje v veri in narodu in domači slovenski kulturi. Bog daj, da bi se to ohranilo in, da bi nikoli ne utihnila slovenska beseda, pesem in molitev.
Po lanski uspešni turneji po Avstraliji je Nonet na povabilo patra Metoda Ogorevca gostoval v Lemontu kjer so slovenski frančiškani praznovali 90 - letnico prihoda v
ZDA. Za nonet je to velika čast in Bogu hvala za dar petja. Iskrene in dobre želje v mojem imenu in pa seveda v imenu vseh članov namenjam patru Valerijanu Jenku za zlati mašniški jubilej. Naj Vas na Vaši duhovniški poti tudi v bodoče spremlja zdravje in božja milost, da boste lahko še dolgo služili njemu, ki Vas je na to pot poklical in, ki vam daje moč za odgovorno dušno pastirsko delo med rojaki v Avstraliji.
Tudi vam spoštovani patri Filip, Janez in Ciril želim veliko zdravja in moči, da boste zmogli v svojem velikem in odgovornem poslanstvu. Dragi rojaki, tudi vam želim predvsem zdravja. Ohranjajte slovensko besedo, domače navade in vse tisto kar je slovenskega. Vse to prenašajte na mlajše, saj se bo le tako ohranila slovenska beseda, molitev in pesem, ki vam je dajala notranjo moč, da ste zmogli v težkih trenutkih, ko ste se soočali s tujim svetom. Nenazadnje želim patru uredniku in uredniškemu odboru »Misli« veliko uspeha z željo, da bi ta prijazen in domač ter vsebinsko neprecenljivo bogat časopis še naprej povezoval rojake, svoje bralce ter jih povezoval in krepil v domači besedi. Vse dobro, dragi rojaki in Bog vas živi!
Pavli Križovnik Predsednik noneta Certus
PREBIVALSTVO NA TLEH SREDNJE EVROPE
V Ljubljani je bil v soboto, 28. septembra 2002, v sejni dvorani SSK na sporedu 2. mednarodni posvet na temo "Prebivalstvo na tleh Srednje Evrope", kot nadaljevanje prvega uspešnega mednarodnega posveta iz leta 2001 pod naslovom "Veneti v etnogenezi srednje-evropskega prebivalstva". Ob obisku domovine v letošnjem septembru sem se imela priložnost udeležiti letošnje konference, kjer sem predstavila tudi svoj referat.
Na letošnji konferenci so nastopali sledeči govorniki: Ivan Tomažič iz Avstrije z referatom o "Slovanskih sledovih v predindoevropskem obdobju"; Jožica Gerden iz Avstralije na temo "Prvobitnost Venetov Srednje Evrope"; Jože Škulj iz ZDA na temo "Genetske raziskave in njihov pomen za preučevanje Venetov; Lucijan Vuga iz Nove gorice je govoril o "Ladincih -poslovenjeni Italidi"; Anton Perdih iz Ljubljane je grafično prikazal zanimiva dejstva o "Vplivih zadnje poledenitve na praprebivalstvo Evrope"; Vinko Vodopivec iz Ljubljane je prikazal "Primerjave branj Pyrgijskih zlatih ploščic"; Giancarlo Tomezzoli iz Italije in V. A. Čudinov s temo "Spada di Verona"; Sandi Sitar je predstavil "Situlsko umetnost"; Andrej Rant je govoril o "Kultu sonca v prazgodovini in v slovenski ljudski kulturi"; I. Petkovšek je pripravil referat na pogansko božanstvo "Belin"; Jože Rant pa je zaključil posvet s temo "Dostop do znanstvene literature v arheologiji in indo-evropski linguistiki preko interneta.
Moje osebno zanimanje in osveščenost o naši "slo-venetski" preteklosti in srednjeevropski prisotnosti od predzgodovinskih časov pa do današnjih dni, se je začelo že pred leti, ko sem preštudirala nekaj knjig na temo naše venetske preteklosti in se tako podrobneje seznanila s pionirskim delom venetologov Šavlija, Bora in Tomažica. Še bolj močno pa me je pritegnilo spoznanje, ko sem tukaj, v podeželjski Avstraliji, kjer živim že preko 30 let, ugotovila, da so tukajšnji prvobitni t.i. "nemški" priseljenci, ki so prišli kot begunci pred 150 leti, pravzaprav lužiški in šlezijski Sorbi (so-erbe - sozemljaki) ali Vendi, kot se sami sebe po skoraj dvestoletjih izseljenstva
še vedno ponosno imenujejo.
Na 1. Mednarodni konferenci v letu 2001 sem zato predstavila referat prav na temo o Venetih v Avstraliji - zgodovino podjarmljenih nemških oziroma slovanskih Venetov, ki so se izselili v Avstralijo in Ameriko pred dobrimi 150 leti.
Z velikim zanimanjem še naprej sledim odkritjem tudi drugih avtorjev, kot so Antony Ambrožič iz Kanade, ki raziskuje starodavne venetske zapise s pomočjo slovenskega jezika, in nadaljuje podobno delo, kot ga je začel pokojni Matej Bor, pa tudi delu številnih drugih raziskovalcev naše venetske preteklosti, kot so Pavel Tulajev iz Rusije, Petre Jandaček, Čeh iz ZDA itd... Tako vneto raziskujem med starimi zapisi in po arhivih ter sledim novim odkritjem in številnim izkopaninam na današnjem slovenskem ozemlju, pa tudi preko naših današnjih meja, v vsej osrednji Evropi, na območju kulture žarnih grobišč, ki je značilna za Venetsko kulturo osrednje Evrope ob znani starodavni trgovski "jantarski poti".
Moja nepristranska in »strokovna kvalifikacija« je predvsem v spoštovanju in občudovanju bogate zgodovine naših prednikov, od antike do današnjih dni, ter popolno spoštovanje resnice. Prav je, da se Slovenci končno zavemo, da naš narod odločno ne spada na Balkan, kot so nas z naselitveno teorijo (namerno ali pomotoma?) učili v šoli in jo nam vtepli v glavo tudi nemški in italijanski osvajalci, temveč spadamo v samo srce Evrope, kjer geografsko živimo še danes. Za slovensko samozavest je zelo pomembno, da smo v sedanjem času priključevanja k
evropski skupnosti ponosni na našo zgodovino in cenimo svoj jezik kot najstarejši in najdragocenejši jezik osrednje Evrope ter ga kot takšnega gojimo.
Na tem področju preostaja še ogromno dela za slovenske zgodovinarje, ki žal še vedno skeptično stojijo ob strani in niso pripravljeni spremeniti zgodovinske zmote. Da so bili prebivalci osrednje Evrope narod, ki se danes imenuje v različnih jezikih pod imeni od Veneti-Wends-Windišarji-Sloveni-Vandeki-Sclavoni-Enetoi...pravzaprav najstareši narod Evrope, je dokazano in neizpodbitno dejstvo.
Postavlja pa se še natančnejše vprašanje strokovnjakom: ALI SO BILI VSI SLOVANI VENETI? Pionir na venetskem področju dr. Jožko Šavli pravi »Odločno ne, Rusi npr. so Slovani, ne pa Veneti!"
Njihovo poreklo namreč izvira iz ljudstev starodavne Kulture bojnih sekir finskega porekla. Šele v času, vzporednim z rimskim, je mednje prišla venetska skupina, ki je prinesla poljedelstvo. Prehod na poljedelstvo pa je pomenil tudi prevzetje venetskega jezika, ki mu danes rečemo slovanski...
Vabim rojake v domovini in po svetu, da sežete po bogatih venetskih virih, se nam pridružite in prispevate po svojih močeh, da bi si Slovenci končno smeli zapisati lastno in resnično zgodovino, ki nam je lahko samo v ponos. Mnogo uspehov želim!
Lep pozdrav!
Jožica Gerden Tajnica ASK in za Narodni Svet Victoria Podpredsednica SSK-za čezmorske dezele
/-\
ZgodbA za dušo
Pravičnemu možu je Bog dovolil, da bo v naprej videl, kakšno je življenje po smrti. V nebeški palači so ga peljali v velikansko sobo. Tam je videl ljudi, sedeče pri polni mizi. Na njej so bile izvrstne in čudovito pripravljene jedi, a se jih ni nihče dotaknil. Pravičnega človeka je to še toliko bolj začudilo, ker se je na obrazih ljudi videlo, kako so sestradani in vzdihujejo po hrani, ki je pred njimi.
»Če so lačni, zakaj ne vzamejo hrane, ki je pred njimi?« Je vprašal mož svojega nebeškega vodnika. »Ne moremo hraniti samih sebe,« je pojasnil vodnik. »Lahko si opazil, da imajo roke zvezane, in naj se še tako trudijo, ne morejo prinesti hrane do svojih ust. »Res je, to je pekel,« je rekel pravični in zapustila sta dvorano.
Nato so ga odpeljali v drugo sobano in mu pokazali mizo, prav tako obloženo z izvrstnimi in čudovito pripravljenimi jedmi. Toda tu so bili ljudje, sedeči ob mizi, srečni in zadovoljni, brez znamenj sestradanosti. Na svoje veliko začudenje pa je videl, da imajo tudi ti zvezane roke. Obrnil se je k svojemu vodniku in ga vprašal: »Kako to, da jedo, ko pa vidim, da se ne morejo sami hraniti?«
»Poglej,« je dejal vodnik. Pravični mož je pogledal in videl, da hranijo drug drugega. »Resnično to so nebesa.« je vzkliknil. »res je, je odvrnil spremljevalecin nadaljeval: »Kot lahko vidiš, je razlika med peklom in nebesiv tem, da smo v ljubezni do bljižnjega odprti do njega in mu služimo.«
Nemogoče je z besedami opisati nebesa ali pekel. Toda po Kristusovi besedi vemo: »Karkoli ste storili enemu izmed teh mojih bratov ste meni storili« (Mt 25, 40). Pa tudi »kar niste storili enemu od teh najmanjših bratov tudi meni niste storili« (Mt 25,45). Večnost bo na neki način nadaljevanje našega zemeljskega življenja. Ljudje smo svobodni in lahko sami odločamo o poteku »večne« nadaljevanke našega življenja. \_/
Evropska komisija je Slovenijo - skupaj z Madžarsko, Češko, Slovaško, Poljsko, Estonijo, Litvo, Latvijo, Malto in Ciprom - v sredo, 9. oktobra, Evropski zvezi priporočila za sklenitev pristopnih pogajanj do konca letošnjega leta ter vstop v povezavo v letu 2004. K tej odločitvi je komisijo vodila ocena, da bi država glede na opravljen napredek od leta 1997, stopnjo usklajenosti zakonodaje, trenutno administrativno usposobljenost in dosežke pri uresničevanju pogajalskih zavez morala biti sposobna prevzeti obveznosti članstva v zvezi v zastavljenem časovnem okviru za širitev.
V Banki Slovenije se v odzivih strinjajo z ugotovitvijo Evropske komisije, da je inflacija ključna makroekonomska skrb Slovenije, opozarjajo pa na razlike v pogledih na razloge za rast cen v obdobju, ki ga pokriva poročilo. V Gospodarski zbornici Slovenije so zadovoljni z oceno komisije, da je Slovenija delujoče tržno gospodarstvo in je kot takšna primerna za polnopravno članstvo v zvezi leta 2004.
Vodilni predstavniki Parlamentarne skupščine zveze NATO so se v ponedeljek, 7. oktobra, izrekli za širitev zavezništva, ki so jo označili kot ključno za prihodnost zveze NATO in stabilnost Evrope. Zavezništvo so pozvali naj na novembrskem vrhu v Pragi v članstvo povabi sedem držav: Estonijo, Latvijo, Litvo, Bolgarijo, Romunijo, Slovaško in Slovenijo. Te so dokazale napredek z izvedbo skrajnih reform doma, s podporo zavezniških operacij na Balkanu in prispevkom v boju proti terorizmu. Na obisku v Sloveniji pa je bil ta
TRi&iava
teden ameriški veleposlanik pri zvezi NATO Nicholas Burns. Pred odhodom je dejal, da Slovenija ostaja resna kandidatka za vstop v zavezništvo. ZDA sicer dokonče odločitve še niso sprejele.
Na obisku v Sloveniji je bil v prvi polovici oktobra tudi predsednik spodnjega doma parlamenta avstralske zvezne države Novi Južni Wales John Henry Murray. Ima velike zasluge za razvoj odnosov med državama in se je izkazal za velikega prijatelja Slovenije. Sprejel ga je slovenski politični vrh.
V petek, 11. oktobra 2002, se je začela volilna kampanja. Ta bo potekala do petka, 8. novembra, ko bo opolnoči nastopil volilni molk. Republiška volilna komisija je objavila, da bo možno svoj glas oddati tudi v Vatikanu. Tako bo mogoče glasovati na 35-ih diplomatsko konzularnih predsavništvih v tujini. Sicer pa ima volilno pravico pri predsedniških volitvah milijon 609 tisoč volicev, na lokalnih pa 10 tisoč več. V Sloveniji bodo na Martinovo nedeljo, 10. novembra letos predsedniške volitve. Predsedniško kandidaturo so že vložili Barbara Brezigar, Lev Kreft in Janez Drnovšek. Kreft je kandidaturo vložil v petek, 4. oktobra. Podpisalo jo je 11 poslancev združene liste. Za Drnovška so predlog podpisali vsi liberalni poslanci in oba predstavnika narodnih skupnosti v državnem zboru. Sicer pa je dosedanji premier kandidaturo dokončno potrdil v sredo, 9. oktobra 2002. Čakal je predvsem na razplet procesov vključevanja države v NATO in Evropsko zvezo.
Vlada je v državni zbor poslala predlog sprememb državnega proračuna za leto 2003, proračun za leto 2004 in zakona o izvrševanju obeh proračunov.
Odbor za notranjo politiko je v četrtek, 10. oktobra, obravnaval dopolnila k noveli zakona o državljanstvu. Spremenili so vladni predlog o priglasitvi polnoletnih oseb za državljanstvo. Dosedanja ureditev omejuje takšne priglasitve na 23 let starosti, kar je vlada želela popraviti s 30-imi leti, odbor pa je mejo povišal na 36 let. Druga obravnava novele v državnem zboru bo 21. oktobra.
Univerza v Mariboru je ob rektorjevem dnevu 10. oktobra podelila naslov častni senator vrhunskemu strokovnjaku na področju vesoljske tehnike Dušanu Petraču. Cenijo njegov prispevek k razvoju znanstvene misli in prepoznavnosti slovenske države v svetu.
Na povabilo direktorja dr. Antona Jamnika je Zavod Sv. Stanislava v četrtek, 10. oktobra, obiskal veleposlanik Združenih držav Amerike Johnny Young. Po seznanitvi zgodovine zavoda in njegovi umeščenosti v prostor ter po tem, da je zavod v pičlih 10-ih letih pridobil sloves na izobraževalnem in kulturnem področju, se je srečal z učitelji in ravnatelji enot zavoda, obiskal tudi nekaj ur pouka in glasbeno šolo ter prisluhnili orglam.
V Teharjah je bila v nedeljo, 6. oktobra, spominska sveta maša za žrtve vojnih in povojnih pobojev. Sveto bogoslužje je ob somaševanju duhovnikov daroval mariborski pomožni škof dr. Anton Stres. Škof Stres je najprej spregovoril o solidarnosti z vsemi ljudmi, saj smo vsi povezani med seboj. Nato pa je govoril tudi o solidarnosti z mrtvimi, predvsem s tistimi, ki so umrli nasilne smrti v Teharjah in drugih krajih po vsej Sloveniji.
Na praznik svetega Frančiška Asiškega je bilo še posebej slovesno v Šiški v Ljubljani, saj so obhajali 75-letnico posvetitve Plečnikove cerkve. Pred praznikom so pripravili tridnevnico, na sam praznik pa je bilo celodnevno češčenje Najsvetejšega in
blagoslov živali, slovesno mašo pa je daroval koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak. V Vipavskem Križu pa je ta dan maševal prvi Slovenec med argentinskimi škofi Andrej Stanovnik, ki je bil na obisku v domovini.
Ob 85-letnici smrti enega največjih jezikoslovcev in slovenistov 19. stoletja patra Stanislava Škrabca so na njegovi domačiji v Hrovači pri Ribnici v nedeljo, 6. oktobra, odprli sodobno urejen multimedijski muzej. Nahaja se v skednju, ki stoji na prostoru nekdanjega in je od zunaj natančni posnetek prejšnjega poslopja. Večer pred odprtjem je bil v ribniški župnijski cerkvi slavnostni koncert. Nastopil je komorni orkester Camerata Labcensis s solisti. V Novi Gorici pa je bil 10. in 11. oktobra 4. simpozij o državah, pokrajinah, narodih, ljudstvih in njihovih kulturah ter znanostih v Škrabčevih delih.
Družbeno politično društvo Edinost iz Trsta predlaga, naj bodo vsa obvestila v sodnih palačah tržaškega sodnega okraja tudi v jezikih priznanih jezikovnih manjšin, ki živijo na področju posameznega sodišča, in v jezikih vseh treh manjšin (nemške, furlanske in slovenske) na prizivnem sodišču, ki je pristojno za celoten sodni okraj.
ZAHVALA ZA ZNAMKE
Prav lepo se zahvaljujemo gospe Mauri Vodopivec, ki nam je poslala znamke za filatelistični krožek šole v Šempetru. Znamke nam pridejo zelo prav, ker se tudi v Sloveniji pozna visoka poštna tehnologija in modernizacija in tako omogoča, da prihajajo pisma brez znamk, samo z žigi in nalepkami.
Takega darila smo zato še toliko bolj veseli, še posebno, ker prihaja iz srca in iz drugega konca sveta.
Mauri Vodopivec želimo še mnogo zdravja in mnogo let.
Vzpodbujam pa tudi še druge k zbiranju znamk sploh, če se vam valjajo po predalih in ne veste kam z njimi.
Pater urednik tudi Vam en lep pozdrav iz Slovenije.
Ivan Gruden, Bilje
Matica pokojnih
november 2001 - november 2002
MATICA POKOJNIH - NSW, QLD, ACT, WA
JOHN KIRN
roj. 26. 4. 1966 Sydney >7. 12. 1995 Sydney FRANC PLAHUTA roj. 1918 Slovenija
>	12. 9. 2001 Newcastle FRANK VALENCI
roj. 1. 1. 1968 Canberra ACT
>	21. 10. 2001 Canberra ACT JEFFREY WILLIAMSON roj. 1959 Sydney NSW
>	23. 10. 2001 Sydney NSW Ida TURK
roj. 29. 4. 1911 Sv. Anton pri Kopru
>	8. 10. 2001 Mareeba OWEN MONTGOMERY roj. 1947 Sydney NSW
>	23. 10. 2001 Fairfield NSW ANA PRAMMER
roj. 17. 11. 1929 Črniče na Vipavskem
>	26. 10. 2001 Parramatta NSW MARIZA LIČAN
roj. 5. 7. 1942 Ilirska Bistrica
>	5. 11. 2001 Liverpool QLD MIROSLAV CELIN
roj. 29. 5. 1931 Kuteževo pri Ilirski Bistrici
>	12.11. 2001 Brisbanu QLD RUDI KRAČINA
roj. 8. 6. 1923 Logje na Primorskem
>	12. 12. 2001 Sydney NSW JANKO JEREB
roj. 25. 1. 1940 Podjelovo Brdo Poljanski di
>	26. 12. 2001 Richmond NSW KRISTINA HRVATIN roj. Bobnar roj. 3. 8. 1931 Ljubljana
>	21. 12. 2001 Kogarah NSW
GEORGE MARINOVIČ
roj. 28. 7. 1919 Zadar HR
>	14. 1. 2002 Redcliffe QLD GIZELA VODA roj. Makovec roj. 5. 5.1913 Rakek pri Postojni
>	18. 1. 2002 Sydney NSW FLORIJAN VOJSKA
roj. 14. 4. 1939 Sebrelje pri Cerknem
>	21. 1 2002 Fairfield NSW LUKA AVČIN
roj. 21.9. 1915 Zagorje pri Pivki
>	24. 2. 2002 Toowoomba QLD JOŽEF KRAJNC (KRAINZ)
roj. 23.4.1922 Zdevno blizu Šentjanža
>	14.2. 2002 Garden Suburb Newcastle NSW MILAN KROPEJ
roj. 9. 12. 1928 - Beogradu (ZRJ)
>	17. 2. 2002 Dapto (Wollongong) NSW JOŽEF GOSAK
roj. 3. 3. 1925 Apače
>	4. 3. 2002 Rockhampton QLD IVAN (Johny) KOREN
roj. 15. 10. 1914 Veliko Sedlo pri Kobaridu
>	11. 6. 2002 Canbera (Red Hill) ACT JANKO RUTAR
roj. 26. 6. 1923 Ciginj pri Tolminu
>	12. 3. 2002 Dundas NSW ADA BRAIDOT roj. Prinčič
roj. 25. 4. 1928 Medana v Goriških Brdih
>	16. 3. 2002 Belmore NSW VINKO MARINIČ
roj. 19. 7. 1933 Lešnica pri Ormožu
>	18. 3. 2002 Liverpool NSW LEON KREK
roj. 14. 9. 1953 Ljubljana
>	21.3.2002 Padstow NSW
MARIJA VELIŠČEK, roj. Kepa
roj. 25. 4. 1924 Gabrška Gora na Dolenjskem
>	10. 4. 2002 Marubra (Sydney) NSW KRISTINA DOLMARK-NUTT roj. Jakob roj. 13. 11. 1946 Huda jama pri Mariboru
>	14. 4. 2002 Campbeltown NSW IDA IVANČIČ
roj. Kobarid
>	18. 4. 2002 Newcastle NSW SAVO TORY
22. 6. 1919 Slovenija
>	19. 4. 2002 Sydney NSW LUKA SCHATTER
25. 3. 1911 Avstrija
>	23. 4. 2002 Macksville NSW
LAURA TADJANOVIČ roj. Oražem
roj. 2. 6. 1940 Pivka
>	29. 7. 2002 Penrith NSW AVGUST PEKLAJ
roj. 11. 5. 1943 Sv. Kungota Maribor
>	30.7.2002 Ashmore QLD PAULA KOLATCHEV roj. 25. 1. 1920 Šoštanj
>	4. 8. 2002 Newcastle NSW Dr. MARKO COBY (Kukec)
roj. 29. 7. 1920 Žalec
>5. 8. 2002 Oakland (Sydney) NSW
JOŽE OZVALD
roj. 24. 7. 1925 Ribnica
>	6. 8. 2002 Mt. Druit NSW
EDMUND STEPIEN
roj. 18 . 9.1924 Lodz Poljska
>	15. 5. 2002 Wyong NSW EMIL CELIN
roj. 27. 7. 1927 Kuteževo pri Ilirski Bistrici >17. .5. 2002 Wollongong NSW MIKAYLA MARIA O'REILLY roj. 16. 4. 2002 Sydney NSW
>	20. 6. 2002 Sydney NSW LUDVIK KOVAČIČ
roj. 28. 3. 1920 Prem
>24. 6. 2002 - Five Dock NSW
LOVRENC BEDEK
roj. Boreca na Goričkem
>	1. 7. 2002 Wollongong NSW ALBERT ZOREC (Soretz)
roj. 31. 3. 1931 Vuhred
>	14. 7. 2002 Sydney NSW
HUMBERT MARCOLA
roj. 16.9.1939 Podbela (Breginj)
>	7.8.2002 Sydney NSW ADOLF ŽIČKAR
roj. 1933 Rogatec
>	8. 8.2002 Southport QLD BORIS MAŠEK
roj. 1. 3. 1940 Ljubljana
>	10. 8. 2002 Wyong NSW STANISLAV FATUR
roj. 4. 5. 1923 Narin pri Pivki
>	14. 8. 2002 Wollongong, NSW IVAN JURIN
roj. 28. 2. 1938 Prijeko (otok Ugljan, HR),
>	31. 8. 2002 Matraville (Sydney) NSW RUDI JAMŠEK
roj. 10. 4. 1924 Župa Dobovec pri Trbovljah
>	22. 9. 2002 Penrith NSW RUDI ČADEŽ
roj. 25.10.1913 Vipolže v Goriških Brdih
>	21.9. 2002 Concord NSW DANIEL DANE BRKOVEC roj. 23. 7. 1930 Jezersko
>	14. 10. 2002 Sydney MARIJA TAUBNER roj. Žižek roj. 18. 9. 1914 Iljaševci (Veržej)
>	16. 10. 2002 Sydney, NSW
MATICA POKOJNIH - SA
ANTON PIRC
roj. 13.6.1934 Ihan pri Domžalah
>	10.10.2000 Adelaide JOŽE KALUŽA roj. 10.2.1930
>	10.1.2002 Adelaide TONE TRČEK
roj. 9.5.1937 Butanje vas na Notranjskem
>	30.1.2002 Adelaide TONE SRPČIČ roj. 3.12.1033 cerklje ob Krki 4. 2. 2002 Mt. Gambier MARTA VELJKOVIC roj. Knaflic roj. 26. 2. 1923 Bled
>	15. 7. 2002 Port August (pokopana v Adelaidi)
MATICA POKOJNIH - VIKTORIJA TASMANIA IN SLOVENIJA
ZOFKA MEZGEC
roj. 15.5.1929 Tatre pri Ilirski Bistrici
>	4.3.2002 Melbourne ŠTFAN LUTAR
roj. 22.8.1926 Lipa pri Murski Soboti
>	10.3.2002 Melbourne BORIS MAREGA roj. 28.1.1932 Bilje pri Novi Gorici
>	12.3.2002 Melbourne STANISLAVA NOVAK roj. Šircelj roj. 22.10.1933 Knežak
>	28.3.2002 Hobart DARKO ERZETIČ roj. 29.5.1933 Nozno v Goriških Brdih >5.5.2002 Melbourne ALBIN RUDI DOBROVŠEK roj. 11.4.1944 Zagorje pri Podčetrtku >16.5.2002 Melbourne LEON FATUR
roj. 8.7.1930 Petelinje na Primorskem
>	8.6.2002 Melbourne CECILIA LJUDMILA ZDRAŽIL roj. 14.9.1914 Maribor
>	26.6.2002 Melbourne
Še drevesa mi o večnosti povedo, saj rastejo v zemljo in nebo.
FRANČIŠKA VEKAR
roj. 28.3.1922 Zagorje pri Postojni
>	29.12.2001 Melbourne RUDI KIMOVEC
roj. 8.4.1923 Bukovica
>	22.2.2002 Melbourne
Tiri življenja nas vodijo v prostransvo večnosti.
VENCESLAV SLAVKO IPAVEC
roj. 28.9.1930 Gorenje Polje - Anhovo
>	29.6.2002 Melbourne MARJAN LEON KAISER roj. 2.10.1922 Ljubljana
>	20.7.2002 Melbourne ANICA LUDVIK roj. Barba roj. 15.5.1935
>	27.7.2002 Melbourne IVAN KOVAČIČ
roj. 23.8.1921 Smrje
>	29.7.2002 Melbourne STANISLAV BENC roj. 19.9.1934 Šembije
>	29.3.2002 Morwell VERA MOŽE roj. Uršič roj. 7.6.1933 Stoj pri Sežani
>	31.8.2002 Melbourne JOŽE PEPI GULJ
roj. 15.3.1915 Kobilje pri Štanjelu
>	7.8.2002 Geelong VENČESLAV VINC ŠVARA roj. 28.8.1924 Sveto na Krasu
>	3.6.2002 Werribee JOŽEF ŠTEMBERGER
roj. 11.5.1923 Žabice pri Ilirski Bistrici
>	1.9.2002 Maffra
JOŽE POTOČNIK
roj.24.11.1921 Jesenice na Gorenjskem
>	21.9.2002 Melbourne JOŽE DEKLEVA
roj. 17.2 1923 Petelinje, Pivka
>	25.9.2002 Melbourne ELIZABETA GOLJA roj. Jerančič
>	30.9.2002 Melbourne GROZDANA GOJAK roj. Sirotic roj. 6.4.1928 Istra na Hrvaškem
>	8.10.2002 Melbourne ŠTEFANIJA MAZZITELLI roj. Črmelj roj. 25.12.1910 Skrilje pri Ajdovščini
>	10.10.2002 Melbourne ANTON NOVAK
roj. 6.1.1926 Knežak
>	8.1.2002 Hobart JULIJANA ŠKERLJ
>	14.10.1995 Melbourne ALBERT ŠKERLJ
>	23.7.2002 Melbourne ALOJZ HOJNIK
roj. 6.5.1915 Jesenci pri Mariboru
>	8.12.2001 Lendava Slovenija
Matico pokojnih smo zaključili 20.10.2002.
p. Ciril A. Božič, OFM
Marija Anžič, laična misijonarka
S.CYRIL&METHODIUS SLOVENIAN MISSION
Baraga House, 19 A'Beckett Street PO BOX 197 KEW VIC 3101 Tel.: (03) 9853 7787
Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176
E-mail: ciril@infoxchange.net.au
DOM POČITKA - MOTHER ROMANA HOME
SV. CIRIL IN METOD MELBOURNE
S POGLEDOM NAZAJ moremo ugotoviti, da smo dobro izpolnili zastavljene naloge: očetovski dan, 1. septembra, je bil izredno lep, z bogatim kulturnim programom, ki ga je pripravila Slomškova šola, mladina in matere. Pater Filip je bil med nami slaba dva tedna na dopustu in se je počutil domače. Slomškova nedelja, 22. septembra je bila zaznamovana s petjem Slomškovih pesmi našega pevskega zbora in obiskom ter pesmijo Veselih Štajerk: Marjane, Vide, Loti in Mojce. Hvala Vinku Rizmalu in sodelavcem za organizacijo tega obiska, ki nas je v popoldnevu Slomškove nedelje zbral v veliki množici pri stari trti na McWilliams Winery v Lilydale.
Veliko je bilo dela in mnogo vloženega truda v pripravo in izvedbo 28. slovenskega koncerta Pojte hribi in doline v soboto, 5. oktobra 2002, ob 3.00 popoldne. Za koncert (pa to ostane za naprej) smo obrusili in polakirali oder ($1340); očistili preprogo v dvorani, obnovili pet velikih miz in kupili nov hladilnik - skupaj $1979 - Društvo sv. Eme); na koncu odra je Andrew Fistrič brezplačno naredil steno z vrati (material $345); ob straneh odra in v ozadju smo po prizadevanju Anite Fistrič položili novo preprogo ($350 - od tega $50 dar Fistričevih), oder je dobil novo prednjo zaveso ($3971). Hvala sponzorjem koncerta in vsem, ki ste kupili srečke. Nagrade so bile: mikrovalovna pečica, umetniška slika, kompleti
avdio in video kaset in CD-jev, ročna dela, dobrote kuhinje in vinske kleti in še kaj - 23 nagrad. Nedelja po koncertu je bila rožnovenska. Ob 10. uri je bila sveta maša s sodelovanjem mladine. Somaševala sva p. Filip in p. Ciril - somaševanje je vodil zlatomašnik p. Valerijan. Pater Janez pa je že zjutraj odpotoval, da je bil za deseto mašo v Adelaidi. Po maši smo se okrepčali z BBQ kosilom, ki ga je pripravilo Društvo sv. Eme. Več o koncertu pa v posebnem članku in v fotografijah na straneh 20 - 24.
MAŠA NARODOV je bila v stolnici sv. Patrika v nedeljo, 13. oktobra. Ob 2.30 popoldne smo skupaj z nadškofom oblikovali procesijo s kipom fatimske Gospe, molili rožni venec -slovensko je vodila Anica Smrdel, pesem pa Lenti Lenko, ob treh je bila slovesna nadškofova sveta maša, pri kateri so stregli naši ministrantje in prvič v katedrali tudi ministrantke. Naša skupina je bila spet lepa. Toda podoba katoliške Cerkve v Avstraliji se vse bolj spreminja. V katedrali je kar mrgolelo od vietnamske mladosti. Verjetno je bilo nekaj podobnega pred štiridesetimi leti, ko je Avstralijo napolnjevala mladost iz evropskih držav. Isto v veri, a z vseh koncev sveta!
VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU je po deseti maši Slomškova šola, tečaj slovenskega jezika za odrasle in družinsko kosilo v dvorani.
ROŽNI VENEC molimo v oktobru pred vsako nedeljsko mašo. Ob torkih je rožni venec ob 10.00 dopoldne, ob petkih v oktobru vedno izpostavimo Najsvetejše ob 7.00 zvečer in ob 7.10 začenjamo z molitvijo rožnega venca, ob pol osmih je sveta maša.
BLIŽA SE MESEC NOVEMBER. Na praznik vseh svetih, na prvi petek, 1. novembra, bodo v Kew tri svete maše: ob 7. zjutraj, ob 10. uri dopoldne in ob 7.30 zvečer. V soboto, 2. novembra, na vseh vernih rajnih dan, bo v Kew sveta maša ob 8. uri zjutraj, nato smo povabljeni na pokopališče KEILOR, kjer bo ob 11. uri dopoldne sveta maša za vse, ki počivajo na tem pokopališču. Somaševanje desetih duhovnikov bo vodil župnik župnije St. Christopher's, Airport West - Father Francesco Cavarra. Pri maši bo sodelovanje v različnih jezikih: angleškem, italijanskem, slovenskem, hrvaškem, malteškem, poljskem, vietnamskem in filipinskem - po tem vrstnem redu so napisani na vabilu. Lepo povabim melbournske rojake tudi k tej sveti daritvi za naše pokojne.
V nedeljo, 3. novembra, se bomo po deseti maši v Kew podali na pokopališče Keilor, kjer bodo ob poldne molitve za naše rajne na slovenskem delu pokopališča Keilor. Za kosilo se srečamo na slovenskem klubu JADRAN, ob 5. uri popoldne pa pri znamenju na SLOVENSKEM DRUŠTVU MELBOURNE na ELTHAMU, kjer bodo molitve za pokojne člane.
Slovensko-avstralsko kulturno in športno društvo PLANICA bo praznovalo 30-letnico delovanja. Sveto mašo za pokojne člane in prijatelje bomo darovali v soboto, 9. novembra, ob 10. uri dopoldne. Na pokopališču Springvale bodo molitve v nedeljo, 27. oktobra, ob 3.00 popoldne pod hrastom - kot običajno.
V nedeljo, 10. novembra, bo ob 11.30 sveta maša v GEELONGU, nato pa v parku slovenskega kluba Ivan Cankar ob Triglavu molitve za pokojne.
Ob 5. uri popoldne bo ta dan tudi sveta daritev za pokojne iz slovenske skupnosti v ST.
ALBANSU v cerkvi Presvetega Srca Jezusovega in nato srečanje v dvorani kluba.
V	WODONGI bodo v nedeljo, na praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, 24. novembra, ob 6. uri zvečer molitve za pokojne na pokopališču in ob 7.00 zvečer sveta maša v cerkvi Srca Jezusovega, 283 Beechworth Road.
V	MORWELLU je bila sveta maša 27. oktobra ob 6.00 zvečer za pokojnega Jožeta Štembergerja, spomnili pa smo se tudi vseh drugih pokojnih. Tam bo sveta maša spet na praznik Svete Družine, 29. decembra, ob 6.00 zvečer.
TASMANIJA tudi ne sme biti pozabljena. Vesel sem vaših klicev iz otoka in vabil, da se srečamo in skupaj obhajamo sveto daritev, čeprav vas ni tam prav veliko, ste pa dobri. Spominjam se prav prijetnega srečanja z vami. Od takrat je minilo že več kot petnajst let. Na 1. advetno nedeljo, 1. decembra 2002, bomo ob 6. uri zvečer obhajali sveto daritev in po maši imeli zakusko. Pri maši narodov sem v Melbournu srečal hrvaškega duhovnika iz Hobarta g. Berislava Hunskiga in mi je ponudil, da se lahko srečamo v njihovem centru - na 3 George Street v Grantonu. Pred prihodom vam bom poslal posebno pismo pa tudi obvestilo bo na programu hrvaškega radia v Hobartu.
V	novembru pride na dvotedenski obisk v Avstralijo skupina rojakov iz Slovenije, ki
jo bo vodil naš pater Peter Lavrih, komisar za Sveto deželo. V Sydneyu pristanejo 11. novembra 2002, ob 6.20 zjutraj. V Merrylandsu se bodo srečali in večerjali z rojaki, prav tako pa tudi pri nas v Kew v sredo, 20. novembra. Potovanje organizira TRUD - turizem in romanja, Družina d.o.o., Ljubljana, ki me je tudi zaprosil za vodstvo.
ADVENTNO ROMANJE bomo imeli v soboto, 7. decembra, v Millgrove in Yarra Ranges. MIKLAVŽ pa bo obiskal otroke v nedeljo, na praznik Brezmadežne, 8. decembra, po deseti maši.
Metka McKean je naša dolgoletna zborovodkinja v Kew in je 22. septembra praznovala svoj 50. rojstni dan z možem Chrisom in hčerkama Ines in Monico. Na fotografiji je Metka Chrisom, ki je naš akolit in p. Cirilom, ki ji je v znamenju želje še na mnoga leta in, da bi jo Marija Pomagaj še naprej podpirala v preizkušnjah življenja in ji stala ob strani, izročil šopek cvetja. Zapeli smo ji vsi skupaj z zborom pesem "Marija pomagaj nam sleherni čas. Metki čestitamo, se ji zahvaljujemo za neprecenljiv trud in požrtvovalnost in ji želimo veliko notranje moči in Božjega blagoslova - njej in vsej njeni družini.
KRST: Natasha Amelia ERZETIC, roj. 11.05.2002, Carlton VIC. Mati Kristina Lee r. Black, oče Klaudio Darko Erzetič. Botra sta bila Patricia Margaret Black in Robert Blažič. Kew, 12.10.2002.
POROKA: Daniel Clarence L'ESTRANGE, roj. 29.11.1972 v Young NSW in Brigita Maria COLLIER roj. OSOLNIK, hčerka +Vinka Osolnik in Marije Godec roj. Falež, rojena 06.06.1969 v Canberri ACT. Priči sta bila Gregory L'Estrange in Margaret Fitzgerald. Med poročno mašo v Kew, 06.10.2002.
POGREBI:
VERA MOŽE roj. URŠIČ, roj. 07.06.1933 v Štorjah pri Sežani je umrla v Caritas Christi Hospice v Kew VIC 31.08.2002. V Avstralijo je prišla leta 1954 z možem Stojanom (poročena 1952), nenadoma umrl 13.06.1992 v Melbournu. Zapušča sinova Oskarja, ki je profesor v Italiji in Kevina, sestro Olgo Kampuš z družino in sestrično Vero Tavčar v Melbournu in tri sestrične in dva nečaka v Sloveniji. Molitve zanjo smo imeli v kapelici pogrebnega zavoda Herbert King v Ashwoodu v nedeljo, 8. septembra, naslednji dan pa pogrebno mašo prav tam in nato pogreb na pokopališče Cheltenham New.
JOŽE (PEPI) GULJ, roj. 15.03.1915 v Kobilju pri Štanjelu na Krasu. Umrl je 07.08.2002 v Geelongu. Tam je živel nad 50
let. Žena mu je umrla 20.09.1987. Zapušča hčerki Liz v Lari in Mary v Wodongi in štiri vnuke. Pokopan je bil v Geelongu.
VENČESLAV (VINC) ŠVARA, rojen 28.08.1924 v vasi Sveto na Krasu. Umrl je 03.06.2002 v Werribee. Z ženo Marijo je živel v Lavertonu.
Hvala Lilijani Brezovec za to sporočilo!
JOŽEF ŠTEMBERGER, roj. 11.05.1923 v Žabičah pri Ilirski Bistrici je umrl 01.09. 2002 v bolnišnici v Maffri v Gipslandu. Po vojni je zbežal v Trst. Tam se je poročil leta 1949 z Ivanko Miklavec. V Avstralijo sta prišla leta 1950. Bil je redno pri naših slovenskih mašah v Morwellu skupaj z ženo in sinovo družino. Pogrešali ga bomo, kakor ga pogrešajo njegovi najdražji: žena Ivanka, hčerka Susa in sin Frank z družino, sestra Marija Štavar v Melbournu, v domovini sestra Milka in brat Frane v Belgiji.
Dragi Jože, bil si dober mož in oče. Počivaj v Božjem miru!
Žena Ivanka z otroci in družinami.
JOŽE POTOČNIK, rojen 24.11.1921 na Jesenicah na Gorenjskem je umrl 21.09.2002 v Warringal Private Hospital v Heidelbergu. Poročil se je 04.10.1947 na Jesenicah s Sando Lapajne. V Avstralijo sta prišla z norveško ladjo Skaugum 27.03.1950, brat Marjan pa v decembru istega leta. Tri tedne po prihodu v Avstralijo sta bila v Bonegilli. Po poklicu je bil
soboslikar in pleskar in je dal veliko dela fantom v Baragovem domu. Z ženo sta si v Macleodu zgradila prijeten dom, kjer so še vedno. Bil je med ustanovnimi člani Slovenskega društva Melbourne in veliko je pomagal pri grajenju cerkve in zadnja leta pri obnovi Baragovega doma. Tudi v avstralskih krogih je bil aktiven. Več let je bil blagajnik in dve leti predsednik Master Painters & Signwriters Association. Študiral je filozofijo in slavistiko na La Trobe univerzi. Tako iz veselja in želje po znanju. Zapušča ženo Sando, sina Saša z družino, hčerko Sonjo z družino in sina Andreja. Molitve zanj smo imeli v Kew 25.09., pogrebna maša pa 26.09.2002 v Kew. Nato so ga odpeljali za kremacijo v Springvale.
RUDOLF RADIKOVSKI je bil rojen 09.05.1929 na Slovaškem. Živel je v našem domu matere Romane. Umrl je 18.09.2002 v St. Vincent's Hospital. Bil je brez sorodnikov, sam na širnem svetu. Pogrebno mašo zanj smo opravili v Kew 30.09.2002 in ga nato spremljali na pokopališče Northern Memorial Park, Glenroy.
JOŽE DEKLEVA je bil rojen 17.02.1923 v vasi Petelinje, župnija Pivka, je umrl na svojem domu 25.09.2002 - ni se zbudil iz spanja. V Avstralijo je prišel leta 1954 in se leta 1956 poročil z Ivanko Kristan. V Avstraliji je najprej delal v gozdu, nato kot mizar v gradbeništvu. Pridno je pomagal pri gradnji dvorane društva Planica pred 30 leti. Molitve zanj smo imeli v Kew v nedeljo, 29.09., v ponedeljek 30.09.2002 pa končanem pogrebu Rudolfa ob 1 uri popoldne pogrebno mašo in pogreb na Springvale pokopališču. Zapušča ženo Ivanko, ki se je naselila v domu matere Romane, nečakinjo Pepco Šabec v Melbournu, nečakinjo Vido Slivar v Sydneyu, nečakinjo Nado v Kanadi in devet nečakov in nečakinj v Sloveniji.
ELIZABETA GOLJA roj. JERANČIČ je umrla 30.09.2002 v Melbournu. Pogrebna maša je bila v Park Chapel v Lilydale 7. oktobra 2002 - je sporočil Tone Kruh.
GROZDANA GOJAK, rojena 06.04.1928 v vasi Savinjsko polje pri Buzetu, je umrla v Nursing Home v Box Hillu 08.10.2002. V Avstralijo je prišla leta 1957. V Adelaidi se je poročila z Jožetom Gojakom iz župnije Golac v slovenski Istri. V Adelaidi so živeli 37 let, pred devetimi leti pa sta prišla Grozdana in Jože v Melbourne za hčerko Miro (umetnica) in sinom Vladom, ki je psihiater in sedaj dela v Sydneyu. Zbolela je že v Adelaidi in je bila vsa ta zadnja leta po različnih domovih. Redno so jo obiskovali patri ves ta čas za prvi petek. Prejela je sveto maziljenje in nekaj dni za tem v miru zaspala. Molitve v Kew 10. oktobra, pogrebna maša je bila 11.10.2002 v Kew in nato pogreb na Springvale Cemetery - Spotted Gums, kjer je že veliko slovenskih grobov.
ŠTEFANIJA MAZZITELLI r. ČRMELJ, rojena 25.12.1910v vasi Skrilje pri Ajdovščini. Umrla je 10.10.2002 ob 10.10 v Royal Melbourne Hospital. V Alexandriji v Egiptu se je poročila leta 1934. V Egiptu je živela od 1934 do 1957, ko je bila sueška kriza in so jih izgnali. Leta 1957 so prišli v Avstralijo. Najprej je prišel sin Frank, nato sin Roland - že leta 1956, hčerka Carmen je prišla s starši. Rada je imela ročna dela, ljubila je slovensko pesem in ta dar posredovala tudi sinovoma, saj sta oba glasbenika. Sin Roland vodi moški zbor Planika, ki je tudi prepeval pri pogrebni maši 15.10.2002 v Kew. Molitve zanjo smo imeli večer pred pogrebom. Pokopana je v grob, kjer počiva njen mož Alexander, ki je umrl 20.04.1985.
Sorodnikom izrekamo sožalje, mrtvih pa se spominjajmo v molitvah in pri daritvi svete maše.
p. Ciril
Pulta hr Di In dolra
HU linjuriliTjiihii & vcilluy* liny
1. Andrew Brati na je s pesmijo Zakrivljeno palico v roki začel 28. slovenski koncert v dvorani slovenskega verskega in kulturnega središča v Kew.
To je bil praznik slovenske mladosti v Avstraliji. Z nasmehom in vedrino na obrazu sta Chrissy Mesarich in Christine Cestnik usmerjali in vodili to praznično popoldne sobote, 5. oktobra 2002. Tokrat vam hočemo predstaviti to praznično popoldne z njunimi besedami, ki so bile tam povedane - tako bomo kar nekako skupaj podoživljali tisto popoldne. Predstavili vam bomo mlade talente iz Adelaide, Sydneya, Country NSW, Geelonga in Melbourna.
Pater Ciril je pozdravil slovenske in avstralske patre, novega odpravnika poslov slovenskega veleposlaništva iz Canberre g. Bojana Bertonclja in predstavnike organizacij, društev, klubov, sponzorje ter vse prisotne.
Letos praznujemo mednarodno leto gora in Avstralija praznuje leto avstralskega prostranstva (Year of the Outback). Naši starši nam velikokrat pripovedujejo o lepotah planin, posebno še o lepotah slovenskih Alp.
"Ali ste že imeli priložnost povzpeti se na Triglav"? je vprašala Cristina.
Ne, ne še. Vendar kaže, da je vzpon na Triglav cilj vsakega Slovenca. Pravijo: »Če še nisi bil na Triglavu, nisi pravi Slovenec,« ji je odgovorila Chrisi.
Geslo letošnjega koncerta je: "Pojte hribi in doline". "Let the mountains and valleys sing. " Šaljivo sta pristavili, da smo dodali še doline, kajti brez dolin, bi ne bilo planin.
Povabili sta vse prisotne, da so vstali in se jima pridružili pri petju slovenske in avstralske himne.
2. Natalija Bratina je bila med najmlajšimi nastopajočimi. Opazovala je svoje brate in sestro nastopati na odru in se je sedaj tudi sama podala, da jim sledi. Uči se plesa pri Cathy-Lea Performing Arts Academy in je stara komaj tri leta. Zapela nam je "Twinkle Twinkle Little Star".
3.	Adrijan Butinar je igral že na mnogih prireditvah v Melbournu in na drugih mladinskih koncertih v Adelajdi, Sydneyu in Canberri. Že pet let se uči igrati diatonično harmoniko. Pleše pri plesni skupini Iskra. Adrijan je zaigral dve pesmi: Račke - M. Žvelc in Že vse je veselo - L. Slak.
4.	Občudujemo ljubezen Marcele Bole do življenja, njen optimizem in dobroto. Počuti se mlada med nami in razlika v starosti je ne moti. Gospa Marcela je recitirala pesem: 28. mladinski koncert leta 2002.
5.	Devetletna Stephanie Šuber in osemletna Jessica Murko sta prišli vso dolgo pot iz New South Walesa, da sta nam zaplesali ob glasbi
Pleši, pleši, pleši - Dance Dance Dance - S Club 7
6.	Radi bi vam predstavili »a very spunky little man«. Matthew Bratina je že večkrat nastopal na odru za različne priložnosti. Verjetno se ga spominjate z lanskega koncerta v Sydneyu. Letos je zapel narodno "Na oknu deva je slonela - The Maiden at the Window".
7.	Davor Pavlin-Premrl je uspešen mlad glasbenik, je član Chamber Orchestra v njegovi šoli
-	Prince Alfred College v Adelaidi in igra v adelaidski Simfoniji. Adelajdska Simfonija je vzorna starejša skupina pri adelajdskem mladinskem orkestru (Adelaide Youth Orchestra). Davor ima komaj štirinajst let in dosega lepe uspehe pri študiju glasbe. Lepo je bilo poslušati Davorja, ki je prišel vso pot iz Adelaide. in je zaigral "Berceuse & Dance
-	Vladimir Rebikof , Deklica z lanenimi lasmi - The girl with the flaxen hair - Debussy"
8.	Multikulturna družina smo, so rekli Harry, Tom, Mia, Monika, Noah, Liam in Patrik Van de Laak. Sedem otrok v starosti of treh do štirinajtih let. Recitacijo: "Smo multikulturna družina" jim je pripravila nona Helena Leber.
9.	Andrej Plesničar, član nekdanjega ansambla bratov Plesničar, se nam je pridružil in nam je na kitaro zaigral dve pesmi: Vse vprašam, kam? in Lepotica.
10.	In kaj bi bil mladinski koncert brez disko
glasbe in plesa? Natalie Postružin and Melissa Fistrič sta se odločili postati Slovenski zvezdi -Slovenian Stars. Naj se zabava prične in sta zaplesali.
11.	Najtežje za vsakega glasbenika je, če ne more več igrati svojega inštrumenta. Prav to se je zgodilo Slavku Koprivniku, ko je izgubil desni kazalec in palec v nesreči leta 1999. Z navduševanjem in pomočjo prijateljev je Slavko premagal oviro in kupil gramatično harmoniko. Nikoli več ni pogledal nazaj - lepo igra naprej. Prisluhnili smo Slavkovim zlatim zvokom. Zaigral je dve pesmi Lojzeta Slaka: Harmonika poje in S harmoniko na rajžo.
12.	Mikaela Brewer ima komaj devet let. Uči se igrati piano že dve leti in pred kratkim je naredila prvi izpit. Zaigrala nam je narodno pesem Slovenski smo fantje - We are Slovenian boys-Narodna in The Snake Charmer - Pamela Wedywood.
13.	Melisa Fistrič in Andrej Bratina sta nam zapela v duetu pesem iz filma "Duets" Vandranje
-	Cruisin' - Gwyneth Paltrow & Huey Lewis.
14.	Na koncertu smo slišali štiri od šestih članov ansambla Melodija: Bernadette Brne, Belinda Rasen, Antoni Volk, Max Vojvoda, ki so nam predstavili pesem Lojzeta Slaka: "Čebelar" in narodno: "Kadar boš ti vandrat šel".
15.	Gorenjski plesi, ki so jih zaplesali Melissa in Andrew Bratina, Adrian Butinar, Melissa Fistrič, Natalie Postružin, Sasha Srkulj, Martin in Stefan Tegelj, Gavin Trbanc, Michelle Kohek, Michelle in Amanda Hrvatin iz Folklorna skupine Iskra so zelo stari. Saj so jih plesali že pred sto in več leti. Največkrat se je takratna mladež zabavala po vaških podih ali na kakšnih veselicah v spremljavi harmonike in petja. Folklorna skupina Iskra je s svojimi nastopi v Melbournu dobro poznana, saj mladi nastopajo na koncertih različnih starosti in narodnosti in na posebnih prireditvah. Skupino uči Meta Lenarčič, plesalce pa spremlja Lenti Lenko, ki je pred kratkim prejel visoko državno priznanje Avstralije.
16.	Sestri Wendy in Christina Cestnik sta angelsko zapeli Venček narodnih in pesem Muze
-	by Xistance, ki sta jo napisale in uglasbile Wade Saliba in Christine Cestnik.
17.	Rudi Crnčec in Tanya Andrejaš sta si delila oder že na mnogih predstavah. Danes sta
ob kitari in violini zapela "Been down so long" -Jewel.
18. Kvartet Proteus Anguinus - Človeška ribica, je obogatil že veliko prireditev. Poznamo jih tudi z imenom družina Fistrič.
Višek nastopov je bilo njihovo petje na sydneyski olimpijadi v čast slovenskim visokim gostom, predsedniku gospodu Kučanu in vsem tekmovalcem. Proteus Anguinus - Simon, Michelle, Leah and Melissa Fistrič so zapeli Avstralec sem - I Am Australian - Bruce Woodley in Ljubezen do domovine - Love of my Homeland.
19.	Naslednja točka - Fantje treh mest -združuje nadarjene glasbenike: Lentija Lenka iz Melbourna in Rudija Črnčca iz Sydneya in Petra Grivca iz Wolongonga, ki pa žal ni mogel priti. Rudi in Lenti sta mojstrsko zaigrala "Visoko nad oblaki" Lojzeta Slaka, "Valček" Lentija Lenka in "Poskočno polko" Petra Grivca.
20.	Naslednja je bila Leah Fistrič. Ni bila prvič na odru in ne na mladinskem koncertu. Velikokrat je že nastopila in nas razveselila. Osem let poje pri avstralskem mladinskem pevskem zboru in pleše že dvanajst let. Zapela je pesem Heroj - Mariah Carey.
21.	Martin Danev, Damijan Nemeš, Robert Fišer, Rudi Črnčec in Tanya Andrejaš so člani ansambla Big Band Theory. Prav za to priložnost so prišli iz Sydneya in nam z mladostno radoživosjo zaigrali "Igraj to glasbo" - Wild Cherry, "Živ" - Pearl Jam, "Hišica ljubezni" (Slovenian Remix) - B52s v prevodu Tanye Smrdel.
Pater Ciril je ob koncu povedal, da je bilo vloženega veliko truda in naporov v pripravi in izvedbi tega koncerta. Zahvalil se je vsem, ki so ljubeznijo, znanjem, pogumom in žrtvijo sodelovali na koncertu. Hvala sponzorjem, gostom, tehničnemu osebju, kuhinjski ekipi, društvu sv. Eme in vsej ekipi s koordinatorko koncerta gospo Drago Gelt. Hvala naši mladini, staršem in starim staršem. Po zahvali in podelitvi priznanj smo izžrebali še 23 lepih nagrad.
Veselje pod šotorom na dvorišču je trajalo dolgo v noč. V nedeljo pa je bila ob 10. uri dopoldne lepa sveta maša s sodelovanjem mladine. Društvo svete Eme je pripravilo BBQ.
Po kosilu smo si dejali: Nasvidenje drugo leto vSydneyu!

p. Valerijan Jenko, OFM; p. Filip Rupnik, OFM ST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION
313 Merrylands Rd., Merrylands, NSW 2160 PO Box 280, MERRYLANDS, NSW 2160) Tel.: (02) 9637 7147 in (02) 9682 5478 Mobile: 0419 236 783 Fax: (02) 9682 7692 E-mail: rafael@zeta.org.au
SV RAFAEL SYDNEY
KRSTI: COREY JAMES McNAUGHT, Greystanes, NSW. Oče Cameron, mati Maria roj. Binkhorst. Botra sta bila Carolin & Wilma Binkhorst in Keith McNaught. Cerkev Sv.Rafaela, Merrylands, 21.septembra 2002.
AALIYAH JADE ANNE OUDMAN, Bar Point, NSW. Oče Peter, mati Kelly-Anne roj. Pregnell. Botra sta bila Jim & Keran McNaught. Cerkev Sv.Rafaela, Merrylands, 21 .septembra 2002.
DEAN CEROVAC, Wetherill Park, NSW. Oce Goran, mati Meri roj. Popovski. Botra sta bila Daniel & Tania Muller. Cerkev Sv.Rafaela, Merrylands, 13.oktober 2002.
POROKA: BORIS MARK LENARČIČ, Wetherill Park, NSW, sin Štefana in Marije Zaknič. Rojen v Sydneyu, krščen v Arncliffu in SILVIJA ŠIRCELJ, Edmondson Park, NSW, hči Antona in Angele Namrocki. Rojena v Sydneyu, krščena v Gymea. Priči sta bili Jason Cassar in Natalie Brcar. Cerkev Sv. Patrika, Sydney 28.september 2002
PRVO SVETO OBHAJILO smo imeli v nedeljo 15. septembra. Jezusa so prvič prejeli: AMANDA IN ADRIAN ŠUBER TER MADELINE PSARIANOS (fotografija desno). Iskrena hvala kate-histinji Carmen, ki jih je lepo pripravila na ta praznik.
Čestitamo novokrščencem, mladoporočencema in prvoob-hajancem.
SKRB ZA BOLNIKE postaja nasa vse bolj potrebna zadeva, ker jih je vedno več. Zato skrbimo zanje, obiSčimo jih in bodimo pozorni na njihove potrebe in želje. Jezusovo naročilo nas k temu navaja: »Bolan sem bil in ste me obiskali; kar ste storili kateremu teh mojih najmanjSih bratov, ste meni storili« (Mt 25, 36, 40). Važno je, da nas obvestite o bolnikih, da jih obiSčemo, molimo zanje in jim prinesemo zakramente (sv. spoved, sv. obhajilo in bolniSko maziljenje). Kako narobe je, ko se včasih zgodi, da pridejo sorodniki urediti za pogreb potem, ko je bil bolnik že nekaj časa bolan in je umrl, prej pa ni bilo nobenega obvestila. Da bi se vsaj kateri izmed prijateljev ali vaSčanov spomnil in opozoril duhovnika na bolnika! Še vedno je med nami prazen strah, da se bo bolnik prestraSil, če pride duhovnik in bo to negativno vplivalo na njegovo zdravje. Res pa
je, da zakrament maziljenja marsikdaj pomaga tudi telesnemu zdravju, bolnika pomiri in mu da potrpljenja v bolezni. Torej je strah pred maziljenjem popolnoma neutemeljen in odveč. Govorimo raje o strahu, če bo pokojni stal pred Bogom z neporavnanimi računi in obremenjeno vestjo. Tega strahu naj bi se bali in pravočasno poklicali duhovnika k bolniku.
POKOJNI: 4. avgusta 2002 je umrla PAVLA KOLATCHEW, roj. Polanc, 25.1.1920 v Šoštanju. Že zelo mlada je izgubila mamo in odšla v Avstrijo. Tam se je spoznala z ruskim vojaškim pilotom, po rodu iz Romunije, Petrom Kolatchew, se z njim 1951 poročila in se z dvema otrokoma in dvema skoraj praznima kovčkoma skupaj z možem odpravila v Avstralijo. Nekaj časa je bivala v lagerju Greta. Od tam se je družina preselila v Mayfield, kjer sta se rodila še dva sinova. Mož Peter se je zaposlil pri državni železnici, Pavla pa je doma skrbela za družino. Z možem sta bila dolgoletna člana slovenskega društva Tivoli v Newcastlu. Peter in Pavla sta bila med prvimi udeleženci slovenske maše v Newcastlu v samostanski cerkvi Ave Maria v Mayfieldu. Mož ji je umrl 1997. Pavla zapušča sinove Petra, Erica, Harryja in Pavla ter njihove družine; skupno 24 članov. Njeno telo je bilo upepeljeno v krematoriju Beresfield v Newcastlu.
V ponedeljek, 5. avgusta 2002 je v jutranjih urah po dolgi bolezni, na svojem domu na Ellis St., OATLANDS, NSW mirno zaspal dr. MARKO COBY (Kukec). Rojen je bil 29.7.1920 v Žalcu. Študiral je medicino na stomatološkem oddelku Ljubljanske univerze in je 9.7.1956 doktoriral iz splošnega zobozdravstva. Leta 1960 je prišel v Avstralijo, kjer je moral še enkrat napraviti vse izpite, nato je delal v svoji ordinaciji. S prvo ženo je imel sina Johna in z njim tri vnuke: Nicola, Joano in Benjamina in hčerko Vesno, ki pa je že kot otrok umrla. Kot vdovec se je poročil z Antonijo-Tončko roj.Tomažin, vdovo Sodja. Za pokojnim žalujejo: žena Tončka s hčerko
Andrejko, poročeno z Jožetom Andrejaš in vnuki: Natalie, Tanya, Amanda in James ter sin Vilko, Tončkin brat Toni Tomažin, ter pokojnikova sestra Bojana, ki živi v Beogradu. Pogrebna maša pokojnega je bila v petek, 9.8.2002, v cerkvi Sv. Rafaela. Po maši smo ga pospremili na Božjo njivo v Rookwood-u.
Dne 6. avgusta 2002 je v Mt. Druitt bolnišnici umrl JOŽE OZVALD, ki je bil rojen v Ribnici na Dolenjskem, 24.7.1925. Tam živi še sestra Marija Vavtar. Pogrebne molitve so bile v kapeli Pinegrove krematorija, 8. avgusta 2002, in nato je sledila upepelitev.
Dne 7. avgusta 2002 je v Royal Prince Alfred bonici, Camperdown, NSW, umrl HUMBERT MARCOLA. Rojen je bil v Podbeli 16.9.1939. V Avstralijo je prišel 1958. Zaposlen je bil med drugim na železnici, v Coomi, Cuber Paddy-ju in v Novi Zelandiji. Bolan je bil približno eno leto. Humbert je vsako leto poskrbel za mašo zadušnico za brata Zdravka (umrl 1993) in strica Jožeta Čušin (umrl 1984). Humbert zapušča v domovini še dve sestri in enega brata. Pogrebna maša je bila opravljena v cerkvi Sv. Rafaela v Merrylandsu v ponedeljek, 12.8.2002, nato je sledila upepelitev v Rookwoodu.
Dne 8. avgusta 2002 je v bolnici v Southportu (Zlata Obala) umrl ADOLF ŽIČKAR. Rojen je bil 25.5.1933 v Rogatcu pri Rogaški Slatini. V Avstralijo je prišel leta 1955. Poročen je bil s Sue (avstralskega rodu), ki pa je umrla že pred desetimi leti. Pokojnik zapušča v Wollongongu brata Rafaela in sestro Dragico Šiftar, brat Franc pa je že 27 let med pokojnimi. Pogrebne molitve za pokojnika so bile 14. avgusta v ASHMORE, QLD, kjer je bil tudi pokopan.
V soboto, 10. avgusta 2002 je v bolnici v Wyongu umrl BORIS MAŠEK. Rojen je bil v Ljubljani 1.3.1940 kot sin Avguština in Justine Zorko. Sedaj je živel z družino v Hamlyn Terrace (Central Coast), pred tem pa so živeli v St.John's Parku. Pokojni Boris je bil poročen s Heleno roj. Herman, ki je po rodu iz Letuša.
Poleg nje zapušča tudi sina Borisa (34 let) in hčerko Vesno (28 let).
22. septembra 2002 je bolnici v Penrithu umrl RUDI JAMŠEK. Rojen je bil 10.4.1924 v vasi Župa 11, Dobovec (Trbovlje), sin Mihaela in Marije, roj. Dolanc. Kot mlad fant se je zaposlil v rudniku v Trbovljah, nekaj časa pa je delal tudi v tamkajšnji steklarni. V Avstralijo je prišel leta 1949, kjer je kratek čas živel v kampu v Bathurstu. Nato se je zaposlil v Sydneyskem pristanišču.
Najdlje pa je bil zaposlen v podjetju James Hardy v Cameliji (Sydney). Pred tremi meseci je resno zbolel in je bolezni tudi podlegel. Poročen je bil z Marijo, roj. Vene, ki je po rodu iz Bučke na Dolenjskem. Poleg nje zapušča tudi sinova Henryja in Edwina ter dva vnuka. V domovini pa še sestri Tilko in Ivanko, ki sta edini še živi od velike družine 13-ih otrok, v kateri je bil Rudi deseti po vrsti. Pogrebna maša je bila v Riverstonu 26.9.2002. Pokopan pa je bil v Castle Brook pokopališču.
21. septembra 2002 je v Concord bolnici umrl RUDI ČADEŽ. Rojen je bil v Vipolžah (Primorska) 25.10.1913. Leta 1956 se je v cerkci Sv. Frančiška poročil z Brendo roj. Triggs, ki je rojena v Sydneyu. Živel je v Homebush (Sydney). Po poklicu je bil »car detailer«, zadnja leta je preživel v starostnem domu v Croydonu. Poleg žene zapušča hčerko Lidio, v domovini pa še sestro Drago.
11. junija 2002 je v Morling Lodge, Canberra (Red Hill), ACT umrl IVAN (Johny) KOREN, ki se je rodil 15.10.1914 v vasi Veliko Sedlo pri Kobaridu.
DANIEL (Dane) BRKOVEC je bil rojen na Jezerskem 23.7.1930, živel pa je v Kranju. Bil je sin Mihaela in Mihaele, roj.Hariš. Kot mlad fant se je izučil za natakarja, obiskoval pa je tudi trgovsko šolo. Poklic natakarja je opravljal po raznih hotelih, tako v Kranju kot na Bledu, Jesenicah, Dobrni in drugod. Leta 1950 se je pri Mariji Pomagaj na Brezjah poročil z Zofijo Pustoslemšek, ki je po rodu iz Luč (Gornja Savinjska dolina). Družina je prišla v Avstralijo
leta 1956 na ladji »Aurelia«. Tu se je Dane zaposlil v tovarni. Družina je bila vsa leta tesno povezana z našim verskim središčem v Merrylandsu. Dane je bil član igralske družine, neumorni oderski mojster in odbornik. Žena Zofija pa je še danes članica našega mešanega cerkvenega pevskega zbora in vsestransko aktivna na razne načine. Dane je že pred leti utrpel srčni napad in imel operacijo. Zadnja dva meseca pa je bolehal na dihalih. Zdravil se je v bolnici Westmead. V ponedeljek, 14. oktobra 2002, je sklenil svoje zemeljsko življenje. Med boleznijo je večkrat prejel zakramente, nazadnje pa tudi sveto maziljenje.
Pogrebna maša je bila opravljena v naši cerkvi v petek, 18. oktobra, pokopan pa je bil na novem delu našega pokopališča v Rookwoodu poleg pokojne mame Mihaele.
Pokojnik zapušča poleg žene Zofije, tudi hčerko Marinko, por. Pring in ima hčerki Rebeko in Elli, hčerko Danico, por. Vuchich s sinom Erikom, Davidom in Adrijanom, sina Vinka s sinovoma Nicholasom in Kristoferjem, v Port Macquarie, NSW pa živi še pokojnikov brat Vinko z ženo Lolo.
V sredo, 16. oktobra 2002, je v hrvaškem Domu kardinala Stepinjca v St. John's Parku umrla MARIJA TAUBNER, roj. ŽIŽEK. Luč sveta je zagledala v vasi Iljaševci pri Veržeju 18. septembra 1914. V Avstralijo je prišla med prvimi emigranti pred letom 1950. Prav to leto se je v Bathurstu poročila z Josipom Taubner, ki je po rodu iz Vukovarja, Hrvaška. Med drugim sta živela v Surry Hillsu. Zadnjih sedem let je bila Marija v zgoraj imenovanem domu, kjer je tudi sklenila svoje zemeljsko potovanje. Mož Josip je umrl leta 1979 in je bil pokopan na starem delu slovenskega pokopališča; prav tam je pokopana tudi Marijina sestra Frančiška Žižek. Pogrebna maša za Marijo je bila opravljena v petek, 18. oktobra v hrvaški cerkvi Sv.Nikole Taveliča, pokopana pa je bila v možev grob v Rookwoodu.
Pokojnikovim domačim izrekamo iskreno sožalje.
PRAZNIK VSEH SVETNIKOV je v petek 1. novembra. Praznična maša bo ob 9.30 dopoldne in ob 7:00 zvečer. Tisti dan je tudi prvi petek, zato je ob 6:00 zvečer češčenje Najsvetejšega in litanije Srca Jezusovega ter blagoslov.
SV. RAFAEL, Merrylands
Spomin rajnih je v soboto, 2.novembra. Dve sveti maši bosta: ob 9:30 dop. in vigiljna za nedeljo ob 7:00 zvečer. Tej maši sledi pobožnost v čast Brezmadežnemu srcu Marijinemu (Prva sobota). V nedeljo 3.novembra bo v Merrylandsu sv. maša samo ob 8:00 zjutraj. Ob 10:00 dop. pa bo v kapeli Srca Jezusovega na Rookwoodu spominska služba božja za vse naše rojake. Nato bo blagoslov grobov, najprej na novem, potem pa na starem delu našega pokopališča. Sorodnike pokojnih prosimo, da očistijo in okrasijo grobove. Čimprej naj poskrbijo za spomenik na grobu svojega pokojnika. Dokler pa to ni mogoče naj bo vsaj začasno na vsakem grobu križ z imenom pokojnika.
FIGTREE: na isti dan, v nedeljo 3.novembra bo žegnanje na praznik Vseh Svetnikov -zavetniki tamkajšnje cerkve.
Poleg te službe božje bosta v novembru še dve redni: 10. in 24. novembra.
CANBERRA pride na vrsto za slovensko službo božjo v nedeljo 17. novembra ob 6 uri zvečer. V cerkvi Sv. Petra in Pavla, Wisdom St. Garran. Ta cerkev spada sedaj v pastoralno področje Gospodovega Spremenenja North Woden, ki jo upravljajo iz cerkve Sv. Trojice v Curtin-u, ACT. Rojake vljudno vabimo, da se redno udeležujejo te službe božje, saj pride duhovnik iz Sydneya skoraj 300 km daleč.
Verniki v QUEENSLANDU pridejo na vrsto za slovensko službo Božjo v soboto, 16.novembra, ko bo sv. maša ob 7:30 zvečer. V cerkvi Srca Jezusovega 50 Farway Dr., Clear Island Waters, QLD. Zadnje leto je udeležba zelo pešala. Vsi vabljeni k redni udeležbi.
Cornubia »Planinka« pa ima slovensko službo božjo v nedeljo 17. novembra ob 10.30
dopoldne. Po maši pa bomo šli v procesiji h kapelici in molili za vse pokojne v Queenslandu, kot je navada vsako leto v novembru.
Obvestite tudi druge, ki ne bodo brali tega obvestila in poskrbite za tiste, ki nimajo svojega prevoza, da bi se lahko udeležili sv. maše.
Nedelja 24. novembra je zadnja nedelja v cerkvenem letu, tudi praznik Kristusa Kralja vesolja.
V	ponedeljek, 25. novembra bo po večerni maši sestanek župnijskega sveta. Prosimo za polno udeležbo.
Nedelja 1. decembra je prva adventna nedelja, začetek priprave na božič. Ta dan bo po maši Miklavževanje. Nastopili bodo otroci Slomškove šole in pozdravili Miklavža, on pa jih bo obdaroval z darili. Starši naj prinesejo darove za svoje otroke v dvorano pred ali takoj po maši.
Očetovski dan 1. septembra 2002 smo praznovali skupaj s 50 - letnim jubilejem redovnih obljub p. Filipa - najprej pri sv. maši, potem pa s kosilom v dvorani, ko smo prerezali torto za njegov jubilej (glej Misli, september 2002, str.4).
Otroci Slomškove šole pa so nastopili s programom v počastitev svojih očetov že v nedeljo, 25. avgusta 2002.
V	nedeljo, 8. septembra, na Mali šmaren so pri nas gostovale »Vesele Štajerke«. Prepevale so pri maši, nato pa nastopile v dvorani s kratkim programom.
Letos je bilo naše žegnanje prav na praznik nadangelov Mihaela, Gabriela in Rafaela, v nedeljo, 29. septembra. Kot navadno, je bilo istočasno tudi praznovanje zakonskih jubilejev. 8 parov je bilo navzočih, najmljaši par je imel 30-letnico, najstarejši pa 56-letnico. Jubilantom sta se pridružila tudi pater Filip, ki je obhajal zlati jubilej redovnih obljub in p.Valerijan, 50 let duhovniškega posvečenja. Mešani pevski zbor je olepšal praznovanje z izvajanjem latinske maše.
28. MLADINSKI KONCERT je bil letos v Kew, Melbournu, v soboto, 5. oktobra. Tudi zastopniki iz Merrylandsa so bili med nastopajočimi: Robert Fisher, Damian Nemeš, Martin Daneu, Rudi Črnčec, Tanya Andrejaš, Stephani Šuber in Jessica Murko. Koncert je uspel v zadovoljstvo nastopajočih in gledalcev, ki so napolnili dvorano in z navdušenim aplavzom dali priznanje nastopajočim. Več o tem koncertu najdete v posebni rubriki te številke Misli.
OBISK IZ DOMOVINE: V torek, 12. novembra bo prišla skupina romarjev iz domovine v organizaciji potovalnega urada TRUD pri »Družini«. Z njim pride tudi p. Peter Lavrih, ki skrbi za romanja v Sveto Deželo. Pri nas bodo imeli kosilo in bi se ob tej priliki radi srečali s čimvečjim številom rojakov v Avstraliji.
50 LET REDOVNIŠKIH ZAOBLJUB V
Sydneyu zadnje mesece kar veliko slavimo. Po jubileju patra Valerijana je prišel na vrsto naš pater Filip Rupnik. V nedeljo, 1. septembra 2002, smo proslavili petdeseto obletnico njegovih redovniških obljub. Petdeset let službe
je kar lepa doba. Pater Filip je med nami v Sydneyu šele nekaj let, vendar se je tako dobro vživel v našo skupnost, da je zelo priljubljen tako v naši domači 'slovenski fari' Verskega
središča Merrylands, kot tudi pri drugih cerkvah, ki jih redno obiskuje, pa tudi povsod, kjer hodi redno pomagat. Veseli smo, da bo med nami tudi on proslavil zlato mašo in več. Še na mnoga leta, pater Filip! Na fotografiji: p. Filip z otroki: Lauren Stariha in Mitchell Bleesing. Ob patru je gospa Sonja Fisher, ki podpira vsaj en vogal v našem verskem središču.
Martha Magajna
vasi darovi
TISKOVNEMU SKLADU PATRA BERNARDA: $100: Saša Ceferin, Eleonora White. $70: Evgen Braidot. $55: Zora Kirn. $50: Jožica Paddle-Ledinek, Ciril Kovac. $40: Jože Vah, Štefan Vuk, Stefanija Smole, Ivo in Helena Leber. $32: Marija Teklič. $30: Marija Jamšek, Zora Jonston, Angela Medjites, Karlo Lenarčič, Jože Žužek, Roman Divjak. $25: Marko Cizerle, Julija Kovačič. $20: Laura Vičič, Danila Štolfa, Anica Klekar, Mara Škofic, Janez Šveb, Martha Magaina, Olga Saulig, Toni Dolinar, Franc Golc. $17: Alojz Rus. $15: Plazer. $10: Olga Hrvatin, Avgustin Vinko, Nada Cargo, Štefka Bogolin, Sofija Matičič, Olga Metlikovec, Franc Rožanc, Slavka Ambrožič, A. Medved, Hilda Vidovič, Antonija Merlak. $5: Mira Pintar, Marija Dolenc, Janez Žele, družina Mlinarič. ZA SEMENIŠČE V VIPAVI: $400: Olga Saulig.
ZA SVETO GORO: namesto cvetja na grob Darku Erzetiču in Anici Ludvik. $ 100: Janko in Danica Filipič. ZA MISIJONE: $100: D.T.
ZA LAČNE MATERE TEREZIJE: $50: Janez Šveb, Anica Klekar. $30: Stefanija Smole. $20: Alojzija Gosak. $10: Nanut Ivanka. ZA POTREBNE: $150: Rosemary Kantor.
HVALA ZA VAŠ DAR!
ZNAMKE Znamke ZNAMKE
jr a*
1 Ifr m
i t -i rftr.u vaj : iimfAmlti llirJ
2002
JAMA
Pošta Slovenije k znamkam dodaja:
GOZDNA BOROVNICA je razširjena kot podrast v gozdovih skoraj povsod v Sloveniji. Dobro usp eva na kislih humusnih tleh. Imenuj emo j o tudi gozdni sadež, saj j e edina sadna vrsta, ki uspeva v senci visokih dreves. Na nekaterih področjih Slovenije je pomemben vir dohodka za nabiralce, ki se poleti tnunoma odpravijo
nabirat gozdne borovnice. Jagode so sočne, sladko kiselkastega okusa s prijetno, značilno aromo. Sok je močno obarvan in ga je težko odstraniti iz oblačil. Plodove lahko uporabimo za izdelavo sokov, marmelad, želejev ali jih preprosto posušimo in pozimi pripravimo iz njih okusen sadni čaj. Ne smemo pa pozabiti borovničevca (v sadno žganje namočene jagode borovnic), ki je v nekaterih območjih Slovenije tradicionalna pijača.
Največje svetovno srečanje in ekipno TEKMOVANJE SAHISTOV in šahistk bo od 25. oktobra do 11. novembra 2002 gostil Bled. Na znamkah so konj, ki predstavlja šahovsko figuro pred simbolom Bleda in šahovska polja prek njiv, ki simbolizirajo šahovnico.
MATIJA JAMA, najdoslednejši impresionist iz znamenite četverice slovenskih slikarjev tega obdobja se je rodil leta 1892 v Ljubljani. Obiskoval je zasebno slikarsko šolo v Munchnu. Dosti je potoval in živel in delal v različnih krajih v Avstriji, Hrvaški Nemčiji in Holandiji, na Bledu in v Volčjem potoku ter nazadnje v Rašici in Ljubljani. Ustvaril je okoli 450 del, med katerimi so najbolj znana: Pri obedu, Vrt, Most, Vrbe, Ljubljana v snegu, hrvaški kmet., Kolo in Vas v zimi. Slednji dve sta prikazani na znamkah. Sliki hrani Narodna galerija Ljubljana. Znamki sta oblikovani na osnovi diapozitivoviz fototeke Narodne galerije.
......

Hvala naši zvesti bralki in njenemu sinu za redno pošiljanje slovenskih znamk!
p. Janez Tretjak, OFM
HOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION
51 Young Ave, WEST HINDMARSH SA 5007
Tel.: (08) 8346 9674 Fax: (08) 8346 2903 E-mail: tretjakj@picknowl.com.au
SV. DRUZIMA ADELAIDE
PRVA NEDELJA v mesecu septembru je dan, ko naši očetje praznujejo svoj dan. Pri maši smo molili za naše očete: za žive, da bi bili vzor svojim otrokom, za tiste pa, ki so že v večnosti, da bi za vse kar so dobrega storili Bog podaril večno srečo! Po maši je gospa Stanka Sintič naša kulturna sodelavka pripravila s svojimi sodelavci prijeten kulturni program. V program se je vključilo kar 10 otrok in 4 odraščajoči mladi. Program je bil v angleščini, ker večina otrok zelo malo govori slovensko nekateri pa nič. Vendar je za nastop potrebno veliko dobre volje otrok in tudi staršev, ki se potrudijo in jih pripeljejo v cerkev. Program je povezovala g. Stanka in tudi povedala, kje in kdaj se je pričel praznovati očetovski dan. Po končanem programu smo odšli v dvorano, kjer so bili očetje postreženi s kosilom. Lep je bil dan vsem, ki so sodelovali in se udeležili programa. Boglonaj!
15. septembra pa so pri maši pele Vesele Štajerke, po končani maši je bil kratek program v dvorani. Na obrazih ljudi je bilo videti, da so kljub letom so se sprostili in so jim slovenske viže vedno pri srcu. Po končanem nastopu pa smo postregli s kosilom.
Gospa Marijana je obhajala visok življenjski jubilej in nas je vse pogostila s pecivom , čajem in kavo. Vesele Štajerke pa so ji zapele. Tako,
da je bil tudi zanjo presenečenja poln in lepši dan (fotografija spodaj).
22. septembra smo obhajali nedeljo posvečeno blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Obiskal nas je emerit (upokojeni) adelaidski nadškof Leonard Faulkner, ki vedno rad pride v našo skupnost in se počuti, kakor član naše male skupnosti. Najprej ga je tajnica pastoralnega sveta gdč. Rosemary Poklar pozdravila, v pridigi pa je spregovoril o Slomšku in pa kako razmišlja sedaj, ko je v pokoju o večnosti. Bil je prisrčen in nevsiljiv. Pri darovanju so mu otroci iz nedeljske šole prinesli risbe, ki so jih narisali na evangeljski motiv "Božja dobrota" Po maši se mu je član pastoralnega sveta g. Ivan Legiša zahvalil za obisk in ga povabil, naj nas obišče prihodnje leto. Po maši smo imeli skupno kosilo v
dvorani. Po kosilu je nadškof šel od mize do mize in se tako srečal s člani naše skupnosti in z njimi poklepetal (fotografija zgoraj).
KRST: 1. oktobra je bil sprejet v občestvo Božjih otrok Lachlan Robert Hušnjak. Starša sta Addison Steven Husnjak in Lee Frances Smith. Botra pa sta Maryana Marie Starkie.
Staršem in starim staršem čestitke, malemu Lachlanu pa zdravja in Božje varstvo naj ga spremlja na življenski poti.
nam pridružijo. Večina, ki prihaja so upokojenci. Sedaj, ko čutimo, kako je mir na trhlih nogah še posebno molimo za mir in za voditelje narodov, da bi vodili svet k dialogu, medsebojnemu odpuščanju in slogi. V začetku meseca oktobra je adelaidski nadškof Wilson poslal pastoralno pismo in nagovarja vernike adelaidske nadškofije, da bi vsaj eno uro na teden pred Najsvetejšim molili za mir, za dež, za duhovniške in redovniške poklice in da bi znali spoštovati Evharistijo. V Adelaidi in okolici je bilo letos že kar nekaj cerkva oskrunjenih. Nadškof prosi, naj molimo. Tako smo na prvi petek v oktobru po maši imeli ispostavljeno najsvetejše, križev pot, ki ga letos na veliki petek v rimskem koloseju molil papež, nato še vse tri dele rožnega venca. Hvaležen sem molitveni skupini za vztrajnost, da vrednoti molitev. Molitve vsi potrebujemo.
MESECA AVGUSTAsmo v naši skupnosti pričeli z nedeljsko šolo, ki jo vodi gdč. Ančka Ahlin. Dvakrat na mesec - drugo in četrto nedeljo ima versko razlago za otroke do 12 leta starosti. Na začetku maše pa do darovanja so v dvorani, za darovanje pridejo v cerkev in sledijo maši (fotografija desno).
Letos imamo vsak petek sveto mašo ob 10. uri dopoldne, po maši pa imamo molitev za duhovne poklice. Na vsak prvi petek je po maši ispostavljeno Najsvetejše z litanijami v čast Srcu Jezusovemu, druge petke pa rožni venec ali križev pot, molitev za mir... Molitvena skupina se zbira redno in ima okrog 15 članov, včasih nekaj več. Seveda pa vabim tudi druge, da se
V mesecu novembru bomo vsak petek molili za naše rajne in obiskali kraje, kjer počivajo!
p. Janez
POTI JESENSKIH DOŽIVLJAJEV
KR/UM
AVSTRALSKE
SLOVENJ
Veliko križarjenja smo ze skupno ali samostojno doživeli dragi sopotniki in če zdravje in dobra volja s prihranjenim dovolijo nam bo še kateri skrivnostni kotiček sveta kažipot v nekaj novega. Minuli mesec nam je na desetdnevnem potovanju nudil pogled v severni del našega kontinenta. Potovanje v udobnem avtobusu nam je kratkočasila dobra družba sopotnikov gledanje nekdanje filmske romantike na video projektorju, petja domačih pesmi ob Virgilovi harmoniki in smeha iz šaljivih zakladnic ter dobitkov iz Pavline Bingo skrinje. Občasno smo zagledali tudi kakšno postajališče ob jezeru in naši dobrosrčni sotrpini so nas presenečali z dobro kapljico hladno in toplo ter sladkim prigrizkom. Po dokaj dolgi vožnji smo prenočili v tipu kočic moteljskem naselju in v jutranjih urah potovali proti Kraljičini deželi. Strašansko sušno okolje nas je žalostno presenečalo, ko smo si ogledovali živino na in ob cestah iskajoč zelenih bilk trave, ki je ni bilo. Ob obvozu sončne pokrajine Kraljičine dežele smo v večernih urah prispeli v resnično tropsko Hawajsko okolje našega doma za naslednih nekaj dni. Topli bazeni so pod palmami nudili vabilo v veselo družbo okrog roštilja. Dnevno smo obiskovali prostrana polja sladkornega trsa, podvodnega akvarija,
kmetijo Velikega ananasa, in neskončnega obzorja, ki smo ga občudovali iz visokega Severnega Svetilnika. Ob našem motelu je valovilo razburkano morje in v neizmerni bližini smo preiskusili našo srečo v Jupiter Casino ter prebrskali vse mogoče trgovine in vsaj
nekateri obiskali famozni Seaworld, Movieworld in druge zanimivosti Surfers Paradaisa.
Višek tega izleta je bilo srečanje s sorojaki v Cornubiji in Southporthu, kjer so zaigrale harmonike in srca bratov in sestra, ki delimo našo usodo v objemu matere tujine ob bogato obloženih mizah dobrot.
Lepo je v tako prijetnem raju...
To me vodi na mojo dolgoletno željo v SLOVENSKO VASICO...
Zakaj se ne odločimo, da preživimo v prijetni družbi in dnevnem razvedrilu naša upokojenska leta?
Načrti so končani, vam na ogled, skupno s patrom Cirilom in laično misijonarko Marijo vas vse zainteresirane vabimo, da se udeležite izleta v sredo 27. novembra 2002 v Paradiž življenja brez skrbi...
Organiziramo ogled bivalnih in rekreacijskih prostorov "Prime Life" v Springvale, kjer nam bodo postregli z malico, kavo ali čajem in nas potem tudi odpeljali v Rowville, kjer gradijo novi center v prijetni hriboviti pokrajini. Cena izleta je $10. Odhod avtobusa bo ob 9. uri zjutraj iz Kew.
Če se nam želite pridružiti pri ogledu morebitne Slovenske vasice, prosim, pokličite Heleno Leber na tel. (03) 9589 6094.
Helena Leber
OGLAS
Ansambel Zlati zvoki iščejo kitarista in pevca. Prednost bi bila, če bi lahko pel slovensko in nemško. Če ste zainteresirani, prosim, pokličite Slavka Koprivnika na tel. (03) 9798 5817.
ZLATA POROKA CVETKA IN ADE FALEŽ
Ada in Cvetko Falež iz Canberre sta praznovala zlati jubilej - 50 let poroke. Pridružujemo se mnogim čestitkam. Naj ju Bog še naprej ohranja v ljubezni in hvala za vso njuno dobroto. Tako pa nam je pripovedoval Cvetko, ko je obujal spomine:
Spoznala sva se tukaj v Canberri in poročila v canberrski katedrali sv. Krištofa 2. oktobra leta 1952. Poročil naju je litvanski duhovnik Father Bachinskas, imigrantski duhovnik, zdaj že pokojni. Najbolj je znal nemško, nekaj malega pa tudi italjansko, tako da sva komaj razumela za kaj gre. Ada se še zdaj včasih izgovarja, da ni razumela. Poroka je bila zelo skromna, saj smo bili revni kot cerkvene miši, gostija pa še bolj. Skoraj edinega Slovenca, ki sem ga poznal, Stanka Pevca, sem vprašal za pričo. Doma je bil nekje blizu Moravč, zdaj pa je že tudi mrtev kakih osem let in njegova žara je pokopana z njegovimi starši na poko-pališču v Lukovici. Tudi z Adino pričo, sodelavko in partnerjem, smo izgubili vsako vez. Bila sta Italjana iz Istre, ki sta se vrnila v Italijo. Navzoča sta bila še dva avstralska svata, mož in žena, za katere pa
tudi nič ne vemo. V glavnem pravim, da na jubilejnem slavju od originalnih gostov ni bil nihče razen naju. Bilo nas je pa 80, v glavnem sami Slovenci. Sveto mašo in obnovo obljub je opravil pater Filip ob sedmih zvečer v isti cerkvi, ki je pa med tem bila povečana vsaj za eno tretjino. Pri maši so bili vsi gostje in zapela nam je tudi Vivi. Po maši smo šli v Helenic Club, kjer smo se imeli izvrstno.
Ada je rojena v Pazinu, v Istri in je tam tudi odrasla. Pobegnila je v Trst in od tam prišla v Avstralijo 25. 4. 1951. Jaz sem bil rojen v Leskovcu pri Krškem, vendar sem od sedmega leta naprej odraščal v Orehovi vasi pri Mariboru, pobegnil v Avstrijo in od tam prišel v Avstralijo 15. decembra 1950. V Canberro sem prišel 1. aprila 1951 in kmalu nato spoznal Ado.
VSA ŽLAHTA NA KUPU
Da so sorodstvene vezi še vedno pomembne pri preučevanju lastne indentitete, je dokazalo tudi srečanje rodbine Klančič po nonotu Ivanu (po domače Nutilu) in noni Terezi (po domače Žuti) iz Mirna pri Gorici. Iz vse Slovenije in tudi iz Avstralije in Kanade se je v soboto 15. junija 2002 okrog 150 članov omenjene rodbine prvič skupaj srečalo in preživelo prijeten dan med obujanjem spominov in spoznavanjem žlahte. Nono Nutili, rojen leta 1863, je bill trden mirenski kmet, ki se je ukvarjal tudi s prevozom s konjsko vprego. Prevažal je potnike na železniško
postajo v Gorico ter blago mirenskih	. _____
čevljarjev ter živali domačih rejcev na sejme. Nona Žuta pa je naokrog veljala za zelo poučeno, saj je brala vse vrste knjig. Zakonca sta imela 16 otrok, le 8 pa jih je preživelo otroške bolezni in si ustvarilo družine. Srečanje so začeli s s sveto mašo in ga nadaljevali na domačiji nonota in none v Mirnu, kjer so tudi predstavili zgodovino rodbine in
njenih članov ter z rožmarinom obdarili najstarejšo in najmlajšo predstavnico, najštevilčnejšo družino in najbolj oddaljenega predstavnika - to je Adam Klančič iz Melborna, ki nam je ves vesel pripovedoval o tem prečudovitem dnevu na domačiji.
Bog živi vso žlahto!
NEKAJ MISLI O POKOJNEM DR. MARKU KUKCU (COBY)
O priznanem zobozdravniku v Sydneyu sem slišal že popreje. Srečal pa sem osebno dr. Marka Cobya prvič ravno pri sv. Rafaelu v Merrylandsu in to ob pogrebu p. Bernarda Ambro-žiča. Predstavil mi ga je naš senator Mišo Lajovic. Spominjam se: oba sta bila zelo visoka in postavna. Zanimivo je, da je bil p. Bernard tisti, ki je prvi vzpodbujal, da se poveže akademike našega rodu širom Avstralije. Svetoval mi je naj začnem, 'skličem' primerno organizacijo. Dal mi je več naslovov, podatkov, napravil osebne stike. Zakaj mene? Namreč, ko sem živel kot mlad študent v Clevelandu, smo tam ustanovili društvo Sava, t.j. Slovenski Akademiki v Ameriki. Poznani dr. Edi Gobec je bil prvi podpredsednik.
In res ustanovili smo tukaj pred 25 leti
Slovensko - Avstralsko akademsko društvo. Marko je z navdušenjem pristopil in bil mnogo let duša in telo te organizacije.
Pred leti smo se sešli na domu pokojnega umetnika Stanislava Rapotca, ki je postal častni član Društva. Seveda je bil tam tudi naš pater Ciril. Ne bom preveč ponavljal, kar je že sedanji predsednik društva ing. Milan Frece lepo povedal ob pogrebu pokojnemu kolegu Marku. Iskreno se mu je zahvalil za ves trud in pomoč v imenu vseh članov in prijateljev.
Marko je bil bogaboječ. Bila sva več let soseda in rad je zahajal v frančiškansko cerkev sv. Jožefa.
Naj počiva v miru in naj se ga usmili Stvarnik!
Tomaž Možina
JANEZU PRIMOŽIČU
V SLOVO
V soboto 30. avgusta smo se ob enih popoldan poslovili od JANEZA PRIMOŽIČA. Kar lepo število rojakov se je zbralo k maši zadušnici v Janezovi farni cerkvi Our Lady of Graces v Carini. Domači župnik je za pokojnika v svojem govoru dejal, da ga bodo pogrešali tudi tamkajšnji farani, saj je redno zahajal k nedeljski službi Božji. Pokojni Janez je bil rojen 5. maja 1915 v Radovljici na Gorenjskem. Mladost je preživel v Ljubljani kot sin očeta uradnika z družino. Leta 1949 se je poročil z nemko Edith in naslednje leto 1950 sta prišla iz Nemčije z ladjo CASTEL BIANCA v Avstralijo. Imela sta dva otroka, hčerko Gabrijelo, ki je umrla že leta 1995 v Nemčiji in sina Andyja, ki ima tudi že svojo družino v Brisbanu. Janez je bil eden najstarejših slovenskih priseljencev v Brisbanu. Midva sva Janeza spoznala po zaslugi pokojnega patra Bernarda, takoj ob prihodu v Queensland in smo pri nas v Moorooki skupaj z Janezovo družino pričakali naše prvo novo leto 1967 v tukajšnji Kraljičini deželi. Janez je bil od vsega začetka vključen v delo slovenske skupnosti. Najprej leta 1952 pri Prireditvenem Odboru in nato v prvem odboru društva Planinke 1955 - takoj po g. Grčmanu kot drugi predsednik Planinke. Toda najbolj je bil poznan po vlogi tajnika, ki jo je dolga leta najbolj vestno izvrševal. O tem najlepše pričajo njegove tajniške knjige, ki se hranijo v arhivu. Janez je tudi poznan po številnih dopisih v Mislih, kamor je pogosto dopisoval, ter s tem največ pripomogel k dopolnjevanju tukajšnje zgodovine. Janezova posebnost je bila tudi v lepi in čisti izgovorjavi slovenščine, katero je ohranil do zanjega. To sva opazila tudi ob najinem zadnjem obisku v bolnici, saj v pogovoru ni nikoli mešal tujk.
Janez je tudi več let pomagal pri naših radijskih oddajah na 4 EB in se ga zato tudi spominjamo kot pridnega radijskega
sodelavca. Pri njegovi farni cerkvi v Carini imajo vklesanih že veliko imen pokojnih faranov in Janezova želja je bila, da naj bo tudi njegovo ime pridruženo njim v varstvo Naše Gospe, Srednice vseh milosti (Our Lady of all Graces). Umrl je 26. avgusta 2002 v bolnici Princes Alexanda po prisadu gangrene in končno tudi pljučnice. Njegovi zemeljski ostanki so upepeljeni. Janeza bomo ohranili v lepem spominu in molitvi.
Mirko Cuderman
ZAHVALA
Po kratki bolezni in težki operaciji nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Rudi Jamšek. Umrl je 22.9.2002.
Toplo se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremljali k zadnjemu počitku, za izrečeno sožalje, tolažbo in cvetje in vsem, ki so ga obiskovali v bolnišnici. Hvala tudi patru Valerijanu, ki je prišel tako daleč in daroval sveto mašo v Riverstonski cerkvi St John v kateri sva se poročila pred 41 leti. Pokopali smo ga na katoliškem delu pokopališča Castlebrook.
Dragi Rudi počivaj v miru.
Hvaležna žena Maria,
sinova Henry, Edwin z ženo Kristino, vnuki Rachel, Edison, Ethan.
ZAHVALA
Ob težki izgubi moža in očeta, starega očeta in tasta Jožeta Potočnika, se iskreno zahvaljujemo patru Cirilu za molitve rožnega venca in pogrebno sveto mašo, organistki Katarini Scott in prijateljem, znancem in vsem, ki ste se udeležili slovesa.
Naj pokojni Jože počiva v miru!
Žena Sanda, sinova Saša in Andrej, hčerka Sonja z družinami.
iz naših MiSMONOv
NOVA ŽUPNIJSKA CERKEV V NADOBI
V Sloveniji se more vsaka župnija ponosno pokazati z župnijsko cerkvijo, ki so jo zgradili njeni verni predniki ali sodobniki. Je priča določenega časa, umetniškega stila, pa tudi uresničenih skrbi, dela, žrtev in darov mnogih (ne)vernih posameznikov in skupin. Župnijska cerkev je osrednji kraj slavljenja, češčenja, poslušanja Božje besede, ki prihaja od Boga-ljubezni. Slednji je temelj, začetek, smisel vsakega dejanja in celotnega krščanskega življenja. Z zmagujočim Kristusovim vstajenjem pa Bog ljubezni postaja Bog upanja, v katerem edinem kristjani vidimo gotovo in jasno prihodnost ter si zastavljamo cilje.
Mlada krščansnka skupnost v podeželski vasici Nadoba, kjer na severu Toga leži tri leta stara župnija sv. Lovrenca, bi rada po skoraj štiridesetih letih oznanjevanja evangelija zgradila novo župnijsko cerkev, saj je stara za redno nedeljsko občestvo premajhna in premalo varna (zgrajena je namreč iz blata in jo v deževni dobi dež resno načenja). Gre za cilj, ki zahteva resno pripravo in pomembna denarna sredstva.
Trenutno je v župniji 350 krščenih in 320 katehumenov. Večina od njih so iz poljedeljskega plemena Tamberma, ki so ubogi kot njihova zemlja in so ljubosumno vraščeni v svojo dolgoletno kulturno in versko tradicijo in običaje. Kljub temu je Božja milost boljša in močnejša. Deluje na stare korenine verske tradicije, ki se v nekaterih mladih odpira moči Kristusove besede in zakramentov. Število kristjanov tako počasi, a vendarle obetajoče raste.
Predračun za novo župnijsko cerkev z zvonikom je 13 milijonov SIT; za poznejšo opremo pa še 3 milijone SIT. Domači kristjani bodo s svojim delom in prostovoljnimi prispevki poskušali nabrati za 10 % celotne vrednosti;
ves ostanek pa bo potrebno najti pri dobrih ljudeh in zlasti med kristjani v Sloveniji in drugod po svetu. Prosiva torej slovenske kristjane (posameznike in organizirane skupine) v Sloveniji in po svetu, bralce Misli in druge, da skupaj živimo solidarnost (vzajemno pomoč) v vesoljni Cerkvi in da pomagamo z molitvijo in darovi pri izgradnji nove župnijske cerkve sv. Lovrenca v Nadobi. Darove lahko izročite našim bratom na frančiškanskih postojankah v Avstraliji, ali na kak drug način preko Misli: za gradnjo cerkve v Nadobi, Togo. Za vsak dar naj vam Kristus, glava Cerkve, milostno povrne!
Načrt nove župnijske cerkve, ki hoče z okroglo obliko izraziti hrepenenje afriške duše po neskončnem Bogu, je izdelal domači arhitekt. Cerkev bo pod p. Milanovim vodstvom gradil domači zidar in bo iz betona; zvonik pa iz domačega kamna. V njem bosta dva srednjevelika zvonova. Krita bo s pločevino, kot je to tukaj v navadi. Na nasprotni strani od zvonika bosta cerkvi «prislonjena» še majhna kapela (za vsakodnevno sv. mašo z manj verniki) in pa zakristija. Cerkev bo lahko sprejela do 600 vernikov in več. Bo torej večja, kot so trenutne potrebe, a to je razumljivo, saj gradimo cerkev za več prihajajočih generacij kristjanov. Naš škof Ignacij izgradnjo nove cerkve izrecno podpira in priporoča, saj je to edina župnijska cerkev v škofiji, ki je še zgrajena iz blata. Vedno pravi, da ne smemo pozabiti na pomen župnijske cerkve, ki je za normalno in močno versko življenje prav tako potrebna, kot druge ustanove, ki imajo bolj zdravstveni, ali socialni pomen. Kot je potrebno podpirati gradnjo slednjih ustanov, je istega pomena tudi podpora izgradnje strogo verskih zgradb, ki omogočajo, da se rojeva novi človek, pobožanstven in zato bolj človeški v svojem mišljenju in ravnanju. Če bo p. Pepi
ob vrnitvi z dopusta zbral zadostno začetno vsoto denarja, bova z gradnjo nove cerkve začela že letošnjo jesen.
Slovenski kristjani smo del vesoljnega občestva Cerkve, ki je kraj, kjer je možno s češčenjem in poslušanjem Boga in njegove besede raziskovati Božje globine in živeti iz moči Duha, ki preiskuje vse in poslušna srca nagiba k ljubezni in dobroti. (P)Ostanimo živi kamni te božje zgradbe!
Najlepše pozdrave in iskrena zahvala za vso pomoč pri misijonskem delu vsem bralcem Misli in drugim. Hvala za lep sprejem, ki sem ga bil lani deležen v vaših skupnostih. V molitvi se vas večkrat spominjam, pa tudi pri darovanju najsvetejše daritve sv. maše.
p. Pepi
MISIJONAR PATER STANKO V NOVEM MISIJONU
Prisrčen pozdrav. Kot veste, sem že v Malawiju: a le na obisku. Sem sem prišel "na oglede". Potoval sem ves dan in to ravno 11. septembra. 720 km sem prebral na števcu. Vozil sem pa deset ur. Med Njimbo in Chipato je cesta precej luknjasta. Na meji je šlo vse v redu. Procedura je pa počasna.
Rekel sem, da sem prišel na oglede. Kraj se mi dopade. In ko sem se peljal od meje proti Kasungu, sem imel občutek, da se vozim po Avstraliji: Pokrajina je valovita, drevja je malo, tako da se daleč vidi. Evkaliptusovi nasadi so me tudi spominjali na potovanje iz Melbourna do Sydneya. Seveda sem se vas spomnil! Sem si pa tudi mislil: kako bi bilo lepo, če bi lahko tudi po Malawiju skupaj potovali! Na severu so hribi, na vzhodu pa čudovito jezero. Voda je topla, polna rib in priložnost za novi misijon. P. Klaus Chisinski mi je naročil, naj ob jezeru poiščem primerno parcelo in začnem novi misijon kot je misijon Nangoma v Zambiji, kjer smo ga skupaj z laičnimi misijonarji in domačini materijalno in duhovno gradili.
Revščina je velika in primanjkuje hrane,
zdravil, obleke. Skratka, spet sem tam, kjer sem pred 15 leti začel v Zambiji. Ljudje hlepijo po osnovnih življenjskih pogojih, toda zdi se, kot, da so njihove roke prekratke, da bi se lahko stegnile in dosegle za življenje najnujnejše. Pravijo, da ljudje prihajajo iz podeželja v mesto Kasungu, ker upajo, da se bodo nahranili. Tudi mesto jih ne more preživeti. Samo od teh, ki prihajajo, jih vsak dan 12 umre od pomanjkanja. Največ so otroci in starejši. Mlajši pa umirajo za moderno boleznijo AIDS.
Iz hiše v kateri bomo živeli še z dvema patroma, imamo pogled na 500 m visok hrib, Kasungu. To je slovita gora Kasungu. Dala je ime mestu 40.000 prebivalcev, okraju in tudi župniji. Danes popoldne planiram, da se gori povzpem. Prav res me zanima, kakšen bo pogled na pokrajino. Bom vzel s sabo fotoaparat. Vsekakor bom gori prišel, doli bo pa teže, a bo šlo.
Veliko sem medtem doživel na študiju, doma, z vami v Avstraliji ter v Zambiji in sedaj v Malawiju. Upam, da bom nekaj od tega lahko dal na papir.
Jutri pa nazaj v Zambijo, kjer bom uredil stvari v Lusaki in v Nangomi. Le to naj še povem, da me je nadškof Medardo poklical v svojo rezidenco na sestanek. Uro in pol sva se pogovarjala. Med drugim mi je zagotovil, da Nangome ne bo pozabil in da bo zanjo poskrbel. Preveč truda je bilo vloženega v ta misijon. Potrdil je, da pošilja tja zambijske sestre, ki bodo prevzele delo, ki sta ga opravljali Marija in Katarina v času njunega delovanja v Zambiji. Nadskof je vprašal za vaju. Rekel mi je, da vama bo še pisal in vaju zopet povabil v Zambijo. Omenil je, da vama delovno dovoljenje še vedno velja in sicer še dve leti.
Lep pozdrav vsem, katere sem srečal!
Ostanimo povezani v molitvi.
Na koncu pa še: povabim v Malawi, Kasun gu, moj n ovi d om .	p Stankn
ZBIRANJE TISKA IN DOKUMENTACIJ SLOVENCEV IZ AVSTRALIJE
Iz Avstralije nimam skoraj nič gradiva in zato sem pripravljen iskati vse možne poti, da bi gradivo dobil in ga ohranil raziskovalcem slovenskega izseljenstva. Komunisti bi želeli slovensko politično emigracijo izbrisati iz slovenske kulturne zgodovine in nas likvidirati kot zločince in sovražnike slovenskega naroda. Zato so uničevali emigrantsko literaturo, ki je bila v Jugoslaviji strogo prepovedana. Dostop do nje (kolikor je bilo v NUK-u) so lahko dobili samo s posebnim dovoljenjem UDBE. To je bil takoimenovani Dd fond, ki ga je vodila Milica Strgar in Rozina Švent ji je asistirala. Kdor je pa sam prinesti v Slovenijo to prepovedano gradivo, je prišel pred sodišče in v zapor. Primer tega - bil obsojen in zaprt - je znani pisatelj Jančar. Po vašem optimističnem poročilu bi se dalo še marsikaj, kar se tiče slovenske narodne dediščine, najti v Avstraliji. Verjetno za en zabojnik ne bi bilo. Prostornina le tega je namreč kar precejšnja (30 kubičnih m). Slovenski tiski, ki so izšli tu v Sloveniji in ki bi jih avstralski Slovenci bili pripravljeni odstopiti, so verjetno že v knjižnici Studia Slovenica in seveda tudi v javnih slovenskih knjižnicah, ki slovenske knjige sproti nakupujejo in počasi izločajo, da naredijo prostor novim knjigam. Same avstralske literature, ki bi bila za slovensko zgodovinopisje pomembna in zanimiva, pa je verjetno na razpolago v precej manjši količini. Morda bi bil kdo od Slovencev pripravljen zbirati to gradivo in ga odposlati? Jaz bi plačal stroške za poštnino. Mislim, da ne bi bilo potrebno, da jaz pridem v Avstralijo in pakiram - kaj pravite?
Mislim, da sem že v pismu prijatelju Hribarju pisal, da so dragoceni deli arhiva ne samo knjige in časopisi ampak tudi vabila, sporedi, korespodenca, zapisniki društev, župnijska glasila, vse kar so Slovenci izdajali, pisali, tiskali in tudi kar so tujci o njih pisali. Sedaj še lahko zbiramo te dragocene dele naše kulturne dediščine; morda bo kmalu - čez desetletja - zamrlo slovensko življenje v Avstraliji kot se to dogaja že v drugih deželah. Potem bodo samo ti pisni in slikovni (fotografije so dragocene) pričevalci govorili o slovenskih naselbinah in njih življenju v Avstraliji. Zato prosim vedno in povsod, ne zavrzite nobenih 'papirčkov'. Iz teh papirčkov dobivamo sliko zgodovine kot iz majhnih kamenčkov sestavljamo lepe mozaike.
Dr. Janez Arnež p.p. 28, 1210 Lj-Šentvid Slovenija
PAX ET BONUM - MIR IN DOBRO
Knjiga je nastala ob zlatem jubileju delovanja slovenskih frančiškanov in redovnih sester skozi 50let V Avstraliji. Avtorici Draga Gelt in Veronika Ferfolja sta zbrali veliko dragocenih trenutkov od leta 1951 do 2001. To je cas, ki ste ga ziveli in oblikovali tudi Vi.
Cena je $30 in poštnina. Knjigo dobite v vseh naših verskih središcih.
botieeb
fttf COtHŠt naših mladih
\fldrew Bratina
Zivio! Here it is the second part of my trip to the USA and Canada.
In this issue I discuss my true pilgrimage around Toronto with other fellow Australians.
Also a full report on the last Youth Concert in Melbourne.
Hope you enjoy!
World Youth Day 2002
As the group and I arrived in Toronto for the beginning of the World Youth Week we were greeted with the hot and humid weather outside the airport.
It was about 35 degrees and 70% humidity and we all loved it! We were all excitingly boarding the bus that would take us to our destination - our accommodation.
About half an hour later we arrived at our place for the next week, a primary school. It was really big and three stories high.
To sleep on we all had a foam mat, (which was quite comfortable), and toilet facilities which were reasonably clean.
But the Showers on the other hand, were a different story. The showers were sheets of wood stuck together with hoses coming from the top and as imagined they were cold!
During the week in Toronto we got to see many of the famous sites of Toronto: The CN Tower, Sky Dome and Niagara Falls.
As well as all this, we experienced traveling in a whole new way. As we strolled by different people we were commonly asked what country we were from. Once we told them...they insisted to we take photos with us, sign their T-shits and tell them stories about our homeland.
During the week we got to attend many different religious occasions, such as: WYD papal welcome, Friday Stations of the Cross, Night Vigil, and Papal Mass.
To me WYD we one of the most enjoyable and rewarding experiences of my life. I've realized that we as Catholics, should pay better attention to the faith that has been bestowed on us and work together to build a better society.
2002 Slovenian Youth Concert
As you know this years Youth Concert was held as Ss Ciril and Methodious Religious and Cultural Centre Kew.
The event was held at 3pm and concluded at 6pm just in time for dinner.
During the concert the audience were well entertained with a variety of performances from youth of all ages.
The concert was well enjoyed by everyone, performers and the audience alike.
After the show people enjoyed the well constructed menu, which offered typical Slovenian dishes and even some other continental favourites.
All up the concert was a big success and this success could not have been possible with out the valuable help of the dedicated Slovenian community who's only interest lies with the preservation of Slovenian language and culture. Thank-you.
Next month watch out for the report on the international mass at St Patrick's Cathedral Melbourne.
The Editor bratboy007@hotmail.com
NARODNI
DAN ŽALOVANJA
Nedelja, 20. oktobra 2002, je bila v Avstraliji narodni dan žalovanja, spomina in molitve na žrtve terorističnega napada na Baliju 12. oktobra 2002. Tudi naša slovenska skupnost v Melbournu je po deseti maši v dvorani pripravila komemoracijo. Lenti Lenko OAM, vršilec dolžnosti predsednika Slovenskega narodnega sveta, nam je pripravil misli, ki jih je v angleščini povedala Christina Cestnik, v slovenščini pa Tilka Lenko. Christina je zapela avstralsko himno, slovensko pa smo ji pomagali vsi.
"Slovenska skupnost v Melbournu se želi pridružiti vsem drugim avstralskim državljanom, da skupno pokažemo spoštovanje do vseh, ki so izgubili življenje, bili ranjeni ali so osebno prizadeti v tem terorisičnem napadu, ki je neposredno usmerjen na Avstralijo.
Bali je majhen otok v naši najbližnji sosednji državi Indoneziji. To je kraj, kjer si avstralski državljani radi privoščijo dopust vsako leto in pretekli teden je bilo ravno tako. Kdo bi si le mogel misliti, da bo po tako hudem napadu 11. septembra 2001 na Ameriko, človek še sposoben poseči na tako zverinski način uničiti življenja mladih, kot se je to zgodilo na Baliju? Mnogim mladim ljudem je bil to prvi prisluženi dopust, drugi so bili na poročnem potovanju, tretji so s prijatelji praznovali rojstne dneve ali svoje športne uspehe. Vsi so bili večinoma mladi, na začetku življenja in ta nit življenja je bila za mnoge pretrgana na tako žalosten način. Vsi so bili navadni ljudje, kot smo mi vsi danes tukaj zbrani. Želeli so si le malo odmora po napornem delu. Doživeli pa so kruto smrt ali hude opekline in rane po namerni surovosti človeka, ki verjetno uživa v tem, da smrtno prizadene svojega soseda. Vsekakor smo srečni, da ni bilo tam nobenega Slovenca.
Verjetno lahko rečem v menu vseh nas tukaj zbranih, da smo se počutili zelo prizadete ob tako nečloveškem napadu na nedolžne ljudi. Vidimo, da tudi naša od Boga blagoslovljena lepa dežela ni izločena od satanskega terorizma. Mi lahko samo želimo in molimo, da bi ta skupina zverinskih ljudi spoznala, da z agresivnimi napadi na nedolžne ljudi ne dosežejo nič, pač pa le prizadenejo veliko žalost in povzročijo gorje v mnogih družinah. Naj Bog da moči zdravstvenemu osebju, ki poskuša zdraviti rane in ublaži žalost vsem materam, očetom, bratom, sestram in prijateljem, ki so bili prizadeti v tem groznem napadu."
Z enominutnim molkom, pesmijo "Gozdič je že zelen" in prošnjo k Bogu za pokojne in žive, smo sklenili komemoracijo za žrtve Balija, katerih smo se spomnili že pri sveti maši na to praznično nedeljo, ko smo obhajali 34-letnico blagoslovitve naše cerkve svetih bratov Cirila in Metoda. Prav na ta dan, v nedeljo, 20. oktobra 1968, je tedanji koperski škof dr. Janez Jenko blagoslovil to prvo slovensko cerkev v Avstraliji.
Lenti LenkoOAM
DOM POCUKA MATERE ROMANE Slovenski dom za ostarele 11-15 A'Beckett Street KEW VIC 3101
MOTHER ROMANA HOME Slovenian Hostel for the Aged Phone: 03 9853 1054 Fax: 03 9855 0811
Dom počitka matere Romane je slovenska ustanova, ki nudi bivanje v domačem okolju ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. Prijazna in topla soba, domača hrana, vesela družba, popolna zdravniška nega in celotna oskrba je samo del tega, kar boste našli v domu počitka le 20 metrov od slovenske cerkve v Kew.
Pogoj za sprejem v Dom je »Aged Care Assessment Document«, katerega vam pomaga preskrbeti vaš zdravnik. Osnovna tarifa je 85% od avstralske starostne pokojnine. Pogoj za sprejem ni na osnovi posameznikovega premoženja, temveč na podlagi zdravstvenega stanja in potrebne nege.
Ste mogoče sami že razmišljali, kakšno bi bilo življenje v Domu, poznate koga, ki bi potreboval usluge slovenskega doma počitka, ali pa želite kaj več vedeti? Potem je res najbolje, da čimprej pokličete upravnico, gospo Sandro Krnel, po telefonu in se dogovorite za primeren čas ogleda Doma. Ker je zadnje čase med Slovenci precej več zanimanja in večje povpraševanje za vstop v Dom, vam bo gospa Sandra rade volje povedala, kako dolgo bo treba počakati na prvo prosto mesto. Dobili boste tudi prave odgovore na vsa druga vprašanja.

GLAS SLOVENIJE
Informativni mesečnik z angleško prilogo »THE VOICE OF SLOVENIA« PO BOX 191, SYLVANIA NSW 2224 Telefon: 02 9522 9911 Fax: 02 9522 9922
Domača stran na internetu: STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV glasslovenije.com.au
DISTINCTION PRINTING PTY. LTD.
Lastnika Simon Kovačič in James Rizzo
Tiskarna za brošure, knjige in barvna dela
164 Victoria Street, BRUNSWICK, VIC 3056 Telephone: 03 9387 8488 Fax: 03 9380 2141
DIPLOMATSKA KONZULARNA PREDSTAVNIŠTVA Veleposlaništvo Republike Slovenije
Telefon: 02 6243 4830 Fax: 02 6243 4827 Embassy of Republic of Slovenia
PO BOX 284, Civic Square CANBERRA, ACT 2608
GENERALNI KONZULAT RS SYDNEY
Telefon: 02 9517 1591 Fax: 02 9519 8889 PO Box 188, COOGEE, NSW 2034
GENERALNI KONZULAT RS NOVA ZELANDIJA
Telefon: 04 567 0027 Fax: 04 567 0024 PO BOX 30247, LOWER HUT, NZ PO BOX 5, SMITHFIELD, NSW 2164