St. 275.
V Ljubljani, sobota dne 30. novembra 1918.
Leto II.
NAPREJ
Izhaja razen nedelj in praznikov rsak dan popoldne.
Ur*4nlitr« 1» apravBlštTo v Ljubljani, Frančlik*n»ka ulica »lev. 6, L cadatt.
Učiteljska tiakarna.
Naročnina: po pofiti a dostavljanjem na dom la colo leto K 42—, ta pol leta K Ti'—, u žetrt leta K 1050, ra mesec K 350. Za Nemčijo celo leto K *#, ** oatalo tujino in Ameriko K M.
SI
Inserati: K nos topna petit Trs tiča 30 v; pogojen proator KI-—; ra7-glasi in poalan« vratiča po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust
Reklamacije u liat ao poitnine proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Sodrugom in sodružicam!
Doba, v kateri živimo, je resna in zgodovinska. Delavski razred si utegne s pametnim in opreznim delom pridobiti sedaj mnogo svojih žalitev, za katere bi se moral ob drugih razmerah boriti leta in leta. Zastopstvo naše stranke se tega momenta popolnoma zaveda 'n dela zaradi tega z vso paro, da delavstvo doseže vse, kar se v tem času doseči da.
Ali v vsakem boju je treba orožja, treba je municije. Naše orožje je naš dnevnik »Naprej«, naša municija je denar. Treba je torej, da je naš dnevnik prav posebno razširjen, citati ga mora vsak delavec. Kolportaža je danes svobodna. List se lahko povsod in ob vsaki priliki javno prodaja. Zaraditega poživljamo vse sodruge, da v svojih krajih urede javno kolportažo »Napreja« ter nam dobe dobrih in poštenih kolporterjev.
Nadalje priporočamo, da sodrugi agitirajo za našo politično organizacijo. Vsak, ki socialistično misli, mora biti član politične organizacije. S tem se širi naša ideja in stranki se daje denarne pomočke na razpolago. Treba je neumorno agitirati, prirejati shode. Zato pa mora stranka imeti dovolj denarnih pomoč-kov na razpolago, ker vožnja, hrana in tiskovine so silno drage. Na drugi strani se moramo pričeti pripravljati za volitve v konsti-tuanto, in tudi za to bo treba veliko denarja. Poživljam zato vse sodruge in prijatelje, zlasti pa imovitejše sodruge in naše gospodarske zavode, da stranki priskočijo na pomoč z večjim požrtvovanjjein. Ostalemu delavstvu pa Priporočamo, da ob vsaki priliki nabira za strankin sklad. Vse prispevke je poslati na strankinega blagajnika, sodr. V. Zore, Ljubljana, okrajna bolniška blagajna.
Sodrugi in sodružice! Storite svojo delavsko dolžnost napram stranki 'in svojemu dnevniku »Napreju«. Stranka in list bosta gotovo napravili svojo dolžnost napram delavstvu. Na delo!_____________________________
Pismo iz Trsta.
Dne 28. novembra 1918.
Skoro vsak dan zbude novosti, ki nam vsiljujejo prepričanje, da ima naš novi gospodar najresnejšo voljo se posluževati proslulih avstrijskih sistemov. Sem vam že pisal, da ima-
mo cenzuro, ki se ne razlikuje niti za kis od bivše avstrijske. Tudi to sem vam sporočil, da ! se naši želodci poste prav tako navdušeno kakor v dobi avstrijske aprovizacije. Porcije stare in mnogokrat ostane le pri »obljubljeni« porciji. Cene živil, ki si jiii mora človek poskrbeti j pri oderuhih, so že zopet izginile iz naših po-] gledov in jih doseže le zlat binokl. Poleg vseh teh skrbi tare naše ljudi tudi skrb valute. Lire, italijanske lire so drage. Krona izgublja svojo valuto bolj in bolj, vsled česar nastaja možnost, da poskočijo cene blagu naravnost do točke, v kateri je mojster Dante izgubil vizijo.
Toda, ako ostane le pri takih starih navadah, bi bila slika le nepopolna. Treba je posnemati Avstrijo tudi v drugih ozirih. In zakaj ne? Vsaj se je obnesel avstrijski sistem dobro in se je obdržal precej desetletij. Danes n. pr. je objavljen v listih odlok tržaškega guvernerja, ki prepoveduje nositi, v krajih okupiranih od Italije, drugačne kokarde in razobešati drugačne zastave razun zastav in kokard onih narodov, ki so se borili skupaj z Italijani na ita-lijansko-avstrijski fronti. Ne vem natančno, kakšne namene imajo s tem Italijani. Dejstvo je vendarle, da je tudi bivša Avstrija prepovedala razobešati Italijanom v naših krajih italijansko trikoloro in se dičiti z italijanskimi narodnimi znaki. Italijani niso radi tega izumrli. Obratno so jim dajale take in slične prepovedi priložnost, da so se venčali z mučeniškimi venci. Kaj ne bi bilo mogoče, da bi ta nova Italijanska prepoved zgrešila svoj cilj? Danes u. pr. se je odičil s slovensko trikoloro moj prijatelj, star socialist, ki je nosil v gumbnici vedno le rdečo kokardo. Reakcija rodi reakcijo in jo bo tudi tu rodila.
Danes popoldne je pa zagledal beli dan lepak čudne in umazane vsebine. Lepak je izdan po nekem »odboru za očiščenje mesta«. Le ta odbor vabi v lepaku meščane, naj mu naznanijo imena vseh onih, ki so zlasti v vojni dobi storili kaj zlega proti italijanstvu, ki so zakrivili interniranje mnogih Tržačanov ali so v drugih ozirih služili avstrijskemu režimu in njegovemu sistemu. Enako se naj naznani tudi one, ki se zlasti potikajo med ljudstvo in pripovedujejo, da je sedanja okupacija Trsta po Italijanih le provizorična, da bo nostal Trst samostojna republika, da je Italija uboga in da bi trpeli pod Italijo še večjo mizerijo itd. Prve in druge se
bo zebeležilo v posebno listo, ki ostane zaenkrat še tajna. Tako torej govori oglas odbora, ki hoče osnažiti Trst.
Res je. V Trstu kakor v vseh deželah bivše Avstrije se potepajo potuhnjeni, umazani in ničvredni elementi, ki so zakrivili vsaj toliko gorja, kakor vojna sama. Spijonski sistem razbite policijske države je dajal takim ostudnim nestvorom možnost osebnega maščevanja iti možnost se tajno in po ceni maščevati nad političnimi nasprotniki kakor nad uradniškimi tekmeci. Podli so taki nestvori in pljunek v o-braz je čast za take ljudi.. Tudi to je razumlji -vo, da ne morejo njihove žrtve jim odpuščati kakor stori to lahko neprizadeta in objektivna oseba. Ali od tega, da se takim ljudem ne more z lahka odpustiti pa do plakata, ki uvaja stari avstrijski sistem in zahteva imena onih, ki se ne morejo udati v sedanjo usodo in se ti pajo javno povedati svoje več ali manj resno prepričanje, bolj ali manj objektivno sodbo sedanjih razmer, je precej velika razlika. Sodnik postaja umazan in nesramen kakor obtoženec. Sistem avstrijski se je oblekel v zeleno - belo-rdečo haljo in je ostal v svoji duši umazan in nesramen, kakor je bil. Crnožolti falot je izpre-menil barvo iti sedaj bo razsajal, kakor prej, med krivičnimi in nedolžnimi. Famozni »Bo>>; jim odpusti, saj ne vedo kaj delajo, je morda komoduo geslo, nikakor pa ni na mestu. Bo potrebno se postaviti v bran tej novi epidemiji in pričeti kaj kmalu, takoj, s potrebno profilak-so, da se ne ugnezdi do dobra in, da ne onečasti dobe narodnega vstajenja, ki je za nas le prehodna doba, ki nas bo obdarovala z resničnim blagrom svetovnega bratstva in ljubezni.
Italijansko socialno-deinokratična stranka je že sklenila in prijavila svoj pristop k socialistični stranki v Rimu. S tem sklepom so ita-janski sodrugi priznali, da smatrajo priklopitev Trsta in vseh italijanskih pokrajin bivše Avstrije k Italiji za definitivno, kot gotovo dejstvo, ki ne potrebuje nobene posebne ratifikacije. S tem sklepom so se tudi odrekli prvotni zahtevi po samostojnosti Trsta pod patronan-co vseh velesil. Zmagala je torej med njimi Puecherjeva struja, ki hoče rešiti Italiji vse, do zadnjega Italijana, ne meneč se za število Jugoslovanov, ki bi bili tako žrtvovani. S tem so tudi odklonili staro in veleresno socialistič-
LISTEK.
Nekaj iz domače zgodovine.
(Dalje.)
Bolj previdni so sploh spoznali, tla je edinole nekr-sčansko ravnanje z ubogimi tlačani vir in studenec žalostnih prikazni. Tako piše iz Varaždina Jošt Radmans-dorfer, ko se je upor že vnel: Ako bi se ugotovilo kmetom, da jim Tahi ne bo več gospod, in da se jim odvzamejo davki, katerih ne zmorejo, bi se mirno razšli vsak proti svojemu domu in ostali vsi pokorni. Prav tena Hlnenja je bil tudi Vid Halek, cesarski lajtnant na stranici.
Kmetje se niso dali z ničemur več motiti. Zanašali So se izključno nSse in na svojo moč. Ko je bilo vse urejeno in pripravljeno, se 29. Januarja 1573. leta vzdignejo hrvaški kmetje. Orožje so jim bili koli, cejKi, krampi, kose, sekire in drugo domače orodje, nekateri so imeli 'lolge puške in dvocevke, celo nekaj topov na kolesih so sijali seboj. Razdeljeni so bili v šest oddelkov. Vsakemu s<»> zapovedovala po dva poveljnika. V treh četah so se ^mikali proti Štajerski in Kranjski. Njih geslo je bilo t rajšj stokrat umreti, ko tlako delati gospodi.
Tretjega februarja so se razprostirali uporniki do ^iidsberga, Brežic in do Krškega. Pol ure od Mokrega Se ušatorijo, šiloma vzamejo brod pri Jesenicah in se tudi Vlaste drugih čolnov. Mokriški graščak prosi kranjske
stanove, naj mu brž pošljejo vojakov, smodnika, štiri do pet tovorov svinca in krogelj, ali pa naj žumberškemu kapetanu, Joštu baronu Turnu, zaukažejo, da mu pošlje 500 do 600 uskokov na pomoč.
Nadvojvoda Karel zve v Ptuju, da kmetje nekaj nameravajo zoper Tahija. Da se stvar mirno poravna, pošlje Gašperja Raba k upornikom posredovat. Tudi kance-lar Kobencel svari stanove, naj nikar ne store podložnim nič hudega, da jih še bolj ne razdražijo. A oboje je bilo prepozno. Uporniki so se že razlili in njih število je raslo kakor povodenj; nekateri trdijo, da jih je bilo 16.000, drugi, da 20.000 ali celo 40.000 mož. Število se ne da natanko dognati, ker uporniki niso bili nikoli vsi skupaj, ampak tuintam razpostavljeni v večjih in manjših oddelkih.
Sila in zadrega je bila tedaj velika. V Ljubljani ukažejo deželni vojski, naj bo pripravljena, da gre, kamorkoli bo potreba, da zaduši plamen. Vsem graščakom okoli Brežic ob Savi se je zapovedalo, naj pazijo in po-zvedujejo, kaj delajo uporniki, koliko jih je in katere poveljnike imajo. Vse naj neutegoma podnevi in ponoči sporočajo na deželne stroške v Ljubljano. Poveljniku v Žužemberku, Joštu Turnu odločijo 2000 kron za vojne potrebe in odpošljejo z denarjem Janeza Turjaškega v Novo mesto. Tržni dan, 7. februarja, se je naznanilo, di\ v tem nemirnem času nihče ne sme na Dolenjsko, slovensko stran ali Hrvaško kupčevati s soljo, žitom itd.; č& zasačijo koga pri tem, ga bodo obesili na bližnje drevo.
Tudi deželna hramba štajerska je morala na noge.
Vsak peti in deseti vseh izurjenih in vajenih mož po deželi je bil poklican, razen teh se je bližalo Mariboru 1500 streleev, 2000 mož z dvocevkami in 600 konjenikov. Štajerski stanovi so tudi pisali koroškim stanovom, naj jim pošljejo pomoči v Slovenji gradeč, razen tega naj pazijo na Gorenjce in jih imajo v strahu, zakaj tudi ti bi utegnili jo potegniti z vstajniki, ako se punt razširi do njihovih plemen. Koroški stanovi res obljubijo pešcev, ker kmetom sedaj ni zaupati. Pozneje se je sporočilo Korošcem, naj opustc črno vojsko in naj Štajerski prepuste samo strelce. Tudi grofije Goriške in poglavarstva na Krasu niso povabili, ker so se bali, da so tudi Kraševci enih misli z uporniki, ki so zahtevali, kakor smo slišali, prosto pot do morja.
Štajerski zbor se obrne z zgovorno besedo do hrvaškega bana in zagrebškega škofa Jurija Draškoviča. Opomni ju na nevarnost upora in se čudi, da se na Hrvaškem za tr> stvar tako malo brigajo; poslednjič prosi, naj se hitro z orožjem kaj stori.
Štajerci pokličejo na pomoč tudi Maksa II. Nalašč je hitel 5. februarja brzi sel s prošnjo na Dunaj. Tri dni potem piše cesar bratu nadvojvodi, da pride 400 do 500 nemških vrjakov v Radgono, stanovom pa sporoči, da je dal povelje hi vaškemu banu, ogrski kancelariji, cesarskemu svetovalen Vidu Haleku in prvemu poveljniku na granici, Herbertu Turjaškemu, naj ukrote upor. Grof Zrinjski in vdova Petra Krdedijeva bosta pomagala, ker imata ljudi dovrli. Ban, Herbert in Halek bodo poveljniki.
no teorijo, ki zanikava, da je narodni faktor edini pravoveljaven pri reševanju narodnih problemov- povsod, a zlasti v narodno mešanih okrajih. Gospodarski faktor je vreden, ako že ne več, pa vsaj enakega upoštevanja. Ako je zločin odtrgati del naroda od njegovega narodnega kompleksa, je zločin nad ljudstvom, ako se odreže potom umetnih političnih mej dei teritorija od gospodarsko in etnografsko v eno samo skupino spadajočega teritorijalnega kompleksa. Zato smemo trditi, da nam je vojna in revolucija po njej pač prinesla nekaj novih narodnih držav, nikakor pa nam ni prinesla rešitve narodnega vprašanja. Bolj kakor kdaj, je danes jasno, da je narodno vprašanje del socialnega vprašanja in bo rešeno le skupno z vsemi socialnimi problemi v socialističnem smislu.
Vendar smemo trditi, da je večina italijanskih socialističnih delavcev v Trstu nezadovoljna s takim sklepom stranke. Ne morda radi antipatije do socialistov v kraljestvu, s kojih taktiko se strinja, marveč radi tega, ker vedo, da se je stranka postavila na stališče, ki ne dopušča več vrnitve k staremu postulatu po tržaški samostojnosti. V stranki sta pa še vedno dve struji. Ena, ki zahteva, naj se priklopi Italiji kolikor mogoče najmanj Jugoslovanov, t. j. le take okraje, ki so izključno ali po veliki večini obljudeni po Italijanih. Druga pa, Puecherjeva, zahteva aneksijo Reke in Zadra in sploh rešitev zadnjega Italijana. Ta struja je bolj nacionalno radikalna, narodno in strankarsko egoistična in se zato tudi ne ozira, niti najmanj ne, na potrebe in pravice Jugoslovanov niti ne na položaj, ki ga vstvarja s tem naši jugoslovanski socialistični stranki. Sicer je italijanska soc. inteligenca prepojena z nacionalističnim duhom tako .globoko, da je začela izdajati v Kopru list »L’ Istria iredenta«, kar pove dovolj jasno, da ne mislijo nič več na gospodarsko in socialno odrešenje proletarijata.
(Kolikor je nam znano, se zavzema italijanska soc. stranka za sporazumen načrt v tem vprašanju. Sporazum je po našem mnenju med jugoslovanskimi in italijanskimi socialisti tudi potreben, ker bo sicer imperializem diktiral po svoje. In prav s tem, da so akceptirali načela sodrugov v Italiji, ki so v tej vojni največ trpeli, dokazujejo, da so na pravi poti. — Op. ured.)
Pri nas imamo pa še neko novo stranko. »La Democrazia Italiana« (Italijanska socialna demokracija), ki jo sestavljajo različni elementi. Mazinianci, Bisolatianci (reformistični socialisti) in drugi. Ustanavlja že svoje strokovne organizacije in tudi svojo konsumno zadrugo je že ustanovila. '1 a demokracija je bila od nekdaj nasprotnica italijanske socialistične stranke in je menda naperjeno tudi njeno delo v Trstu proti italijanskim socialistom. Seveda je bolj nacionalna kakor socialna in bo morda le nadomestila nekdanjo tržaško liberalno stranko. Kakor vidite dobivamo iz Italije vsega dovolj. Le tega ne, kar bi najbolj potrebovali: svobode in kruha.	i-
Poglavje o bolniških sestrah.
Vojna, ki je marsikaj prevrela in spremenila, je tudi stvarila. Poklicala je v življenje med drugim tudi poklic bolniških sester In bolniških strežkinj, dožini je bila pred vojno v naših deželah oskrba bolnikov izročena Škoro izključno samo usmiljenkam. Da je znanstveno in strokovno res izšolan material boljši od slučajno in brez šol odbranega in izbranega je ob sebi umevno. Seveda še davno nismo na višku, in ena prvih nalog bo, kakor hitro rešimo najnujnejše politične zadeve, ureditev strokovnih šol. kakor jih je imela Nemčija, in so jih zadnja leta posnemali tudi na Dunaju. Samo naj ne misli naša vlada, da bo potem nastavljala v večletnih izobra-ževališčih, in na vrhuncu strežnike izobrazbe stoječe sestre po grošu na dan, ampak, da jim ima nuditi eksistenco, kakor gre ta povsem kvalificiranemu delavstvu. Na drugi strani pa naj ne mislijo od še takih gospodov protežirajo učiteljice, ki so šle na podlagi zdravniškega izpričevala v »zasluženi penzjon«, in do- j bile na podlagi drugega izpričevala javne službe kot se- j stre, da bo sedaj to obveljalo. Ali je telesna sposobnost f tu, ali je pa ni. Na dveh krajih se ne bo denarja vleklo, 1 in mesto da bi se puščobo kot učiteljica na deželi prodajalo, v Ljubljani »milostivo« igralo. Sploh bomo še spregovorili o protekciji, ki sc je razpasla ko bolnicaTi med vojno, da je groza. Kjer temelji »protekcija« na kvalifikaciji, dobro, to potem tudi ni nikaka protekcija; ali iskati vrlin radi znanstev in zvez, s tem sistemom se bo sedaj definitivno prelomilo. Tudi čujerno, da še sedaj niso izginile navade, da so nekatere sestre »gue-diges Fraulein«, na druge pa se zadirajo gotovi oblastni gospodje, kot na sužnje. In če so cele prsi pokrite z avstrijskimi ordni, nam to ne imponira. — Zato pa je tudi nujno, da se čim preje mogoče izvrši organizacija bolniških sester, da, za to bomo skrbeli. Varovati imamo njihov interes, pa tudi naših bolnic, katere bo treba v najkrajšem času urediti in obenem tudi rešiti vprašanje bolniških sester.
Politični pregled.
—. Velikovec v slovenskih rokah. Na ukaz vojaškega poveljništva so srbske in slovenske čete zasedle včeraj Velikovec na Koroškem.
~ Jugoslovanske čete zasedle Radgono. V smislu dogovora med vojaškim poveljništvom v Mariboru in graškim vojaškim odposlancem so jugoslovanske čete zasedle mesto Radgona na Štajerskem. Železniški promet na progi Liutomer-Spielfekl se uredi tako, Ua bo mogoče Avstrijcem po tej progi prevažati živila, ki Jih dobe iz Ogrske.
Delegacija Narodnega vječa v Belgradu. Delegacija Narodnega vječa, ki je odšla v Belgrad radi nadaljnjih dogovorov s srbsko vlado, je v četrtek opoldne dospela v srbsko prestolico. Po izkrcanju sta delegate v imenu srbske vlade pozdravila ministra Jovanovič in Ninčič, v imenu mesta pa belgrajski župan. Zbrana je bila velika množica prebivalstva in več pevskih društev. Množica je navdušeno pozdravljala delegate.	_	!
Agrarno vprašanje v Jugoslaviji. Kakor se nam iz Zagreba poroča, je na zadnji seji sprejel osrednji odbor Narodnega vječa naslednja načela kot podlago za bodočo agrarno ureditev: 1. Likvidacija vseh še obstoječih fevdalnih razmer, zlasti v Bosni in Hercegovini.
2.	Podržavljenje vseh veleposestev, tudi podedovanih, ako presegajo gotovo mero, nadalje podržavljenje vseh veleposestev, ki izvirajo iz vojnih dobičkov, ne glede na površino. 3. Reforma, kmečkega dednega prava. 4.
Dežel; so-tile pa tudi v denarnih zadregah. Tako so Štajerci na posodo brez obresti prosili stanove Gorenje in Dolenje Avstrije in nadškofa juvavskega Janeza Jakoba. iz Dolenje Avstrije jim pošljejo 40.000 kron samo za tri mesece, nadškof pa 50.000 kron na pol leta.
Graščaki so povsod slutili skrivne shode, uporne šuntarje in mešetarje. Bali so se, da se vzdigne vsa Štajerska, kranjska, Kras in celo dolina ob Aniži, kjer so 1. 1525. velki upor krvavo zadušili. Vrhutega je 'lurek pretil na meji ii. prežal na nezavarovane pokrajine, a južno in sneženo vreme mu je branilo vhod. Vse ie bilo tedaj v strahu in trepetu. V Mariboru, Ptuju, Radgoni, Celju in Ljubljani so se zbirali deželni vojaki, komisarji, da pregledajo vojno. Postavljali so poveljnike, dopisovali nepretrgoma z oskibniki, deželnimi uradniki, kapitani in drugimi ter delali vsestranske priprave.
Vstajniki so se bili, kakor smo omenili, 3. februarja ušatorili onkraj Save blizu Brežic. Prva naloga ie bila, da si pridobe mesto Krško. To ni bilo težavno, saj so bili meščani z uporniki enih misli, hodili so črez brod v Videm k njin in ti v mesto ter se pogajali za brod. In res, dva dni petem ie bil brod v njih oblasti. Jošt Turn ie očital kršlc mi oskrbniku, da je on pripomogel, da so meščani izročili brod upornikom. Ceta, ki je bila namenjena udariu na Kranjsko, ne čaka dolgo onkraj Save, temveč jo n; -'.udoma prebrodi in obsuje Krško. Nekateri kmetje priden celo v mesto in razlijejo svoj žolč nad hišami dacaijev, pobijejo okna, podero peči in stene ter usmrtijo sldriič predrzneže, ko so se jim postavil. v bran.
Graščaki v ok( lici, posebno menihi v Kostanjevici, so bili
silno preplašeni.
Jošt Turn jih odreši še tisti dan s 500 vojaki. Vstopi se okoli Kršk« n. kamor so se umaknili kmetje — bilo jili je kakih 2000 — zajame jih od dveh strani in boj se prične. Srdito so se spoprijeli. Uporniki naposled omagajo; kar jih ni zbežalo, posekajo Tumovi vojaki. Koliko ljudi je izgubil "urn, ne vemo; to pa poročajo, da je meč pokončal in Sava odnesla do 300 kmetov, drugi trdijo, da celo 400 ali 10(,0. Tumovi uskoki nato izropajo mesto in ne prizanašajo niti ženskam, niti otrokom. Vse pomore, kar jim pride živega v pest. Turn je izgovarjal to početje, da v takih okoliščinah ui mogel drugače ravnati. Ujete kmete so poslali v Ljubljano; nekaterim izmed njih jt> ukazal Tum odsekati roke in porezati ušesa, »drugim v strah in svarilo, ker so tako storili tudi drugi gospodje«, kakor je pisal Turn stanovom Kranjskim. Tako ie bila prva uporniška četa razkropljena in ukročena.
Druga čtta je bila večja; poveljeval ji je llija sam. Njegov namen je bil, kakor vemo, mahniti jo proti Sevnici, Laškemu, Celju in naprej. Njemu se pridružijo Bizelj-ci pod vodstvom Filipa Viševiča iz Bizelja in Petra Zupana, podložnika rajhenburškega. Po grapah in goščavah skrivaje se bližajo Brežicam. Ko jih zagledajo v incs "• zapove njihov oskrbnik Krištof Gali trikrat ustrelit, iz velikega možnaria. Uporniki terjajo, naj se meščan. uda)0 ,n pristopijo k uporu. Seveda je oskrbnik Gali odbil to zahtevanje Ker pa ie bilo v mestecu malo oboroženih, pro-' si za 200 mož pomoči. Obenem piše isti Gali, kako ie III-
Zasiguranje, da se obdela vsa pripravna zemlja. Naloga merodajnih oblasti pa bo, da natanko nadzirajo izvedbo teli določb, da se na ta način zasigura uspeh na-daljnim agrarnim reformam.
—	Iz češkega Narodnega sveta. Na predvčerajšnji seji češkega Narodnega sveta sc je nadaljevala debata
0 raznih vprašanjih, tako o aprovizaciji, brezposelnosti itd. Prišlo je do ostre debate med "socialnimi demokrati in agrarci. Govorila je cela vrsta govornikov, končno so podali tudi člani vlade svoje izjave. Nato s«; ie vršilo prvo politično glasovanje v Narodnem sveti ter se je izreklo vladi popolno zaupanje. Prihodnja seja Narodnega- sveta se vrši v torek 3. decembra.
Volilni red Nemške Avstrije. Nemškoavstrijska vlada je predložila zakonsi načrt volilnega reda za ustavodajno Narodno skupščino. V pripomnjah k temu načrtu se izvaja: Volitev v ustavotvorno Narodno skupščino sc ne more vršiti na podstavi dosedanjega volilnega prava ni volilnega načina. Volilna pravica je razširjena tudi na žensko in s tem je predrugačen temelj za stopništva. Rasten tega sta v dosedanjem volilnem sistemu dve podlagi, ki se morala odpraviti. Prvič so volilni okraji povsem neenako veliki in neenako obljudeni. Načrt izhaja iz načela, naj odpade na 48.000 prebivalcev en poslanec. To število naj bo določeno v naprej, rezultata ljudskega štetja naj odloči, koliko število mandatov naj odpade na gotovo okrožje. Število mandatov se bo prilagodilo ljudskemu razvoju. Po tem ključu bi bilo sedaj izvoliti nekako 215 poslancev. Drugič velja v dosedanjem volilnem redu še vedno kurijski sistem. Občine so ločene od mest in industrijskih krajev. S tem se je storila ostra ločitev med producenti in konsuinenti, ki je pogostoma tako kvarno uplivala na politiko in vladi onemogočila izvajati resnično svobodno trgovsko politiko. V bodoče naj bodo ta volilna okrožja zaokrožena in zaključena; združujejo naj celoto vseh stanov in poklicev in naj bodo podoba vsega naroda. Urejena morajo biti tako, da morejo poslanci v bodoče resnično biti pravi ljudski zastopniki. Volilna predloga temelji na proporčnem sistemu. Predloga obsega 12 paragrafov. § L določa volilna okrožja. V dodatku k temu paragrafu se določajo meje oddelkov volilnih okrožij. Glasom teh določb razpada Nižje Avstrijsko v 12 okrožij 7, 28 mandati; Gornje Avstrijsko v 5 volilnih okrožij z 22 mandati; Solnograško tvori eno volilno okrožje s 4 mandati; Štajerska razpada v 4 volilna okrožja s 23 mandati; Koroška tvori eno volilno okrožje s 4 mandati. Srednji in Spodnji Štajcr obsega sodne okraje Arvež, Louč (Oeutsch-Landsberg), ^ Ivaniča (RibiswagU), Kctina (Fronleiten), Lipnica, Ščavnica, Voitsberg, Radgona (D, Vildon, Marenberg (!), Maribor (!), Murau, Cinurek, Ptuj (D, Sv. Lenart (!) v Slovenskih goricah ter občino zgornja Radgona (!) ter voli 8 poslancev. Koroška tvori eno volilno okrožje, obsegajoče vse Koroško, poleg tega kranjsko občino Bela peč (!) ter voli 8 poslancev. — Nadalje se je vložil zakonski osnutek o sklicanju ustavodajne narodne skupščine, ki določa, da naj se konstituaiita na Dunaj skliče 1. marca 1919. Volitvo v konstituanto razpiše državni svet za nedeljo koncem januarja ali početkom iebruarja.	%
LudcndorSf preprečil sklep miru. Bilo je letošnjo spomlad. Zastopniki Anglije, Francije in Avstro-Ogrske so sc zaupno pogajali. Ententa je izjavila, da je pripravljena na pogajanja o premirju. Nemčija naj izpiazni Belgijo in ii povrne tri četrtine škode, ostanek pa pokrije ententa. Pripadnost AIzacije-Lorene naj se določi potom ljudskega glasovanja. Od Avstro-Ogrske so zahtevali: odstop južne Tirolske Italiji in internacionalizi-
jeva četa podložnikom, ki so baš delali tlako v graščini, podirala hiše, na potu dacarju in nekemu meščanu 100; veder vina izpila in uganjala take in enake stvari. Jošt Turn pošlje res 100 vojakov na pomoč, a prepozno; zakaj mesto, kjer je bilo precej uporniških tovarišev, sc je moralo udati. Uporniki potem hite ob Savi v Rajhen-burg, kjer jim je posestnik v dar dal dve vedri vina in tolstega vola, da so ga pustili v miru, in v Sevnico, kjer so jih že pričakovali in se takoj udali.
Manjša krdela so stikala po oddljenih vaseh in hribih ter delala škodo samostanom in graščinam, llija sam
s svojo kmečko vojsko je stal 15. februarja blizu Planine.
1 u izve nesrečo svojih tovarišev pri Krškem. Brž se vzdigne in hiti skozi Planino proti Gairam, kjer v drugič zasliši grozno novico iz Krškga. To osupne množico, i-tro se spusti proti Pilštajnu. Tu prenoči m scc mc>,a i ne zjutraj se umakne do Kozjega. Tamkajšnji graščak Maks Ruepp pridruži svoje hlapce vojakom celjskega kapitana lurija pl. Šratenbaha; obenem pridero čele Gašperja Ala-piča. Zrinjskega, banove vdove in llija je bil izgubljen. Sredi ogrsftih konjenikov in Šratenbahove vojske je bil prisiljen udariti sc ž njimi.
Osmi februar je bil usodepolni; vsa kmečka vojska je bila pokončana, veliko stotin upornikov pobitih in ujetih, skoraj vsi poveljniki so obležali na bojišču, samo llija je utekel. Naš zgodovinar Valvazor poroča, da ie prignal Šratenbah 500 ujetih kmetov v Celje. Kdor se ic še rešil iz splošne morije in groznega poloma, je obljubi pokorščino gospodi.
I
I
ranje Trsta. Srbija, Črna gora in Rumunija naj se izpraznijo in odškodujejo. Grof Czernin naj bi bil stavil predlog, s katerim naj bi se velesile povabile k mirovni konferenci. Pogajanja je preprečil general Luden-dorff, ki je brzojavil grofu Czerninu: »Najprej moramo zmagati!« Naslednji dan se je pričela znana nemška ofenziva. Meseca decembra je sicer Avstro-Ogrska en-tenti ponudila mir, toda bilo je že prepozno.
— Pristojbine za oglase v Italiji. Italijansko finančno lt ministrstvo objavlja: Z dekretom, ki bo predložen parlamentu, da zadobi veljavo zakona, je uvedena pristojbina na vsakovrstne objave, naznanila in poročila, ki se objavljajo proti plačilu v časopisih, revijah, koledarjih, urnikih, periodičnih spisih vsake vrste, v knjigah, brošurah in drugih tiskovinah, ki izhajajo v kraljestvu. To pristojbino, ki se bo plačevalo s kolki, bo treba plačati tudi na objavah rojstva, zaroke, poroke in smrti in na privatnih poslanih, uvrščenih v časopisju. Pristojbina obremeni onega, ki inserira, dvigne jo pa oni, ki izvrši objave in ki mora potem odšteti te pristojbine italijanskemu erarju. Višina pristojbine bo v razmerju z zneskom, plačanim za objave.
—< VVilson in Anglija. Kakor že znano, se bo tudi predsednik VVilson udeležil mirovnega kongresa. Ameriški listi trde, da pride VVilson v Evropo zato, da v prvi vrsti uveljavi svoja načela in da se zavzame za svobodo na morju, ker v tej točki ne soglaša z Anglijo. Z vso svojo učenostjo bo poskušal uveljaviti svoje stališče, kakor tudi ustanovitev zveze narodov, vsled če-, sar ni določeno, koliko časa ostane v Evropi.
— Monarhično gibanje v Nemški Avstriji. Socialno demokratični poslanec Skaret je vloži pri dunajskem Narodnem svetu interpelacijo, v kateri opozarja na vedno bolj se šireče monarhistično gibanje v državi. V interpelaciji vprašuje, kaj se je ukrenilo proti škodljivi monarhistični agitaciji barona Hlumeckega v Švici, ki z velikimi denarnimi sredstvi iz Nemčije dela propagando za povratek habsburške monarhije. Zahteva strogo preiskavo in kaznovanje takih agitatorjev.
— Vprašanje povratka vojnih ujetnikov. Kakor poročajo listi, se peča nemškoavstrijska vlada kar najži-vahneje z vprašanjem o povratku vojnih ujetnikov. Seveda pa se upirajo temu še komaj premagljive težkoče. Na zapadu delajo težkoče določbe premirja, v Rusiji ovira še vedno nepremagana prometna kriza vse poiz-kuso odpošiljanja ujetnikov v večjem številu. Od Sibirije nas ločijo češkoslovaške in japonske čete in izključujejo direktno posredovanje nemške vlade. Vlada je pred kratkim naprosila Ameriko in Japonsko, da z lastnimi sredstvi omogoči povratek ujetnikov. Upati je, da bo imel ta korak ugoden uspeh.
— Italijanski monopoli. Iz Trsta nam poročajo: Po ukazu tukajšnjega gubernijskega oblastva prevzame višjj nadzornik monopolov cav. Carlo Civati v Julijski Benečiji vodstvo onih služb, ki so pod bivšo avstro-ogrsko vlado tvorile državni monopol. Tej upravi bodo dodani tudi vsi drugi monopoli italijanskega kraljestva.
— Vprašanje teritorialnih izprememb. Kongres pan-amerikancev je sprejel resolucijo predsednika ameriške delavske zveze Gompersa. V resoluciji se izraža mnenje, da se teritorialne izpremembe zamorejo dopustiti samo tedaj, če je to v interesu miru brezpogojno potrebno. Resoluciji se pripisuje tim večja važnost, ker jo jo odobrit predsednik Wilson.
Anglija zahteva od Nemčije izročitev ujetnikov. \Volffov urad poroča:	V	zadnji	seji komisije za pre-
mirje v Spaa se je angleški zastopnik v imenu angleške vlade resno pritoževal, da angleških vojnih ujetnikov na zapadni fronti ne oddajajo v redu, temveč da prihajajo na pol sestradani, bolni in brez oblek v postojanke aliirancev. Angleški zastopniki so izjavili, da smatrajo nemška oblastva, brez ozira na notranje razmere, za odgovorna, in da bo angleška vlada, ako se temu ne odpomore, z ozirom na razburjenje javnega mnenja na Angleškem, pričela iznova s sovražnostmi. Temu nasproti se opozarja, da Nemci vse store, kar more pospeševati redno odpošiljanje angleških in drugih vojnih ujetnikov v domovino.
— Francija odpusti vsak mesec 500.000 mož. Francija prične sredi decembra z demobilizacijo svoje armade. Najprej bodo odpustili domov najstarejše letnike. Vsak mesec bodo odpustili približno 500.000 mož.
— Zidovska vlada v Palestini se je konstituirala ter je sestavljena tako-le: ministrski predsednik Bran-deis, vnanji minister dr. Maks Nordau, deželna bramba Uoldschmied, notranje zadeve Hajem Sokolov, finance baron Albert Rotschild, pravosodje Mandelstamm, poljedelstvo Ohovsky in javni pouk Oppeneheim.
S sej Narodne vlade SHS
S 24. seje v Ljubljani z dne 26. novembra 1918.
Jugoslovanski železniški uradniki na Dunaju se Sprejmejo na željo v železniško službo v domovini, Podčastniki gardne stfaže pa v orožniško službo.
•	Ustanovi se posredovalni urad za begunce. Organizacija urada in določitev njegovega področja se izvrši Pu poverjeništvu za socialno skrbstvo.
Iz Postojne se poroča, da hočejo Italijani sekati brez dovoljenja, deloma tudi brez ozira na postavne Predpise drva v državnih gozdih; tudi obstoja nevar-
nost, da začno izsekavati kraške nasade. NV se naproša, naj protestira proti temu najostreje, o stvari se obvesti tudi srbska vlada v Belgradu.
Nemška narodna skupščina na Dunaju je proglasila občino Belo peč na Gorenjskem za del Nemške Avstrije. V občini se nahajajo veliki državni gozdovi. Z ozirom na to vest je izjavila Narodna vlada, da spadajo kraji v spodnji Ziljski in Kanalski dolini na Koroškem, kjer se nahajajo državni gozdovi, kakor seveda tudi občina Bela pač v ozemlje države SHS; zato se imajo dotični gozdovi takoj vzeti v oskrbovanje po javni upravi države SHS.
Ustanovi se stalna vseučiliška komisija za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, obtoječa iz treh članov društva slovenskih pravnikov, slovenskih profesorjev, slovenskih zdravnikov, slovenskih inženirjev, vseh slovenskih vseučiliških docentov in dveh delegatov Narodne vlade v Ljubljani. Za delegata Narodne vlade se imenujeta višja šolska nadzornika dr.
I.	Grafenauer in dr. L. Poljanec.
Odstavi se ravnatelj gimnazije v Ptuju dr. K. Scho-binger.
Knezoškofijski ordinarijat je vložil pri oddelku za uk in bogočastje obširnejšo vlogo glede cerkvenopravnih zadev, ki so v zvezi z menjavo vlade. Vloga se odstopi upravni komisiji, da se o njej izjavi.
Vsled nastale draginje veliko število visokošolcev, ki imajo že po več semestrov, ne more nadaljevati svojih študij in želi vstopiti takoj v praktične poklice. V državi SHS se bo rabilo že v bližnji bodočnosti veliko števdo izobražencev, zlasti kemikov, medicincev, živi-nozdravnikov, inženirjev, agronomov in špecijalistov za posamezne stroke. Poverjeništvo za uk in bogočastje skliče enketo organizacij, ki so doslej podpirale viso-košolce, in izdela načrt, kako se omogoči s pomočjo brezobrestnega kredita od strani države nadaljevanje študij vsaj onim visokošolcem, ki imajo približno polovico študij že dovršenih.
Odobri se naredba poverjeništva za narodno obrambo glede vojno-kazenskega postopanja na slovenskem ozemlju.
Iz Belgrada.
27. novembra 1918.
Nemško in madžarsko vojaštvo je divjalo in pustošilo v Srbiji kakor pravi pravcati Vandali. Vse se oplenili, železniško progo od Skoplja do naše prestolice so :	na večih	mestih	razstrelili	z dinamitom, ceste so razde-
|	jali, ali že je tisoč žilavih	rok na delu od jutra do ve-
čera, da popravi ceste in železnice, in preskrbi stradajoči Srbiji blaga in živeža iz polnih skladišč v Solunu, ki jih je napolnila ententna armada na Balkanu.
Belgrad in Zemun veže pontonski most; stari železni most je razrušen. Osebni promet se vrši redno in točno. Na zunaj je naš Belgrad lep in vesel kot mlad solnčni dan, ali v kočah vlada žalost in pobitost. Ljudstvo strada, nima obleke, nima obutali, nima strehe. Ljudstvo	nujno	potrebuje	hrane, obleke, sicer nastane
anarhija,	nered,	punti in medsebojno klanje. Vstaja je
sestra lakote.
Bolnišnice so v silno žalostnem stanju, brez postelj, odej, podzglavij, zdravil in zdravnikov je jako ma-
lo.	Španska bolezen »rekvirira« na debelo. Iz južne Srbije spravljajo bolnike v Solun, kolikor dopuščajo slabe ceste in razrušene železnice. Pričakujemo znatne pomoči iz Hrvatsko in Slovenije.
Kraljevski konak je znotraj popolnoma razdejan, docela izpraznjen. Po celi Srbiji nabiramo podatke o vseh zločinih in brutalnostih, ki jih je švabska in madžarska soldateska prizadejala srbskemu ljudstvu, zapuščenim ženam in deci. Neverjetno je, kakšne grozovitosti so pobalinski švabski častniki uganjali v naših krajih in to v dvajsetem stoletju! Nabrani podatki so lepo zrcalo njih barbarske podivjanosti.
Vrednost avstrijske krone je srbska vlada določila tako, da je en dinar vreden toliko kot ena krona in dvajset vinarjev.
Naše ljudstvo je prožeto z republikansko idejo, vendar ne more tega pokazati javno, ker je še vedno vlada vojaški režim.	Omega.
Dopisi.
Svoboda — in avstrijski birokrati v Jugoslaviji. V
»Napreju« z dne 26. t. m. čitam med dnevnimi vestmi, da je okrajno glavarstvo v Kranju prepovedalo javni so-socialno demokratični shod v Škofji Loki z motivacijo, da je bil prepozno naznanjen. Toda v naslednji notici berem, da je isto glavarstvo poslalo na javni socialistični shod v Tržič četo orožnikov, s stotnikom na čelu, in da je bilo za vsak slučaj pripravljeno tudi 12 tržiških orožnikov. 1 ake policijske odredbe so se mogle poroditi le v glavi našega okrajnega glavarja Schitnika v Krftnju. Kdo je ta mož? Pred leti ga je ostro napadalo napredno (!) časopisje, in sicer zaradi njegovega nemčurstva in sovraštva do vsega, kar je bilo slovensko. Tedaj je služboval še v Radovljici, ali tudi ko je bil prestavljen v Kranj, je bilo javno mnenje meščanstva v Kranju odločno proti temu črnožoltemu birokratu in velepatriotu, meščanstvo mu je obračalo hrbet in ga preziralo. In to
po pravici, kajti možakar ni spadal v napredno (?) mesto Kranj; bil je preveč klerikalen in avstrijsko-nemški. Pa je prišla svetovna vojna in spremenila tudi Kranj. Seveda ne v korist ljudstva! Aprovizacija je delovala izborno, v demokratičnem smislu: boljšim slojem belo moko, revnejšim koruzno. Seveda ne iz sebičnosti, ne, ne, temveč le na ljubo prebavi. Trgovci in vojni life-ranti so bogateli, delavstvo pa je trpelo, stradalo, i obubožalo. Mizerija se je večala in naposled so se ženske toliko ojunačile, da so šle na okrajno glavarstvo prosit odpomoči. Ampak birokrat Schitnik ni maral gledati sestradanih obrazov žena in poslušati njih utemeljenih pritožb; ozmerjal jih je in jih zapodil k nižjemu uradniku. Prišle so iz dežja pod kap! Uradnik jim je grozil, da jih bo dal zapreti. Te pritožbe in prošnje, so se ponovile večkrat. Nekolikrat so bile odpravljene z grožnjo, drugič pa je vsaka dobila eno ali več — nakaznic za slidkor! Aprovizacija pa je kljub pritožbam hodila staro pot. Po-glavino je bilo, da je bilo par ljudi »unentbehrlich«. Seveda smo tudi v Kranju imeli veleizdajalce; za nekatere je skrbel glavar, da so izginili; za druge, da so ostali
—	doma! In po vsem tem trpljenju je vstala — Jugoslavija! Kaj vse smo pričakovali od nje in še pričakujemol Seveda tudi to, da jo okrajni glavar Schitnik popiha k svojim pajdašem, nemškim birokratom! Možakar pa lepi na starem mestu in vse kaže, da ne misli oditi. Ljudem se zdi to čudno, ker stvari ne razumejo. V Kranju so namreč elementi, ki drže s krepkimi rokami stolček okrajnega glavarja, da se ne prekopicne; čisto po reku: roka roko umiva! Kakor so bili oni v bivši Avstriji »enthoben«, je sedaj njih zaščitnik postal »unentbehr-| lich« za Jugoslavijo. In da mu pridobe zaupanje višjih ! oblasti, so ga pripravili do tega, da je pozdravil srbske i vojake ob njihovem prihodu v Kranj. Mar ni to ironija!?
; Nekdanji nemčur, birokrat, zatiralec .veleizdajalcev, mož, ki je uničeval ušivo srbofilstvo, se v hipu prelevi in pozdravlja —• brate Srbe, naše rešitelje izpod avstrijskega jarma. Zdaj še par besed o dogodkih, ki so se 1 pripetili po mamfestacijskem dnevu, 29. oktobra. Pričnem: Drrr.... drrr..., zapoje telefon; naznanja, da pelje skozi Kranj vlak ob X uri; vel.ko tobaka in druge vojaške oprave. Treba rekvirirati! Krepak možak, lju-b.telj zaledja za časa vojske, vzame puško na rame in odide na kolodvor; rekvirira tobak, večina seveda — zase. Le tisti dan je imel puško na rami; ne preje, ne pozneje. Bil je »boljševik«, a ne »iz nižj.h slojev«. Nadaljujem: Orožništvo je ljubitelju vojaških stvari zaplenilo nebroj blaga, ki je bilo očividno last erarja. Seveda se je ta »ljubitelj« pritožil, menda pri krajevnem Narodnem odboru, češ da je blago nakupil (?) od vojakov še za časa avstrijske uprave. In vrnilo se mu je vse, kajti kar se je zgodilo pred 29. oktobrom 1918, je pozabljeno in dovoljeno. To ni »boljševizem«. Nadaljujem. Nastal je majhen prepirček med komandanti. Onegavijo, da so za kulisami hoteli »avanzirati« in »degradirati«. V demokratični državi pa se je moštvo uprlo, napravilo zvečer revolto in Kranj je imel svojo prvo — žrtev! To je bil zopet »boljševizem«, a med ljudstvom se govori, da je izhajal od — zgoraj! Lipovščak štev. 1, a v manjšem obsegu! — Toliko iz našega starodavnega Kranja. Zdaj — v »svobodni« Jugoslaviji, nam g. Schitnik pošilja na vrat bajonete! — Kdo ga neki podpira v tem ravnanju? Mogoče oni »otroci zaledja«, ki so sedeli za pečjo, med tem ko je delavsko in kmečko ljudstvo v vojaški suknji stradalo, prezebalo, umiralo, oni pa so si polnili malhe s tisočaki, jedli bel kruh in gromadil zaloge. Sedaj pa se boje, da bo slovensko ljudstvo te in druge vrste vojnih dobičkarjev pošečgetalo in jim nekoliko izpraznilo prepolne blagajne. Seveda poštenim, demokratičnim potom, v odkritem boju z glasovnicami in na podlagi novih zakonov. Da do tega ne pride, da ostanejo ljudstvu zaprte oči, kar jih ni odprla vojna, daje okrajni glavar kranjski na razpolago stotnika in žandarje, »flinte« in bajonete, pa tudi svoje dobro ime kot zaveden Jugoslovan, navdušen demokrat in zvest služabnik ljudske (?) volje onih, ki jih je voj-na osrečila.________________________________________
Dnevne vesti.
—	Vsaj ni res! Poročajo nam sodrugi, da agitatorji Jugoslovanske demokratske stranke pripovedujejo ljudem, da je demokratska stranka in socialna demokracija vse eno. Vsak, kdor pozna stranke, ve, da to ni res, toda gospodje pravijo, da so postali demokrati ter da ni razlike med njimi in socialnimi demokrati. Jugoslovanska demokratska stranka je prejšnja napredna ali stara liberalna stranka, ki se v bistvu ni prav nič spremenila in nima prav nobene skupnosti s socialno demokratično delavsko stranko. To je treba pribiti in.povedati jasno, da ne bodo ribarili v kalnem.
—	Čudno stanovanjske razmere v Ljubljani. V Ljubljano prihajajo dan za dnem pregnanci iz zasedenih krajev, iščejo stanovanj, prezebajoč po ulicah, in jih ne dobe. Posledica vsake vojne je še bilo pomanjkanje stanovanj v mestih, in sicer iz enostavnega vzroka, ker se med vojno ni zidalo, to pa vsled pomanjkanja delavskih moči, silno dragega stavbnega materiala, in ker silijo v mesta razni ljudje, ki so obogateli v vojni. Cesto pa
se dogaja, da posestniki hiš prikrivajo prazna stanovanja, ker se nadejajo boljše konstelacije glede povišanja stanarin ali pa iz drugih nečednih razlogov. V dokaz poslednjih besed navedemo samo en slučaj. Pred 3 leti si je neki g. general Kraljiček najel stanovanje v Gledališki ulici št. 10. Po kratkem bivanju je odrinil in zapustil zaprto stanovanje. V zadnjem času je to stanovanje zasedel neki g. polkovnik Kleinschrot. V celem velikem stanovanju stanuje on sam, to se pravi, popolnoma sam sicer ne, kajti po pravici povedano: z njim stanuje obilica živil, katere so pripeljali z vozovi po noči in ki jih varuje najemnik velikega stanovanja sam samcat, dokler mu ne bo mogoče odpeljati vsega na Dunaj. Med prebivalstvom se širi novica, da ima omenjeni gospod velikega pokrovitelja v osebi g- vladnega predsednika, vendar to ni verjetno, ker ni mogoče, da bi g. predsednik mogel ščititi kaj takega, bolj verjetno pa je, da je imenovani g. polkovnik raztrosil to vest, da bi se ga pustilo na miru. Opozarjamo vladne faktorje, tako glede živil kakor tudi glede stanovanja, na navedeno dejstvo, kajti da bi na eni strani ljudstvo prezebalo in stradalo, na drugi strani pa nekateri izvoljenci stanovali v razkošnih stanovanjih pri prenapolnjenih shrambah, bi bilo pri današnjih — demokratičnih — razmerah vendarle, recimo, nekoliko — čudno!
— Ali začnemo s starim režimom? Iz Zagreba nam pišejo: Pri zagrebški policiji so uslužbeni ljudje, ki izrabljajo svoje službene funkcije in svoj vpliv v to, da se maščujejo nad osebami iz teh ali onih razlogov. Dogodil se je naslednji slučaj: V soboto zvečer sta prišla k igralcu Gerašiču dva člana tajne policije in ga hotela aretirati, češ, da je sumljiv (stara metoda, op. stavca). Razen svoje legitimacije nista imela sicer nobenega naloga, ki bi odrejal aretacijo. Po daljšem ugovarjanju sta aretacijo veledušno (!?) opustila. Drugi dan je šel Gerašič na policijo, kjer je dokazal, da ga ne more zadevati nobena sumnja. — Take policijske in konfident-ske pustolovščine morajo v dobi, ko mora biti državljanska svoboda sveta vsem oblastem, brezpogojno prenehati. Prijemati in terorizirati ljudi v središču svobodne države je danes anahronizem, kar naj si zapomnijo vsi obskurni elementi.
— Bodimo pravični in uvažujmo položaj, iz krogov občinstva smo naprošeni, da objavimo naslednje vrstice: Štirinajst dni je že minilo, odkar smo bili deležni milosti, da se nam je naklonilo en četrt litra petroleja. Kaj je to spričo potrebe, ki nam jo nalaga tema? Ob 5. zvečer moraš užgati luč, ter imaš temo do 7. zjutraj. — 14 ur teme v 24. urah! Potrebovali bi skoro vsak dan četrtinko petroleja in še bi se lahko reklo, da štedimo z lučjo. Lahko je tistim, ki so tako srečni, da imajo vpeljano električno luč. Med temi je v Ljubljani dosti rodbin, ki ravno tako dobivajo četrtinko petroleja, kakor tisti, ki nimajo elektrike. Bi-li ne mogli dobiti tisti, ki nimajo elektrike doma večjo množino petroleja, če bi odpadel petrolej za tiste, ki imajo napeljano električno luč? Stvarna potreba, ki jo navajamo v sledečem, je na mestu, da se jo takoj uvažuje:	Obitelj, ki ima šolo obiskujočo deco, potrebuje vsak dan četrtinko petroleja, ako hoče, da otroci izvrše šolske naloge. Revež otrok, ki se moraš učiti — manjka ti pa svetlobe! Pristojno mesto pa naj uvažuje položaj. Kjer se nakazuje petrolej, naj se ga nakazuje pravično. Kje bi se sicer moglo dobiti razsvetljavo, naj nam pa povedo tisti, ki so tako dobro izračunali, da je dosti, če dobi rodbina na mesec en četrt litra petroleja?
—	Kranjsko deželno društvo c. kr. avstr, zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladine. Tako se glasi še vedno naslov društva z dalekosežnimi prelepimi nameni, katerih je pa spričo kratke dobe svojega obstoja, pa tudi zaradi ne dovolj smotrene sestave prejšnjega odbora izpolnilo le v skromnejši meri. Z razpadom stare Avstrije je prizadeto tudi to društvo. Ni več kranjske vojvodine, ki se je na njeno ozemlje omejevalo njegovo delovanje, niti ni Avstrije, tedaj tudi ne avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote, čegar organ je bilo. Ni več deželnega predsednika na Kranjskem, ki je bil po pravilih društva njega predsednik, ni deželnega glavarja, deželnega odbora, deželne vlade, vojaškega poveljstva v Gradcu, centrale c. kr. avstrijskega zaklada za vojno vdove in sirote, ki so vsi sedeli oziroma bili zastopani V odboru. Pravila tedaj nasprotujejo dejanskim razmeram. Zato jih bo treba temeljito izpremeniti. 2 njimi vred se že ob sebi izpremeni sestava odbora. Izpre-membe pa je potrebna odborova sestava; tudi glede voljenih odbornikov, če naj društvo ustreza svoji baš v bližnji dobi velevažni nalogi, da služi kot sosvet pri ureditvi obilnih perečih vprašanj javno skrbi za mladino. V tak sosvet spadajo v prvi vrsti pač oni, ki se bodisi v zavodih, bodisi v društvih ali drugače strokovno pečajo z mladinsko skrbjo. Baš ti so se ob izvolitvi sedanjega odbora skoro docela prezrli. Da bo izrednemu občnemu zboru, ki ga v bližnjih dneh sklice poverjenik za socialno skrb kot naslednik prejšnjega
deželnega predsednika v stvareh mladinske skrbi moč čim prej ali uspešnejše urediti nadaljnje društveno delovanje, je zboru tudi pripraviti možnost, da po svojem stvarnem preudarku nadomesti sedanji odbor z novimi. V to svrho se bo predlagalo izrednemu občnemu zboru izpremembo pravil v tem zmislu, da vsemu sedanjemu odboru poteče poslovna doba z dnem izrednega občnega zbora. Ako občni zbor to izpremembo pravil sprejme, se vrše takoj nove volitve. Potem pa obilo blagra na pot preosnovanemu »Osrednjemu društvu za vojaške vdove in sirote in za mladinsko skrb!«
— Nova vlaka na progi Zidanmost-Zagreb. Počenši s prvim decembrom t. 1. bodeta na progi Zidanmost-Zagreb, oziroma Si-sak, vozila vlada 502 in 503. Prvi, ki ima zvezo z dunajskim osebnim vlakom 35, odhaja iz Zidanega mosta ob 1.10 popoldne ter priue v Zagreb ob 3.38 popoldne; drugi odhaja iz Zagreba ob 1.10 popoldne, pride v Zidanmost ob 3.45 popoldne ter ima zvezo z osebnim vlakom 32 proti Dunaju.
— Socialistična družba. Socialistična omladina, ki si je pred letom dni ustanovila književno podjetje »Slovensko socialno matico« in ki izdaja socialistično revijo »Demokracija«, je izpopolnila svojo organizacijo z ustanovitvijo društva »Socialistična družba« v Ljubljani. Delokrog društva obseza vse slov. ozemlje. Društvo hoče bit$ zbirališče slovenskih socialistov-intelektualcev in hoče proučavati in propagirati jugoslovanski socializem. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen naslednji odbor: Dr. Dragotin Lončar, predsednik; dr. Milan Korun, podpredsednik; dr. Milan Lemež, tajnik; Milan Jaklič, blagajnik; inž. Anton Stebi, gospodar; Albin Prepeluh in Ivan Kocmur, namestniki. Mesečna članarina 10 K za ljubljanske člane, za izvenljubljanske 2 K. Dopise je pošiljati na Sodno ulico, 1 /III. Dokler ne pride v Ljubljano dr. Lončar, vodi predsedniške posle dr. Korun. — Odbor.
— Društvo zdravnikov vabi svoje člane k polnoštevilni udeležbi na mesečnem sestanku, ki se vrši v četrtek, dne 5. decembra ob 6. uri popoldne v zboro-valnici mestnega magistrata. Na dnevnem redu je razgovor o važnih stanovskih vprašanjih in organizaciji javnega zdravstva v državi SHS.
— Ljudski koncert. Ker je sedaj sodelovanje orkestra zagotovljeno, se vrši ljudski koncert pevskega društva »Slavec«, pri katerem nastopi društveni moški in mešani zbor, v nedeljo, dne 8. decembra ob 8. url zvečer v veliki dvorani hotela »Union«.
— Posredovalni urad za begunce. Ustanovil se je posredovalni urad za begunce. Organizacijo tega urada iii določitev njegovega področja izvrši poverjeništvo za socialno skrbstvo.
— Rezervnim častnikom. Častniki, ki ne reflektirajo na državno službo in dokažejo, da so začasno brez zaslužka, dobe za največ tri mesece gažo, stalno stanarino za mesto Ljubljano in relutum za prehrano. Te pristojbine bodo izplačane prvega vsakega meseca v naprej pri likvidaturi intendance v Ljubljani proti pobotnici, na podlagi vsakomesečnega potrdila magistrata, oziroma občinskega urada, da je dotičnik res brez vsakega zaslužka. Prehrane v naturi ni mogoče dovoliti zaradi pomanjkanja živil in ker je prevzela civilna oblast vse zaloge v svojo oskrbo.
— črnovojno poveljstvo v Ljubljani se v dnevih 2.,
3.	in 4. decembra 1918 preseli iz svojih dosedanjih prostorov, t. j. Lichtenturnov zavod na Poljanski cesti v staro domobransko vojašnico, I. nadstropje na desno.
—	Navedene tri dni, kakor tudi v četrtek, dne 5. dc-cembra, ki so porabi za urejevanje, črnovojno poveljstvo no more uradovati, izvzemši nujne stvari.
— Naredba o uvozu blaga. Na slovenskem ozemlju sme spravljati v promet žito, mlinske izdelke, fižol in krompir le žitni zavod v Ljubljani, govejo živino, prašiče, meso in mast pa le vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani. Izvzete so množine za lastno gospodinjstvo dotičnikov do najvišje količine 20 kg, pri krompirju 50 kg. Takoj, ko pride blago na slovensko ozemlje, se mora naznaniti žitnemn zavodu, oziroma vnovčevalnici. Žitni zavod, oziroma vnovčevalnica za živino in mast, prevzame blago za ceno, ki je za to blago na slovenskem ozemlju oblastveno določena. Železniška podjetja so zavezana, da vsako po-šiljatev blaga, ki je prišla po uveljavitvi te na-redbe na slovensko ozemlje, po namembni postaji naznanijo žitnemu zavodu, oziroma vnovčevalnici za živino in mast, hkrati veste adresata ter navedejo adresatovo dajno postajo, vrsto in težo
stopke tega ukaza kaznujejo politična okrajna oblastva z denarjem do 5000 kron ah z zaporom do šest mesecev.
— Najvišje cene za klavno živino in pa teleta se določajo nastopne najvišje cene za kilogram žive teže: Voli:
ob-
od-
k la v no živino. Za
1. kakovost K 4:50, II. K 4:—, III. K 3:75, IV. K 3:50. Krave: 1. kakovost K 4:10, II. kron 3:70, III. K 3:50, IV. K 3:30. Telice in biki:
I. kakovost K 4:30, II. K 4:—, III. K 3:70, IV. K3:40. Teleta: 1. kakovost 6 K, II. kako-., vost 5 kron.
— Stavka v Mariboru in na Pragerskem. V Mariboru in na Pragerskem je izbruhnila stavka nemško- i nacionalnega osobja železnic in pošte. Vlaki vozijo od severa samo do Spielfelda in od juga samo do Pragerskega. Verodostojno se je izvedelo, da ima stavka samo politično ozadje. Jugoslovansko in socialno-demo-kratično osobje je sklenilo na shodu dne 29. t. m., da vrši delo kakor doslej. Železniška in poštna uprava je podvzcla po nalogu poverjeništva za promet vse korake, da v kali zaduši tudi za nemške državljane silno škodljiv nastop uradništva in uslužbenstva nemške narodnosti.
— Uspeh hrvaškega delavstva. Delavci Prve hrvaške tovarne za izdelovanje strojev in livarnice železa v Zagrebu so vložili tvrdki spomenico, v kateri so zahtevali povišanje plače za 50 odstotkov. Njihovi zahtevi je bilo v celoti ugodeno. Za ta svoj uspeh se imajo zahvaliti sodrugi predvsem svoji čvrsti in nezlomljivi slogi ter organizaciji. Slovenski delavci, ako hočete doseči uspeh svojih zahtev in si zboljšati svoje socialno stanje, posnemajte svoje bratske sodruge in se organizirajte! V slogi je moč.
— Še en uspeh strokovne organizacije. Čevljarski delavci na državnem kolodvoru SHS v Zagrebu so biy vsled obče draginje prisiljeni, da stavijo ponovno zahteve za zboljšanje svojih plač. Čvrsta sloga, s katero so delavci nastopili, je bila vzrok, da je našla njih zahteva popolno razumevanje: Tudi čevljarski delavci so dosegli povišanje plače za 50 odstotkov. Kličemo ponovno: Delavci bodite složni in organizirajte se!
— Na dan s konfidenti! Zagrebška bratska »Slo-boda« piše pod tem naslovom: Zvedeli smo,da 1° že vse potrebno ukrenjeno, da se iz aktov bivših avstroogr-skih vojnih oblasti ugotove tisti individiji, ki so vršili proti našim narodnim ljudem in proti našim narodnim interesom zlobno in izdajalsko konfidentsko službo. Radi tega zahtevamo, da se takoj obelodani listina teh najsramotnejših služabnikov »proklete nečistnice«, in to ne le zato, da se zadosti imperativu pravice in morale, marveč tudi zato, da narod spozna te ničvredneže, da se jih bo mogel čuvati in preprečiti vbodoče njihovo »delovanje«. Ako so mogli Cehi obelodaniti imena teh
cadov, čemu naj bi illi prikrivali mi, ki niti ne slutimo,
kakšni ničvredneži so stopili v najbolj gnusno službo tujih krvosesov! Ako so prve dni našega osvobojenja štedili z imeni teh izdajic, danes tega ne sme več bjti. Zato: Na dan z imeni konfidentov!
— »Sloboda« se razširi. »Glasilo hrvaške socialno demokratične stranke v Zagrebu »Sloboda«, doslej tednik, bo izhajala od 1. decembra dalje trikrat na teden.
— Dubrovniški arhiv. Narodna vlada Nemške Avstrije je prevzela upravo vseh državnih arhivov. Na Dunaju se od početka vojne nahaja dubrovniški arhiv, in zdaj se je uvedla akcija, da se ga prevzame ter prenese v domovino.
— Pasteurjev zavod v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo:	Ker smo morali doslej vse osebe, ogrizene od steklih psov, pošiljati v Budimpešto, da se zdravijo v tamošnjetn Pasteurjevem zavodu, je poslal poverjenik za zdravstvo dr. Markovič našega bakteriologa dr. Gutschyja na Dunaj, da nakupi in prskrbi tam vse potrebne aparato in sredstva za zdravljenje steklih ljudi. Potreba samostojnega Pasteurjevega zavoda se je pokazala posebno v zadnjem času, ko je naznanjenih v Zagrebu mnogo slučajev stekline, čemur se mora posvetiti največjo pozornost.
— Ogenj na nadškofijskem posestvu.
Na nadškofijskem posestvu blizu Zagreba je nastal požar, ki je uničil nekaj vagonov slame v vrednosti 40.000 kron.
— Reforma zakona v Nemški Avstriji. Na seji Narodne skupščine Nemške Avstrije je stavil poslanec Sever predlog, po katerem naj se roformira zakon. Predlog določa, da se določbe glede zakona z leta 1914 in 1835 odpravijo in razveljavijo. S tein razveljavlja prepoved, da se duhovniki ne smejo ženiti, prepoved zakona med kristjani in nekristjani, nerazločljivost katoliškega zakona in nekatere posebne določitve o ločitvi zakona pri Zidih. Odreja se, do. veljajo za ločitev zakona iste določbe, kakor so v navadi pri protestantih.
_ Krenia*or^ v L*nc11’ V zadnji seji občinskega sveta v Liitcu so določili 200.000 K za krematorij.
— Krematorij v Pragi. »Narodni Listy^< poročajo, da sc je ustanovila v Pr.agi družba, ki hoče zgraditi krematorij za češkoslovaško republiko. Prvi krematorij, za Prago bo pričel obratovati baje že prihodnje leto. ^
— Premestitev nemških visokih šol. Nemško vseučilišče v Pragi in nemška tehnika v Pragi se premestita v Litomeržice, vseučilišče v Cernovicah v Solnograd in nemška tehnika v Brnu na Dunaj. Tako so sklenili poslanci v
Narodni skupščini Nemške Avstrije. Pouk v avedenih visokili šolali se prične 1. januarja 019 v premestitvenih mestih.
— Kako so kradli. Major D. K., »upravitelj muzejev ■ Srbiji« je prišel v Zagreb z veliko prtljago stvari, ki jih
ukradel v belgrajskem narodnem muzeju in državnem rhivu. Znani numizmatik, poročnik Karl Hubet, ki je bil delj časa nastavljen pri bclgrajskem muzeju, je tatvino pp.jazil in obvestil o tem pristojne oblasti. Prtljaga ma-,)(. >rja D. K. je bila preiskana in je bilo najdenih 300.000 K okradenega zlatega denarja iz belgradskega muzeja ter tnnogo drugih stvari, tudi zaloge čistega zlata, vsega skuhaj dva polna vagona. Major je izjavil, da je hotel stvari lodpeljati na Dunaj. Zopet dokaz več, kako se je s strani Avstro-Ogrske plenilo in ropalo v Srbiji.
Budimpeštanski grobarji stavkajo. V Budimpešti je izbruhnila stavka grobarjev, ki so odklonili dnevno plačo 50 kron kot prenizko. Več kot tristo mrličev .ie 'doslej nepokopanih.
— Btez kavcije sp sinejo ženiti. Vojno ministrstvo [v Budimpešti je izdalo odredbo, po kateri se smejo častniki ženiti, ne da bi jim bilo treba položiti predpisano kavcijo.
— Habsburška osmrtnica. Sarajevska »Srpska Zora« jo priobčila naslednjo osmrtnico: »Tužnim srcem jav-
I Ijamo vsem našim dragim baronom, grofom, fevdalcem,
! štreberjetn, protekcijonskindom, idiotom, podležem, de-mincijantom, špionom in hohštaplerjem — da se je naša f nikdar obžalovana majka Avstro-Ogrska vsled težke in dolge bolezni preselila v večnost. Zemeljski ostanki naše mile pokojnice bodo razkosani in razdeljeni med če-stite narode. V črnožolti žalosti gineči Habsburžani.
— Zahvala. Srčno se zahvaljujem vsem delavcem žične valjavnice na Savi za podporo, ki sem jo prejela
I v znesku 86 kron ob priliki prerane smrti mojega moža.
J Zapustil mi je šest malih otročičev v tem slabem času. Zahvaljujem se tudi gospodu ravnatelju žične valjavnice Josipu Klinarju za izdatni prispevek k tej podpori. I Hvaležna sem tu gospodu Francu Verhovšku, ki mi ie pomagal do te lepe podpore. — Pibernik Marija, na Javorniku,
—	Morilec VVolfgang popolnoma oproščen. Proti oprostilni razsodbi graškega sodišča v zadevi stotnika Wolfganga, ki je dal, kakor znano, brez utemeljenega razloga ustreliti desetnika Tušeka, je vložil graški državni pravdnik pritožbo na najvišje vojaško sodišče na Dunaju, ki je te dni razpravljajo o zadevi stotnika Wolfganga. Najvišje vojaško sodišče je potrdilo graško oprostilno sodbo in tako ' ugodilo morilcu. ____________
Umetnost in književnost.
iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob pol 8. opereta »Michujevi hčerki« za ,C« abonetnent. — V nedeljo popoldne ob pol 3. »V Ljubljano jo dajmo« in »Nemški ne znajo« izven abonementa. Zvečer ob pol 8. »Laterna« izven abonementa. — Za prihodnji teden se pripravlja opera »Prodana nevesta«, opremljena z docela novo scenerijo. — Vsled stalnega nevzdržljivega navala pri blagajni ob dnevnem prodajanju vstopnic, se je vodstvo gledališča odločilo, da uvede predprodajo-vstopnic, in sicer vedno na štiri dni naprej. V to svrho bodo tudi listi objavljali odslej vsaj štiri dni naprej spored predstav. — Vstopnice se bodo dobile v predprodaji pri gledališki blagajni od 10. ure zjutraj do pol 1. popoldne in od 3. do 5. popoldne. Ker so pa s tem v zvezi novi stroški, se opozarja p. n. občinstvo, da bo vsaka naprej kupljena vstopnica za 10 odstotkov draž-ia. Predprodaja prične v sredo, dne 4. decembra 1918.
Shodi.
Glince-Vič-Rožna dolina. Ustanovni zbor izobraževalnega društva »Svoboda« za ta okraj bo jutri ob 7. uri zvečer v gostilni »Amerika« na Glincah. Sodrugi, sodružice, udeležite se polnoštevilno tega važnega zbora.
Vodtnat-Zelena jama. Sodruge in sodružice v tem okraju vabimo na ustanovni zbor podružnico »Svobode«, Ki bo v torek, dno 3. decembra, ob 7. uri zvečer v go-
»pri SuSutku. v Zeleni jami. Pridite vsi!
Zadnje vesti.
Pogajanja v Belgradu
Z a g r e b , 29. novembra. (Lj. k. u.) h Bel-Srada se poroča: Danes ob 10. uri dopoldne so se v tukajšnji mestni hiši začela pogajanja med odposlanci Narodnega vječa v Zagrebu in zastopniki vlad ter parlamentov kraljevine Srbije ter Crne gore. Pogajanja zadevajo nadaljnje dkrepe, potrebne vsled proglasitve ujedinjenja '[seli jugoslovanskih ozemelj v eno edinstveno oržavo. Predvsem je potrebno sporazumljenje Slede vpostavitve skupne vlade enotnih določil Za prehodno dobo, Odposlanci Narodnega vjc-Va imajo v tem pogledu neomejeno pooblastilo 1,1 morejo sklepati dogovore, obvezne za vse "zemije. Sklenjene določbe obdrže moč samo
za dobo <-1° dne, ko se sestane ustavodajna skupščina iz vseh jugoslovanskih ozemelj in stvori končnoveljavno ustavo.
Italijanske naredbe za Julijsko Benečijo.
T r s t, 29. nov. (Lj. k. u.) Guverner za Julijsko Benečijo je dal danes objaviti po lepakih pet novih odredb. Prva dekretira: 1. od danes dalje do novih ukazov se omejuje brzojavna in interurbana telefonska služba v ozemlju Julijske Benečije samo na državna poročila. Zato bodo vsi brzojavni in telefonski Uradi odrekli vsako zvezo privatnega značaja, izvzernši one za mestne telefonske pogovore, za katere je dovoljena le raba italijanskega jezika. 2. Poštna korespondenca bo podvržena cenzuri po istih načelih kakor v kraljestvu. 3. Vrhovni ravnatelj za pošte in brzojave bo odredil v svoji kompetenci vse potrebno za izvršitev tega ukaza. Druga odredba prepoveduje vse javne shode, zbiranja, izprevode itd., ki ne bi imeli dovoljenja od gubernatorata. Vojaške čete in agenti, ki jim je poverjeno vzdrževanje javnega reda, bodo morali z vso strogostjo za-branjevati kršenje te odredbe. Tretja odredba potrebne dokumente za svobodni promet. Na-daljna odredba poživlja vse one, ki imajo še prostore, kjer se nahaja material ali urade, ki iz kakršnegakoli razloga (zaradi ohrane, obde-lavanja itd.) hranijo vsakovrsten materijal, last bivše avstrijske vlade, da to objavijo ter se v poživlja vse lastnike avtomobilov, motorskih čolnov, motociklov in sličnih, da si preskrbe to svrho predstavijo. Poslednja odredba omejuje potovanje po zasedenem ozemlju in pravi: Vsi oni, ki hočejo potovati v Benetke ali Pulj po železnici ali s parnikom, morajo 48 ur pred odhodom vložiti pismeno prošnjo na povcljni-štvo kraljevih karabinijerjev (na kvesturi, t. j. bivši policiji), da od tega dobe potrebno pre-hodnico. To dovoljenje prejmejo samo oni, ki so rojeni v Istri ali v kraljestvu in ki morajo nujno potovati v ta mesta, nadalje oni, ki imajo že potni list za Julijsko Benečijo. Opozarja se. da ima na vsak parnik pristop le toliko potnikov, kolikor jih bo vojaško luško poveljništvo določilo iz navtičnih ozirov. Kraljevim karabi-nijerjem je poverjena skrb, da se bodo spoštovale omenjene odredbe.
Krivci svetovne vojne.
Berlin, 29. nov. (Lj. k. u.) Nemška vlada je s posredovanjem švicarske vlade angleški, francoski, belgijski, italijanski in ameriški vladi poslala nastopno noto:	Da se privede
svetovni mir in se stvorijo trajne varnostne odredbe zoper bodoče vojne ter da se zopet upostavi medsebojno zaupanje narodov, se vidi nujno potrebno, da se dogodki, ki so dovedli do vojne, pri vseh vojujočih državah v vseh svojili podrobnostih razjasnijo. Popolna, resnici odgovarjajoča slika svetovnega položaja in pogajanj med silami v juliju 1914 ter očrtanje korakov, ki so jih posamne vlade v tisti dobi storile, bi gotovo mnogo pripomogla k temu, da se poruši stena sovraštva in izprevračanja, ki se je med narodi dvignila tekom dolge vojne. Pravična presoja dogodkov pri prijateljih in sovražnikih je predpogoj za bodočo spravo narodov, je edina možna podlaga za trajen mir in za zvezo narodov. Zato predlaga nemška vlada, naj se ustanovi nevtralna komisija za presojanje vprašanja, kdo je vojno zakrivil. Ta komisija naj se stvori iz mož, čijih značaj in politična izkušnja jamčijo za to, da bo njih pra-vorek pravičen. Vlade vojujočih sil naj izjavijo, da so pripravljene, taki komisiji na razpolago dati ves svoj listinski material. Komisija imej pravico, zaslišati vse osebnosti, ki so v dolu izbruha vojne določali usodo posarnnih dežel, kakor tudi vse priče, ki bi mogle povedati, kar bi bilo važno za dokazovanje.
Orlando o ciljih Italije.
C u r i h , 29. nov. (Lj. k. u.) V govoru, ki ga je včeraj v italijanski zbornici imel ministrski predsednik Orlando, je izjavil: Parlament in dežela naj si bosta svesta, da bo vlada glede pomoči zasedenemu ozemlju storila z vsrt odločnostjo vse, da se storjena škoda čini prej popravi. Vprašujejo nas, v kakšnem smislu in s kakšnim duhom pojdejo zastopniki Italije na mirovno konferenco. Zastopniki Italije pojdejo na mirovno konferenco v smislu Italije in v duhu Italijanov. (Pritrjevanje.) Prepričana o veličini trenotka, je Italija vstopila v vojno jasno zavedajoča se dalekosežnosti in pomembnosti te vojne. Spoznala je že tedaj, da bo ta vojna v moč postavila določbe človečnosti in hkrati zaključila dobo nasilja naroda proti narodu. Italija ne zasleduje nikakšnih im-
perialističnih ciljev, tudi je ne navdajajo želje po zatiranju. Italija se tli pomišljala potrditi svoje simpatije do narodov, ki jih je zatirala Avstrija, in jih je potrdila v hipu, ko je sovražnik preplavljal našo zemljo. Naši nameni se niti najmanj niso izpremenili sedaj, ko smo zmagovalci in ko smo zaradi vrlin našega orožja v Trstu. Mednarodne pogodbe, ki jih .ie neka nedvomno slabo poučena stran označila za dokazila našega imperializma, so nasprotno dokazila poravnale. Tako se je n. pr. Italija s temi pogodbami odpovedala mestom in ozemljem, o katerih nihče ne more trditi, da po svojem značaju niso italijanska. (Pritrjevanje.) Ravno pri tej priliki je Italija pokazala, da ne zanikuje primernosti poravnave v nekaterih ozirih, da celo nekakšne potrebnosti poravnav. Orlando je končal tako-le: Naloga sedanje le-gislature je izvršena. Sedaj naj govori dežela. Govorili bodo tudi naši hrabri vojaki, ki so se za nas bili in ki so nam pridobili zmago. (Dolgotrajno odobravanje. Ministrskemu predsedniku čestitajo.)
Italija za VVilsonova načela.
C u r i h , 28. nov. (Lj. k. u.) V svojem včerajšnjem govoru v italijanski zbornici je ministrski predsednik tudi še dejal: Vprašalo se nas je, ali je italijanska vlada sprejela VVilsonova načela. Ponavljam, da se je italijanska vlada ves čas dala voditi od teh načel in da se bo po njih ravnala tudi v bodoče. Govorilo se je o načelu »nihče ne bodi zmagale c, nihče zmaga-nec«. Ne pomišljam se potrditi, da tega načela Italija ne sprejme.
Mirovna konferenca v Parizu.
P r a g a , 29. nov. (Lj. k. u.) »Češke Slovo« poroča: Mirovna konferenca v Parizu se otvori že 17. decembra. Med prvimi predmeti razprave bo češkoslovaško vprašanje.
Pariz, 29. nov. (Lj. k. u.) Kakor poročajo listi, se bodo mirovna pogajanja vršila v zunanjem Ministrstvu v Parizu, nevpa v Versaillesu. Lloyd George dospe v Pariz hkrati z VVilsonom. O poteku mirovnih razprav dozna-vajo listi, da se bodo najprej upostavile komisije za posvetovanje o raznih podrobnostih. Te bodo konferenci predložile svoja poročila, konferenca pa bo o teh predlogih sklepala. Najbrž bo konferenca trajala tri mesece. Mirovna pogodba se bo podpisala bržčas šele početkom aprila.
Angleški kralj v Parizu.
Pariz, 29. nov. (Lj. k. u.) Angleški kralj je danes dospel semkaj. Prebivalstvo je priredilo kralju viharne ovacije. Mesto je v zastavah. Zvečer se je vršil v Elyseeju dine, na katerem je predsednik Poincare izjavil: Srce Francije, ki ne zna pozabiti, se bo vedno spominjalo na delo, ki ga je napravila Anglija v tej vojni za skupno stvar. Prijateljstvo, ki je obstojalo pred vojno, se je spremenilo v delavno zvezo, ki se bo pri mirovnih pogajanjih izkazala za ugodno. Njeni uspehi ne bodo ostali omejeni samo na to vojno, kakor smo stali v štrapacah in nevarnostih ramo ob rami, našli se bomo tudi v veselju iniru. — Kralj je odgovoril z napitnico in rekel: Francoski in angleški narod sta v stremljenju skupnih ciljev jela spoštovati se in sta spoznala medsebojne ideale. Ustvarila sta srčno zvezo in vkupnost interesov, ki bosta postali, kakor upam, vedno tesnejši in ki bosta povspeševali zaslombo miru in napredek kulture.
Rusija in Nemčija.
Rotterdam, 29. nov. (Lj. k. u.) Tu so sprejeli naslednjo brezžično brzojavko: Moskva, 27. nov. Izvršilnemu odboru delavskega in vojaškega sveta v Berlinu. Svojim četam smo izdali strogo povelje, naj se izognejo vsakemu konfliktu z nemškimi četami. Pričakujemo, da bo izdano enako povelje tudi na nemške čete. Z naše strani skušamo odstraniti vse vzroke za nesporazumljenja med nami in nemško republiko. Čičeriu.
Kralj Viktor Emanuel za tržaške reveže.
T r s t, 29. nov. (Lj. k. u.) Italijanski guverner v Trstu je izročil sindaku (županu) po nalogu kralja znesek 50.000 lir za tržaške reveže in obenem izrazil zadovoljnost kralja za sprejem, ki mu ga je priredil Trst. Po nalogu kralja je guverner tudi izročil županu dr. Valeriju red sv. Mavricija in Lazarja in drugemu podpredsedniku mestnega sveta, ing. Konstantinu Doria, komendo reda italijanske krone v znak zalivale za ono, kar je Trst storil tekom desetletnih bojev, da je pripravil in dosegel zvezo z Italijo.
Češke čete zasedle Most.
Praga, 29. nov. (Lj. k. u.) »Narodni Li-sty« poročajo iz Mosta (Briix), da je včeraj 1000 mož broječe češko vojaštvo po ljutili bojih zasedlo mesto Most. Zasedlo je tudi kolodvor. Železnica Usti-Toplicc da je ustavila ves promet. Rudarji da so pretrgali železniško progo Chomutov-Most, da preprečijo prevoz nem ■ škega vojaštva iz Chomutova in Heba. Na nemški strani da se je naštelo 7 mrtvili in 14 ranjenih, na češki strani pa 20 mrtvili in 6 ranjenih. V mestu je proglašen preki sod. Mestni župan dr. Herold je aretovan.
Anglija in vprašanje vojne odškodnine.
London, 29. nov. (Lj. k. u.) Sir Erick Oeddes je izjavil v svojem govoru v Cambrid-gu med drugim: Odškodninsko vprašanje postaja čim dalje težje. Želi se, da bi Nemčija plačala odškodnino, toda ta račun bi znašal preko 5 miljard. Ta svota naj bi se plačala v zlatu ali v blagu, ali pa tudi v delu. Nemčija pa nima zlata. vAko bi se pa ta odškodnina plačala v blagu, bi to pomenilo zastajanje angleškega pridelovanja na angleškem delavnem trgu. Zaradi tega mora Anglija natančno pretehtati odškodninsko vprašanje in za to skrbeti, da dobi iz Nemčije denarja, ne da bi se s tem sama oškodovala.
Uprava južne Tirolske.
I n o m o s t, 29. nov. (Lj. k. u.) Od dobro poučene strani se poroča, da bo, kakor se privatno iz Švice doznava, že v prihodnjih dneh mešana zavezniška komisija prevzela upravo v sedaj zasedenem ozemlju nemške južne Tjrol-ske. Čuje se, da je posebno Anglija ta projekt podpirala. Vzrok temu so trajna kršitev mednarodnega prava od strani Italijanov in protesti, ki so bili podani od strani prebivalstva tega ozemlja.
Ogrska inora razorožiti neinšk^ čete.
Rotterdam, 29. nov. (Lj. k. u.) Tukaj so ujeli nastopno brezžično brzojavko: Budimpešta (brez datuma). General Berthelot ogrski vladi. Vrhovno armadno poveljništvo aliirau-cev zapoveduje ogrski vladi ponovno, da razoroži vse nemške čete, ki se nahajajo na ogrskem ozemlju.
Stavka uslužbencev Češke severne železnice.
L i b e r e c, 29. nov. (Lj. k. u.) Od pori-deljka je na nemški progi Češke severne železnice 30.000 delavcev, uradnikov in uslužbencev v štrajku. Sedaj se vrše pogajanja med Nemškim državnim svetom in Nemškoavstrij-sko vlado o poravnavi. Štrajkujoči se'vedejo vzorno.
Zahteve narodnih komunistov.
Bremen, 29. novembra. Stranka narodnih komunistov v Bremenu je sklenila, tla pozove bremensko delavstvo k generalni stavki, ki naj doseže, da se takoj sprejmejo naslednje točke: Izjava proti narodni skupščini, pobratenje z ruskim boljševizmom, takojšnja uvedba komunističnega gospodarskega reda. Generalna stavka naj se jutri prične.
Prevrat v Luksemburgu.
Ženeva, 29. novembra. Pariški »Journal des Debats« poroča, da je luksemburški parlament pozval kneginjo, naj odstopi.
Japonske ladje v Šibeniku.
Šibenik, 29. novembra. Danes sta priplula v šibeniško pristanišče dva japonska torpedna rušilca.
Razno.
*	Bodo leta 1919. huda zima? Stara izkušnja pravi, da so leta, ki se končavajo na številko 9 zelo mrzla. Tako je v začetku leta 859. zamrznilo Jadransko morje. Leta 1179. je ležalo v zmernem pasu (ob Adriji in Sredozemskem morju) še v aprilu osem čevljev snega. Leta 1269. si se lahko s sanmi peljal čez Kattegat (morski prehod iz Baltskega morja v Severno morje); 1339. leta sta prisilila mraz in lakota škotske kmete, da so jedli travo. Leta 1408. je zamrznila Donava in leta 1609. so bili prisiljeni na francoskem dvoru, kjer je vedno vladalo divno razkošje, jesti suh kruh. V istem letu je zamrznilo Marsejsko pristanišče, leta 1659. pa italijanske reke. Mraz leta 1699. je bil menda doslej še najhujši od postanka sveta; silno ostra tudi zima leta 1709. v Franciji, ko je zamrznila zemlja do 6‘/s čevlja na globoko. Francoske reke so zamrznile v letih 1729., 1749. in 1769. Tudi leto velike francoske revolucije 1789. se odlikuje z velikim mrazom. Leta 1809. je zamrznila Seina. Leta 1829. je bil Pariz pokrit 54 dni s snegom. Tudi leta 1859. in 1879. je bila huda zima. Pa ne da bi bilo vsled tega komu tesno pri srcu! Med terni leti so nahaja še mnogo letnic s številko 9 na koncu ali te vzbujajo manj strahu in groze; pa tudi mnogo zelo toplih zim s številko devet bi lahko navedli. Na posamezna mrzla leta nas spominja »spominski denar«. Tako govori n. pr. neki spominski novec iz leta 1879., katerega so prodajali pasantom na zamrznjeni Seini, da je sneg visok poldrugi čevelj, da je bilo 20 stopinj mraza ter da zelo primanjkuje kuriva. Led na Seini je bil debel en čevelj.
Aprovizacija.
Prodajalci moke so vabijo, da se zglase v torek, dne 3. decembra ob 9. uri v mestni posvetovalnici radi nakazila moke.
Telečjo meso za težko bolne. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala telečje meso na izkaznice za težko bolne v nedeljo, dne 1. decembra t. 1. od 7. do 8. ure zjutraj na Poljanski cesti štev. 15.
Predaja prekajenega mesa za II. uradniško skupino. Stranke 11. uradniške skupine prejmejo prekajeno meso v pondeljek, dne 2. decembra v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Količina in cena se poizve v prodajalni.
Klavni prašiči iz ljubljanske okolice sc bodo prevzemali vsako sredo od 9. do 12. ure v Ljubljani na Zelenem hribu poleg Dolenjskega kolodvora. Vsi prašičerejei se poživljajo, da pripeljejo prašiče, kadar so ti godni za zakol, določeni dan na lice mesta, kjer se bodo prašiči stehtali, cenili in plačali. Kakor znano, je. promet s prašiči kakor tudi z živino še vedno pridržan izključno »Vuovčevalnici« in je prodajanje prašičev komu drugemu kakor »Vnovčevalnici« prepovedano in kaznivo.
»Vuovčevalrtfca za živino in inast« v Ljubljani bo prevzemala klavno živino za mesec december po naslednjem redu: 2. dec. Ljubljana, 4. dec. Vrhnika, 4. dec. Vel. Lašče, 5. dec. Brezovica, 6. dec. Litija, 7. dec. Mokronog. 9. dec. Zatična, 10. dec. Trebnje, II. dec. Novo mesto, 12. dec. Toplico, 13. dec. Domžale, 16. dec. Škofja Loka, 16. dec. Škofljica, 17. dec. Medvode, 19. dec. Kamnik, 21. dec. Kranj, 23. dec. Ribnica. — Prevzemanje se prične vsakokrat ob 9. uri dopoldne. Kmetovalci se poživljajo, da oddajo ono živino k dobavi, ki jo lahko pogrešajo.
Mast na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo mast v pondeljek, dne 2. decembra, v torek, dne 3. decembra, in v sredo, dne 4. decembra pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red:	v pondeljek, dne 2. decembra od 8. do 9.
štev. I do 160, od 9. do 10. štev. 161 do 320, od 10. do II. štev. 321 do 480, popoldne od pol 2. do pol 3. Stev. 4*1 do 6-iU. od pol 3. do pol 4. štev. 641 do 800, od pol
4.	do pol 5. štev. 801 do 960, od pol 5. do 5. .štev. 961
do 1040. — V torek, dne 3. t. m. dopoldne od 8. do 3. štev. 1041 do 1200, od 9. do 10. štev. 1201 do 1360, od
10. do 11. štev. 1361 do 1520, popoldne od pol 2. do pol
3. štev.	1521 do 1680,	od pol 3. do pol 4. štev.	1681	do
1840, od	pol 4. do pol	5. štev. 1841 do 2000, od pol 5.	dc
5. štev. 2001 do 2080. — V sredo, dne 4. decembra dopoldne od 8. do 9. štev. 2081 do 2240, od 9. do 10. štev. 2241 do 2400, od 10. do 11. štev. 2401 do 2560, popoldne od 2. do	3. štev. 2561	do 2720, od 3. do 4. štev.	2721	do
2880, od	4. do 5. štev. 2881 do konca. Stranka	dobi	za
vsako osebo 20 dkg masti, kar stane 6 kron.
Sladkor in kavitia mešanica na rdeče izkaznice A.. Stranke z rdečimi izkaznicami A prejmejo sladkor in kavino mešanico v pondeljek, dne 2. decembra pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 2. do 3. štev. 1 do 180, od 3. do 4. štev. 181 do 360, od 4. do 5. štev. 361 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol litra sladkorja in četrt kg kavine mešanice, kar stane skupaj 2 K 50 vin.
Kis na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo kis v pondeljek, dne 2. decembra, v torek, dne 3. decembra in v sredo, dne 4. decembra pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale redr. v pondeljek, dne 2. decembra dopoldne od 8. do 9.. štev. 1 do 160, od 9. do'10. štev. 161 do 320, od 10. do
11. štev. 321 do 480, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 481 do 640, od pol 3. do pol 4. štev. 641 do 800, od pol
4. do pol 5. štev. 801 do 960, od pol 5. do 5. štev. 961 do 1040. — V torek, dne 3. decembra dopoldne od 8. do
9. štev. 1041 do 1200, od 9. do 10. štev. 1201 do 1360. od 10. do II. štev. 1361 do 1520, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 1521 do 1680, od pol 3. do pol 4. štev. 1681 do 1840, od pol 4. do pol 5. štev. 1841 do 2000, od pol
5. do 5. štev. 2001 do 2080. — V sredo, dne 4. decembra dopoldne od 8. do 9. štev. 2081 do 2240, od 9.'do
10. štev. 2241 do 2400, od 10. do U. štev. 2401 do 2560. popoldne od 2. do 3. štev. 2561 do 2720, od 3. do 4. štev. 2721 do 2880, od 4. do 5. štev. 2881 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kisa, liter stane
1	krono.
Vžigalice za VII., Vlil. in IX. okraj. Stranke Vil., VIII. in IX. okraja prejmejo vžigalice na zelene nakaznice za krompir v pondeljek, dne 2. decembra pri Miihl-cisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: VI1. okraj od 8. do 9. ure štev. I do 300, od 9. do 10. štev. 301 do 600, od 10. do 11. štev. 601 do konca. — Vlil. okraj od
2.	do 3. popoldne štev. 1 do 250, od 3. do 4. štev. 251 do konca. — IX. okraj od 4. do 5. ure popoldne. Stranka tlobi za vsako osebo 5 škatljic vžisnlic in 2 kosa" mila.
kar stane skupaj 1 krono.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip P e t e j a n. lisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Delavsko izobr. društvo „Svoboda“
razpisuje
mesto
Govorništva in organizacijskega dela sposobni imajo prednosl. Ponudbe na naslov: Stefan Dražil, Kom. društvo za Ljubljano in okolico, ____Spodnja	Šišku	pri	Ljubljani._
Spretne šivilje
sprejme ftakoi
Marija Sega, Ljubljana,
Križevniika ulica 2.
CROATIA
zavarovalna zadruga — v Zagrebu ---------
usoja si tem potom naznaniti, da ustanovi s 1. decembrom
1.1. svoje
slavno zastopstvo
za Kranjsko, Štajersko iu Koroško s sedežem v Ljubljani, Stari trg 11, ter, da je vodstvo tega zastopstva poverila
gospodu Stanko Jesenko,
—	trgov®« x meSanlm blagom na debalo v Ljubljani. —
priporocuje g. Stanko Jesenko, kot našega glavnega zastopnika vsestranski pozornosti in podpori, beležimo
velespoštovanjem
CROATIA, zavarovalna zadruga i lapbu.
Z ozirom na poleg stoječo objavo, čast mi je javiti slavnemu občinstvu, da sem prevzel
~== glavno zastopstvo
našega jugoslovanskega zavarovalnega zavoda
CROATIA
zavarovalna : zadruga :
ustanovljena leta 1884 v Zagrebu, ter prosim, da mi ono zaupanje, katero mi je doslej izkazovalo, blagovole ohraniti tudi v nadalje.
VelespoStovanjem
Stanko Jesenko, Ljubljana, Stari trg 11.