"7wji trikrat na tedei, in \JJtO ob 4. uri popoldne i ali v Gorici na dom pošlji vse leto . . . V Gorici, v torek dne 4. junija 1907. ^orej^tetrtek «&po. poŠti Tečaj XXXVII. Številke .stanejo 10 vin. PogwniinP SO CA" ima nxsWnj(» izredne, ijnlpgc^.ObfV*.-, i,,'h! ..Kažipot po Goriikem in GradiSCanskem"' in %'at po LJubljani in kranjskih mestih", daljo dva- ,. ;etiL „Vozni red železnic, parnikov in postni* i ter mpsflčno prilogo" „Slovenski Tehnik". Vwrin0 sI,reiema «pravniStvo v Gosposki i.':c» ' 71. nadstr. v »Goriški Tiskarni«..A. Oabrsčok jjrflJila bm d0P0Slane naročnine se ne' ozlftmo: ijlisi in poslanice se računijo po Petit-vrstah c> , i-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka Večkrat po dogodbi. Večje Črko po prostora. — .jjeiiain« in spisi v uredniškem delu 80 v vrsta. Za ,-jr. vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Vse za narod, Bvobodo in napredek!« Dr. Krtavrif. Uredništvo so nahaja v Gospo, i uHci 8t. 7 v Gorici v I. nad ti. Z urednikom je mogoč^ govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludno tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i § t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le uprarailtvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec«, se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schvvarzv Šolski »1., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Lobau na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališki ulici, I. Matiussi v ulici Formica, 1. Hovanski JJ^™?!*! J&9} J^M; Y Trstu v tobakarui Lavrenčič na trgu dolla Caserma. Odgovorni urednik :!n izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — TftUfon if. 83. »Gor. Tiskarna« A, Gabršček (odgov. J. FabčiČ) tiska in zal. lovenci v Gorici hdržaunozborske uolitue. (Konec.) Ni dvoma, da pri prihodnjih dr- LfDOzborskih volitvah porabita svoje Lgj obe stranki na deželi tako, kakor iaj ob bal minolih volitvah. Kdo pa delal za Gorico? Obe stranki imata tu pristaše, ki se postavljajo ob takih prilikah v prve J te, ali bi radi kaj delali, ako se jih Utegne volilni borbi. Te bi bilo treba za volilno delo v mestu. Vrhu Ua imamo ljudi, ki se nočejo šteti ne eni ne k drugi stranki, ki so pa na-jodni; za take je tu v mestu kot na-w lepo polje za narodno delo. Pri m v mestu morajo biti potisnjene v bran politične strasti, tu treba imeti očmi le skupno narodno delo. Prekani smo, da se dobi za tako deio p\ druge ljudi, ne le one, ki stojijo v edju jedno ali druge politične franke. Umevno je samo po sebi, da vse klavne reči se imajo rešiti sporazumno vodstvom jedne in druge stranke, ko oklici, določitev kandidata itd. Po našem mnenju bi po tej poti trnki lahko delovali vsaka po svoje folilnih okrajih na deželi, ob jednem i bi bilo preskrbljeno dobro tudi za eato. — Da pa more biti tako delo malo fced volitvami uspešno, je treba v Goji še drugega daljšega dela; to je Jripravljalnega dela za volitve. AH vemo, koliko nas je v Gorici ? jfi vemo. Kamor stopiš, čuješ sloven-govorico. Koliko stotin in stotin ¦ovencev je v Gorici, katerih ne polarno. In sedaj je splošna in jednaka iMna pravica tu, ko ima glas vsak m lflt stari moški. V Starigori, na Grli. Pristavi, na Cingrafu in drugodi periferijah mesta je polno Sloven-f» ki pa nimajo skoro nobenega stika s slovensko inteligence t mestu ter jih tudi ni v nikakem drv-.Stvu. Koliko dela nas Čaka. Te ljudi treba šele pripravljati na volitve, kakor tudi razne druge v mestu samem. Povdarjala se je v javnosti že ope-tovano potreba narodnega katastra. Res, takega katastra je potreba. Potrebujemo pa za sestavo takega katastra precej ljudij, da bi se delo izvršilo v redu in kolikor mogoče hitro, da bi bili na čistem, koliko nas je, ter bi se mogla voditi točna evidenca o našem številu. Zato* bi bilo prav, da začnemo Slovenci v Gorici delati za prihodnje državnozborske volitve že sedaj, ako hočemo doseči kaj vspeha. Le stalen stik z volilci, katerih lepo število bo treba trdo obdelavati za slovenskega kandidata, more vesti do tega, da Častno nastopimo v Gorici. Če ne bo tako začrtanega, temeljitega preddela, ni treba misliti, da dosežemo dosti več glasov od sedaj. Če se pa izvrši označeno nemalo delo, po-vdarjamo nemalo delo, potem moremo upati res na vspeh. Sedaj je torej čas, da si zagotovimo vspeh s stalnim delom. Ob jednem s tem se reši delo, potrebno za občinska *^***» "Gorici, kajti prihaja čas, &JriBL tefe tudi tu pokazati. Toliko v premislek obema strankama in vsem Slovencem v mestu! I D O P i S I, S Krasi. — (Odmev na dopis „S Krasa" v »Gorici" od 28. maja t. L, ali klerikalne jereraijade, združene z besno lažikomedijo.1 Gledali smo, ne — strmeli in zopet čitali, in še nismo bili uverjeni, da je to res, da se ne nahajamo kje v deveti deželi, na pozorišču kaks pravljice iz „ Tisoč in ena noč". In vendar je vse to res; vse mencanje oči nam ne pomaga nič: list, ki ga držimo v roki, se imenuje „ Gorica", članek, ki nas je prestavil s svojo bujno fantazijo za hip v Ka-ramandUo, je naslovljen nS Krasa", dopisnik tega članka pa, dobro nam znani najuglednejši Kristov namestnik v bližini Brkinov, portretiral se je sam z umetniško roko in z najfinejšimi vb~is-m v članku samem. Če bi do sedaj dvomili o resničnosti znanega izreka »Človek se sodi po delih", priznati moramo, ko smo prebrali zgoraj citirani članek, da je stopil sedaj v svojo popolno veljavo. Že do zdaj je bil znan g. dopisnik devet milj naokoli kot mož, ki si vzbuja s svojim nastopom, svojim vzglednim življenjem, svojo propagando za najčistejše in najnesebičnejše ideje miru in sprave ter sreče človeštva, — pri svojih ovčicah neomejeno vdanost, ljubezen in spoštovanje. Sedaj pa, ko se je pokazal pred nagimi strmečimi očmi v vseh svojih konturah, izpoznamo s skesanim srcem, da je bilo vse naše dosedanje spoštovanje do tega moža še vse premajhno, gledati ga moramo v svoji veliki pieteti obdanega s svetniško glo-riolo. Toda še več; —• tej svetniški glorioli pridružila se je zdaj po 2.1. maju v H)07. L po Kr. rojstvu še — nučeniška gloriola. O srečni, trikrat srečni mi zemljani, ki nam je dano gledati v svoji sredi tak neomadeževan, an-geljski ideal, katerega senca nam že dihne v grešna srca predokus nebeške nmbrozije. Toda solze nam zalivajo oči, ko moramo biti prepričani po nad vse žalostni usodi tega, tako visoko nad nami, ubogimi, zemljani stoječega moža, o resničnosti nekega drugega pregovora, namreč, da ne more biti nihče prerok v svoji domovini. Rojaki ga nočejo razumeti in če ga razumejo, bagatelizirajo ga iz zavisti. Tako se godi tudi z našim uzor-možem, g. dopisnikom „Goričinega" članka. Sam človek po božji volji, pridno razširjaje z gorečo besedo in mikavnimi najboljšimi vzgledi resnico in spravo med ljudstvom, živeti mora, kot piše sam v „Gorici", med najbolj izprijenimi izvržki človeštva, katerim načeljujejo „surovi" liberalni učitelji. Gospodu uredniku bodi ob tej priliki nekaj povedano, toda sub rosa, da kdo ne sliši: Pomislite, g. urednik, impertinenco teh ljudi: predrznih so se tupatam stavljati celo taka indiskretna vprašanja, kot je n. pr. tole: „Kako pa je to mogoče, da ne vpliva tak svet mož s svojim uzoraim življenjem popolnoma nič na svoje ovčice; saj vendar vzgledi vlečejo. Kljub temu trdi vedno sam, da so okoli njega najslabši ljudje. Ali se ne spravlja, Če smemo vprašati, na ta način sam v najslabšo luč? Ali ne odleta blato, katero luča on po svojih ovčicah, nazaj njemu v obraz?" Toda, pardon, g. urednik; končajmo za božjo voljo, drugače bo res mislil ubogi mož, da ga česa sumničimo. Bog ne daj! Povejmo rajši njegovim izprijenim ovčicam, katere tako nesrečno pase, da mu vhajajo vedno v škodo, da ni tak, ;ot one mislijo. Mogoče pa so ovčice razdražene, ker jih goni na slabe pašnike ? Toda ne, tudi to ni mogoče 1 On, kot dober pastir, bo že vedel, katera paša je dobra in katera ne. Kaj je to, če je mož sedaj ob volitvah nekoliko poagitirnl, če je hodil pridno kakor mravlja v štirih vaseh od hiše do hiše, da bi odvrnil nezavedno drobnico od gotove propasti, v katero je drla brez pomisleka; če je hodil podpisovat šiloma glasovnice; saj vzame tudi skrbna mati otroku šiloma nož iz roke, da se ne poškoduje; če se je tresel na prižnici od strahu, da ue bi peklenski gospodar raztegnil svojih grabežljivih rok tudi po njegovih ubogih ovčicah; če je rešil svoje župljane gotovih večnih in časnih peklenskih kazni, katere bi si nakopali, če bi volili tistega groznega — ne zamerite, g. urednik, da pridem s takim strašnim imenom na dan — Štreklja; če je prezmerjal nekoliko tiste liberalne učitelje, ki so tudi agitirali, a po njegovih mislih premalo vneto kot on, mojster v tem, da bi bi rešili ljudi pekla; če je___; če je...; no seveda; pe- dantje bi prišli še z nebrojnimi takimi malenkostnimi argumenti pred forum javnosti; toda to ni vse nič, dragi moji pedantje; mož ve, kaj dela in kaj je prav za njegove ovčice. Ne vtikajte se v njegov delokrog, kakor se tudi on ne vtika v vašega, posebno vi, liberalni učitelji. Saj če vas misli pometati iz Šol, to se ne pravi vtikati se v vaš delokrog, ampak metati vas iz njega. fvajset let pozneje. Nadaljevanje „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDRE DUMA& === (Dalje.) Athosovo bistro oko je prodrlo do dna d' Arta- P*novega srca, in zdelo se je, da čita njegovo misel. 1 — Tako srečen kakor more le biti srečna stvar na svetu. Toda dokončajte svojo" misel, d'Ar- Jf^an, zakaj niste ,mi povedali še vsega, kar ste - Vi ste grozni, Athos; ničesar vam ne more i»*ek utajiti, pravi d' Artagnan. No, da, vprašati sem l18 notel, 5e se vam ne vzbudi včasih nepričakovano lY8t*o strahu, ki je podobno... . — Kesanju ? nadaljuje Ahtos. Naj dokončam vašo *7> Prijatelj. Da in ne: ne čutim kesanja, ker mislim, le ta ženska zaslužila kazen, ki jo je doletela; ne t* ^sanja, ker bi bila brezdvomno nadaljevala ^e uničevalno delo, ko bi jo bili pustili živeti; toda ¦J še nočem reči, prijatelj, da smo imeli pravico ^Ul to. kar smo storili. Morda zahteva vsaka prelita l|8 ?a*6evanje. Njo je že doletelo; morda čaka tudi h,T V6asih sem t«di jaz mislil kot vi, Athos, pravi *Art*gnan. .. """T* ženska je imela sina, ali ne ? — Da. — Ali ste kdaj kaj culi o njem? — Nikdar. — Sedaj mora biti star triindvajset let, pravi tiho Athos; jaz mislim pogosto na tega fanta, d* Artagnan. — Čudno! In jaz sem pozabil nanj! Athos se je melanholično nasmehnil. — In lord "VVinter? Veste kaj o njem? — To vem, da je bil v veliki milosti pri kralju Karolu I. — Šel je menda za svojo srečo, ki je pa v tem trenutku zelo slaba. Stojte, d' Artagnan, zanj velja isto, kar sem vam ravnokar rekel. Prelil je kri Straf-fortovo; kri kliče po krvi. In kraljica? — Katera kraljica? — Gospa Henrijeta Angleška, hči Henrika IV. — V Louvru biva, kakor veste. — Da, in tam jej vsega manjka, kaj ne? V velikem zimskem mrazu je bila njena hči bolna, in pravili so mi, da je morala ostati v postelji, ker ni bilo drv za peč. Razumete ? pravi Athos ter dvigne rame. Hči Henrika IV. zmrzuje, ker nima drv! Zakaj ni prosila gostoljubnosti kogarkoli izmed nas drugih namesto Mazarina! ničesar bi jej ne manjkalo. — Vi jo torej poznate, Athos ? — Ne, toda moja mati jo je, videla kot otroka. Ali sem vam že pravil, da je bila moja mati častna dama pri Mariji Medicejski? — Še nikdar. Takih stvarij vi ne pripovedujete, Athos. — Ah! moj Bog 1 tako je, vidite, nadaljuje Athos; toda Se se mora ponuditi kaka prilika! — Porthos je ni tako potrpežljivo čakal, pravi d'Artagnan z nasmehom. — Vsakdo po svoji naravi, dragi d'Artagnan. Porthos ima vkljub svoji nečimernosti tudi izvrstne lastnosti. Ali ste ga kaj videli? — PredTpetimi dnevi sem odšel od njega, odvrne d'Artagnan. In potem mu je pravil z ognjem svojega gaskon-skega humorja o vsej slavi Porthosovi in njegovega gradu Pierrefonds; in ko je tako temeljito presojal svojega prijatelja, se je zaletel še parkrat v slovečega gospoda Moustona. — Čudim se, pravi Athos, smehljaje se pri tej veselosti, ki ga je spominjala lepih dnij v preteklosti, čudim se, da smo nekoč tako slučajno sklenili prijateljstvo in da smo Še vedno tako tesno združeni drug z drugim, vkljub dvajsetim letom ločitve. Prijateljstvo požene v poštenih srcih globoke korenike, d' Artagnan; verujte mi, samo slabi ljudje taje prijateljstvo, ker ga ne razumejo. In Aramis? — Videl sem tudi njega, pravi d'Artagnan, toda zdel se mi je hladen. — Ah! videli ste Aramisa, pravi Athos ter pogleda d'Artagnana s svojim vsevidnim očesom. Toda, prijatelj, vi res romate k svetišču Prijateljstva, kakor bi rekli pesniki. — No, seveda, odvrne d'Artagnan v zadregi. — Aramis, nadaljuje Athos, je že po naravi hladen, kakor veste, potem pa je.tudi vedno zapleten v kake ženske-intrige. Toliko torej, g. dopisnik, v varovanje Vašega ugleda, da bodete prepričani, da imate v nas vsegdar ljudi, M sočustvujejo iz dna svojega srca z Vašo nesrečno usodo, in da se Vam najsrčnejše zahvalimo, ker ste se tudi Vi potrudili, da bi nam postregli s par uprav kavalirskimi pokloni. (No, nesrečna smola, ki Vas vedno spremlja, je hotela, da so se Vam zdrknili tudi ti pokloni po nesrečiv gnojnico.) Zaključna beseda bodi pa posvečena slavnim šolskim oblastim in njihovim ekseku-torjem. Kako radi bi se zatekli k njim kot zaščitnikom naSega šolstva, toda bojimo se, da bi nas odgnali kot naivneže. In prav bi imeli! Naivnež je vsak, ki misli, da so tako-zvani zaščitniki Šole in učiteljstva vredni tega imena. Najboljši dokaz za to je pač dejstvo, da se puste tiskati tako umazani članki a Soli in učiteljstvu, ter se ne pobriga nobeden, da bi se prišlo v okom tako sramotnemu in za njih „psevdopatrone" naravnost žaljivemu počenja-nju. Berite vi, gospodje, n. pr. samo zgoraj označeni članek v „Gorici" in prepričani bodete takoj, da je posebno njegov drugi del ostudna laž od prve do zadnje besede. In vse to izhaja iz peresa takih impertinentnih ljudi, ki so sami Šolski organi, ki imajo vedno polna usta morale, tako da se že duše ž njo, katerih dejanja pa poznajo ravno tako malo moralo kot lačen volk zraven ovce. Vi, črni ljudje, s Se bolj črno dušo, ki mečete s strastjo, vredno najzagriznejšega človeškega izvržka, ne pa Kristovega namestnika, resnici težka polena pod noge, alt se ne sramujete takih dejanj ? Kje imate vest, kako m upate s prostim čelom med ljudstvo, ki ne pozna niti trohice tiste vaše izprijenosti, nemoralnosti vas, ki obsipate ljudstvo z moralo? Hvala lepa za tako moralo, spravite si jo dobro zase in za svoje naslednike in uverjeni bodite, da vam bode svet zato iz srca hvaležen. Zato se obračamo še enkrat do vas, šolski zaščitniki, s prošnjo, da napravite enkrat konec takemu podlemu napadanju šole in učiteljstva. Če je pa res, kar piše »Gorica", tedaj je zopet vaša dolžnost, da počistite ta Avgijev hlev in plevel v njem s koreninami vred! fc VrlOjIl. (Naš občinski voz zavožen.) — Dasi imamo plem. župana, in dasi je v naši občini središče vseh novostij, ne more naš občinski voz iz blata. Pri nas je središče novopečene agrarne stranke, koja je nemalo škodila pri državnozborskih volitvah. Mi imamo že tri društva in še četrto delavsko se snuje. Mi imamo agrarno-katoliški kon-sum, kojega vodi spretna nevidna roka, katera jčiz državnih jasli — dokler ne bo polom. Pri nas je inteligenca na vrhunci. Vsak Še tako zakrknjen občan ima po 4—5 šarž ali časti, — akoravno ve toliko, da ima glavo vrhu ramen, le če se za njo otiplje. To pa ni nobeno čudo, ker se je še naš pl. župan tako ponižal, da je na vseh agrarnih shodih bil svojemu občinskemu redarju za oprodo, da mu je ploskal na shodih, ga varoval prehlajenja z ogrinjačcm, ga vozil povsodi L t d. v veliko blamažo celi stranki. A doma je pa v občinski pisarni vse v največjem neredu. P: odlagalo se je namreč v zadnji seji, da bi se predložilo občinske račune preteklega leta in pomankljivosti prejšnjih let. Obljubil nam je župan svečano, da v preteklem mesecu nam jih predloži, pa kakor vse druge njega obljube, je tudi ta splayala po vodi, ker župan nas starešince smatra za toliko kapusnih glav. Toda vkljub temu mi hočemo, da se občinske zadeve pravočasno rešujejo. In ne pustimo se pitati s praznimi obljubami. Do lani se je vso krivdo zvalilo na bivšega tajnika. Toda lani bivši tajnik je vendar račune predložil v aprilu, med tem ko novi tajnik jih še v juniju ne bo. Torej čemu se je pa bivšega starčka tajnika na cesto vrglo, ako imamo biti na slabejem nego pred? tJvažuje se tudi, da je minula triletna doba sedanjega županovanja. Zato sš zahteva koj sestaviti volilni imenik in spraviti v tek nove občinske volitve. Kajti nas starešine ni volja, da bi se nepostavno v občinskem zastopu tiščali, dasi je ultraklerikalni pater Anzelmo to zahteval, in Zanč, voditelj konsuma katoliškega. Ker se Bukovica ravno zdaj hoče od nas odcepiti, si pač moramo svoje notranje in medsebojne zadeve popred natančno rešiti. Občinske račune pa, vsekakor priporočamo že naprej, da se n*m čiBte predloži, kajti pretekla leta vkljub da smo dali županu zaupnico, nam se je že prvo leto kar 1000 K dohodkov izpustilo. Drugo leto edini vir na-jemščina obč. hiše. Potem prodana trava itd. Vse to kaže slabo stran naši zaupnici. In radi tega tirjamo takoj čiste občinske račune in nove občinske volitve. Pa brez zamere. PcdbrdO. - Znani dopisnik v »Gorici" piše, da so naprednjaki ustanovili odsek za podeljevan koncesij za krčmarsko obrt onim, kateri bodo volili Gruntarja, ter navaja imena onih, kateri so bili izvoljeni vanj. O predsedniku in tajniku odseka pa ni poročal, ker Se nista voljena. Domenili so se oni trije imenovani delavci, da bodo izvolili predsednikom g. župnika, kateri je velik požrtvovalni vničevalec akohola, in tajnikom „Mež-narjevega" Ivanca", kateri je velik dobrotnik glede koncesij, in bode kakor bodoči deželni poslanec lahko veliko koristil in bo krepka opora omenjenemu odseku. Velika Zabije. — Šolska veselica je jako lepo uspela. Spevoigro »Letni časi" je šol. mladina točka za točko z najboljšo točnostjo proizvajala. — Prizori: »Oba junaka*, »Sa-rafan" in »Špacakamin" so bili jako pohvalno sprejeti. „Oba junaka" se je ponovilo. Posebno je ugajal oddelek mladih vojakov. To vam je bilo navdušenje, gledati to našo uniformirano bodočnost, oboroženo z brhkimi meči in lesenimi puškami. „Kes t to je bilo nekaj posebnega"! je bilo priznanje vseh navzočih. Da bi se veselico ponovilo, to je splošna želja poslušalcev, kakor se sliši, misli se na to dne 30. junija. Poslušalec. S Krast. (Odgovor »Gorici«.) — Čuden refleks minulega volilnega boja na Krasu je igral v eni zadnjih številk »Gorice", čuden pravimo, saj je bil tako originalno nesramno zavit, da je pisec ž njim celo samega sebe prekosil v nesramnosti. Častitamo! Čeprav nimamo k stvari sami čisto nič pripominjati, ker vemo dobro, s kakšno kreaturo imamo opravila in ker nam je znano, kakšen plemenit namen je kumoval dopisu, vendar se nam zdi vredno, četudi le komaj vredno, ogledati si nekoliko gosp. reflektorja — a prwj kmetu. Umevno, da poslanci farovžev n8 w rejo»postopatidrugače! Nasproti. kmetu stoja, tukaj praznih rok, pravijo pa, da sp ^j poboljšati: reorganizirati hočejo ^] stranko in pa z ačeti delati! Doslej tci niso nič delali — dasi so imeli moč v rokah — Se pač vidi, da hočejo vprizoriti novo p litično sleparstvo, da bi še tem uspoSnpj« x svoje žepe imeli ljudi za norca! Kdo le še krit klerikalne blamaže na Krm? — Farovški listi so malo previdno sami h dali, kje sami vidijo edino moč, ki zmagM ob volitvah. Ta moč so — iarovži, so beti in nesramna zloraba vere in cerkve, Ker dt hovščiria na Krasu vsaj v nekaterih krajih i divjala po cerkvah, in pošiljala med volile vseh hudičev iz pekla, ker se ni vrgla v ne sramno gonjo proti prosti volji ljudstva, m kričr klerikalni listi, da je premalo disciplin med duhovščino tržaške škofije. Zanuprej h moralo biti drugače, pravijo in se pridutaje — No, saj smo vedno rekli: pustite nudil v peklu, pa bo ljudstvo volilo povsod taki kakor na Krasu I — Sicer pa naj se kavči I potolažijo: vsi hudiči, ki so na farSki uzd ne opravijo nič več na Krasu! Kiosk »Mlranar" A. Ganršček » Brate ~ Ob glavni promenadi nasproti kopališču sto krasen kiosk naše tvMke. — Kdor pride Gradež, naj si ogleda naš kiosk, pralno ki kupi. Tu dobi vse možne potrebščine za k pališke o*te. — Tu dobd tudi slovenske i češke časopise. — Kiosk so pohvalno omenil že razni slovanski časopisi, 3J.000 kron še vedno straši po kle/M nih trobilih, češ : glejte, koliko so napmbjitt potrosili za Štrekljevo zmago. Mi smo že enkrat krepko posvetili Gre gorčičevim lažnjivcem, namreč, da: ražui Gregorčičeve tiskarne za ti sel pošto in ekspedicijo tekom volilu?;; boja je večji nego znašajo vsi troški na« stranke. Pri tej trditvi ostanemo tudi dane kajti odgovarja resnici. Odkod imajo kleriksi< toliko denarja? — Velik del je položil „i oltar domovine" dr. Gregorčič, ki je v a rži celih šest let. Čepel je doma po c«! tedne, ali dijete je potogoval pridno in toči V narodne namene ni dal teh šest let sto nič. Kar je dal za »Šol. Dom", ni vredi besede. Skoparil je za — letnfinje volitve.! tako dajejo davkoplačevalci temu nesrečnen človeku — denar za volilno agitacijo! »Gorica" pripoveduje z vso resnobo,« je dr. T r e o sam pri Jelenu povedal, koli! nas stane volitev na Krasu. — Ta pa je n dobra! Zdaj smo pobiti! — Kdo naj se i smeje? Dr. Treo je javno nekoga potei nil, zdaj pa bodi to dokaz. Dr. T.i djsegel svoj hudomušni namen v najpopol« meri. — Da so nekateri kavči poleg bud^ nosti tudi tako neumni, tega še nismo vedel Dražba st. Cirila in Metoda v LJubljani je p slala vsem svojim podružnicam okrožnico, kateri opozarja podruž" >:a naeelništvaj o nemudoma skličejo letne zbore svojih pod" nic, ako se to za letos Še ni zgodilo. W zbor mora izvoliti novo podružniško nai< ništvo in pa zastopnike za veliko skupS" ter oboje naznaniti vodstvu do konca junij' hkrati je treba, ako se še ni zgodilo, preložiti račun za 1. 1906. ter število udo* tem letu. Le one podružnice, ki pošljejo** stvu dotična naznanila, prejmejo „Zglas"lft in nGlasovnice" za veliko skupščino. Ako torej prvomestnik kake podružnice prezrl i odložil to okrožnico, ker ima morda ram drugih opravil, naj ga pravočasno opozoj* podpirajo ostali udje podružniškega načelnih ali — če treba — tudi društveniki, da P družoica ne izgubi pravice do zastopat*1 veliki skupščini. V izpolnitev okrožn^ pridjane določbe glede posvetovalne in J valne pravice na veliki skupščini. Podrtij katere za 1. 1906. niso poslale uikaWf kri' ;»ice* i ?jia, se štejejo med speče in ne morejo jtj zastopane na letošnji veliki skupščini. l»e naj, da se kmalu predramijo. „Zglas-i jri ^Glasovnice" za podružnične zastop-se pošljejo načelništvom podružnice. Od jih dobe zastopniki, izvoljeni na podruž-j^iin letnem zboru, Ako se pri kateri poljani« ne Sanei0 poslej ^Jf?^,?1?^11^. [ morda ne morejo več defatf za'družf>o, fe pravijo, da so odstopili, pa jim niso izvoljeni nasledniki, prosi družbeno vod-naj katerikoli prijatelj slovenske mladine dotičaem kraju pregovori nekdanjega po-i^niCnega prvomestnika ali njegdvesglirna-ijstnika, da skliče podružnični letni zbor, M ii fevdi nov odbor. Ako je v odboru le ena Ejvna moč, lahko iz speče postane vzgledno fcjajofa podružnica. Podružnični letni zbor je Eepžen ob vsakem številu družbenikov, ako IT$ vsaj 8 Ym popre^fYklicah |ct naznanjen, la(r je krajevna navada. Da se razbija možnost za skupil nastop! — ¦j^uja „ Gorica" pravi, da sa z našim član-v zadnji. Številki g državnozborskih volit-^ Gorici razbija možnost za skupen na-gpi mestu. To ni resi — Naš članek je ^aa poročilo v nGorici" in „Prim. listu". ((^ cdkod razbija taka možnost, se godi to strani „GorieeB in „Prim. lista". nNaše gore politično najbolj zrele". — Kie-|$gki kričijo glede na volitve v gorah, da - gore politično najbolj zrele. — Če je i najbolj pristopen vplivu politikujočega Ifchovnika, ki mu preti z večnim pogubljenjem; |šo ne voli tako, kakor on ukaže — tak )i je po klerikalni pameti politično najbolj „ Ta je lepa! — Resnica pa je ta, da je gorah najmanj politične zrelosti, zato pa je |#i! tam dr. Gregorčič največ glasov. To je Pito naravno. V gorah so pomagali Gregorčiču »zmagi hudiči, pekel, nebesa, večno pogub-pjtfji?, laži, da vržejo ^liberalci8 križ iz šole, Ludno fiirbanje z razporoko in druge take jVk reci. Zloraba vere in cerkve, laž in obre-[touj«: to je pripomoglo Gregorčiču do iz-i«tve, no pa politična zrelost. (iovoričijo tudi toliko o dvotretjinski ve-&i in o syajni zmagi. Tu treba vedno upo-fcvati, da je bilo nad 1000 naprednih vo-,&ev v svetu; če bi bile volitve malo prej, iiii lili oddali ti volilci glasove za naprednega jbadidata, in tista dvotretjinska večina bi bila l^ivila po Soči in sijajne zmage bi ne bilo fljH. Koliko pa je volilcev, ki so vsled ne-'&r«fga pritiska ostali doma na dan volitev. fodir se osvobodijo tudi ti, bodo videli kle-jiitolci, kakšna protiklerikahia armada nastopi gorah. Potem bomo govorili dalje o poli-\M zrelosti. UlB (Z bakra je najnovejša iznajdba dr. )lfiča. Čudno, kaj ne S Ali gola resnica, ifc Gredolčič je v svoji štacuni v ulici Veterini prodajal vzlic visoki dnevni ceni okoli svojo modro galico po K 78 do K .79 M*l, in sicer do volitev, ne glede na j&ifrk aH zgubo, le da je lovil kaline, da so maja lepo klerikalno žvižgali; koj po vodi je pa poskočila galica na K 90 t Kazue druge sladke obljube tega možaka bodo najbrže pri tej vročini tudi pogre-- Ljudstvo, tdpri oči! .MeniM" na Krasu. — Farovški listi se r ne morejo strezniti vsled velikanskega rszs na Krasu in Vipavskem. — Vzroke H° v terorizmu in pri — »oderuhih*, ki F^io ljudstvo 1 Tako besedičenje bi bilo Mamno, ko b r kilo .strašansko neumno 1 O d e r u h i po r^!! Kdo naj se ne smeje tej iznajdbi f^Skih sleparjev? — Gotova resnica je, J* si na Krasu niti enega oderuha, še manj F^8> ki bi bil naprednjak. Pred leti smo P^i jednega, in ta je bil duhovnik. Zdaj '«» ni več! Klerikalci hočejo snovati po Krasu — ranice. Prav! Oni jih bodo snovali za — rPednjake. To jim damo pisano naprej! ^1 na delo! teka spekla. — V Tržiču so aretirali ter vwii v gorišije zap0fe 24-letno Hortenzijo *a iz Sv. Ivana pri Vidmu v Italiji, ki »^lo novorojeno dete spekla v peči. rid». je služila v Tržiču. ¦^ bi se med Slovenci pripetilo kaj (^Mofci kričali laški listi o barbarih u0. aun- Tako pa omenjajo svoje barbar-m*%X anil)alstvo v prav previdno majhnih ¦Mtoy ''wl so kterikalci ljudstvo čisto BkreJ,''i-?° kmaltt tako kot tam ima nunc jkot iZell,J,. uJ)08e ljudi, da ceptajo za njim 8ub'Jeno ovce, Kdor ni ž njimi, ni več varen v Medani. Učitelja Orla bi bili kmalu napadli, dasi jim ni hotel nič zalega. — Očitajo mu tudi v »Gorici" da je bil na Petta-rinovem shodu zapisnikar, češ, Pettarin je kandidat najhujše laške irredentovske klike. No, Medanci nimajo nikomur nič očitati, ker so šli v ogenj za prosta Faiduttija, ki je pel jpesmiproti Avstriji in proti tiari!—Posvečali bomo odslej več pozornosti' zapalfnijn Brdom. Tudi tam se mora marsikaj spremeniti! Laški kulturonoSCl. — Po otvoritvi razstave stavbenih del je bil v soboto zvečer „pri pošti" banket, na katerem je prišlo do hujšega prerekanja med nekim mestnim svetnikom in mestnim uradnikom. Gostje, ki so bili na banketu, so morali dobiti lepe vtise o laških kulturonoscih, ki so se kazali junake tudi s tem, da so kričali kot žganjarji potem po ulicah. Slava laški kulturni! Oia fOla je ubila 2. t. m. strela v Červi-njanu Dreossijev^mu kolonu Zoratti po imenu. Škode je 1000 K. Zoratti je imel vola zavarovana. Obesil SO je v Ročinju v skrivni ulici za hišo svojega brata 42 letni Jernej Dugar. Dne 31. m. m. ob 3. uri zjutraj je nesel po vasi majhen kol, vrvico in lestvico. Ker se je to ljudem, ki so ga srečali, zdelo sumljivo, so ga vprašali, kam gre, a jim ni hotel povedati. Okrog 4. ure so ga začeli iskati. Iskali so ga brezuspešno dva dni po vsej okolici, našli so ga šele v nedeljo, dne 2. t. m. opoludne otroci, ki so se igrali v njegovi bližini. Do tega koraka ga je baje privedla želodčna bolezen in slabe družinske razmere. Strela je poškodovala v Ajellu v Furianiji nekega mladenič«; treščilo je v hišo, baš ko se je spravljal v posteljo. Nahaja se v smrtni nevarnosti. •— Zgodilo se je to 2. t. m. Piitfi vsak dan maS ftu Bes ' nini sokom rogaški Tempel-vrelec in boste imeli poleg prijetne, rezke in okrepčujoče pijače še prednost nje izbornega učinka na tek, prebavanje in na redno menjavo snovi. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Opomin goriškim sadjarjem! (Z Bleda.) Stojimo pred durmi letoviške dobe. Vse, kar vtrpi potrebne novce, beli iz raz-paljenih mestnih zidov ven na deželo, na sveži zrak. Bled se prične drugo polovico junija polniti s tujci in bo julija in avgusta preplavljen z njimi. Ti ljudje ne štedijo denarja za dobre stvari, in dobro sadie jim je ljubo pri obedu, kakor tudi prej in poznej. Bled je bil s sadjem vedne slabo preskrbljen. Temu se pa ni bilo čuditi. Sadje je prihajalo z velikim ovinkom po železnici iz Gorice čez Nabrežino in Ljubljano in se je večkrat prekladalo na vozove. Če se je naložilo dozorelo sadje, se je na poti obilo in došlo na pol ali do cela skvarjeno. Nalagalo se je torej nezrelo sadje, ki se tudi ni vmedilo, ^a bi bilo vžitno. Cene je imelo pa take, kafter se ne zahtevajo tako visoke drugod za najfinejše biago. Nasledek je bil, da so si morali domačini in tujci odreči ta slastni užitek. Sedaj z novo železnico je nastal položaj vse drugačen. V dobrih dveh urah je sadje v Gorici naloženo na Bledu v rokah prodajalca sveže in zdravo, kakor je bilo v Gorici spravljeno. Če bi imeli blejski prodajalci sadja kaj smisla za svojo kupčijo, bi bila v to morala prinesti železnica prevrat, kakor hitro se je otvorila. Ali spremenilo se ni nič. Ostalo je isto slabo in nesramno drago sadje. Pisec teh vrstic si je naku; >i na Goriškem trgu od prekupovalk, — ki tudi delajo za dobiček, — preteklo leto košarico različnega finega sadja za l K 70 vin., kakoršnega bi sploh na Bledu za nobeno ceno ne dobil in če bi se prodajalo po blejskih cenah, ne dobil za 10 kron. Ponuja se torej lepa prilika podjetnim goriškim sadjarjem, da se jih dvoje, troje naseli na Bledu. Ogledati si je treba prostor in dobiti posebno privoljenje in uverjeni smo, da bodo dobro, lepo in zdravo blago za lepo ceno prodajali. Nadejamo se, da naš opomin ne bode brezuspešen in da boderno že letos, ko se obljublja dobro sadno leto, vživali ta slastni goriški pridelek po mogočih cenah. Zadružna Zveza v Celju, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, vabi k rednemu občnemu zboru, ki se bode vršil v četrtek dne 13, junija 1907. po naslednjem vsporedu v dvorani Narodnega doma v Mariboru: — Ob 8.-do 10. ure podučna predavanja in pogovori o raznih zadružnih zadevah' zlasti o točki: 1. Zakon o konverziji hipotečnih terjatev od-38.-februarja 1907. drž. zak. štev. 48. (Poročevalec: dr. Franjo Rosina.) 2. Kako naj nadzorstva in računski pregledovalci izpolnjujejo svoje dolžnosti? (Poročevalec: Miško Reicher.) 3. Razlaganje ustroja Raifteisen Lih in Schnlze-De-litschevih posojilnic. (Poročevalec: Franjo Jošt.) — Ob 10. uri otvoritev občnega zbora, kateremu je določen sledeči dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Čitanje zapisnika o prvem občnem zboru z dne 28./12. 1905. 3. Poročilo načelstvao delovanju v minulem letu. 4. Poročilo nadzorstva in odobrenje računskega zaključka in bilance za leto 1900. f>. Določitev obresti deležem in porabe do-bička* 6. Odobrenje pravilnika ter potrditev odbora podružnice za Koroško. 7. Raznoterosti. K mnogobrojni udeležbi vabi vse svoje p. n. zadruge, NaČelstvo Zadružne Zveze v Celju, reg. zadr. z omej. zav. Mihael Vošnjak, Franjo Jošt, predsednik. pis. ravnatelj. Opomba. Vdeležiti se sme občnega zbora vsak ud v Zvezi stoječih zadrug iu se pričakuje tudi udeležba gg. poslancev. Oni p. n. gg. udeleženci občnega zbora, ki žele da se naroči skupni obed v gostilni Narodnega doma, naj prijavijo svoja imena na naslov: G. Miško Reicher, knjigovodja Posojilnic« v Mariboru. Skupni obed stane za osebo 2 K. IZVOZnl trj V Gorici. — Včeraj je bilo na izvoznem trgu 490 kvintalov čreSenj po 44 K kvlntal; Špargljev 20 kvintalov po 50 K; graha 70 kvintnloy po 24 K; krompirja fi kvintalov po 28 K. Slovensko gledališče v Trstu. - m občnem zboru »Dramatičnega društva" seje po živahni, velezanimivi debati soglasno sklenilo, s prihodnjo sezono ustanoviti tu v Trstu redno slovensko gledališče na umetniški podlagi in poverilo novo izvoljeni odbor, da nemudoma prične z dotično akcijo. V novi odbor so bili izvoljeni g. profesor Merhar predsednikom, odbornikom pa gg. Stoka, Knaflič, Engelman, Ponikvar, Pintar, Gorup in dr. Jos. Mandič. Za splošno In enako volilno pravico so priredili socijalni demokratje v Budimpešti veliko demonstracijo, ker hoče vlada, ki je prevzela obvezo, uveljaviti splošno in jednako volilno pravico, sedaj z zvijačo opehariti ljudstvo za to pravico. Silno Izseljevanje Iz Ogrske. ~ Budimpeštan- ski listi poročajo, da se ljudstvo v taki nrao-žini izseljuje izlasti ia Severnei Ogfslce,la so ~ oblaetnije radi tega v skrbeh. Iz same tren-činska žapanije izselilo se je minolega meseca 1780 prebivalcev. V južnih krajih dežele pošiljajo romunski agenti delavce v Romunsko. Doslej je odšlo v Romunsko 40.000 poljskih delavcev, vsled česar bo Ogrska letos silno trpela. Ladlja zgorela. — Nemški parnik s petrolejem „SofiaB se je vsled megle pri vhodu v Bospor razbil. Petrolej je zgorel. Moštvo se je rešilo. Pet oseb usnrtenlh. — v noči od četrka na petek je bilo v Lodzu obešenih pet oseb, ki so bile obsojene na smrt. Napreden duhovnik. — V bavarski deželni zbor je izvoljen med drugimi župnik Grantli-ner, ki je kandidoval na programu napredne stranke. Pri volitvi je dobil 12.000 glasov večine, čeprav je ruval proti njemu Škof in so njegovi duhovni „sobratjew ropotali proti njemu na prižnicah. Francoska Vlada In VlnorejCl. — Francoski finančni minister je predložil mlntetarskemu svetu načrt proti ponarejanju vina. Osnovne misli tega načrta so nastopne: Vsi vinorejci so dolžni prijaviti rezultat svoje trgatve oblastim, ki bodo potem ta izkaz nadzorovale. Pri-mešavanje sladkorja po drugem pretakanju je prepovedano. Ko se pri prvem pretakanju stavi v vino sladkor, se plača za sto kilogramov sladkorja 40 frankov davka, skupno davka 05 frankov. Počenši od 25 kilogramov je prodaja sladkorja podvržena gotovim formalnostim, da bo možno nadzorovati svrho kupljenega sladkorja. Poezije. — Dragan Šanda. Ljubljana 1907. Tiskal Drag. Hribar."Cena: Broširano K 240. vezano K 3; poštnina 20 vin. Odda se v najem elegantno meblovana soba. Kje: pove' upravništvo. Razgled po suetu. V novem državnem Zboru bo štel nemški klerikalni klub 96 članov. Socijalni demokratje imajo 87 mandatov. (Zadnje dni so dobili dva v Galiciji.) Skupni klub čeških poslancev je zagotovljen. Štel bo 82 članov. Poljaki so razcepljeni: nekdaj mogočni poljski klub bo imel 54 članov, poljska ljudska stranka 17. Malorusov bo 20. Nemški nacijo-nalci, nemški agrarci in nemški radikalci so se na zborovanju 3. t. m. izrekli za skupen sklub. — In Jugoslovani? Masafjfk novoizvoljeni državni poslanec, voditelj napredne češke stranke, je izjavil med drugim: Jaz in dr. Drtina sva izjavila svojim volilcem, da vstopiva v skupni skup. Ta klub je skupen klub, a ne skupen program. Če je za napredne in svobodomiselne poslance skupno delo z izražen'- u* konservativci in klerikalci možno, nočem natančnejše preiskovati. Dvomim, da je to možno, in mislim, da goji tudi mnogo mladočeških in agrarnih poslancev enake dvome. — Moja parlamentarna želja je, da se osnuje med klerikalci in socialnimi demokrati ,,demokratična, socialno-ieforma napredna stranka nedelavcev*. Novi parlament bo delaven, če se nadomesti dosedanji t. zv. konstitucijonalizem s parlamentarizmom. Če se to ne zgodi, splošna volilna pravica ne bo mnogo koristila. Občinske volitve i Žmlnju v Istri so se vršile mirno. V vseh treh razredih so izvoljeni kandidatje hrvatske stranke. Š<~895|07. " Razpis službe zdravnika. Izvršuje sklep obč. staraširstva od 7. februvarja t 1. štv. 264 razpisuje podpisano županstvo službo občinskega zdravnika v krajevni občini Komeil, Poleg plače, kojo se določi po zahtevi iu dogovoru, imel bode občinski zdravnik lastno lekarno in izvrševal bode zdravniško prakso tudi v okolici, ki obsega več občin, koje so brez zdravnika. Nastop elužbe 1 julija t. 1. — Prošnje je vložiti do 15. t m. r* podpisano, katero daje na zahtevo vsa pojasnila. Županstvo občine Komen diie 3. junija 1907. Župan : J. V O L C I C. Ženstvo! Strjen je krvi Itd. zdravi: P. Ziervas, Kalk pri Kolinu št. 244. Gospa G. v M. piše: „l)oše sredstuo mi je hitro pomagalo." Zahvala. Povodom smrti našega preljubega | I soprogo, in svaka |$ai)a fMfič upokojenca nam je došlo toliko izrazov iskrenega sočutja, da nam ni mogoče vsakemu j posebej zahvaliti se. Posebno zahvaljujemo g. župana in starešine občine Vrtojba, si. Čitalnico, I fi. duhovščino in vsem onim blagim | i sovaščanom, ki so spremili dragega pokojnika k večnemu počitku. og povrnil V Dol. Vrtojbi, 2. junija 1907. Žalujoči ostali. Razglas. Lastnik hiše z vrtom v Cvetrovžu štv. 136 blizu postaje Rihemberg, kjer je bila poprej gostilna m prodajalnica, naznanja, da je isto prodal za 7500 K. Nadponudbe sprejme lastnik le do 12. t. m. Pojasnila v našem upravništvu. Orožja- mimicije, predmeti za lov, dinamitne ---- —• patrone. ==8--^^ čugen Grion Gorica, ulica Sormica št. 4. Nova totlarsta ielaiica. modre žene Zaktevaio knjigo: ..Motenje perijode", spisal dr. med. Leviš. — Knjige se razpošilja proti povzetja K 1*20. Pojasnila daje zastonj p. zibrvas Kalk 244 pri Kolinu (Koln) ob Rena. Zaloga neobdelane kotlovine in v plasteh. Kotli raznih velikosti. Distilirni aparati. Filtri. Raznovrstne kuhinjske posode. Vse po zmernih cenah. Pfaflovi šivalni stroji so res najboljši m rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Keprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tilio In witm »rez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG & DEKLEVA V GORICI Magistratna ulica štev. 1. Imava v zalogi tudi Šivalne stroje raznih drugikVvrst In tovaren. = Cene zmerne, pogoji ugodni. ===== Slavno ibčinstve je naprešeno, da pred nabave šivalnega stroja zahteva cenik, kateri se pošlje zastonj in franko- Zgodovinsko znameniti grad senožeški z mnogošteuilnimi sobami, duoranami, hleui itd. je na prodaj. Istotako se prodajo irauniki in bližnji gozdi. — Za gradom je obširen senčnati park, odkoder se uidi morje » bližini Trsta — zrak baisamičen. — Z gradom se proda tudi več tisoč oralov loua. Podrobneje povš J^ai) ^eki), fa§o^ec $ ^eoožečab* Odlikovana pitanja in ilatearna Rarol Draščik v Gorici na Koriti v (lastni hiti) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in Hkarja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo Ur- po Jako zmernih cenah. **• HRISTOFLE brini m4)! h purij! isti vrst c u 1 Keršeuani & Cuk v Gorici — Stolni trg št 9.-J lajlepže forme. j KoopMa« kasete lamte-¦ifft ar**>*> trg Koran) št. 11. **• »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiil, Gosposka ulica Št. 7, I. nadstr.) — Tslsfon It. 79 Ra?aa pitne hranilnice Ste?. 837.315, Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907. se: Hranilna vloga obrestujejo po 41/, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vi opre se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/t%» na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni delaži obrestujejo koncem leta po 5\it%. Stanja 31. dee.1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vlo^a: 1,675.18882. -~ Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.382*63. — Vrednost hiš: 112.328-— Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarn**. — REVMATIZMU in PROTINU IS llksr Bodioa iztelftn v ^^ v Iekan»* *¦•¦•¦ Soilaa, Itkina „Alla Maoonaa dali« Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip Borilna, |P "*w mmn* lakaraa „AH* lgaa", Via ial FarasCa 4. ....."" ' ---------; 0iM »NMmIh 1M*. Is Trii« it ai taioalilji utaj Siff0 * ittk)ralM p roti potiitjs ill ¦¦prtf poilaalm mikom I *~ oroito ooltalai.