z E IVI L J A PO 1 DI MAR STRAN 13-14-15 V nedeljo, 14. februarja, bo ob 10. uri dopoldne uredništvo »Zbora občanov« priredilo v Šentjakobu, v prosvetnem domu, pogovor z arondacijsko komisijo, kmeti in predstavniki Agrokombinata. Na razgovor bodo povabljeni (ndi strokovnjaki, ki bodo lahko odgovarjali nJ ^ poznajo in je zato j. lo na sestankih tOrVjjJi Medtem pa se v. jj®f krajevnih skupnostih, ljudje stanujejo *e^poJ časa, ljudje m®4* ^t® dobro poznajo In tudi razprave na nj odbili bolj neposredne krite.« Zavod za urejanje mestnih zemljišč , Bežigrad, januarja — Na zadnji seji je občinska skupščina sklepala o več pomembnih odlokih, ki urejajo gospodarjenje s stanovanjskim fondom. Sprejeli so tudi odločbo o ustanovitvi zavoda za urejanje mestnih zemljišč Občinska skupščina je apri-ian- spreiela odtok o ure-mestnih zemljišč. Sklad fdanje stanovanjskih hiš dobil vrsto novih oVof’ ^ Pd so bile toliko ^ da so ovirale delo-310 Sklada, ki se ni mogel eliti izključno le nalo- latere je bil ustanov-se je, da bo bi .)f .J‘sa roSitev v tem, da ustanovili poseben zavod ki n . mestnih zemljišč, val n 1 ™ Predvsem izpolnje-ianb ?Se lla Področju ureja-- M ™ oddajanja mestnih ^Ijišč za gradnjo. Zavod bo <«+ 1 0 stanovanjskih hiš del ■ 56 vnaprej, le da bo sp! TO-l'b pristojnosti prene-mestn^t zavod za urejanje vm T? zemljišč. Na ta zadosti* Ponesla del pristoj-^ tudi občinska skupšči- Zavod bo skrbel za ureja-temiHM . Vdajanje mestnih ziraj^^ investitorjem, organi-SradTii varddvalno službo za ral^J0 stanovanj ter financi-dovant 7®ditirai gradnjo sta-rov J n Poslovnih prosto- ^ imei Sv0j statut, potM-^ProJme delavski svet, sltur^f P8 * Sa mora občinska tfenia *' Med organi uprav-»svet 1108:1 zavoda je tudi prddv}5kih dilčj, ‘““u. analiziral ekono-kivai 1 investiranja ter sode-dii 3 * trrajevnimi skupnost-VzdijPurejanju naselij ter tondT^fi-lu stanovanjskega bre^,Ie Pristojnosti bi nanj .ob^inska skupščina, dlk i^Jt seji pa je odbor-di Usu Bukežič predlagal, da &tbr,ri0vili poseben zavod ^ Poli strativno in finanč-ki ^lovanje hišnih svetov, “t prevzel navedene t#re Lib ^e nekatere, za ka-dka skiiu?8'0'^ skrbela občin-dveti u^čina oziroma hišni dusgj^dn zavod bi ustanoi 1 ®av ‘Plekv ^taig lr^10 področje, za vse »^eTrgri; Dnrl rru* io 'TCt trco I^t ^ krajevno skup-01 -»Sča, k tu-Priključil še nove *a fconrft ~~ Predvsem ohišja Va je ^torje. v razvoju Ju?} izdelovanje košnje steklenic za razprše- NOVA HALA ELME CEMEN- TAR »Cementar« je imel že ob ustanovitvi velike naloge. Do sedaj je najbolj jasno uresničil le eno, separacijo peska. Sicer pa je v njegovem proizvodnem programu tudi izdelovanje gradbenih elementov, montaža doma izdelanih in tujih elementov •.. Kbt vse kaže pa -bo »Ce. mentar« šele letos uresničil tiste najbolj poimembme naloge, ki so zapisane v njegovem proizvodnem programu. — Letos bo močno razširil proizvodnjo gradbenih elementov, za kar si je že zgradil veliko betonarno, pripravljen je elaborat za zgraditev velike hale, v kateri bodo izdelovali gradbene elemente iz armiranega betona za najširši krog potrošnikov. Letos se bo bruto, produkt »Cementarja« dvignil na 680 milijonov dinarjev, vendar gre nekaj tega tudi na rovaš zvišanja oen, zaposlili pa bodo tudi 37 delavcev več kot lani. FILM bo »Triglav film« izvozil 15 celovečernih filmov in pet kratkih. JUB Kljub temu, da v »JUiB« še vedno meljejo na pradaven način, se podjetje iz leta v leto vse bolj uveljavlja predvsem z novimi proizvodi. Stare vrste barv opušča, zato pa v lastnem oddelku razvija mo. ve sodobne barve in druge kemične proizvode. »JUB« je bil skoraj neznana tovarna, dokler ni začel s proizvodnjo »juboflora«, »ju-bolita«, »jubocolorja« in »jiu-bimola«. Razen barvil so znana tudi njihova lepila, predvsem »ju-binol«. Ne gre pa tudi prezreti proizvodnjo najrazličnejših kitov. Vendar ima »JUB« dokaj zastarelo opremo in prostore. Letos so predvideli nekaj investicij, vendar predvsem za vzdrževalna dela. Za to bodo porabili lastna sredstva. Jasno je, da morajo v svojih obratih marsikaj urediti, saj so pogoji dela tako slabi, da bi lahko delavna inšpekcija kaj kmalu našla opravičljivo razloge za prepoved dela. Kljub takemu stanju obetajb, da bo njihov brutoprodukt letos za 50 milijonov večji od lanskoletnega, ustvarili pa bodo tudi precej skladov — 98 milijonlcv dinarjev- V STARIH PROSTORIH ELME je gneča no vrednost na 6,5 milijarde dinarjev, število članov delovnega kolektiva pa bo pri tem naraslo od zdajšnjih 750 na 900 delavcev. že pred šestimi led je podjetje obogatilo svoj delovni program tudi z vodotesnim in avtoinstalacijskim materialom, delali so 230 artiklov. Ti so bili sestavljeni iz 600 različnih elementov, za njihovo izdelavo je bito potrebno nad 5.000 različnih delovnih operacij. »Elma« izvaža v 14 držav: v Ameriko termične aparate, na Srednji in Bližnji vzhod instalacijski material, v vzhodno evropske države mikrositikala, izvaža v Kubo, Avstrijo. Razen tega pa izvaža tudi v države, ki same slove po lastnih proizvodih odličnih kvalitet za potrebe elektroimstalacij. Izvoz »Elme« predstavlja 8 % vrednosti bruto proizvodnje, pri čemer je bila lanska proizvodnja za 5 odstotkov večja od planirane. Letos tovarna »Elma« povečuje proizvodnjo za 21 odstotkov, to se pravd, da bo znašal njen letošnji brutopro-dukt 3445 milijarde dinarjev. TOvarna »Elma« se je naglo razvijala kljub neprimernim prostorom. Medtem ko je bilo še leta 1948, ko je naštela tovarna, zaposlenih 132 ljudi, je bilo deset let kasneje zaposlenih že 598 in je brutoproizvOdnja dosegla 1-547 milijarde dinarjev. Lani pa je znašal njem brutoprodukt že 2.873 milijarde. Letos se bo obseg fizične proizvodnje poveal za 19 odstotkov. Samo proizvodnja likalnikov se bo v letošnjem letu podvojila. Izdelali bedo kar 70.000 navadnih in 50.000 avtomatičnih likalnikov. V celoti bodlo izvozili za 150 tisoč dolarjev, od tega za 68 tisoč na področja z nekonver-tabilno valuto. »Elmi« pa se že močno paeana pomanjkanje reprodukcijskega materiala, bakra, bokeldta, vijakov .. ZA BEŽIGRADOM JE VSAKO LETO več in več stanovanj GOSPODARSTVA - PREGLED GOSPODARSTVA - PREGLED GOSPODARSTVA - PREGLED GOSPODA ELEKTROTEHNA KUVERTA JE MAJHNO, a solidno podjetje BELINKA KUVERTA Belinka posiaja velikii izvoznik na področja s trdno valuto- Tovarna se iz leta v leto širi. Lani so izvozili 580 ton vodikovega peroksida in natrijevega perboraita, letos pa bodo izvozili že 1 050 ton Brubaprcduikt se bo v letošnjem letu spremenil za 40 milijonov, zaposlili pa bodo še devet novih delavcev. Jeseni je začela »Belinka« graditi nov obrat za proizvodnjo boiraksa. Bcralks pa smo morali doslej uvažati. V »Be linki« se dobro zavedajo pomembnosti proizvodnje bora-ksa, nov obrat bo tako velik, da bo zadoatoval vsem domačim potrebam, precej ga bodo tudi izvozili za trdno valuto. Dela so se na novem tovarniškem objektu pravzaprav šele pričela in vendar upajo, da bodo že letos začeli s proizvodnjo. »Belinka« sama ne bi mogla s svojimi sredstvi graditi takšnega obrata, zato je dobila precej domačih in tujih posojil, iz svojih sredstev pa je prispevala 30 milijonov dinarjev- Razen novega obrata bora-ksa je v »Belinki« pomembna tudi podvojena proizvodnja natrijevega perboraita. Tudi ta bo namenjen prvenstveno domači kemični industriji, ob tem pa ga bo dovolj ostalo tudi za izvoz. Ob novih investicijah pa »Belinka« skrbi že tudi za nove kadre. Na srednji tehniški šoli Ji nudijo pomoč in prirejajo za delavce, zaposlene v »Belinki« posebne tečaje, v tečajih pa bodo usposobili tudi v Ge tiste ljudi, ki se bodo zaposlili v tovarni v 'prihodnjem obdobju. PRUJEKT ZA NIZKE GRADNJE Pri Projektu za nizke gradnje za letošnje leto ne vedo, kako bo. Zaradi-rekstrik-cij in ustavitev številnih gradenj tudi pri »Projektu za nizke gradnje« ne vedo, kaj in kdaj bodo projektirali. Flamiraili so, da bodo letos ustvarili 470 milijonov. Majhen je po številu delovni kolektiv »Kuverta«, saj je tu zaposlenih komaj 58 ljudi. Zato pa je to edino podjetje v Sloveniji, ki se ukvarja z drobnimi uslugami, dobro živi in se lepo razvija- Za letos niso predvideli nobenega povečanja proizvodnje, obdrža li bodo lansko količino proizvodov in se počasi modernizirali Obrat je sicer dokaj avtomatiziran, vendar so nekateri stroji že zastareli. Tako kot lani bodo tudi letos predelali 830 ton papirja: 27 milijonov kuvert različnih velikosti, 500 000 kosov pisemskega papirja, 140 milijonov dišavnih ovrečic, 6 milijonov vrečk za predpakiranje, 450 ton špecerijskih vrečk in 60 ton potiskanega ozaviljalnega papirja. »Kuverta« dela izključno z domačimi papirji, OPE- KARNE Opekarna Črnuče je postala simbol za delovno organizacijo, ki vse svoje probleme rešuje znotraj svojega delovnega kolektiva, z lastnimi močmi. Res je, da tlo ni veliko podjetje, da nima zaposlenih več kot 68 ljudi, res pa je, da so doslej prav lepo shajali brez vsakih posojil. In morda ni nikjer tako dobro poskrbljeno za delavce, kakor prav v opekami Omuče. Vsi imajo stanovanja, nihče nima nobenih večjih problemov in vsi složno delajo. Za letošnje leto niso predvidene nobene večje investicije. Podjetje bo iz svojih sred-sitev zgradilo sušilnico opeke, oziroma jo ho le predelalo, da ne bodo več kurili s premogom temveč z mazutom. Nakupili pa bodlo tudi za 38 milijonov strojne opreme. Proizvodnje že skoraj ne morejo več povečevati, letos bodo proizvodnjo opek dvignili na 7 mllijonioiv kosov opeke — najkvalitetnejše opeke, kar jo je daleč naokoli Ljubljane. KJE JE OBČINSKI STATUT? Komuna Bežigrad je dolžna, da tako kot vse druge komune, objavi javno svoj najvišji dokument, statut. Ker tega ni storila, je ustavno sodišče SRS uvedlo proti občinski skupščini Ljubljana-Bežigrad postopek. Prerešetali bodo člen za členom, vprašanje pa je, kako bo z odloki, ki Jih Je skupščina sprejela že na podlagi novega, sicer sprejetega, e pa Javno objavljenega statuta! počasi pa je začela prodirati tudi na hrvaški in srbski trg. Letos bodo plačali 46 milijonov dinarjev za skladišča, ki so bila zgrajena že lani. Med najstarejšimi trgovskimi podjetji na območju občine je »Elektrotehna«, ki je že lani slavilo 20-letnico obstoja. Sprva je le distribuirala elektrotehnični material, od leta 1952 pa je podjetje resnično zaživelo in se začelo ukvarjati s prodajo električnih artiklov. Seveda je za veliko razširitev pod jat j a veliko prispevala elektro industrija z vse več in več proizvodi. Pred letom dni je bila »Elektrotehna« podjetje, ki je kupovalo električno blago na domačem trgu in v inozemstvu, prodajalo pa je zgolj na domačem trgu. Pred dobrim letom pa se je podjetje začelo ukvarjati tudi z izvozom. Lani je dosegel promet več kot 20 milijard dinarjev, kar gre nedvomno na račun dobro organizirane detajlistič-ne trgovske mreže. Prav de-tajlistični mreži posvečajo pri »Eelktrotehni« vse večjo pozornost. Sedaj imajo v Ljubljani že pet trgovin in po eno v Murski Soboti, Celju, Kranju in Novem mestu. Čeprav je maloprodajna mreža že dokaj dobro razvita, namerava »Elektrotehna« vse bolj in bolj razširiti svojo mrežo poslovalnic. Zanimivo je, da se je podjetje kljub ostri konkurenci na zunanjem trgu že na samem začetku dobro znašlo. Lani so prodali na tuj trg že za precej dolarjev, to pa daje podjetju Ime najmočnejšega podjetja v bežigrajski komuni. Doslej so izvozili veliko baterij tovarne »Zmaj«, infra peči, grelnih plošč itd. Podjetje pa dobro skrbi tudi za servisno službo, samo lani so s servisno službo ustvarili 70 milijonov din prometa. Podjetje je veliko naredilo za standard zaposlenih, ne gre pa prezreti niti dejstva, da ima skladišča, ki so med najbolje urejenimi v jugoslovanskem merilu. Podjetje neprestano širi mrežo prodajaln, tako bo tudi za Bežigradom skupaj z »Lesnino« gradilo veliko poslovno hišo, za katero bodo v letošnjem letu porabili 300 milijonov din. Vse kaže, da bo letošnji promet »Elektrotehne« narasel na 28 milijard In 350 milijonov din. Letošnji izvoz pa* menijo povečati na 300.000 dolarjev. Od tega bodo izvozili na področja s konvertabilno valuto dve tretjini, eno tretjino pa na področja z mehko valuto. V ČRNUŠKIH OPEKARNAH je za standard ljudi dobro preskrbljeno TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE INDU- STRIJSKI BIRO Tovarna kovinske galanterije se je dolgo , časa stiskala v tesnih in neprimernih prostorih na Mariborski ulici. Letos pa se je že preselila v nove sodobne prostore. Tudi sbrajni park te tovarne je že delno dopolnjen z novimi mto-demlmi stroja, vendar s pridom uporablja še tudi stare stroje. Delovni program »TKG« je med najbolj pestrimi na področju občane, saj izdeluje kar 703 artikle v 1937 izvedbah. Tovarna je svoj proizvodni proces usmerila tako, da je zmožna delati velike in srednje serije. Zaradi velikega spektra najrazličnejših Izdelkov ji je potrebno različno orodje. Z lastnimi, specializiranimi kadri lahko sama izdela še tako zametama in kvalitetno zahtevna brodja- Da morajo bidt orodja resnično najboljša, kaže že tole naštevanje del, ki jih opravljajo v TKG: preoblikovanje kovin s std-skalnlceimt, preoblikovanje žice, Vlečenje drobnih tankih votlih predmetov, termična obdelava proizvodov, ogliče-nje, kaljenje, napuščamje, barvanje, fosfatiranje, nikljamje, zlabenje, srebmenje, medene-nje, bakrenje, pafcimiranje, cinkanje, kadmiranje itd. Pomembno je, da se je TKG že leta 1953 začela resneje ukvarjati z izvoaom. V desetih letih je izvozila za milijon dolarjev. Samo lani so izvozili za 131.000 dolarjev, medtem ko letos predvideva jo; da bodo izvozili za 202.000 dolarjev. Vendar pa že sedaj opozarjajo, da bodb lahko izvozni plan uresničili le za 80.000 dolarjev, če ne bodo dobili vseh potrebnih surovin. Kljub temu, da so se preselili v nove prbstore, bo letošnji brutoprodukt znašal 1.479 milijarde, pri tem pa bodo na novo zaposlili 20 delavce«'. Podatki pa med drugim kažejo tudi na to, da so stroji dobro Izkoriščeni v dveh izmenah, le v tretji Izmeni Je zapadeno 22 ljudi. »Industrijski biro« bo v letošnjem letu povečal bruto proizvod za 40 milijonov din, zaradi vse manj naročil bo letos zaposlenih enajst ljudi manj kot lani. Pri delu jih ovirajo premajhni prostori. DINOS Marsikdo si predstavlja, da v Dinosu le zbirajo staro šaro. Vendar temu ni tako.. Podjetje je že toliko napredovalo, da ne samo zbira najrazličnejši odpadni material, ki pomeni za industrijo surovine, marveč ta material tudi predeluje in ga tako dostavlja industriji takšnega, kakršnega le ta potrebuje. Zbrano blago pri Dinosu čistijo, režejo, stiskajo, sortirajo itd. »Dinos« je veliko podjetje, saj zaposluje 400 ljudi, svoje odkupne postaje pa ima 7 mnogih krajih. Dinos ima sedaj 34 poslovalnic. Lani so -pri Dinosu zbrali kar 74.000 ton raznega odpadnega materiala in s tem ustvarili vrednost treh milijard din. Kakor se čudno sliši, vendar »Dinos« tudi izvaža. Tiste predelane in nekako oplemenitene odpadke, ki jih je na domačem trgu dovolj, izvozi na tuja tržišča. Podjetje je izvozilo lani kar 400 ton stekla, 100 ton 'aluminijevih ostružkov, 48 ton aluminijeve žgure ter 55 ton tekstilnih odpadkov. Zaradi sto in sto ton materiala, ki ga podjetje zbere vsako leto, ima močan avto park. Kljub temu, da Ima več kot 40 tovornjakov, si mora kaj pogosto avtomobile sposojati drugje, veliko blaga P® prepelje tudi z železnico. Pro-met je za »Dinos« neke vrste ovira. Lastna prevozna sredstva so dokaj iztrošena, 28 veliko novih pa ni denarja. Tako se pogosto zgodi, dn ie praiv promet cokla sicer dokajšnjega uspeha temi podjetja. Dinos se je .namenil ve' čino svojih zbiralnic preurediti, oziroma obnoviti in postaviti nova, sodobnejša skladišča. Sedanji obseg poslovanja je že močno prerasel stare prostore. Podjetje P8 ima vsak dan več tudi strojnega parka, s katerim predeluje zbrane odpadke. Za izpolnitev strojne opreme, ki je velika ovira za n8‘ daljnji razvoj podjetja in Pr®| delave odpadkov sploh, podjetje rabilo 120 milijonov din. Pri tem bi potreboval8 60 milijonov din posojila, veir dar zaenkrat ni še znano, kdo bo temu podjetju, ki jo c*®' mentamo za mnoge panog® industrije, priskočil na Pfj moč. Skoda bi bila, da ® veliko odpadkov, ki bi se ^ cer dali obdelati in pr'P1*, viti industriji, ki je v stain®^ pomanjkanju reprodukcijskf ge materiala, ostal neizkon ščen zato, ker ni moč doh* posojila. Dopisujte! ■» .-r*S PREGLED GOSPODARSTVA - PREGLED GOSPODARSTVA - PREGLED GOSPODARSTVA - PREGLED V DELAVNICI Avtoobnove je energo- INVEST »Energoinvest« se je razvil ^lo hitro. Iz majhnega podaja, ki mu niso pripisovali 1100 ve kakšne pomembnosti. , zrasl° veliko podjetje, ki j sicer del bosanskega pod-liu* Vendar Ima obrat to-ssno samostojnst, da se ko-“'sjda pozna, da je v sklopu vehkega podjetja. . čeprav vsako leto povečuje proizvodnjo in kar se le s vneto izvažajo že dokaj , ne morejo v razvoju tpli-n° naprej, kot bi sicer. Ugod-® odnose imajo z neko fran-11^ °. flrmo. s katero skupaj /jničujejo velike plane; iz-njejo dokaj zahtevne tran-^matorje. j.0* hi se lahko proizvodnja i jh0lj razmahnila, da bi lah-h čimveč naredili in tudi iz-so se odločili za gradič nove hale, ki je že sko-,1 dokončana. Nekaj časa je . ‘j spor, ali stoji na trasi dote nove ceste aii je Sa-l c nekaj metrov proč. No, j0* kakorkoli, hala že stoji delavci že komaj čakajo, dejSB Presellj° in zapnejo iz-transformatorje v v,n, odličnih pogojih. tzki?Vo hal° Kradi podjetje jjjmeno s posojili. Nekaj 2aa domačih, nekaj pa tujih, v dalo bo potrebno zbrati skupaj milijardo in p«ol tp^‘nerK0invest« vn° Se povečal bo letos proizvodnjo. ne bo vpliv nove to-bo le ta dograjena pf?. Prihodnje leto. Bruto-IjJ) ddkt »Energoinvesta« se Hi 0vlKnil z lanskih 1,793 mi-d« din na 2,406 milijarde. Se ?n* obseg proizvodenj pa ton n povedal 2 lanskih 322 lam ■ 1723 ton. Medtem ko so jo,,1 izvozih za 262.000 dolar-tlO^nijo letos izvoziti za teoa , dolarjev, vendar od PoaJ® 2a 169.000 dolarjev na lo 0^.1a s trdno valuto, osta- formatorsko olje, nič manj težav kot s tem uvozom pa nimajo včasih tudi z domačim materialom, predvsem z bakrom. Letno uvozi »Energo- ASTRA Trgovsko podjetja »Astra« ob svojem nastanku v sebi ni nosilo velikih ambicij. Potlej pa so začele prihajati na trg pošiljke blaga iz plastične mase in Astra je gumijastim in usnjenim proizvodom brž priključila še izdelke iz plastičnih mas in tako začela rasti v enega izmed velikih delovnih kolektivov, v trgovino, ki se je močno uveljavila in posejala svoje prodajalne po vsej Ljubljani. Vendar pri Astri načrtujejo na-dalijmo razširitev mtodemih poslovnih objetkitov. Tako bodo na primor za Bežigradom v kratkem času zgradili novo moderno dvoetažno prodajalno, v kateri bo dovolj prostora za ves pester asortiman artiklov, ki ga »Astra« prodaja. Že leta 1962 so pri »Astri« zabeležili 4,5 milijarde prometa, vendar se ta promet iz leta v leto dviga. Razširjanje poslovanja pomeni za »Astro« tudi zaposlovanje novih kadrov, pa so pri »Astri« temeljiti. Iz svojih dohodkov namenja podjetje kar 1,5 odstotka za izobraževanje kadrov. Vedo, da dober vodilni kader, prav tako pa kadri v prodajalnah, pomenijo veliko,- Poslovodje in prodajalci morajo znati svetovati pri čedalje večjem številu artiklov iz vseh mogočih plastičnih mas in gumijevih izdelkov. In prav investicije v kader jim bodo poplačale njihova prizadevanja v skrbi za potrošnika. »Astra« si je zadala velik plan. Do leta 1970 namerava v vseh republiških centrih invest« kar za 531.000 dolarjev reprodukcijskega materiala. Izvoz je sicer večji kot uvoz, vendar uvaža z zahoda, izvaža pa večino na vzhod. zgraditi nove modeme prodajalne ali pa sodobno preure- go palmi skladišča in ne blagajne. Obrat se stiska med stavbami na Titovi cesti, tako da nima možnosti razširitve. Letošnje leto bodo sicer izvedli neko reteonsitnufccijio, vendar ho to le premeščanje strojev iz ene tovarne v drugo, bistvenih sprememb pa razen te, da bodo za Bežigradom za/pasidld v tem obratu več kot 30 novih detavceiv, ni. Sele lami se jim Je posrečilo zbrati toliko sredstev, da so začeli razmišljati o moder- LESNINA »Lesnina« prerašča okvir slovenskega podjetja in se vse bolj in bolj vključuje v jugoslovansko trgovino s pohištvom. Svoje prodajalne je namreč razpredla po vsej Jugoslaviji, tako da je moč pohištvo »Lesnine« kupiti ne samo v Ljubljani, marveč tudi v Mariboru, Zagrebu, Beogradu ... »Lesnina« ima svoje prodajalne v 24 jugoslovanskih mestih, ima 54 poslovnih enot, od tega 32 prodajaln, 15 skladišč in 7 predstavništev. »Lesnina« se je v zadnjih letih kar dobro razvila, vendar ni posvečala velike po- nizaciji, oziroma da so jo bili zmožni začeti. Nabralo se je že todiiko lastniih sredstev, da bodo lahko počasd najbolj iztrošene stroje zamenjali z novimi. Kljub letošnja rekonstrukciji obseg fizične proizvodnje letos ne bo kaj' večji, obratno, celo manjši bo. Letos bodo v obratu »B« naredila 100 tisoč kvadratnih metrov manj kat v preteklem letu. Za spre-memitev proizvodnega procesa in premestitev strojev bodo porabili 88 milijonov lastnih sredstev. v Z rekonstrukcijo ho pnidoib- -ijena ta prednost, da polpro izviadav, ki j>ih narede v eni tovarni, ne bo treba več prevažati v drugo. Dosedaj je to Straške proizvodnje dokaj dvignilo, pa tudi neprijetno je bilo to prepeljevtamje med tovarnama. Po rekaratnukciji bodo lahko blago, dokončno stkali in pnipnaivtili za trg v eni sami tovaimi. Tovarna dekorativnih tkanin sama ne izvaža ničesar pač pa precej izvozi posredno, na kavčih, stolih in drugih tapetniških izdelkih. štora marsikaj odvisno. Za- hištvo, ki ga izdelujejo v dru-čala je z gradnjo oziroma pripravami na gradnjo v Ljubljani nasproti Gospodarskega razstavišča, novi poslovni prostori bodo kmalu nared v Mariboru, Sarajevu in Beogradu. Računajo, da se bo prodajni prostor »Lesnine« povečal do konca leta 1970. že na 30.000 kvadratnih metrov prodajnih površin, medtem ko je bilo še lani vseh prodajnih površin le 18.000 kvadratnih metrov. »Lesnina« se je pred leti orientirala na odkup pohištva iz vse Jugoslavije. Spoznali so, da pohištvena industri- SAMOPOSTREZNA TRGOVINA v Vojkovi ulici diti dosedanje lokale in tako močno razširiti svojo prodajno mrežo. Zato bo do 1970. leta investirala celo milijardo din. Sedanjih 7000 kvadratnih metrov prodajnih površin je že zdavnaj premajhno za množico artiklov, ki so na policah prodajaln tega podjetja. Letos bo podjetje investiralo v nove poslovne prostore 400 milijonov sredstev, ustvarilo pa bo 17,450 milijarde prometa. Na novo bodo zaposlili 44 ljudi. zornosti izgledu svojih prodajaln. šele v zadnjih letih je začela intenzivneje misliti na to, da je od prodajnega pro- ja v Srbiji in Bosni dela prav tako lepo pohištvo kot slo-vensk industrija, še več, pogosto se je pokazalo, da po- gih republikah bolj ugaja slovenskim kupcem kot doma izdelano pohištvo. Zato ni redko, da se v skladiščih nabere več pohištva te drugih republik kot iz Slovenije. Pri tem pa seveda igrajo veliko vlogo tudi cene, ki so pogosto za pohištvo iz drugih repubiiik manjše kot za pohištvo izdelano v Sloveniji. Kupci so zadovoljni s posebnimi službami »Lesnine«, ki svetujejo in načrtujejo stanovanjsko opremo. Nič manj pozornosti pa ne vzbuja tudi uslužnostna služba, to se pravi, da delavci »Lesnine« pripeljejo pohištvo na dom in ga doma tudi zmontirajo. Od leta 1959 se je promet v »Lesnini« na domačem trgu povečal ,za 60 odstotkov, na tujem pa kar za 100 odstotkov. Letos bo podjetje »Lesnina« investiralo v poslovne prostore 313 milijonov, pri tem bo samo sodelovalo z večino sredstev, saj ima na voljo le en milijon kreditov. Od investicijske vsote bo največ investirano v novo stavbo za Bežigradom, ki jo bodo sicer gradili etapno, vendar je za letošnje leto pripravljeno za to investicijo 146 milijonov din. Letos je pri »Lesnini« zaposlenih dvajset ljudi več kot v preteklem letu. OBNOVA Ko smo pripravljali gradivo za to številko Občinska skupščina še ni dostavila plana za letošnje leto. v vzhodne dežele. lik. Rajec Lojze, Žig vključitvi bodo zemljišča uspx>sobili tako, da bodo sposobna za obdelovanje kot njive. V prehodnem obdobju bodo, kot že rečeno, ob uporabi 800—1000 kg umetnih gno jil na ha poskrbeli pašo za 1.500 govedi. To bodo živali, kd bodo služile za plemensko rejo in pitanje za potrebe Agrokombinata, višek pa bo na razpKolago za prodajo. Živina bo v pirvi fazi prinastla za 70 ton. Ko bodo število izpolnili, bodo imeli 140 ton prirastka- V prvem latu bo vrednost prirastka 70 milijonov din, kasneje pa preko 100 milijonov din- Za ta pašni sistem bo treba vložiti okrog 9 milijonov letno. Ta sredstva bodo potrebna za gnojenje, ograje in podobno. Paša hkrati predstavlja soliden prehod od sedanjega stanja h kasnejšemu njivskemu gospodarjenju. Za ureditev njivskih površin pa so potrebna znatna sredstva. Gre za krčenje zemljišč, planiranje, Izgradnja nasipa vzdolž obale Save, humfidranje zemljišč, Itd. Računamo, da bo potrebna 500.000 din na ha, kar predstavlja 300 milijonov din In to brez gospodarskih objektov. Zaradi tako visokih Iz \ Okrog arondiranja kmečke zemlje na področju od Črnuč do Dola za kmetijsko posestvo Zadobrova (enega izmed obratov Agrokombinata) je v zadnjem času prišlo med prizadetimi občani do vrste negodovanj. Vzrok temu so nizke odkupne cene za obdelovalno zemljo in travnike, še zmeraj nerešeno vprašanje preživnin za ostarele kmete bree dovolj zemlje za normalno preživljanje, nadomestne zemlje in na-daljnega izkoriščanja zemljišč na arondiranem območju nasploh. datkov je postopno vlaganje več kot utemeljeno. — • Ko bodo urejene vse • njivske površine arondii- • ranega kompleksa, se bo • pridelalo 100 vagonov žit, • 80 vagonov slame, 1000 va- • gonov zelene lucerne, 800 • vagonov silažne koruze ali • druge okopavnine in vrt- • nine v skupni vrednosti • preko 200 milijonov din. Po ocenitvi katastrskega stanja in katastrskega dohodka je moč priti do zaključka, da dohodek ne presega 20 milijonov din. Ker so zemljišča katastrsko razvrščena v zelo nizke razrede, je družba v oblikii davčnih obveznosti doslej žeto malo prejemala. S pridobitvijo navedenih obdelovalnih površin (600 ha) bi družbeni kmetijska sektor leta 1970 razpolagal skupaj s 767 ha ald 27,1 odst. vse obdelovalne zemlje v občini- Po dlodaitnih predvidevanjih pa bi v 7-letnem programu od zasebnih lastnikov pridobili še 250 ha obdelovalnih površin, v tem primeru bi družbeni sektor v občini imel skupaj 1.017 ha ali 35.9 odst. vse obdelovalne zemlje. Vsa ostala obdelovalna zemlja, v kolikor je ne bl mogli kompleksno urediti, je v zazidalnem okolišu In med naselji, katero lahko smatramo več ali manj že za vrtičkarsko proizvodnjo. Po rajonizaciji kmetijske proizvodnje okraja Ljubljana je območje naše občine v ljubljanskem proizvodnem rajonu. Glavna panoga kme- « tljske proizvodnje v tem ra- ! Jonu je živinoreja, kjer naj | bd prevladovala proizvodnja | govejega in svinjskega mesa | ter proizvodnja mleka in vrt- 1 nin. Od vrtnin sta na območju fi naše občine najbolj zastopana krompir in zelje, taka orien- | tacija naj bi bila tudi v bodoče. Od krmnih rastlin je za sedaj največ detelj in travno- " doteljnih mešanic sar je 27 odst. poljščin. To razmerje bo treba v bodoče še nekoliko izboljšati v korist krmnim rastlinam . V vrtnarski proizvodnji družbeni sektor na območju naše občine do sedaj ni bil zastopan. Največ zelenjave so pridelovali zasebni kmetijski proizvajalci. V okviru per-spelctlivnega programa kmetijstva predvidevamo tudi gojitev vrtnin na območju od Cmuč do Šentjakoba, kjer so za to pogoji. To proizvodnjo bo razvid družbeni sektor Da bi v množici nasprotujočih si mnenj vendarle našli objektivno resnico, smo za mnenje o arondacljskem postopku in vseh posledicah, ki nastajajo v tej zvezi povprašali več prizadetih občanov, pa tudi odgovornih ljudi za čim realnejše reševanje tega vprašanja. Med prvimi smo za mnenje vprašali sekretarja Zveze komunistov na Črnučah, Jožeta Horvatiča, ki je med drugim dejal: — Vroča kri med kmeti je nastala največ zaradi nizkih odkupnih cen za njive, travnike in pašnike, ki se vrte med tremi do desetimi in dvajsetimi dinarji za kvadratni meter zemlje. Menim, da bi morali to vprašanje ugodneje rešiti v korist kmetov, še posebej zaradi tega, ker je Energoinvest tik ob robu arondacijskega področja pred kratkim odkupoval zemljišče po 200 din za kvadratni meter. Razen tega sega arondacij sko območje v novi zazidalni okoliš (na Črnučah). Aktiv ZK Črnuče je sklenil, da bo v kratkem sklical zbor volivcev, na katerem naj Agrokombinat oziroma njegovi predstavniki in odgo-vomiki občinski činitelji pokažejo ljudem odprte karte, tako da se vsa nerešena vprašanja okrog arondacije in še nerešenih vprašanj okrog nje spravijo iz dnevnega reda. Agrokombinat naj bi raje poskrbel, da bi čimprej temeljito obdelal tisto zemljo, ki jo že ima, ne pa da na njej raste plevel, ostaja setev, ki ni dočakala žetve (proti Trzinu in drugod). NADALJEVANJE NA STR. 14. AGROKOMBINAT LETOS NE BO OBDELOVAL Letos je bilo na vseh področjih, kjer je bila remija arondirana, precej nejevolje, ker ljudje niso vedeli, ali bodo zemljo, ki je bila arondirana še obdelovali ali ne. Zbrali smo pojasnila iz zanesljivih virov in tako lahko vsem lanskoletnim obdelovalcem zagotovimo; 0 Letos bodo zemljo obdelovali vsi tisti, ki so jo obdelovali doslej. • Vsakdo, ki mu je bila zemlja arondirana, lahko zemljo obdeluje vse dotlej, dokler ne dobi odločbe, na kateri bo točno navedeno, kdaj bo začel zemljo obdelovati oziroma uporabljati »Agrokombinat«. • Kljub odločbi oziroma obvestilu, bo tisti, ki jc zemljo že posejal ali karkoli posadil, lahko nemoteno z nje ob času, ko se pridelke pobira, tudi pobral. Ne bo pa smel ▼ tistem letu, ko bo dobil obvestilo, zemljo pripravljati za naslednje leto, oziroma se mu to ne bo splačalo, ker bo v naslednjem letu z zemljo gospodaril »Agrokombinat«. • Letos lahko torej vsi tisti, ki jim bo zemlja arondirana, ali jim je že arondirana, normalno obdelovali in tudi pobrali vse, kar bodo pridelali. • Zaradi tega, ker ostane letos zemlja v obdelavi posameznikom, ne bo sklada iz katerega bodo po odvzemu remije dobivali denar vsi najbolj prizadeti. IIIIIIIIIIIIIMMIIMMIMlilMIlAlUttHIllIlttlt ALI BODO NEKATERE HIŠE OSTALE PRAZNE? februar ARONDACIJA - ARONDACIJA - ARONDACIJA - ARONDACIJA - ARONDACIJA - ARONDACIJA KMETJE-ARONDACIJA NADALJEVANJE S 13. STR. VSI BI RADI DALI ZEMLJO, ČE Upravnik kmetijske zadruge Črnuče, tovariš Dimnik, kd smo ga kot običajno zalotili pri delu v tomačevski zeljar-ni, čeprav je bila že pozna — Na polju pri Sneberju so kmetje včasih spravili s polja po dva do tri pridelke na leto, odkar pa je to polje v rokah obrata v Zadobravi spravijo z njega komaj en pridelek na leto, čeprav imajo vse možnosti od strojev do hlevskega in umetnega gnoja, da bi iz te rodovitne zemlje večerna ura, je na kratko povedal takole: — Delim mnenje vseh kmetov od Kleč do Jarš. Ce se bo arondacija v celoti opravila v takšnih razmerah, kot je začrtana, pomeni to vsaj za nekaj časa občuten korak nazaj. Zakaj? Ce bi Agrokombinat s svojim dosedanjim delom in gospodarjenjem zares dokazal, da gre za nekaj boljšega, bolj naprednega kot je zastarelo privatno kmetijstvo, potem bi se mi z vsemi štirimi oprijeli arondacije. Gre za zemljo, ki je savska naplavina. Kmetje so v desetletjih iz borne zemlje marši-' kje naredili z gnojenjem dobro njive. Na tej zemlji oziroma od nje sedaj .živi 300 in več glav goveje živine. Ali bo Agrokombinat lahko takoj nadomestil to živino? In mleko, ki ga dajejo te živali?. Po predlogu za preživninsko varstvo naj bi ostareli In za delo nezmožni kmetje dobivali okrog 12.000 din mesečno. Toda tudi to še visi v zraku In še ni nič dokončnega. Kako bo kmet brez zemlje, morda le s skromnim vrtičkom lahko živel od tako nizke preživnine? Najprej moramo ljudem zagotoviti zadovoljivo preživnino in šele potem arondiratl njihovo zemljo. Na Črnučah so arondirano zemljo plačevali po 1 dinar do 20 dinarjev za kvadratni meter. Ta okoliš okrog Črnuč pa je hkrati predviden tudi za gradnjo. Agrokombinat bo to zemljo torej lahko prodajali po 200 in več dinarjev za kvadratni meter?! To tišči naše kmete. Na Črnučah, v Nad-gorici, Podgorici, na Brinju, v Beličevem; Dolu in Klečah. Vsi, prav vsi bi radi dali zemljo, če bi bili prepričani, da bo potem tudi zanje laže in bolje, da jo bo Agrokombinat bolje izkoriščal kot jo znajo in morejo oni sami. Tako misli večina kmetov, zato tudi tako povem. stisnili vsaj še enkrat toliko kot so to lahko privatni kmetje s primitivnim načinom obdelovanja. Koliko bodo potem pridelali na novi trikrat bolj siromašni zemlji v novem arondacijskem območju ob Sand? To je peščeno in z redkim grmičevjem In gozdom porastlo zemljišče, ki ga od časa do časa preplavi voda. To je dvakrat resno vprašanje, ker bo potemtakem tod 50 voz manj stelje, manj krompirja, manj zelja... Bežigrajska občina je dovolila arondirati to zemljo, ker je Agrokombinat pripravil elaborat po katerem naj bi tu v doglednem času redili 1200 krav molznic. Sedaj sredi postopka pri arondira-nju zemlje so ugotovili, da se jim ne splača rediti krav molznic, temveč le krave za zakol. 300 ali več krav privatnih krav bodo kmetje prisiljeni zaklati, Agrokombinat pa bo po vsej verjetnosti uvozil nove krave za drage devize. NAJPREJ PAMETNO GOSPODARJENJE Kmet in zadružnik Anton Smrekar pa je dodal: — Zakaj ne bi Agrokombinat raje postopoma arondiral privatno zemljo in jo polno izkoriščal, da bi zares več in bolje pridelali, kot to zmoremo mi kmetje? Kakor hitro bodo dokazali, da znajo zares bolje in pametneje gospodariti z zemljo, grem takoj k njim v službo. Z veseljem bom pustil to trdo ubadanje od Jutra do večera in zapustil svojo beračijo. Kmetijske zadruge žive od dotacij, pa kljub temu še kar naprej ustvarjajo izgube, medtem ko kmet more in mora živeti od tega kar pridela In zasluži. NIHČE NI PROTI ARONDACIJI AGROKOMBINAT SLABO GOSPODARI Predsednik zadružnega sveta Črnuče. Franc Sratoir- Kmet in zadružnik Franci Dečman: — Nikdar in nikoli nisem bil proti socialističnemu kmetijstvu in gospodarjenju SAMO EN DINAR Gre za arondacijo, za arondacijo tistih 600 in toliko hektarov zemlje, travnikov ter redkega gozda in grmovja ob levem bregu Save vse od Črnuč do Dola. S povečanjem zemljišč, pašnikov in orne zemlje, naj bi si Agrokombinat obrat Zadobrova ustvaril lastno krmno bazo in povečal proizvodnjo — mesa in mleka. Takšen je bil plan. Le kdo ga ni razumel in odobraval, ko smo vendar vsi vedeli in vemo, da je bodočnost kmetijstva le v sodobni, modemi in industrijski proizvodnji, ki ob dobro zastavljenem načrtu, še bolj pa v dosledni realizaciji takšnega načrta mora roditi uspeh Takšni so bili in so načrti, toda žal samo teoretični, v praksi pa je precej drugače. Agrokombinat naj bi s svojimi številnimi obrati okrog Ljubljano oziroma v njeni nepo sredin bližini zagotovi! mestu dovolj mesa, mleka in ... po kar najbolj pristopnih in konkurenčnih cenah Tako tudi obrat Zadobrova. Pred začetkom arondacije smo zvedeli za točen ekonomski elaborat in rentabilnostm račun, ki je odločno govoril za arondacijo teh 600 ha zemlje. Pripravljali so preživninski sklad za ostarele kmete, določali nadomestno ženijo za čiste kmete itd., itd. Arondacija se je začela. Medtem pa je Agrokombinat (Zadobrova) spremenil načrt koncepta za izkoriščanje novo pridobljenega zemljišča, čeprav niti tiste zemlje, ki jo že ima, ne more obdelati tako, kot bi bilo treba. Kaj potemtakem zares še potrebuje novo zemljo? Kmetje bodo ostali brez ali z minimalnimi kosi zemlje, preživnine zanje so še nekje v zraku, prek-aM fikacije mlajših kmetov so tudi nejasne, ogromen nr novo aron-dirani kompleks zemlje pa je — kakor je vsaj doslej pokazala agrokombinatova praksa (Zadobrova) v resni nevarnosti, da bo dlje časa ostal, ne slabo kot doslej, temveč povsem neizkoriščen kapital! Kaj si kaj takega ob današnjih cenah mleka in mesa zares še lahko privoščimo? In odkupne cene za kvadratni meter njiv in travnikov, ki se začno pri enem dinarju za kv. meter in gredo največ do 20 dinarjev. Kaj naj počno kmetje s tem denarjem in brez zemlje in brez perspektive (ljudje, ki se ukvarjajo zgolj s kmetijstvom in so stari 40—50 let), da bi začeli nekaj drugega — znova? z zemljo nasploh, tako tudi ne proti pametni arondaciji, toda zakaj ne začno postopoma: 50 hektarov, potem 100 in 500 In tako dalje. Kakor hitro dosežejo rentabilno proizvodnjo na pridobljeni zemlji, naj bi si pridobili z arondacijo novo. Tako si predstavljam pametno gospodarjenje. Starejše kmete odločno preveč zapostavljamo prav tako njihove izkušnje, čeprav niso zmeraj v skladu s sodobnimi oziroma modernimi principi obdelovanja zemlje in kmetijske proizvodnje nasploh. Toda nikakor ne smemo pozabiti: Mladi se še zmeraj lahko kaj nauči- mo od starih! Z nepremišljeno arondacijo v zastavljenih okvirih si bomo nakopali na glavo resne Socialne probleme, ki nam bodo nakopali na glavo več resnih skrbi kot pa bomo imeli koristi od arondirane zemlje. Vsi, vsi bi sami radi dali zemljo, če bi Agrokombinat v praksi dokazal, da bolje gospodari, to pa se doslej žal še ni zgodilo. Mi, kmetje za sebe sedaj ne vidimo pred seboj prave perapektive. Kmetje že sedaj od'zadruge odkupujejo seno, ker ga le ta ne more pravočasno pospraviti. Deteljo največkrat kosijo le dvakrat. NADALJEVANJE NA STR. 21. ARONDACIJA - ARONDACIJA - ARONDACIJA - ARONDACIJA - ARONDACIJA - ARONDACIJA - / LETOS BODO SE ORALI PO STAREM Predstavniki občinske komisije, ki izvaja arondacijo na severnem delu Bežigrada so pojasnili, da arondacijski postopek še ni končan in da bo komisija obravnavala še 23 kmetov,- Tega doslej ni mogla storiti, ker je zapadel sneg, pravila komisije pa zahtevajo, da si vsak kmet pred podpisovanjem sporazuma, zemljo, ki jo bo obdeloval, ogleda, prav tako si tudi vsa zemljišča natanko ogleda komisija. O dosedanjem delu arondacije nam je tajnik komisije tov. Turk, povedal naslednje: »Do sedaj sem sodeloval pri sedemnajstih arondacijah. Doslej še nobena ni bila tako dobro pripravljena kot prav bežigrajska. Bežigrajski referent za kmetijstvo je natanko izdelal celo kartoteko vseh tistih* ki so z arondacijo kakorkoli prizadeti. Ze ob začetku postopka smo tako točno vedeli, s kakšni kmetom imamo opravka, koliko zemlje ima, kakšne sorodnike ima, koliko ima otrok, kje so otroci zaposleni, kakšne pogoje ima za preživljanje in podobno. S temi podatki je bilo komisiji delo olajšano, saj je vedela, da ve za vsakogar resnične podatke in da se nikomur ne more delati krivica. Arondacijski postopek je bil izvajan po zakonu. Komisija se je natanko držala vseh zakonskih določil, le eno samo zakonsko določilo ni upoštevala, namreč tisto, ki pravi, da se tistemu, ki iz kakršnih koli razlogov v bodoče ne bo imel več zemlje, izplača trikratni katastrski donos, mi pa smo tistim, ki so podpisali sporazum, obljubili izplačilo petkratni katastrski donos, razliko, do petkratnega donosa pa bo pokril iz svojega denarja ‘•Agrokombinat«. Vse ostalo Pa je teklo tako, kot je zapisano v zakonu. Rad bi povedal, da kljub Prizadevanju 'komisije, ki Je hotela vsem najbolj ustreči, Izvajala Je pač zakon, nekate-rl kmetje niso pokazali niti razumevanja. Dogajalo se Je Celo, da so tisti kmetje, ki so arondaciji nasprotovali, obsojali kmete," ki so podpisali sporazum in tako olajšali aelo komisiji in sebi. Opazili smo, da včasih na popoldan- ske naroke ni bilo niti enega kmeta, ker so se med sabo dogovorili, da ne bo prišel nobeden, včasih pa so redno prihajali, tako kot' so bili naročeni. Nekateri so poskušali z izpadi, grožnjami in podobno, vendar to ni imelo nobenega smisla, saj je bila arondacija določena in smo jo le, kolikor smo le mogli, humano izvajali. Ljudje so bili po vsej verjetnosti premalo obveščeni, saj so nekateri menili, da jim bo zemlja ostala, če nihče ne bo podpisal pogodbe. Seveda pa so se zmotili in so s tem, da niso prihajali na pogovore o podpisu sporazuma oziroma pogodbe, povzročili le to, da se jim je avtomatično določilo, da zemlje ne rabijo več in da se jim izplača zgolj trikratni katastrski donos. kazumemo, da so nekateri kmetje nejevoljni zaradi nizkih cenitev zemljišč. Komisija je dolžna, da izplačuje po zakonu, po bonitetnih vrstah zemelj. Zemlja, ki je bila arondirana, pa je v večini primerov oziroma vsa prav slaba, saj spada v zadnji oziroma predzadnji bonitetni razred. Vemo, da tako piše le v katastrskih mapah in da si je marsikateri kmet z marljivim delom znal preurediti pašnik najslabše kvalitete v travnik, na katerem je morda kosil celo trikrat. Vendar pa je zemljišče v katastru označeno za slabo, na podlagi te ocene so kmetje tudi plačevali davke, ki so bili pa zaradi zelo nizke ocene vrednosti zemljišč majhni. Komisija se v nobenem primeru ni mogla ozirati na to, koliko Je kmet iz zemlje potegnil, temveč le na to, kako je bila zemlja ocenjena in koliko je kmet plačeval davkov. Lestvice pač ne moremo spreminjati. Menim, da je bilo to kmetom premalo pojasnjeno, prav tako mnogi niso resno jemali določil, ki pravijo, da se kmetu, ki ne pride na razgovor zato ker noče, avtomatično izplača trikratni katastrski donos glede na oceno vrednosti zemlje.« Referent za kmetijstvo občinske skupščine Peter Kapš pa nam je stanje okrog arondacije ijrisal takole: »Vedeli smo, da bodo nastopili z arondacijo nekateri problemi. Pri tem ne mislim na to, da nekateri kmetje nočejo razumeti arondacije, marveč na tiste, ki bodo z odvzemom zemlje prizadeti zato, ker so se z zeuljo resnično preživljali oziroma, ki so zemljo imeli pa so se že z zemljo težko preživljali. So naprimer primeri, ko ima nekdo majhno pokojnino, to se pravi, da mu zemlja ni bila izključni vir dohodkov. Z obdelovanjem zemlje pa se je kljub temu, da‘ je star, le preživljal. Takemu seveda, ki ima še drug vir dohodkov razen zemlje, pa čeprav je ta vir zelo majhen, nismo smeli dati v zameno zemlje, temveč, smo mu zemljo izplačali. Ce je podpisal sporazumno, smo mu izplačali petkratni odnos, sicer trikratnega. Vendar si z izplačanim denarjem ne bo mogel kaj prida pomagati, saj ga bo dobil premalo, da bi se lahko s pokojnino in z izplačanim denarjem kaj dalj časa pre-, življal. Kaj smo naredili s takimi primeri? Zabeležili smo ga in predlagali na spisek za tiste, ki bodo dobivali denarno pomoč iz sklada za preživninsko varstvo. Doslej smo zapisali že 22 takih upravičencev, ki bodo dobivali mesečno povprečno 20.000 din. Ne trdim, da bo vseh 22 kmetov, ki so prišli na spisek, resnično dobivalo ta denar, o tem bo namreč odločala komisija. Vendar pa ga bodo upravičeni prav gotovo. Nekaj je tudi primerov, ko so kmetje, ki so se doslej izključno preživljali z zemljo starih, onemoglih. 2e sedaj, ko so imeli zemljo,- jo niso mogli obdelovati, le s težavo so se preživljali. Taki kmetje niso zahtevali zemlje za zamenjavo, marveč so prosili, da jim izplačamo petkratni katastrski donos. Morali jim bomo plačevati mesečno preživnino iz sklada. Kljub temu, da je komisija delala humano in obravnavala primer od primera, ga natanko proučevala in poiskala najboljšo možno rešitev, ni šlo povsod po sreči. Tako smo naprimer na občini posredovali, da je neka stara ženska, ki ni več zmožna obdelovati zemlje, takoj dobila prostor v domu počitka na Vrhniki. Občina je prevzela na svoja ramena stroške bivanja, ženska pa je že naslednji dan pobegnila in prišla iz Vrhnike v Ljubljano peš. Vprašala je, če sme k maši, in ko so ji pojasnili, da je v domu počitka, kjer ima vsak svobodno gibanje in gre lahko k maši ali drugam, kadar hoče, je enostavno pobrala pot pod noge in zapustila dom. To seveda ni pošteno do vseh tisjah, ki so se trudili in ji omogočili urejeno življenje. Lahko bi naštel še precej takih primerov. Vendar to nima pomena. Naredili smo pač vse, kar je moč narediti, komisiji, ki postopa tako, da bi bU volk sit in koza cela, da kmetje ne bi bili preveč oškodovani in da bi arondacija potekala v okviru zakona. Vendar za to nismo dobili še nikjer pohvale oziroma nas nihče, ki bo z arondacijo prizadet, noče razumeti. Ko smo pripravljali postopek za arondacijo smo pojas-nevali, razlagali in si prizadevali, da bi bili ljudje res čim manj prizadeti. Precej ljudi, tudi tistih, ki bi nas morali razumeti, nas niso hoteli, ko pa so spoznali, da je stvar resna in da to ni nobena igr ra, so se začeli pritoževati. Seveda zaman, saj smo postopali po zakonu.* V JESENI SO RAZPRAVLJALI, CE BI SE GNOJILI KDO UNIČUJE CESTE? V živahni razpravi, ki se je na skupščini razvila ob samoprispevku občanov za asfaltiranje Turnerjeve ulice, so odborniki menili, da je v prvi vrsti dolžnost podjetij, ki ceste razkopavajo in Jih uničujejo z raznimi deli, da jih po opravljenem delu tudi spravijo v takšno stanje, v kakršnem so bile poprej. Nekateri odborniki so hkrati menili, naj bi del sredstbv za popravljanje in asfaltiranje cest in ulic prispevala tudi gradbena in druga podjetja, ki dovažajo material na velika gradbišča, ter delno ali popolnoma uničijo stara makadamska cesti-ščs>. To Se posebej velja za nekatere ulice in ceste ob večjih soseskah v gradnji. Največ škode na cesti namreč vsekakor narode prav težki tovornjaki, ki dovažajo na gradbišča gradbeni material. Perspektive delavske univerze Ugotovljeno je bilo, da politične organizacije v občini ne dajejo Delavski univerzi pobude za družbeno politično izobraževanje. Potrebno Je, da organizacije (ZK, SZDL, sind. organizacije, mladinske organizacije itd.) zainteresirajo svoje člane za družbeno politično izobraževanje, Delavski univerzi pa prepustijo nadaljnjo organizacijo in izvedbo. Delavska univerza naj bi imela v svojem Upravnem odboru nekoga, ki bi skrbel za organizacijo in program družbenopolitičnega izobraževanja. Za potrebe posameznih organizacij bi DU organizirala krajše nestmjene seminarje z manj teorije in čim več skupnih reševanj konkretnih vprašanj. Delavska univerza naj bi poslala v podjetja ekipo, ki bi proučila potrebe po izobraževanju v posameznih gospodarskih organizacijah. Na osnovi analize te ekipe bi bil izdelan program, o katerem bi osnovne organizacije še razpravljale In nato bi šele bil izdelan končni program, za katerega bi potem bilo tudi dovolj interesentov. Podjetja bi z izobraževanjem svojih kadrov v znatni meri zmanjšala fluktuacijo delovne sile. Nadaljnja naloga Delavske univerze naj bi bilo Izobraževanje sezonskih delavcev, ki jih je v naši občini precej, posebno v gradbeni stroki. V zimskem času nekatera podjetja zato, da bi jih zadržala, te delavce plačujejo s 60% rednega dohodka in ker so v tem času manj zaposleni, bi jim bilo treba nuditi Izobraževanje za redno šolsko kvalifikacijo In strokovno kvalifikacijo, združeno z družbeno političnim izobraževanjem. Delavska univerza bi pripravila vsebinski program in organizirala izvedbo. B. S. MODERNIZACIJA PROIZVODNJE TERJA MODERNIZACIJO ČLOVEKA RAZGOVOR S SEKRETARJEM OBČINSKEGA KOMITEJA ZK »Rad bi poudaril,« je dejal na začetku razgovora občinski sekretar ZK Janez Železnik, »da ne moremo ločiti predkongresne dejavnosti od pokongresne. Gre za kontinuirano delo komunistov. Kotv-tinuiranost se kaže v začetku dela pred kongresom in v nadaljevanju reševanja kadrovske politike v občini. Gre predvsem za jpridobivanje in usposabljanje kadrov. Tudi na občinski konferenci bomo posvetili vso jpozornost kadrovski politiki, saj je naš moto, da je treba skupaj z modernizacijo proizvodnje modernizirati tudi kadre. Da bi se s temi problemi kar se da dobro spoznali, smo izvedli anketno raziskavo. Želeli smo dobiti odgovor glede usposobljenosti in neracionalnega izkoriščanja sredstev, ki jih gospodarske organizacije namenjajo za vzgojo kadrov. Težišča prizadevanj komunistov so na poglobitvi vloge samoupravnih organov, pri čemer gre tako za samoupravljanje v delovnih kolektivih kot v komuni kot celoti. Pri delavskih svetih se zavzemamo predvsem zato, da bi samoupravni organi oblikovali politiko v večji odvisnosti od mnenj volivcev, to je kolektiva. Sociološka raziskava v tem pogledu kaže pomembne ugotovitve. Osvetlila je odnose samoupravnih organov do kolektiva in obratno; volivcev do samo upravnih organov. Tako je na primer na vprašanje, kaj vidijo kot uspeh dela delavskega sveta odgovorilo 40 odstotkov anketirancev, da dela delavski svet uspešno, če je izpolnjen plan, 23 odstotkov je odgovorilo, da vidi uspeh v večjih osebnih dohodkih, le 14 odstotkov pa je navedlo, da meni, da delavski svet dela dobro, če se dvigne standard vseh zaposlenih, samo '15 odstot- kov je odgovorilo, da vidi uspeh delavskega sveta v ureditvi medsebojnih odnosov. Iz tega je jasno razvidna tehnokratska usmerjenost, saj so ljudje na zadnjem mestu. Mi komunisti pa hočemo prav človeku posvetiti največjo pozornost. Naš duh je, da je merilo vsega človek, ne pa proizvodnja. Zanimivi so tudi odgovori na tole vprašanje: — Zakaj delavski svet nima dovolj uspeha? »Dvaindvajset odstotkov anketiranih je ugotovilo, da se člani delavskega sveta sploh ne pomenijo s člani kolektiva, 20 odstotkov anketiranih trdi, da so sklepi še vedno le na papirju, 15 odstotkov jih trdi, da na sklepe vse preveč vplivajo tehnični ljudje, vod stveni kader. To pa pomeni, da se delavct. ki so tako odgovorili, zavedajo, da bi lahko k odločitvi doprinesli tudi svoj osebni delež in da so sposobni odločati. Nadaljne zanimivo vpraša nje nam posreduje misli glede na to, kako delavski svet zve za mišljenja članov kolektiva. 21 odstotkov jih je pojasnilo, da sploh ne zbira nobenih mnenj, 18 odstotkov ie odgovorilo, da je to domena mojstrov, ki potem prena šajo to, kar so zvedeli »višje«. Tu se jasno kaže, da je ubrana nekakšna linija, lestvica, kar pa je vsekakor zelo negativen rezultat. Zanimalo nas je, kakšna je informiranost v ■ kolektivu. Kaj smo zvedeli? 29 odstotkov nam je odgovorilo, da so obveščeni o odločitvah delavskega sveta potom oglasnih desk, na katerih so nabiti skrajšani izvlečki zapisnikov sej. To je spet ena izmed negativnih stvari, saj so tako člani kolektiva obveščeni pasivno, razen tega pa. so v primeru, da je to edina oblika obveščanja, vedno obveščeni post festum, to se pravi, šele takrat, ko je vse mimo in so že sprejeti sklepi. Člane kolektiva pa bi bilo treba na vsak način obvestiti tudi o tem, kaj bo in kaj ne samo o tem, kaj je že bilo. če bi jih obveščali o tem, kaj bo, bi prav gotovo živahneje posegali v razpravo in soodločanje. Zanimivo je tudi, da je kar 55 odstotkov anketirancev pripravljenih dajati predloge in sugestije, če bi jih le kdo hotel pioslušati, 33 odstotkov pa jih je predloge že posredovalo. 51 odstotkov je izrazilo pripravljenost sodelovati v samoupravnih organih. Anketa je torej potrdila orientacijo, da se morajo samoupravni organi obrniti proti volivcem z obrazom. Imamo opravka z miselnostjo, da niso člani samoupravnih organov v svoji JANEZ ŽELEZNIK mandatni dobi odgovorni nikomur. Tako mišljenje je treba seveda v osnovi zavreči. Vzpostaviti pa je treba neposreden vpliv kolektiva na samoupravne organe in obratno. Komunisti se bodo zavzeli, da bomo v statute vnesli določila, da se bodo samoupravni organi obvezali, da bodo tako ravnali.« Podobni odnosi kot med samoupravnimi organi v delovnih kolektivih in člani kolektiva veljajo tudi za občane in občinsko skupščino. Kaj menijo komunisti o tem odnosu? »Osnoven kontakt z odborniki naj bi bil preko zborov volivcev. Odborniki se nam pojavljajo na eni strani kot univerzalni odborniki, saj morajo odgovarjati za cel spekter vprašanj, od plotov, cestne razsvettjave pa do ne vem kakšnih vprašanj. Drži pa, da bi morali zače ti s parcialno obravnavo problemov v komuni. Skupina odbornikov in občanov bi morala na primer na območju krajevne skupnosti temeljito razpravljati o tistem problemu, ki je tam najbolj pereč ali pa pomemben za vso komuno. Odborniki in volivci bi morali na takih pomenkih najti skujmo rešitev in jo tudi f>osredovati občinski skupščini. Tu naj se problemi rešujejo, v krajevnih skupnostih« • Kaj menile, pri tem o vplivu svetov občinske skupščine? »Sveti občinske skupščine lahko veliko pripomorejo k povezovanju občanov z občinsko skupščino. V tem pogledu MODERNI STROJI niso nobena novost za dobršen del bežigrajskih podjetij bt bilo nujno prenesti na vse svete izkušnje sveta za šolstvo, ki je letos sprejel finančno in šolsko politiko v močni povezavi z vsemi šolskimi kolektivi.« • Kako sc komunisti odzivajo, da bi lahko izvršili vse te naloge? »Predvsem bi rad opozoril, da so vse letne konference in vsa predkongresna dejavnost v popolni skladnosti s stališči občanov, pa ne le s stališči občanov, marveč tudi v stališči VIII. kongresa. Vrsta ljudi je skeptična, češ. ali bomo mi komunisti sposobni uresbičevati sklepe VIII. kongresa. Če se to sprašuje nekomunist, poslavlja to komunista im plan, da pokaže svojo vrednost. Ce pa tak dvom izražajo komunisti, je to nekaj drugega. Pomeni, da je v nevarnosti demokracija, saj s takim dvomom kažejo na mišljenje, da bi moralo -vse priti od »zgoraj«, sami pa se ne vključujejo v uresničevanje vseh teh stališč. Pri tem pa gre že za pojav odgovornosti. Vsak komunist je odgovoren sam, kjer dela in uresničuje misli VIII. kongresa. Seveda pa je to njegovo delovanje odvisno od konkretnih pogojev, od> relacije, na kateri dela. Evidentno pa je, da neaktivnega komunista ne more biti. Gradivo VIII. kongresa je treba prenesti na konkretne stvari, na konkretne naslove, ne pa ga verbalno naštudirati Mnenja sem, da bi morali pri vsem tem proučiti statut, ki določa položaj, odgovornost in organiziranost komunista. Statut, sprejet/na VIII. kongresu, vsebuje neštete nove kvalitete predvsem v pogledu odgovornosti komunista. Odgovornost ne izhaja samo iz konkretne zadolžitve, marveč že iz dejstva, da je član zveze komunistov. Gre predvsem za samostojnost in iniciativnost, ki postaja pri komunistih vse pomembnejša. Tak položaj komunista terja sistem samoupravljanja in mnogostranost področij, na katerih komunisti delujemo. Stališča, ki jih komunisti sprejmemo, so obvezna za vse komuniste in za tiste nekomuniste, ki ta stališča sprejmejo na demokratičen način.« • Kaj menite o vlogi »Zbora občanov?« Mislim, da 'sploh ne gre razpravljati o tem. ali naj časopis izhaja ali ne, saj je posredovalec, ki ustvarja vez med samoupravnimi organi v komuni in občani ter delovnimi kolektivi. Menim pa, da je premalo vzpostavljal vezi med delovnimi kolektivi in samoupravjtimi organi komune. To pa bi bilo potrebno poudariti toliko bolj, ker sc ekonomska bnza brez dvoma krepi, pa čeprav sredstva, ki odtekajo v sklade gospodarskih organizacij niso bistve- ■ no večja kot pred leti. S krepitvijo materialne baze pa narašča odgovornost samoupravnih organov. Zato je še toliko bolj potrebno, da so vezi med samoupravnimi organi in komuno bolj žive. Nadalje- mislim, da »Zbor občanov« posveča v svojem konceptu več pozornosti občanu kot pa problematiki kolektivov.« 9 Ali jc dovolj da »Zbor občanov« le informira? »Zbor občtmov ne moremo pojmovati kot informacijskega biltena občinske skupščine, še najmanj pa kot transmisijo mnenj organov skupščine. Nima smisla objavljati zgolj sklepov in odločitev, naloga časopisa je v tem, da že naprej obvešča o programu dela in tudi sgm načenja stvdri, dd izziva mnenja občanov. Zato mislim, da je jmavil-na orientacija, da samostojno išče svojo podobo, tako vsebinsko kot oblikovno. N: nujno, da bi bila stališča, izražena v listu, identična s stališči občinske skupščine. Močneje bi morali odpreti tudi del glasila, ki je namenjen pismom bralcev.« • Kaj menite o dosedanjih pripravah na volitve? »Najprej bi rad opozoril na tale problem: Nekdo je dober delavec. Postane politični funkcionar. Čez nekaj časa pa se od stroja- preseli v pisarno. Torej na delovnem mestu napreduje, njegova izobrazba pa ostaja ista. Res je, da je bolj razgledan ker družbeno veliko dela, vendar pa si s tem, ko jc prišel z nižjega na višje delovno mesto ni pridobit izobrazbe za opravljanje poslov na višjih delovnih mestih. Ali je s tem narejena kakšna korist? Pri volitvah v zbor delovnih skupnosti bo potrebno zagotoviti nekaj odborniških mest za ljudi, ki delajo neposredno v industriji. Ze miselnost in obnašanje takih odbornikov je znak, ali so ukrepi, M jih sprejema občinska skupščina v skladu s položajem delavca ali niso.« 0 Kaj je prineslo zbiranje predlogov za možne kandidate? »Do sedaj smo naredili celo veliko. Nekatere stvari š° bile odveč. Menim, da bi bilo dobro, da bi sc občinski komisija po volitvah sestald in zapisala vse ugotovile6-Prt prihodnjih volitvah oo celoten postopek mnogo la‘-' ji Občinska volilna kamisija pa je sploh skrbela v nem le za metode dela: kadrovanje in vse ostalo Pa 1 prepuščeno krajevnim odb rom sznr ( Med snežinkami so počasi stopale pionirke in pionirji. Prihajali so v majhnih skupin an, rdečelični in malo Utrujeni. Prarvtoar so se vračali iz Vrbe, kjer so si ogledali Prešernovo rojstno hišo. Potlej so se razkropili po ži-rormiški štoli, se preobuli v °opate in slekli ve teme jopiče. Po vseh hodnikih so spraševali, če je kosilo že pri-pravljeno. Nič drugega, samo kosilo Ni jim bilo treba dolgo čakati. V delavnici žirovniške šole, ki so jo preuredili med aimskimi počitnicami v jedil-hioo, je že čakala polenta, re-Pa in meso. Potlej so dobili še puding. Jedli so brez hrupa in prerivanja, vzgojitelji niso Sneli z njimi ta čas skoraj rax. benega dela. Potlej so odšli v svoje sobe in polegli po posteljah, saj je bil na vrsti popoldanski počitek. Vendar je bilo ta dan v drugem nadstropju bolj živahno kot ostale dni. Dekleta so se pripravljala, da proslave rojstni dan sošolke Irene Novak. Pospravila so sobo, na mize postavile pomaranče in piškote ter povabile na praznovanje še fante. Ti pa niso mogli ta-na, obisk, saj so morali Pripraviti še darila. In med-tani, ko so fantje pripravljali darila, je Irena Novak, obkrožena s cek) kopico svojih so-vrstnic, pripovedovala, kako so imeli prve tri dni zimskih Počitnic v Žirovnici: »Prišli smo v petek zvečer * vlakom. Bill smo utrujeni 'h nismo mogli zaspati. Vse k bilo še novo, zato smo se Pomenkovali pozno v noč. Bo-Bovarjali smo se različne stva-fi, največ pa seveda okrog te-kako se bomo v naslednjih dneh veselo smučali-Naslednji dan so nas vaditelji razvrstili v pet skupin, Spustili smo se po zasneženem bregu, oni pa so nas opa-®°'-'a!i in nas potem razvrsti-“ Po tem, koliko je znal kdo smučati. Jaz sem prišla šele ^ peto vrsto, to ni najslabša v prvi vrsti Je največ fantov, suj znajo bolj smučati kot jhe, dekleta. Potem so nas vaditelji začeli učiti vse tisto, nismo znali. V prvi vrsti 80 se učili težjih stvari, v peti ^ti pa smo se učili zavoj k bregu, zavoj od brega in podobnih stvarih. Po treh dneh dnevih smčamja smo se že •harsikaj naučili, do konca inskih počitnic pa bomo zna-n še veliko več. Prva dva dni smo imeli le-Pn vreme, potlej pa se je po-pačilo in je začelo sne-~7- V takem vremenu nd PTšjeitno smučati, pa tudi pre-^ bi morali teptati. Zato Bin ra^e °dfločamo za izlete-v n smo je v Doslovčah, v itd™’ °®^ 3010 P1-0^ Bledu 2 davnim redom smo zado-Jni. Vstajamo okrog osme t ■ s® umijemo in pozajtrku-jJ™. Ob pol devetih ali pa ŽeSf0^10 ob devetih pa smo veliT?* n« smučeh. Terenov Je 23 bike, ki ne znajo So V?,smučati in za take, M sm., ^ spretni. Z vaditelji soru fddovoljni, tudi profe. ?da pustijo, da se vese-da Imamo prave po- JeVemB!a,1^*n 31150 ^ »šruvl, nkv^ap doklica si je zlomila teSif. 8 ni odšla domov, osmo nas. kjer se ima- Prtijato^l Prijetno. Posebno j® avečer, ko so na ................ *......... ........... - ■*Sv*;v£v. PREDEN SO ODŠLI NA SMUČANJE, so si vsi vestno namazali smuči. Kako jih je -"H. Tt kjer so jim vaditelji vse te reči natanko razložili. vrsti družabne Igre, Igramo se mežikanje. Dekleta sedimo, fantje stoje in potem kdor pomežikne . -. Razen tega smo se šli do sedaj že »dame in gospode« in nekatere druge IRENA NOVAK, nam je na dan, ko je praznovala svoj trinajsti rojstni dan, pripovedovala, kako se ona in njene vrstnice počutijo na smučanju. igre. Ravnatelj nam je predlagal neko novo igro z moko In prstani, pa je še nismo poskusih. Pa tudi potlej, ko smo že v posteljah, se še vedno pogovarjamo. Včasih malo karta, mo, igramo »šnops«, »vojno« In še nekatere druge igre- Nikon nam ne zmanjka iger in zabave, saj se toliko presme-jimo, kot že dolgo ne. Radi ravijemo tudi v žirov-niškl kino. Gledali smo »ločitev po italijansko«, »Grof Monte Christo« in nekatere druge Hlme ...« Vrata so se odprla in vstopili so fantje. Bilo jih je kakih 14, v rokah so držali vrv, na kateri so bila navezana darila. Vsak posameznik jd je stisnil roko in zaželel srečo ob trinajstem rojstnem dnevu. »Poglej darila, poglej darila, poglej...«, so jd nestrpno svetovali in komaj čakali, da bo odvezala dve darili. Strnili so s« v gručo, jo obkrožili, čakali. Najprej je odvila papir, pa še enega in še enega, kom. čno pa je še s škatle dvignila pokrov. . Sobo je preplavil smeh, ki se nekaj minut nd polegel- Iz minute v minuto je postajalo bolj hrupno, obdarovanka pa je iz škatle vlekla star telovadni copat, majhen obešalnik, nekaj zmečkanega papirja, lepo zavite smeti in po dobnto. Nasmejala se je in povabila fante, da naj aL vzamejo pomaranče in piškote. MMMiiiiiiiimiMMiiimiMmniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifliiiiiiiiuium NA SNEGU V ŽIROVNICI Veseli bežigrajski smučarji IIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIUHMUM^ Potlej so se fantje strnili v en kot sobe, dekleta pa v drugega. Nekaj časa so poskušali S smešnicami bolj zadržano. Pa ni bilo treba dolgto čakati. Kmalu je spet začel odmevati smeh in vrstili so se »vici«. Pripovedovali so sl uganke, se smejali m sproščeno zabavali. Vzgojitelji pa so povedaM, da so otroci zelo pridni. Z njimi niso imeli nobenih težav, nekateri so se res malo prehladih, si nategnili kito ah kako lažje poškodovali. Dopoldne so malo potarnali, popoldne pa so bili že na snegu. Saj jih ne more nič zaustaviti, pa tudi sami nase že toliko pazijo, da se Jtm nima kaj zgoditi- Le eno dekle si je zlomilo ntogo, to pa se pač pri smučanju rado zgodi. KUHARICI ELIZABETA AN2LOVAR IN FRANCKA NOVRAŠEK sta se vsak dan sproti potrudili, da so Imeli otroci dovolj dobre hrane. V kuhinji sta se kar pridno vrteh. saj je bilo treba skuhati vsak dan za skoraj osemdeset ljudi (slika levo). 'Otroci pa so radi pojedli dobro skunano hrano. Nekateri so včasih res kaj pustih, pa saj vsi nimajo enakih okusov. Pionirje in pionirke pa Je treba še posebej pohvaliti, da -o se pri jedi lepo obnašali in niso imeli profesorji z njimi zaradi tega nikoli nobenih težav. Za tek pa se seveda ni bilo treba nikoli posebno prizadevati, saj so smuči in sneg to ved-nc opravili kar mimogrede (slika desno). Vodstvo smučarskega tečaja Je pripravilo za pionirke in pionirje večerna predavanja, na katerih jih seznanjajo z razvojem smučarskega športa, z negovanjem in izbi- ZA VSE JS BILO DO\ OLJ SMUČARSKE OPREME. Nekateri so imeli boljšo, drugi slabšo, pa saj so nekateri znali bolje, drugi pa slabše smučati. Smučali pa so vsi. Počitnice na smučeh so bile kar prekratke, saj je bilo tako prijetno, da so dnevi minuli kot eden (slika zgora). no smučarske opreme in podobnim. Deset dni zimskih počitnic velja 9 000 din, nekaj pa prispeva DPM občine Ljubljana Bežigrad. PIONIRJI IN PIONIRKE,>lllll!llll!lll!lllllllll!llll!llll!lin!l!lli|lllllll!llll!llll!lllllll!llllll!lllllllll!lllinilllllllllllllllllllinini!!lll!llllllllllllllininill!!lllll!llllllllllll!llll!l!IIIIIIHIIimi.' SPET VAS VABIMO K SO DELOVANJU. V POCITNI CAH SE BO PRAV GOTOVO NABRALO PRECEJ ZANIMIVIH ZGODBIC. PIŠITE NAM, KAKO JE BILO NA ZIMO VANJIH IN SMUČARSKIH TEČAJIH. V ENI ZADNJIH ŠTEVILK »ZBORA OBČANOV« SMO OBJAVILI SESTAVEK JANEZA STREHOVCA »NA GRINTAVEC«. NO, ISTI SESTAVEK PA SMO PREBRALI TUDI V »NAJDIHOJCI«. JANEZ VERJETNO NI RESNO RAČUNAL NA »ZBOR OBČANOV«, PA JE ZASTA VIL KAR NA DVEH KONCIH. PROSIMO VAS, DA NAM POŠILJATE SESTAVKE, KI JIH NAPIŠETE PO SEBEJ ZA NAŠ ČASOPIS. TO POT SMO PONATISNILI DVA PRISPEVKA IZ »LASTOVKE«. GLASILA OSNOVNE ŠOLE DR. VITA KRAIGHERJA. Prostor za naše mlade bralce Nagradni razpis V počastitev 20. obletnice osvoboditve Jugoslavije in v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger 1964-65 razpisuje uredništvo »Zbora občanov« natečaj pismenih in likovnih del na temo „Moj kraj, moja dežela, včeraj in danes“ Natečaja se lahko udeležijo pionirji in pionirke bežigrajskih osnovnih šol s pismenimi sestavki (vključno pesmi) in likovnimi deli na omenjeno temo. Pismeni sestavki naj ne bodo daljši kot dve tipkani strani. Pri likovnih delih j pridejo v poštev le risbe, narejene s tušem, kredo in podobnimi materiali, da jih bo moč uspešno ponatisniti v časniku. Pionirji in pionirke naj svoja dela pošiljajo na naslov: Uredništvo »Zbora občanov«, Ljubljana, Parmova 41/1. Razpis velja do dneva mladosti 25. maja 1965, zadnji rok za oddajo prispevkov pa je 20. maj 1965. Pionirji in pionirke naj svoje sestavke in likovna dela pošiljajo sproti, ker jih bomo objavljali v »Zboru občanov«. Posebna komisija bo na koncu ocenila vsa prispela dela ter podelila naslednje nagrade: I Za pismena dela: 1. nagrada — Zlato pero »Zbora občanov« p 2. nagrada — praktično darilo 3. nagrada — knjižno darilo V 4. nagrada — knjižno darilo 5. nagrada — knjižno darilo Za likovna dela: ’ 1. nagrada — Paleta »Zbora občanov« 2. nagrada — praktično darilo 3. nagrada — nkjižno darilo 4. nagrada — knjižno darilo 5. nagrada — knjižno darilo Pri vseh delih, ki jih pošljete za natečaj, navedite: naslov dela, datum izdelave, ime in priimek avtorja, starost, razred in naslov šole, ki jo obiskuje avtor ter naslov stanovanja. Ko sem prvič podala roko maršalu Titu Ko sem bila stara sedčm let, sem bila bolna in sem se zdravila v Gozd-Martuljku. V zdravilišču sem bila skoraj pol leta. Nekega dne je tovarišica upravnica najavila obisk maršala Tita. Vsi hkrati smo začeli veselo vzklikati in nekateri povpraševati: »Kdaj bo prišel?« Tovarišica upravnica je povedala, da se tovariš Tito zanima, kako tu'Sivimo in se zdravimo in da bo prišel kmalu. Komaj smo čakali njegovega prihoda, tovarišica upravnica pat nam je povedala mnogo lepega o maršalu Titu. Napočil je dan, ki smo ga tako teSko pričakovali. Tovarišica upravnica mi je pripravila primeren govor in lep šopek cvetlic. Tovariša Tita smo pričakali na dvorišču. Ko smo zagle- dali kolono avtomobilov, smo stekli proti njim in vzklikali vsi vprek. Ko je tovariš 'Tito stopil iz svojega avtomobila, smo ga obstopili in zasuli s cvetjem. Tovariš Tito se je prijazno smejal. Vstopil je v prostrano jedilnico, ki je bila vsa okrašena z zastavicami in zelenjem. Na sredi jedilnice pa je stal majhen oder in ko je tovariš Tito stopil na oder, sem pristopila še jaz. V imenu doma sem ga pozdravila in mu izročila cvetje. Tovariš Tito mi je podal roko in ja sem mu takrat prvič podala roko in ga pogledala v obra. Se sedaj se spominjam, kako sem skomignila z rameni in zardela, ko me je tovariš Tito vprašal, če sem kaj pridna. Nato smo tovarišu Titu zapeli nekaj pesmic, ki jim je z zanimanjem poslušal. Tito se je z nami še dolgo popoldne pogovarjal in izvedeli smo mnogo novega. Vsi smo mu s svojimi otroškimi besedami povedali, kako se počutimo v zdravilišču in skoraj vsakega je tovariš Tito pobo-šal po laseh. Ko se je bližal čas- odhoda, nam je zaželel skorajšnje okrevanje in nam podaril mnogo lepih igrač. Ko je tovariš Tito. odhajal, sem mu zaželela srečno pot. Se dolgo, dokler ni kolona avtomobilov izginila za ovinkom, smo mu mahali in vzklikali v pozdrav. Se danes se tega dogodka rada spominjam in kadar vidim na televiziji kakšno deklico, ki pozdravi tovariša Tita, se spomnim, kako sem nekoč tudi jaz podala roko našemu dragemu predsedniku. Danica Novak — 6d ZGODBA O BUČI IN OSLIČKU Neki mož je šel v mesto po opravkih. Prišel je na trg. Pri nekem kmetu je zagledal velike buče. Ker pa še nikoli ni bil videl buč, je radovedno vprašal: »Kaj pa je to?« »Jajce,« je odvrnil kmet. »Jajce?« je začudeno dejal mož. »Kaj pa se iz njega zvali?« »Osliček.« Mož je kupil bučo za drag denar. Ko se je vračal domov, se je od dolge poti utru- dil in legel pod drevo. Bučo je prislonil ob deblo. Buča pa se je začela kotaliti po klancu navzdol. Zaletela se je v drevo, pod katerim je spal zajec. Preplašeni zajec je poskočil in se zapodil v dir. Tedaj se je mož prebudil in zagledal zajca. Ker je mislil, da je osliček, je zavpil za njim: »Osliček, osliček, počakaj, jaz sem tvoj gospodar!« Zajec pa ga ni slišal, čeprav je imel velika ušesa. Mož je tekel za njim, dokler se ni utrudil. Ko je prišel domov, je povedal ženi, kaj se je zgodilo. Zena pa je žalostno dejala: »Kako lepo bi bilo, ko bi šla z osličkom k sorodnikom!« »Mož pa jo je oštet, rekoč, »Zakaj bi mučila mladega oslička?« Ošteval jo je toliko časa, dokler ni obljubila, da bo šla k sorodnikom peš. Nato sta oba utihnila. Buče in oslička pa le ni bilo od nikoder. Vili AVBELJ — 4d Svečan sprejem pionirjev Predsednik občinskega društva Janez Dremelj je predsednik šele nekaj dobrih tednov. Ni mu bilo treba dosti časa za seznanjanje ,s problemi organizacije DPM, sij si je nabral dovolj tovrstnih Izkušenj že v preteklih letih. Za bralce »Zbora občanov« jb odgovoril na nekaj vprašanj. % Kaj je po Vašem mnenju bistvena naloga društva v letošnjem letu? »Želim, da bi uredili sprejem pionirjev in pionirk v mladinsko organizacijo, prav tako pa tudi sprejem otrok v vrste pionirjev.'Te reči do sedaj nismo znali urediti. Sprejemi so sloer bili slovesni, vednar niso bila organizirani tako, da bd to zapustilo otrokom kakšen globlji vtis. Rutka, kapa in sendvič je vse premalo, če ne znamo poudariti slovesnosti trenutka.« • S čim se trenutno ukvarja društvo? »Organizirali smo in pomagali pari organizaciji zimo-vanj, pripravijamo pa se že tudi na pripravo letovanj. Organizacija zimovanj je šla letos po sreča, upamo, da bo z letovanji še boljše. Razen tega pa delamo' na tem, da se različna društva med seboj tesneje povežejo. Opažamo namreč, da vsako društvo JANEZ DRlŽlMELJ dela nekaj svojega, pa čeprav bi se dalo marsikaj lažje in boljše narediti skupaj « • Kaj menite o mladini in kritikah, ki so vse bolj pogoste? »Kritik je res veliko, vendar, če začnemo kar pri sebi, lahko ugotovimo, da mla dine ne znamo niti primerno zaposliti. Da Je mladina pripravljena delati in to dobro delati, je dokazala na primer prav mladina z našega konca ob pripravi novoletnega praznovanja. Veliko stvari so opravili. Menim, da je DPM dolžno, da poskrbi, da se mladina, ki zapušča osemletno šolanje, normalno vključuje v nadaljni razvoj in delo. Velikokrat opažamo, da je mladina »prazna«, prav mi pa smo dolžni, da ji pokažemo pota in rešitve. Pri tem pa velja poudariti, da brez volonterskega dela tu ne gre. Dokler pa bodo pedagogi zahtevali za vsako najmanjšo uslugo veliko plačilo, toliko časa bomo delali slabo. Vsega se ne da plačati...« Janez Dremelj ve da bo uspel. Doslej jo uspel velikokrat, ne z teoretičnimi razpravljanji, temveč z dejanji, ki so vsakomur vidna. Delo DPM bo po vsej verjetnesti-kaj kmalu zaživelo in se raz-, cvetelo. Šolstvo: Brinje ali Boi? SLAVKO OBLAK: predsednik sveta za šolstvo: — Lani smo si zastavili plan dokončati že začete investicije. Tu mislim predvsem na usposabljanje šol, da bi povsem služile svojemu namenu s tendenco, da bi v sedemletnem planu realizirali eno ali vsaj eno in pol izmenski pouk na vseh šolah v občini. Letošnji plan predvideva dograditev telovadnice pri šoli Borisa Kidriča v Savskem naselju, ki je že pod streho, čaka le še na notranjo opremo in — kotlarno. Telovadnica za šolo v Stožicah je dokončana, prav tako pa je adaptirana tudi notranjost šole Vita Kraigherja. Hkrati že pripravljajo načrte za dozidavo ali povečanje osnovne šole v Dolu ip tudi telovadnice, tako da bi tudi ta šola lahko zaživela in zares začela služiti svojemu namenu, tako kot to'zahtevajo principi nove reformirane šole. Lani smo uspešno dogradili novo šolo Mirana Jarca, vendar smo morali za to gradnjo prispevati del sredstev tudi iz šolskega sklada, kar se je seveda odrazilo pri realizaciji drugih načrtov. Vsekakor bi uspešneje izpolnili lanski plan oziroma planska predvidevanja sveta za šolstvo, če bi dobili dovolj sredstev za gradnjo šole Mirana Jarca iz drugih virov, ne pa iz šolskega sklada. Mod manjšimi stvarmi lahko omenim, da so land uredili igrišče pri osnovni šoli na Črnučah — vediko tudi mladina s prostovoljnim delom, kar je vsekakor vredno vsega priznanja. Sedaj ostaja bolj ali manj odprto vprašanje gradnje nove toplarne za Sold Borisa Kidriča v Savskem naselju in gradnja treh učilnic nad to toplarno. Ta gradnja bo še posebej postala aktualna ob otvoritvi telovadnice, zato z njo ne bi smeli preveč odlašati. Po prvih predvidevanjih bo letos namenjena šolstvu 1 milijarda 43 milijonov dinarjev, kar Je nekoliko več kot lani. Ta denar naj bi se predvidoma razdelil takole: 0 300 milijonov din za obveznosti do šole Mirana Jarca; O 60 milijonov za telovadnico pri šoli Borisa Kidriča; • 45 milijonov din za otroško varstvo; • 30 milijonov din za notranjo opremo šole Mirana Jarca. Po našem planu je letos sicer na vrsti razširitev šole v Dolu, hkrati pa nastaja vprašanje gradnjo nove šole v nastajajočem naselju Brinje. Ko bo dokončno opremljena šola Mirana Jarca, bomo morali misliti tudi na gimnazijo — novo opremo in razširitev prostorov za kabinetni pouk, učilnice, itd. Tu ostaja odprto vprašanje stanovanj za hišnika (podobno v šoli Vita Kraigherja) bivšega ravnatelja in hišnika Lani smo začeli tudi dokaj uspešno reševati vprašanje stanovanj za učitelje, podobno kot gospodarske organizacije. Občina je dotlej dajala nekako po dve stanovanji letno prosvetnemu kadru, lani pa je prispevala 12 milijonov din. S samoprispevki varčevalcev in deležem občin« smo to vprašanje močneje premaknili naprej — na bolj«-Osebni dohodki prosvetnih delavcev so ,sedaj zadovolji'"0 urejeni, seveda pa bo sedaj na razpolago še nekaj več denarja za osebne dohodke prav zaradi splošnega povišanj® cen in osebnih dohodkov v gospodarstvu. Za osnovno dejavnost šol bomo letos namenili 23 odstotkov več sredstev kot v minulem letu. KAJ BO S TOMAČEVSKIM G0Z00M? Lani so pionirji in pionir11® še hodili v Tomačevski na enodnevna letovanja. K** pa Jo tam Stanje objektov redno kritično, otroci pa no prihajajo z največOtoi vdušenjem, bodo lettos lo^10. nja v njem verjcfcno odpa . In tako bi bilo tudi prvo.. ^ vsaj zaenkrat tu ni r®0 lle. pogojev z« dobro pripravo'' na enodnevna letovanja. / Zbora obianor « Pred vami je prva številka V. letnika »Zbora I občanov«. V teh letih se je razvil tako po I vsebini kot po obliki. Mnogim se zdi še vedno \ odveč, prenekateri izvod še vedno roma med od- | padke še predno ga kdo sploh odpre. Uredniški j odbor, ki se je že nekajkrat zamenjal, je vedno želel, da bi bilo občinsko glasilo torišče mnenj in j pobud in ne le registrator že izvršenih dejstev. ; Vedno mu to ni uspelo, saj ni imel nikoli toliko ; sodelavcev, da bi se lahko loteval problemov sa- ; mostojno in povsem objektivno. Vendar pa ta J želja še vedno ostaja, časopis pa si počasi a J vztrajno širi krog bralcev in sodelavcev. Da bi bralcem prikazali začetno vzdušje okrog J časopisa in naloge, ki ga čakajo, objavljamo raz-i govora s prvim in sedanjim glavnim urednikom. VSAK PREDLOG NAJ DOBI ODGOVOr Stane Koman Te dni bo začelo teči 5 leto Izhajanja glasila SZDL občine Bežigrad »Zbor občanov«. Ob tem jubileju smo se pomenkovali s prvim urednikom »Zbora občanov« Stanetom Komanom. Kaj jc privedlo obč. odb. SZDL do sklepa, da je začel izdajati glasilo »Zbor občanov«? Odgovorni očinski možje smo bili najbolj v zadregi Pred zbori vodičev. Spoznali smo, da material ki so ga odborniki dobili v roke zato, da bi vsebino posredovali vo-Hicem ni dal pričakovanih rezultatov. Občani so prepor ho zvedeli za stvari občin skega pomena, da bi lahke 0 hjih razpravljali in sklepal; ha svojih zborih. Dobro pa so poznali svoje lokalne pr> »'eme in zato so na zborih govorili predvsem o njih »rez spoznanja občinskih hioznostih. Tako so se porajali novi problemi. Delno rešitev tega proble-hia smo videli v izdajanju Publikacije, ki bi izhajala ne-*aj dni pred sklicanimi zbori. v tej publikaciji naj bi bili odgovori na vprašanja prejš njih zborov, vsebina dnevnih redov novih zborov, delo ob činske skupščine in njenih organov med dvema zboroma, delo svetov krajevnih skupnosti in razna vprašanja občanov. Kdaj je izšla prva številka »Zbora občanov« in zakaj ste bili vi prvi urednik? Prva številka glasila občin, odbora SZDL je pod imenom »Zbor volilcev« izšla v začetku februarja leta 1961 urednik pa sem postal zato, ker sem v prepričanju, da dober občinski časopis lahko odigra veliko vloge v povezavi občine z občani, najbolj zavzemal za čimprejšnjo realizacijo te zamisli. In potem, saj poznate tisto: »Ti si pred-■ogal, pa še ti izpeljil«. Kakšne težave ste imeli pri urejanju in izdajanju glasila? Kdo bi se spomnil vseh? Začetniških težav urejanja je bolo morda malo manj, saj sem pred tem že urejal glasilo Gubčeve brigade in časopis Ljudske milice. Kako se torej tej stvari streže pa sem dobil poduk v Tanjugovi šoli v Beogradu leta 1948/49 Kljub temu pa se je tiskarski škrat prikradel kar (v prvo številko. V glavi te številke namreč ni zabeležen niti dan, niti mesec, niti leto kdaj je izšla. Dobro se spominjam, da smo imeli velike težave z organizacijo raznašanja časopisa po hišahi Za to nalogo so bili zadolženi krajevni odbori SZDL, vendar jim ni šlo dobro iz rok. Na desetine izvodov je ostajalo nerazdeljenih v krajevnih pisarnah. Dogovarjali so se z vodstvi terenskih mladinskih organizacij, da bi mladina raznašala časopis, toda uspeh tudi ni bil zadovoljiv. Največ izvodov, so raznosili učenci osnovnih šol po zaslugi razumevanja šolskih vodstev. Dali smo napraviti okrog 10 velikih tabel, da bi jih krajevni odbori SZDL postavili na takšnih mestih, kjer se občani večkrat ali najraje delujejo, pišejo. Uspeh ni bil kdo ve kako velik, vendar je uredniškemu odboru uspelo pridobiti toliko materiala, da je časopis izhajal ne samo pred zbori občanov, temveč tudi po zborih. Prvo leto Je izšlo 6 številk. Prvi dve številk: sta obsegali 8 strani, tretja številka je imela že 12 strani, četrta številka pa kar 16 strani pisanega in slikovnega materiala. Kakšno je vaše mišljenje o kvaliteti prvih številk »Zbora občanov«? Časopis je bil od številke do številke bolj zanimiv, vendar je bil še vedno bolj občinski, kot občanov. Morda se je v njem premalo pisalo o delu in življenju v tovarnah naše občine in vsekakor premalo o delu in življenju mladine. Po dveh letih izhajanja je smeleje krenil nr pot, da bi postal časopis občanov. K delu in v uredniški odbor so bile pritegnjene mlajše moči z dopisniško prakso, ki so uspevale zapisovati tudi to, kat so govorili občani. Kakšno je vaše mnenje o sedanji kvaliteti »Zbora občanov«? Mislim, da je med najboljšimi občinskimi časopisi. Se ■daj objavlja tudi članke, ki ,■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■« ■ ; DOSLEJ JE IZŠLO 32 ŠTEVILK »ZBORA OBČANOV« ■ 1961 6 številk 1962 7 številk ■ 1963 9 številk ■ 1964 10 številk Naklada v letu 1964 — 7.000 izvodov. zadržujejo n. pr. pri večjih trolejbusnih postajah. Na • te tabele je bilo treba lepiti posamezne izvode našega časopisa. Zamisel ni uspela, če sar pa niso bili krivi samo krajevni odbori SZDL, temveč dejstvo, da so bili »sten-časi« že preživela oblika informiranja. Novinarsko delo ni lahko, urednikovanje pa je še teže in odgovornejše. Kako ste vi vse to zmogli ob dejstvu, da ste bili takrat predsednik občine? Imel sem dober uredniški odbor. Posebej na omenim tov. Ljuba Brezigarja in tov. Ivana Štiha. Ivan Štih je bil tehnični urednik in je imel toliko veselja do tega dela, da je uspel rešiti še tako zamotana vprašanja, ki so nastajala npr. v zvezi s tiskom. PcKRagal pa je tudi nadlegovati osebe, ki so bile zadolžene, da preskrbijo članke o tistih stvareh, za katere smo se na uredniškem odbon: zmenili, da bomo o njih pi šali. Ali ste imeli dovolj materiala za objavljanje? Materiala o delu skupščino in njenih organov, kar Je bil prvotni namen časopisa, Je bilo dovolj, toda kmalu smo ugotovili, da časopis vzbuja premalo zanimanja. Obračali smo se na občane, da naj so- opisujejo rezultate dela in življenja v tovarnah, sploh pa ne manjka člankov o mladini oz. športu. Tudi oblikovno je vfedno boljši. Všeč mi je tudi kritičen odnos do pomembnih vprašanj in dogajanj v občini, ki ga je zaslediti v posameznih člankih. Ni mi pa všeč, da skozi vsebino časopisa ne morem slediti delu naše občinske skupšči ne v nekoliko širšem obsegu Skoda je tudi, da še ni prodrl v vsako družino. Opazil sem, da še vedno leži večje število Izvodov v pisarnah krajevnih odborov SZDL. Kakšen naj bo po vašem mišljenju »Zbor občanov«, da bi bil še boljši? Delni odgovor imate že v odgovoru na prejšnje vprašanje. Dodal bi pa še to. — V »Zboru občanov« naj bo še bolj očitna razprava med občani in občino. Vsak predlog naj dobi odgovor, vsaka kritika zagovor, vsako vprašanje pojasnilo. Se več naj piše > tem ka* se dogaja v gospodarskih organizacijah naše občine, tako kot o tem piše npr. »Dolenjski- list«. Izogiba naj se dolgih člankov, opisovanj, ki so podobni letnim poročilom, da bi časopis po stal bolj popularen predlagam, da se še več piše o delu in mnenjih ljudi iz terenskih organizacij, organov in društev. Tudi izhajati bi moral bolj redno in pogosto. ■ UREDNIKI »ZBORA OBČANOV« S 1961 glavni urednik Stane Koman odgovorni urednik Ivan Štih 1962 glavni in odgovorni urednik France Šušteršič ■ 1964 (od 3. številke dalje) glavni in odgovorni ured- nik Miran Blaha 1964 (od 4. do 9. številke) glavni urednik Miran Blaha, odgovorni urednik Niko Lapajne 1964 (od 10. številke dalje) glavni in odgovorni urednik Miran Blaha , Miran Blaha Miran Blaha, dosedanji predsednik občinskega odbora SZDL, jc bil pokrovitelj nad izhajanjem lista že precej časa. Pred nekaj tedni pa je prevzel tudi dolžnosti glavnega in odgovornega urednika. Miran Blaha je takole odgovoril na vprašanja: • Kaj je sedanji namen občinskega glasila? »Časopis je bil že od vsega začetka namenjen najširšemu krogu občanov prav zato, da jih redno obvešča o delu občinske skupščine in vseh njenih organov. Menim, da bomo morali v »Zboru občanov« več poročati o sklepih in drugih ukrepih občinske skupščine, seveda pa je treba občane o problemih tudi predčasno seznanjati. Občani bi morali dobiti iz Časopisa jasno sliko poteka nekaterih pomembnejših stvari, še več, te stvari bi morale biti napisane tako, da bi dale ljudem gradivo za razpravo in samostojno razreševanje problemov. Ni nujno, da bi predloge občanov vedno objavljali v glasilu, je pa dolžnost glasila, da o problemih. ki se šele bodo obravnavali, piše.« • Kaj menite o sodelovanju občanov? Občani nam o svojih stvareh pišejo pravzaprav malo. Vemo, da imajo kopico drobnih problemov in vprašanj, na katere bi brez dvoma v »Zboru občanov« lahko odgovorili. Vendar je pisem ali pa sporočil zelo malo. Naj izkoristim to priliko in pozovem vse občane k čimbolj-šamu in takojšnemu sodelovanju. Za uredništvo je dragoceno vsako pismo, napisano s še tako neveščo roko. Oblikovali ga bomo pri nas, v uredništvu. Poglavitno je, da nam občani pišejo in sodelujejo.« • In kaj menite o sodelovanju članov delovnih kolektivov? »Tudi tu je sodelovanje premalo razvito. O problemih gospodarskih organizacij pišemo nedvomno premalo, tudi o tistih drobnih, ki se tičejo neposredno samo krajevne skupnosti ali občine.« Močna skrb za kadre Industrijsko montažno podjetje je nastalo po združitvi »Toplovoda« in »Elektrosignala«. V treh obratih je zaposlenih 2.300 ljudi. Lanski plan so presegli že 20. oktobra. Namesto 9,3 milijarde so do tega dne naredili za 10.18 milijard. V letu 1965 plana ne bodo povečevali, ker se zavedajo, da bo skupaj z ustavljeno Investicijsko izgradnjo za njih težje, ker sodelujejo v glavnem z gradbenimi podjetji oziroma montirajo v novih zgradbah. Nislednje leto menijo predvsem tiste službe, ki posvetiti notranji organi- jih doslej, zaradi tesnega zaciji podjetja in utrditi prostora, niso mogli. j\Jgtš komeiBtar Za in proti Ideja o gradnji velikega sodobnega obrata družbene prehrane se ni rodila sama po sebi, temveč so jo narekovale zmeraj večje potrebe delovnih kolektivov po okusni, kalorični in ceneni prehrani. Ideja, prvi načrti, združenje investitorjev, lokacija in prve ekonomske analize za veliki obrat družbene prehrane, ki naj bi ofo polni kapaciteti zmogel do 15.000 toplih obrokov dnevno, so pred nami. Gre skoraj za milijardno investicijo. In prav zato, ker gre za takšno investicijo, za pravo goro denarja, nam ne more in ne sme biti vseeno ali je ta investicija ekonomsko utemeljena ali neutemeljena, potrebna v takšnem obsegu in konceptu ter ali bomo z njo v tako zastavljenem konceptu zares dosegli zaželjeni uspeh. Toda poglejmo na novi obrat družbene prehrane z več zornih kotov. Stari in dotrajani obrat družbene prehrane ob Linhartovi cesti je skrajno neprimeren zaradi lesenih prostorov in le za silo krije vse potrebe po topli hrani. Dnevno daje na trg od 7. do 9.000 toplih obrokov! Sanitarna inšpekcija bi že zdavnaj prepovedala obratovanje tega obrata, če... Prav zato mislimo na nekaj novega, toda... Novi obrat družbene prehrane bo zmogel po načrtih 15.000 obrokov dnevno in bo, kakor vemo že zdaj, čez nekaj let le za največjo silo kril stalno naraščajoče potrebe. Gradnja bo veljala skoraj milijardo dinarjev, če ne celo več. Je takšna gradnja potemtakem ekonomsko povsem utemeljena in preštudirana? In cene? Dokler bo novi obrat živel in delal pod zaščito statusa »podjetje v izgradnji« ni nevarnosti za visoke cene, ko pa se bo osamosvojil, ko ga bo prevzel kolektiv, ki bo gledal tudi na svojo ra-čunico, bodo cene po vsej verjetnosti precej drugačne ali kakor radi pravimo — nove! Morda bi bilo prav zato le koristno — še posebej ker vemo, da vsaj zaenkrat za takšno tovarno tople hrane še nimamo pravega industrijskega zaledja (industrijsko pol pripravljanje raznih prehrambenih artiklov, ki delo in cene v tako velikem obratu družbene prehrane nujno poceni), da morda zastavimo lopate za nekoliko skromnejši obrat, ki se bo potem z lastno ekonomsko osnovo lahko sam razširil in povečal do takšnih razmer, kakršne bodo narekovale potrebe. Hkrati ob tej ideji ne smemo pozabiti na izredno zanemarjeno gostinstvo v naši občini, ki z redkimi izjemami ne nudi našim občanom niti pol tistega, kar dejansko zmore. Z veliko manjšimi investicijami za temeljito obnovo gostišč v družbeni in privatni lasti bi prav tako v veliki meri lahko odpomogli perečemu vprašanju prehrane brežigrajskih občanov. Vsa ta dejstva so ob predvideni gradnji velikega obrata družbene prehrane v naši občini vsekakor vredna temeljitega premisleka. Manjka jim namreč precej ljudi na tistih delovnih mestih, ki so potrebna, da službe, ki spremljajo proizvodnjo, tečejo v redu. Sedaj rišejo risarji na hodniku barake, številna delovna mesta pa niso zasedena le zato, ker nimajo novo zaposlenim kam postaviti mize. 421 VAJENCEV Med 2.300 zaposlenimi je kar 421 vajencev, ki so se zaposlili v IMF iz vse Slovenije. Podjetje za njih skrbi vzgledno, namerava jim zgraditi samski ,dom, vendar za to za zdaj še ni dobilo lokacije. Tako vajenci žive po različnih domovih v Ljubljani, pre-nekateri se morajo voziti vsak dan v Ljubljano. V Ljubljani, za Bežigradom žele zgraditi dom, v katerem našlo posteljo 250 mladih ljudi, ki jih izobražujejo v lastnem in-štruktorskem centru. Razen ogromnega števila vajencev pa imajo tudi veliko štipendistov. 68 bodočih strokovnjakov, ki se šolajo na srednji tehnični šoli in na ljubljanski univerzi. Dijaki in ‘študentje so štipendirani po učinku, njihovi dohodki so odvisni od učnega uspeha. Mesečno prejemajo od 15 do 28.000 din. Zaradi izrednih uspehov pri študiju pa nekateri dobijo tudi nekaj več kot 30.000 din. Pri IMP se zavedajo, da dober kader pomeni izredno veliko in jim ni žal tako investiranega denarja. Vse vajence in študente ter dijake bodo zaposlili v svojih obratih, kjer dosegajo iz leta v’ leto večje uspehe. PO DOLGIH LETIH LASTNA UPRAVNA IN KONSTRUKCIJSKA HIŠA že »Toplovod« si je dolga leta prizadeval, da bi lahko iz tesnih barak prešel v stavbo, ki bi zadostila vsem potrebam kolektiva. Stiskanje v barakah je že nekaj dolgih let stara stvar, sredi prihodnjega leta pa bo IMP že preseljen v novo stavbo. Nova zgradba je že pod streho, te dni jo bodo zasteklili, potlej pa so na vrsti še drobna obrtniška dela. V vsej stavb* bo le eno nadstropje namenjeno upravi, druga nadstropja modeme stavbe pa so Ji*' ®!. '] , IZDELKI IMP TUDI ZA IZVOZ namenjena konstruktorjem, inženirjem, tehnikom ter risarjem. Ti se sedaj stiskajo v nemogočih prostorih, kljub temu pa je njihovo delo iz leta v leto boljše. Stavba bo veljala brez opreme 400 milijonov din. Koliko bo veljala oprema, še ni natanko znano. I A. % unp VODOVOD IN KOMANDNI PULTI IMP je montažno podjetje, ki se ukvarja od montaže vodovoda, električne inštalacije, toplovodnih naprav pa do mon- tiranja in proizvajanja komandnih naprav. Montira klimatske naprave, vliva v lastni livarni itd. S svojimi izurjenimi monterji pa montira v novih zgradbah v Avstriji, Nemčiji in Švici. Nekateri monterji delajo za IMP v inozemstvu že od jeseni lota 1962. Tod montirajo toplovodne naprave, vodovode, električno inštalacijo in podobno. Z izbranimi delavci, ki de lajo na tujem, so v IMP zelo zadovoljni. V tujini jih imajo radi, ker delajo natančno, hitro in disciplinirano. Z njimi nimajo ne benih težav, čedalje več pa je ponudb, da bi naši delavci še več delali na tujem. Vendar so se v IMP odločili, da skupine, ki montira v zahodni Evropi, ne bodo razširili, saj je v sami domovini veliko pe treb. Monterska grupa bo še nadalje delala v istenr obsegu kot do sedaj. Prinaša pa toliko deviz, kolikor jih v IMP potrebujejo za uvoz dela reprodukcijskega materiala. LANSKI BRUTOPRODUKT — VEC KOD 10 MILIJARD DINARJEV. Z monterskimi uslugami zasluži podjetje v inozemstvu 240 milijonov deviznih din. Vendar so te le usluge, saj delavci monti-rajojo tuj material. Monterji zaslužijo mesečno od 500 do 640 mark, prenočišče in hrano pa jim organizirajo podjetja, pri katerih delajo. IZVOZ ELEKTROKOMAND-NIH PULTOV Med najbolj pomembnimi proizvodi IMP so vsekakor elektrokomandni pulti. Te izvažajo v precej držav, med večjimi uvozniki so Grčija in Anglija, pa tudi nekatere druge države. Letos so izvozili za 62.000 dolarjev elektroko-mandnih pultov, v prihodnjih letih pa kanijo proizvodnjo za izvoz močno povečati. Vendar pa pri tem že nastopa prva večja ovira —- reprodukcijski material. Prejšnja leta so sklenili za reprodukcijski material vse pogodbe že meseca oktobra. Prav tako so si hoteli tudi letos v oktobru zagotoviti reprodukcijski material vsaj za prvo polletje. Vendar se jim ni posrečilo skleniti pogodb niti s tovarnami samimi niti z grosisti. Doslej so sklenili eno samo pogodbo z* cevi,' od pol do treh col, vse ostalo pa je še v negotovosti. Večina tovarn in grosistov se opravičuje’ tudi še ne vedo, od kod jim bo njihov reprodukcijski material. NEREDNA PLAČILA V IMP pa se včasih pri' tožujejo tudi zaradi zel0 poznih plačil. Ko je stavba« v kateri so montirali v9\ dovodno, električno toplovodno napeljavo zdavnaj vseljena in ko v nekaterih halah že zdaj£ naj ropotajo stroji, še vedno ne more izrtorjiu dolga od gradbenih podJfJ ti j. Tl pa so v prav taksu* zagati, ker jim na ročni«-* dol oziroma investitor) ’ neredno plačujejo. Tl“‘, često leže precejšna srbstva zamrznjena. Podjei J. pa ima izgube tudi zar< nedobavljenega materi-samo v letošnjem lftl' v imelo zaradi tega 600 u 11 Jonov d,r' / Plačevanje komunalnega prispevka Čeprav za Bežigradom nič več ne izdajajo lokacij za gradnjo individualnih hiš (kolikor bodo, jih bodo oddali le na natečaju), pa zanimanje občanov za vse stvari okrog gradenj ne pojema. Vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za urejanje mestnih zemljišč občine Bežigrad Franca Bregarja smo povprašali, kako Je letos s plačevanjem komunalnega prispevka. — Analizirali smo tri komunalno urejene soseske, je Darujmo kri za sočloveka " - « Delovne organizacije: zbirajte prostovoljce — krvodajalce. Na 23. seji občinske skupščine so odborniki sprejeli tudi priporočilo vsem bežigrajskim občanom in delovnim organizacijam naj v čim večjem številu sodelujejo v humanih akcijah, ki jih pripravlja občinski odbor Rdečega križa — pri zbiranju Prostovoljnih krvodajalcev. Le-ta krvodajalska akcija se je začela 4. januarja in ~e ho končala 17. februarja. Skupaj bo trajala vsega devet dni, in sicer so Posebne zdravstvene ekipe °dvzemale kri 4., 5., 22., 26., hi 27 januarja ter bodo 12., 16 in 17. februarja 1965. Moderno zdravljenje najrazličnejših bolezni ter iz dneva v dan naraščajoče prometne in druge nesreče terjajo vedno več krvi. V naši ob dinj naj bi v ta namen zato zbrali vsaj 2.208 prostovoljnih- krvodajalcev, kar pomeni 5,5% vseh Bežigrajčanov Posebne zdravstvene ekipe bodo dnevno lahko odvzele kri 2G0 ljudem ali zabeležile 300 pro-stovoljnth krvodajalcev. 2a uspeh celotne akcije je nujno potrebno, da vse delovne organizacije ob dnevih od-vzema krvi omogočijo svojim krvodajalcem delno ali po-'jsem prost delovni dan in, ha jirp hkrati zagotove za ta ^n poln osebni dohodek. Vs!, ki bodo ^ali kri, naj bi J^li na dan odvzema prost r**0- Delovne organizacije naj Tirati pomagajo zbirati pri-“**;Ve prostovoljnih krvodajal-??v. da bo ta humana akcija Canbolj uspešna. .Občinska skupščina Ljub-Jana-Božigrad poziva vse de-“*yne organizacije, da aktiv-uh sndelujejo pri tej člove- n»