TOPOGRAFSK O RAZISKOVANJE V OKOLICI DOBOVE F rance Starè Meseca ju lija in avgusta 1953 so se nadaljevala izkopavanja prazgodo­ vinskega žganega grobišča v gram oznici pri Dobovi. D ela so se vršila v okviru Posavskega m uzeja, gmotno pa jih je podprl Svet za prosveto in kulturo OLO Krško. K er so dom ačini javili, d a so našli svojčas tudi v Selah p ri Dobovi neke starinske predm ete, je avtor tega poročila pričel v začetku avgusta 1953 topografsko raziskovati področje Sel. Vas Sela je oddaljena dobre 3 km od Dobove in leži severovzhodno od železniške proge Dobova—Brežice. Glavni del vasi je na obsežni, do 30 m od ravnine dvignjeni planoti, ki je zadnji jugovzhodni obronek kozjanskega ozirom a bizeljskega hribovja. Jugovzhodno od te planote je že ravnina krškega polja, ki se rahlo stopničasto spušča in se p ri Mostecu konča z levim bregom Save. V ravnini je zelo malo zem lje in še ta je precej pom ešana s kam ni, pod n jo pa je prod. O d Brežic do D obove in še n ap rej izkoriščajo ta lahko dostopni prod v neštetih m anjših jam ah, ki pa navadno niso globoke, k ajti ta ln a voda se včasih pričenja že 2,5 m pod površino. T opografska raziskovanja so b ila koncentrirana na južni, ravninski predel Sel, predvsem na tam kajšne gramoznice. Raziskani sta bili dve. V prvi, ki leži severno ob cesti D obova—Brežice pri betonskih tankovskih zaporah iz m inule vojne, nismo našli nikakih predm etov ali drugih znakov, ki bi kazali na kakršenkoli arheološki objekt. V drugi gram oznici, ki leži južno, ob železniški progi Zagreb—Zidani most pri 454,8 km od Beograda, smo našli star, še nedavno razrušen vodnjak (plan 1 in 2 pod oznako A), v neposredni bližini pa človeške kosti: fem ur, obe tib iji in kos lobanje (plan 1 in 2 pod oznako a)- Kmet Savnik iz Sel, ki je lastnik te gramoznice, je povedal, d a so v gramoznici od leta 1932 dalje večkrat odkrili kak skeletni grob. Vsega so b aje izkopali okoli 40 skeletnih grobov. Mnogi so imeli pri nogah lončke, našli pa so tudi m anjše bronaste predm ete (ver­ jetno nakit). V nekem grobu so našli konjsko okostje, pri že om enjenem skeletu poleg razrušenega vodnjaka (skelet a) pa so našli železen meč. Vse te najd b e so delavci zavrgli. N aknadno smo od km eta Savnika zvedeli, da je njegov oče kopal gramoz zahodno od današnje gram oznice (ta g ra­ m oznica je danes opuščena in delno porastla z grmovjem) in da je našel večje število loncev, v katerih je bilo oglje in pepel s kostmi. Kmet Zorčič iz Sel, ki ima njive se v ero -vzhodno od Savnikove gram oznice tik ob železniški progi, pa je pripovedoval, da zadene vsako leto pri o ran ju ob nekak zid in da izgrebe večje kam enje, ki je vezano z malto. Na zahodni strani Savnikove gram oznice smo izkopali tri poizkusne ja rk e in v njih našli tri sk eletn e grobove. Skeleti so staroslovenski, k ar izp riču jeta dva bronasta u h an a iz groba 2 (Tab. II, risb a 4, in risba 1 v tekstu str. 169); o teh skeletih poroča podrobno Korošec v članku na str. 169 in sledeče. Mogoče se bo zahodno od letos najdenih skeletnih grobov našel še k ak grob ali dva, več pa jih gotovo ne bo, k a jti d a lje proti zahodu je že vzhodna stena stare, opuščene gramoznice. Veliko več verjetnosti za najd b e novih skeletnih grobov je na sk rajn i jugovzhodni strani današnje gram oznice, k je r zem ljišče še ni prekopano in k je r so pred leti naleteli na p rv e skeletne grobove, pravtam pa so b aje našli tudi skeletni grob s konjskim okostjem . Kako velik obseg je imelo staroslovensko grobišče, ki ga je uničila Savnikova gramoznica, je težko reči, vsekakor p a ni bilo obsežno, za k ar govori m ajhna širina grobišča. Ob kolovozu na južni strani gram oznice nam reč ni bilo več grobov, po pripovedovanju Savnika pa je grob z mečem (grob a) ležal od vseh dosedaj n ajd en ih skeletov najbolj proti severu. Č rtkana lin ija s pikam i (plan 1 in 2) bo ustrezala zahodni m eji staroslovenskega grobišča. Še preden nam je km et Savnik povedal o n ajd b ah žganih grobov, ki jih je na področju sta re gram oznice prekopaval njegov oče, smo v upanju na nove staroslovenske grobove napravili ob severozahodnem voglu sedanje gram oznice osem m anjših poizkusnih jarkov. P resenečenje je bilo precej veliko, saj smo že s prvim jarkom zadeli na žgan grob. G robna jam a tega groba je bila v tlorisu okrogla in je pri vrhu m erila do 95 cm v prem eru. Jam a je bila poglobljena v prod, njeno dno pa je ležalo do 60 cm pod površino (Tab. II, risba 1). V grobni jam i je stala na oglenini srednje- velika rjavočrno žgana u rn a (ris. 1) z uglajeno površino in s plastičnim , s prstom odtiskanim rebrom pod največjim obodom. V urni nismo našli nikakih pridevkov, le sežgane človeške kosti, ki so bile skrbno prebrane, tako da ni bilo m ed njim i nobenega drobca oglenina V tretjem ja rk u smo zadeli zopet na podobno grobno jamo, ki p a je b ila veliko bolj plitka in je b ila le do 45 cm pod površino, njen obseg pa je bil nenavadno velik, saj je ja m a m erila pri vrhu do 1,20 m v prem eru. V jam i smo našli le sežgane človeške kosti, ki so ležale na oglenini. S sedm im jarkom smo naleteli na tre tji žgani grob. G robna jam a je b ila sred n je velika, pri vrhu je m erila do 55 cm v prem eru, njeno dno pa je ležalo okoli 60 cm pod današnjo površino. Dno jam e je bilo napolnjeno z oglenino in sežganimi človeškim i kostmi, med katerim i smo našli m anjši fragm ent neke sivkasto- žgane, bolj grobo izdelane posoda V odnjak, ki so ga našli delavci v severovzhodnem delu gramoznice, prip ad a n ajb rže antični k u ltu rn i periodi. Na zgornji rob vodnjaka so b a je naleteli 80 cm pod današnjo površino, dno pa je ležalo 3,15 m pod njo. To globino smo lahko ugotovili, k er je bil spodnji del vodnjaka še delno o h ran jen in je ležal pod gladino talne vode. V gram oznici se je 1.1955 pričen jala talna voda 2,60 m pod površino. V tlorisu je bil vodnjak okrogle oblike in je pri dnu m eril 1,20 m v prem eru (notranji prem er do 0,80 m). Z grajen je bil iz enega venca zelo velikih rečnih prodnikov, k aterih povprečna dolžina je znašala 25 cm. Tako velikih prodnikov v tej g ra­ moznici ni in so bili najbrž prineseni iz prodnatega n abrežja Save pri Mostecu. Prodniki m ed seboj niso bili vezani z malto. Ali so bile v nepo­ sredni okolici vodnjaka kakšne druge, drobne k u ltu rn e ostaline, ni znano, prav tako se ne ve, kakšen je bil zgornji rob vodnjaka, če je bil sploh ohranjen. Na dnu vodnjaka nismo našli nobenih fragm entov keram ike, tam je bila le tenka, do 4 cm debela plast tem nejšega proda. Ob severozahodnem predelu gramoznice, k je r smo našli tri žgane ilirsk e grobove, smo v drugem ja rk u naleteli na okroglo jam o (plan 2, pod a; Tab. II, risba 3), ki je ležala pod 20cm debelim hum usom in katere dno je bilo 38 cm pod današnjo površino. Jam a, ki je b ila ostanek v prod zabitega kola, je b ila v tlorisu okrogla, m erila je T8 cm v prem eru in je b ila izpolnjena s prhko črno preperelo zemljo, pri dnu p a smo v n je j našli tu d i n ek aj zoglenelega lesa. Ko smo razširili ja rk e smo zahodno od te jam e našli še drugo jam o (plan 2 pod b) pravtake oblike, ki je bila tudi napol­ n je n a s prhko črno zemljo. T udi nad to jam o je bil današnji hum us le 20 cm debel, dno jam e je ležalo 48 cm pod površino, prem er jam e pa je znašal 24 cm. Ko smo razširjevali grobno jam o žganega groba II, smo med prodom in današnjim hum usom našli precej ostankov apnenega ometa. Na tem področju smo odstranili n a večji površini nekoliko debelejši današnji hum us (debelina do 35 cm) in ugotovili, da gre za tlak iz živega, z drob­ nejšim peskom pom ešanega apna. Tlak (plan 2 pod c) je bil na površini sedm ih in pol kvadratnega m etra zelo dobro ohranjen. N jegova površina je b ila dobro zravnana in zglajena. Tlak, ki je b il tudi do 6 cm debel, je Risba i. Sela — urna iz žganega groba I. ležal na prebranem produ, ki je vseboval le kot oreh debele kamne. D alje proti severu nismo mogli več slediti tlaku, k er se tu pričenjajo že njive, k je r so z oranjem popolnom a prem ešali današnji hum us in v rh n je plasti proda, s tem pa tudi eventualne najdbe. D robnih najdb tu ni bilo. Kot že rečeno, izorje km et Zorčič iz Sel vsako leto na njivi, ki leži severovzhodno od Savnikove gram oznice večje kam ne, ki so med seboj zvezani z malto. Na Zorčičevih njivah, p a tudi na sosednjih, ki so vzhodno od teh, raseta krom pir in koruza, ki n a n ek aterih površinah nenavadno slabo uspevata. Štiri ta k e površine s e posebno dobro ločijo od ostale okolice, so skoraj kvadratnih oblik in so razpostavljene v nekakem p ravo­ kotniku (glej plan 1). Eno od teh slabo plodnih površin (skrajno severno na planu i pod B) smo delno raziskali. Pod okoli 35 cm debelo hum uzno plastjo smo naleteli na 75 cm širok zid. Zid je g rajen iz lom ljenih kam nov (belkasti peščenec), ki so m ed seboj vezani z malto. Spodnji del zidu sestavlja plast m anjših z malto vezanih prodnikov, ki ležijo na rdečkasti z drobnim kamnom pom ešani glini. G lina je na ta k ra j prinesena, k a jti tako glino najdem o le n a planoti, k je r je glavni del vasi Sela. Pod rdeč­ kasto glino, ki je pod zidom le do 15 cm debela, je običajni prod. Zahodni del zidu smo odkopali v dolžini šestih m etrov, našli smo tudi ogel, južni del zidu pa smo sledili do štirih metrov. Z em eljske plasti so na zunanji (zahodni) stran i stavbe zelo preproste. Pod humusom , ki je mestoma tudi do 45 cm debel, je plast om enjene rdečkaste gline, ki je tudi do 35 cm debela; prod p a se p ričen ja 75 cm pod današnjo površino. Nekoliko d ru ­ gačne so zem eljske plasti v notranjosti stavbe (Tab. II, risba 2). Tu je pod hum usom okoli 28 do 35 cm debela plast tem nosive zem lje, v k ateri je precej oglenine, tu in tam p a se v n je j n a jd ejo tudi fragm enti an tičn e keram ike, fragm enti steklenih posod, koščki m ozaika in živalske kosti. Pod to plastjo je zelo te n k a plast že om enjene rdečkaste gline, ki pa je le od 5 do 10 cm debela, pod njo p a je prod. Z ugotovitvijo jugozahodnega ogla te stavbe so se zaključila topo­ grafska raziskovanja Sel v letu 1953. Zbrani podatki po obsegu sicer niso obsežni, so pa tem bolj zanim ivi, k a jti če preverim o razm erja izkopanih in ugotovljenih objektov, se izkažejo na tem relativno m ajhnem kom ­ pleksu južno od železniške proge pri 454,8 km od Beograda, k ar tri časovno različne k u ltu rn e periode. Prvo, n ajstarejšo reprezentirajo trije žgani ilirski grobovi. Le en grob (grob I) je imel urno. T ej urni (risba 1) najdem o p aralele na Vačah, v Mokronogu in v Podzem lju, le da so te nekoliko m anjše. Za ta keram ični tip je značilen kroglast trup, obrnjeno stožčast v rat in plastično rebro, ki je nam eščeno nizko pod največjim obodom. Podobne oblike urn večjih dim enzij, le brez plastičnega rebra, so poznane še iz L ju b ljan e in Mokronoga. N aštete urne m orem o po sprem nem gradivu postaviti na začetek n a jsta re jše železne dobe (= Vače I; okoli 800 pr. n. št.). A ntične ostaline, h katerim bi mogli p rišteti zid neke stavbe (plan 1 pod B; Tab. II, risba 2), vodnjak (A) in ostanek apnenega tlak a (c) s sledovi dveh v zem ljo zabitih kolov (a, b), k ar dopušča dom nevo o neki lopi, so tako •neizrazite, da je ožja časovna opredelitev sedaj še nemogoča. Nekoliko več nam lahko pove podstavek iz alab astra s trem i prepletajočim i se delfini (Tab. I), ki so ga pred leti izorali na njivi vzhodno od Savnikove gram oz­ nice. Stilno in tehnično utegne ta podstavek pripadati neki starejši antični periodi. V tretjo kulturno periodo spada staroslovensko skeletno grobišče. Sela pri Dobovi zaslužijo vsekakor še ponovnih topografskih raz­ iskovanj in sistem atičnih izkopavanj. Ves kom pleks južno od železniške proge m ed 454,6 in 455,0 km od Beograda je n ajb rže ožji prostor neke an tičn e km etije, k ajti teren je videti posebno na južni strani umetno splaniran v obliki velikega pravokotnika. Ilirskem u grobišču pripadajočo naselbino bomo morali v bodoče iskati na planoti, k je r je glavni del vasi Sela, pravtam pa je n ajb rže b ila tudi staroslovenska naselbina. Domneve, da je bila nekdaj nižina med Sotlo in Savo zaradi m očvirja neobljudena, so se že z odkritjem dobovskega ilirskega grobišča, ponovno pa z letošnjim i najdbam i iz Sel izkazale kot netočne. S tem pa bo v bodoče pritegnjena pozornost arheologov tudi na severovzhodno stran »brežiških vrat«, ki so postala pom em bna zaradi onstran Sel ležečih M alencev ter Drnovega. ZUSAMMENFASSUNG Topographische Forschungen in der Umgebung von Dobova Jm M onate August 1953 w urden im Rahm en w iederholter G rabungen in d er illyrischen B randgrabstätte bei Dobova auf dem G ebiet des 3 km von D obova gegen Brežice liegenden Dorfes Sela topographische For­ schungen durchgeführt. In der Schottergrube südlich von dem Eisenbahn­ geleise bei dem 454,8 K ilom eterstein w urden drei vorgeschichtliche B randgräber, drei altslaw ische Skelettgräber, ein an tik er B runnen und Reste einer antiken H alle entdeckt, es w urde ab er auch ein grösserer an tik er Bau festgestellt. D ie illyrische G rabstätte bestim m t die U rne aus dem G rabe I (Zeichnung 1), die in die älteste Eisenzeit gehört. Beim sla­ w ischen Skelett Nr. 2 w urden zwei O hrringe gefunden (siehe A rtikel von J. Korošec). Beim Pflügen in dem gleichen Komplex w urde auch ein ala­ b astern er U ntersatz entdeckt (Tab. I). ZID A N I MOST ZAGREB A5V8 k m OD BEOGRADA • f Plan 2. Sela — situacija grobišč Sela — delfini iz alabastra današnji humus grobni sip antična temnosiva plast pooglenel les prod antični zid rdeča glina s prodom sežgane človeške kosti oglenina R isb a 1. P ro fil ilirs k e g a g ro b a I Risba 2. Profil ob jugozahodnem oglu antičnega zidu Risba 3. Profil Risba 4. Profil staroslovenskega groba 2. jam e lesenega opornika