Teččtf XXVIII. SOČA (Izdaja za deželo). CrcdniStro in odpravništvo se nahaja v Gosposki ulici št, i) v Gorici v II. nadstr. zadej. — Urednik sprejemi je stranke vsak dan od It. do 12. ure predpoldne. »opisi naj se uošiljcjo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in dnige veči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiliaio li» »pravuiStTu. . ' Neplačanih pisem ne spreiemljo ne uredništvo ne upravnistvo. _____ Oglasi in poslanice se racunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr.. 2-krat 7 kr., 3-krat (i kr. vsaka vrsta. Večkrat po i.ogoubi. — Večje črke po prostora. Naročnino lit ojjlaso je plačati loeo Gorica. »UorlfiU Tiskarna" A. GabrSek tiska in zalaga razen » Bog- in narod! «««. «Gor. Tiskarnam A, GabrSček (odgov. j. Krmpotič) tiska in zal. Shod slovanskih časnikarjev v zlati 1'ragl. V nedeljo, iln« l'J. t. m., s« jo vrši! v krušni mestni dvorani zlate Prage shod slovanskih časnikarjev. Zbrani so bili zastopniki vseh slovanskih narodov, čeških časnikarjev je bilo veliko število, splošna udeležba ogromna. Shod je otvoril predsednik društvu čeških časnikarjev, K. M r e 11 u e r, glavni urednik »Politike*. Predsednikom je bil izbran ljubljanski župan Hribar, prvim podpredsednikom dr. Chilinski, glavni tirednik „Czasu* in drugim podpredsednikom dr. M a z z u r a iz Zagreba. Na sporedu shoda je bilo 1-2 točk, in< d temi 7 poročil o časnikarstvu. O slovenskem časnikarstvu je poročal g. E. K I a v ž a r, urednik „Gosp. Lista", ker je bil g. Ga-b r š č e k, ki je sestavil poročilo, vsled smrti svoje soproge zadržan, udeležiti se shoda. Resolucije, katerih je bilo 5, se tičejo: skupnih interesov avstro-ogerskih Slovanov, tiskovne svobode, varstvu gospodarskih interesov, ustanovitve zveze slovanskih časnikarjev v svrho organizacije v časnikarskem poročanju za slovanske liste, pisave sloveli* skih tipografičnih imen in uredbe korespou-denčnega urada. Shod je zaključil župan Jlnlmr s primernim ogovurom. Na večer pa so <¦-¦• ;brali v Mešl'anski besedi slovanski časnikarji na banket, ki je velevažen, ker se je tam dognalo s p o r a-zu ml j<-nje med 11 n s i in Poljaki. Stiskali so si roke, zagotovljajc si, da ne nastopijo več drug proti drugemu, brat proti bratu. Vrstile so se razne napilnice. Ruski general Komatov je dejal med drugim: „U-edink Holeček nas je prosil, naj ohranimo Ohom prijateljstvo. To je premalo. Vemo, da je slovanski) gibali,«' na Ruskem vse prevzelo, od koče do carske palače, in da ima to Movanskn gibanje svoj začetek na (Vškem. tU je to d« io češk.'g.. naroda. Zdaj, ko poznamo s\o;o nalogu, ko smo se tu pobratili, ne smerno doma nikdar pozabiti, d a s m o s i n o v i j e d n e g a očeta in i e d n t> m a t e r e. V a S e z a-it e v e s m a t r a m /, a svoj e." Za nas Slovence je posebno pomenljiv govor Holeček a, urednika „Na?. listov*. Slovencem je rekel: »Obračani se k vam, da vam izrazim iskreno ljubezen, katero goje naša srca za vas. Prebujenje češkega naroda so imenuje navadno čudom J'.I. stoletja, a jaz poznam večje čudo, slovansko narodno vztrajnost in življenjsko silo, s katero sle vi, bratje Slovenci, obranili svojo iiidtviiluvalnosl. V slovanskem svetu in morda sploh na svetu je ni primere temu, da bi tako maloštevilen narod, kateri živi v neprestanem boju s svojimi stoletnimi sovražniki, znal ohranili svoj jezik in svojo narodnost. Podite prepričani, da vas Cehi nikdar ne znpusle, a upam, da bodo tako ravnali tudi vsi drugi Slovani v tej državi. Sramota bi bila pred Pogoni, pred sedanjostjo in pieil bodočnostjo, ako bi močnejši brat zapustil slabejsega. Vi ste nam dokaz, vi sle nam uzor, da Slovanom nikdar ni Ireba obupali v pravičnem narodnem boju. Dobro došli, bratje Slovenci". Ptis njegovih besed na poslance je bil Zahvalil se mu je v lepih besedah dr. Tavčar, rekoč, da (udi na Slovenskem seme Palaekega ni padlo na nerodovitna lin, temveč je obrodilo zlato klasje. Slovenci so vezani na Čehe in posebnih zaslug za Slovence si je pridobili) češko časnikarstvo, kateremu je govornik napil. V ponedeljek potem so se sešli časnikarji in vsi gostje v mestni dvorani, kjer so bili pogoščeni. Tudi tukaj so se culi znameniti govori o slovanski solidarnosti. Danes teden so se slavnosti zaključile s soirejo v zofinskih dvoranah. Velikanske so bile slavnosti v Pragi; ne da se popisali podrobno vse, kar se je lam /godilo in sklenilo. Peči pa moramo, da bo la .-hod slovanskih časnikarjev v Pragi upli-val kaj blagodejno v vsakem pogledu na raz-vilck slovanske vzajemnosti v Avstriji, (',-¦>*• nik.irslvo .' prvi vi>lipa je poklicano, delovati na to. da pridemo Slovani do svojih pravic. In res. slovansko časnikarstvo ni nikdar pozabilo 1« s\oje glavne naloge, nepretrgoma se je poležalo za zatirane slovanske narode Roman it časov Kristusovih. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE Poslov. Podravski. (Dalje). ČETRTA KNJIGA. XIV. Prevara. Nekoliko desetin korakov od šotora je bila kopica palm, ki so metale svojo senco na pol na vodo, na pol na zemljo. V vejah je slavček gostolel sladke svoje pesmi. Stare zvezde starega vzhoda so zrle skozi nebeški °lJok na prostoru, kateri so zavzemale že °d vekov. Vse to: zemlja, nebo, voda in ličje Pfclje je še boij razgrelo bujno Ben-Hurovo domišljijo. Zdelo se mu je, da te palme rastejo v daljnem, južnem podnebju, ksmior se je Baltazar odtegnil od ljudi j; gladko površje jezera jo smatral za Nil, nad obrežjem katerega je stal modrijan ter molil, ko je spregovoril na"j glas božji. Kdo ve, nemara se ponovi ta Čudež tudi pri njem, sinu izvoljenega ljudstva? Bal se je ter si ga želel.iz vsega srca in čakal razodenja. Ni ga bilo. Da bi ga dosegel, za to je treba imeli m-.-kaljeuo vero. globoko ljubezen in velike .'a-inge. Ben-Hur se je otrosel svojih sanj. pa se vrnil znovič k svojim mislim. Povedali smo že, kakšen je bil smoter njegovega življenja ; čutil pa je že sam, da tega smotra v življenju ne more doseči. Torej, ko se je naučil, boriti se v vrstah, se nauči še biti poveljnikom. Toda kaj petem? Kam ga privede ia umetnost? Sanjaril je o prevratu. Da, toda, da bi to dosegel, potreboval bi ljudi j in tem ljudem bi moral pokazali cilj. Hrabro se bori on. ki se maščuje za krivico, toda še stokrat hrabrejše on, za katerega je maščevanje spodbudil in cilj - nagrada za hrabrost ter hvaležen spomin v slučaju smrti. In kdo izmed zidov se je imel maščevati za več krivic? Ta spodbuda je bila velika, toda samo spodbuda ? Kje je bil smoter? Svoboda naroda? To je vse lepo in vzvišeno, toda ali izven tega ni bilo ničesar ? Ben-Hur si je mnogo let lomil glavo s tem vprašanjem. Odgovorili na nje zanikovalno, zuačilo bi pokopati vso nndejc — tega pa on tii hotel. Odgovoriti „da",ni mogel, ker je čutil, da za časno svobodo ljudstva obstoji še nekaj višjega, česar ni mogel obseči z razumom. Razumel je tudi, da Izrael sam se ne more meriti z Rimom. Poznal je moč groznega nasprotnika. v Avstriji. Slovansko časnikarstvo je sledilo in sledi vedno dnevnemu razvilku odnošajev v naši državi ter ožigosa vse nezakonitosti, ki se gode Slovanom. Britka je zgodovina slovanskih časnikarjev v Avstriji; kaj so razni lisi i vse pretrpeli, kako jih je zatirala birokracija, kako so delali ž njimi slovanskim narodom sovražni sodnijski uradniki, kako Se današnji dan razni inkvizitorji delajo s slovanskimi časniki, — oj, o tem bi se dalo pisati dneve in dneve, in še ne bi mogli povedati prav, kake krivice so se zgodile časnikom in ž njimi onemu narodu, katerega glasila ko. Našim čitateljem je znano, kaj vse je morala prebiti „Soča" v teku let, in znano jim je gotovo, kako zatirani so bili tudi drugi slovanski Časniki v Avstriji, Iz poročil, katero so podali slovanski časnikarji v zlati Pragi, glasno odmeva klic o krivicah, kolere so 'zadali Slovanom različni vladni sistemi, ki so imeli namen, raznarodili vso Slovane v Avstriji. Toda prišlo je drugače. Navzlic vsemu pritisku »od zgoraj", navzlic vsem krutostim, zaporom, zaničevanjem itd. se je slovansko časnikarstvo v Avstriji lepo razvilo in danes stoji približno že na vrhuncu svojega raz-vitka. Pa saj je bas ono dramilo slovanske narode iz spanja na dan! — In sedaj, ob žalostnih razmerah v Avstriji, ko jej Nemci prete s smrtjo, so se tesneje združili slovanski časnikarji, ki hočejo, spoznavati se še temeljiteje med saboj ter delovali na to, da pridemo končno do onih pravic, ki so v zakonih utemeljene, katerih pa dosedaj še vedno ne uživamo. Olisi, katere so dobili slovanski časnikarji v zlati Pragi, ostanejo neizbrisni, upli-vali bodo dobro vsestransko na spoznavanje -žalostnih naših razmer in končno pripomorejo tudi do lega, da se v Avstriji ne bo postopalo več na lak krut način, kakor doslej, z onimi živiji, ki iščejo spasa v njej za-se in /.ii-njo, ter da se ne bo vlada laskala več onim, katerih stremljenje v vsakem pogledu je naperjeno naravnost proti obstanku države. Pa, naj si bo tako ali tako, baš shod slovanskih časnikarjev v Pragi je pokazal jasno, da smo se Slovani postavili končno na svoje lastne noge, da- smo pripravljeni od Da bi bil poražen, je bilo treba, da vsi podjarmijcni narodi vstanejo kakor jeden mož ter ga plovejo na boj. To pa bi »);io mogoče samo takrat, ko bi iz -rila '¦ dnega od leh narodov izšel po-veljnik-juniJc b;r jih popeljal k zmagi. Kakšna slava za Jjdejo, ko bi uprav ona bila Mace-donija za tega novega Aleksandra!... Gorje, pod upravo rabinov za junaštvo ni bilo sile, toda večjo sitnobo je provzro-čala disciplina. Ben-Hur je to jasno videl; — čim-dalje pogosteje so se mu usiljevale v spomin besedo Messalove: „To, kar si pridobite v šestih dnevih, izgubite sedmi dan." In dvomil je čimdalje bolj nad tem, ali si njegov narod sploh še pribori kedaj svobodo. Toda, ko ga je obvladal dvom, za-čuje pripovedovanje Maliuhovo, ki je bilo kakor balzam za rane njegove duše in kot rajska prikazen za njegove oči. Evo, pričakovani junak je že rojen, rodila ga je zemlja židovska ter je imel biti njen kralj. Toda kralj mora imeti kraljestvo. Torej bo bojevnik kakor David, razumen in sloveč vladar kakor Salomon. Izbruhne vojna, splošna vojna, svet zastoka od umorov in pobojev; potem zavlada mir: Judeja postane vladarica sveta, ki bo gospodovala na njem na veke. Jeruzalem bo prestolnica sveta in na Sijonu bo stal prestol, katerega zasede Mesija. sedaj naprej delovati na vse strani v svojo korist, vzajemno med seboj v hratskej ljubezni, in da srno tudi pripravljeni storiti za Avstrijo vse, samo, ako nam bo vendar enkrat pravična. Drugače pa smo jaki, danes lahko rečemo, da se smemo zanesti sami nase, da moremo nastopili proti vsem svojim sovru-gom ter jim pokazati, da smo tu sedaj oni, katerih je bodočnost. Nismo optimisti in kako bi bilo tudi to mogoče po toli britkih skušnjah, ali mislimo, da se ne motimo, če rečemo: Slovani se zavedajo dobro sedanjega položaja v Avstriji in baš zadnji časi pričajo nam, da so se združili tako, da jih ne razveže nikdo več. Pravic zahtevajo, hočejo jih imeli, naj se zgodi, karkoli; v hudem boju stojimo, ali končno moramo z združenimi močmi zmagati in v Io pomore nam pred vsem združeno slovansko časnikarstvo v Avslro-Ogerskl. Adam Mleklewfez, njegovo delovanje Jn njegova dela. I. .... Otroška tatu Mlcklmviczevu. V trgu Novogrodku na Litovskem jo prebival pred slo loti Nikolaj Mickiewiez, vrl, razumen in splošno cenjen odvetnik. Za ženo je imel Barbaro, roj. Majevsko, ki je bila kaj pobožna, marljiva in delavna. Oba sta slovela radi svojega složnega zakona, radi ljubezni do bližnjih, radi usmiljenja do revnih in ljubezni do domovine. Pet milj daljave od Novogrodka se nahaja vas Zaosie. V njej so se nahajale pristave plemitašev in jedna izmed njih je bila lastnina Mickievviczev. V lem Zaosiu se je rodil dne 24. grudna 1798., zvečer pred Božičem, Adam Mickievvicz. Mickievvic/.eva roditelja sla imela petero sinov. Razun Adama so bili še Frančišek, Aleksander, Jurij in Anton, toda nobenemu ni dal Bog tako velikih zmužnosUj, tako vzvišene duše in lako velikega srca, kakor Adamu. Bil je slabotnega telesa in zdravja, za to je bilo dobro, da je z roditelji prebival več let na deželi, kjer se je deček razvijal na svežem zraku. Rad je poslušil razgovore sta- S lo radostjo in uadejo v srcu je šel mladenič proti Palmovemu gaju. Menil je, tam zagledali onega, ki je videl Odrešenikat hotel je izvedeli iz njegovihuist, kedaj pride odrešenje... Imel je že izdelan načrt, ako bi rušenje bilo blizu. Takrat on, Ben-Hur, zapusti Maksencijev tabor in ko prepotuje Judejo, jame nabirali krdela, da bi bil Izrael pripravljen, kadar zasvita veliki dan osvo-bojenja. Vsled Ballazr.rjevih besed je jela omahovali njegova nadeja in temniti njegova radost. In znovič je žalost in dvomljivost prevzela Bin-Hurovo srce ter ga mučila bolj glede na kraljestvo, nego glede na osebo samega kralja. Imel je priti na zemljo ter vladali duhovno kraljestvo, in la vlada bi imela biti polna hvale. Tako je dejal Baltazar. Da bi-ta vlada postala vslrajna. treba bo nekaj več nego oboroženih rok, kar mora nadomestili moč. Toda kaj? Moč ljubezni je bila lakrat še neznana svetu. Objavili bi jo imel še le sladki Sin Marijin. Ko je Ben-Hur šel tako pogreznen v svoje misli, se dotakne neka roka njegove rame. ,Hočem ti reči nekoliko besed", reče Uderim, podavši mu desnico, „na kar se 1/liuJH <1\ i ki nt na todui \ stlmi i/ilmijili, m sk i ^sijv toitk m potek, i/chja ii (»oi ico opoldne l/dnja t\ dt/do [i *1 i un p pol lat in stanu / , C«o«>iiO(lniskiiii listom' m s kik Jm., m Inisk) i/i In pil \i l | j osti p 3 umu di s < iki ni 1 m | siljiu W 1 tj nM i plh ti J :otrt leta.......» 1 aO I sinnuir st lik stu jo (> hi \u umi s| i j n i i|ii\nist\ \ ( sjoski uli i t\ i \ ( n i \ i i h li kun ih It \ ik lin IS m /j tuj 1 » /\ t i I n 1 ljdi | vol ) ] 1 ui N i n iioi il t l>ii/tioposl nit iiuiHiniii <,o m /u uho ,.I»ltf«OI»t< I J i U n "1 S -Tli u t I „11 I H) 1 , j i ( i i i I - \ i \ -¦ l 1 1 11 l It/ \u « i1 - J t i \ t 1 1 i i I i\ i i it i i„ 1 iU n in lil ui\ i i L it i Hi 1 ill i rejših ljudij, zlasti so mu ugajale pripovedke o davnih dogodbah naroda. A imel je tudi koga poslušati, kajti oče je bil velik prijatelj knjig, katere je marljivo čital in se o tem, kar je čital, rad pomenkoval. Imeli so tudi starega služabnika Blaža, ki je znal praviti različne pravljice o razbojnikih, o zakletih princezinjah itd. Dekla Gansevska pa je znala brez števila narodnih pesmij ter jih prepevala z deklicami, ki so po zimi zahajale na prejo. Pogostoma pa je smuknil tudi v kako vaško kočo, da je tudi lam poslušal različne pripovedke. To nabrano gradivo je bil? prva podlaga poznejšemu Adamovemu delovanju. Všeč so mu bile teTrarodne pesmi in pripovedke in pozneje, ko je že odrasel ter postal pesnik, jih je imenoval »ladijo zaveze med davnimi in mlajšimi leti*, siražo narodnih spomenikov in cvetke občutkov, katere" tiče v človeških srcih. Adamova mati je bila kaj pobožna ženska, torej je tudi sina odgojevala v strahu božjem. Ko je enkrat padel skozi okno ter radi tega hudo zbolel, da. ko je že skoro umiral, ga je izročila v varstvo Devici Mariji Ostrobramski, katere čudovita slika se nahaja v Vilni. Na to je dete ozdravelo, srečno raslo ter se jelo učiti doma pod vodstvom roditeljev. V 1807. 1., ko je bilo Adamu že devet let, so ga dali starišl v šolo v Novogrodku, v kateri so učili očetje dominikanci. Bila je to šola, podobna sedanjim ginuv -ijem. Takoj v prvem letu je pokazal Adam toliko nadarjenosti in toliko bistrega uma, a tudi obnašal se je tako vzgledno, da je bil prištet med prve. Dne 16. maja 1812. 1. je umrl oče Nikolaj Miekiewicz. Smrt delavnega, trudolju-bivega človeka je zmanjšala »rodbinske dohodke. Adam pa je precej pokava! svoje pošteno sinovsko srce. Hoteč polajšati materi skrbi, je učil mlade dijake ter tako lepo vršil ta svoj posel, da je bil za to pohvaljen celo od šolske ob».isti. Lelo 1812. je kaj pomenljivo v zgodovini Evrope, a zlasti še v zgodovini Poljske. Francoski cesar Napoleon f„ znamenit bojevnik, kakoršnih še ni mnogo videl svet, je šel takrat z velikansko vojsko skozi poljske dežele v Rusijo, hoteč si jo podjarmiti. Ž njim so šli tudi poljski legijoni, prepevajoči: »Ješče Polska nie zginela* (Ni Še zginila Poljska). To pesem je prepeval ves narod poljski ter slepo verjel, da Napoleon odvzame Rusom poljsko deželo ter napravi iž nje samostojno poljsko državo, kakoršna je bila nekdaj pred delitvijo. Razveselil se je tudi Adam, ko je zagledal poljsko vojsko v Novogrodku ter si ohranil to veselje tako živo v spominu, da je čez dvajset let pozneje, pišoč svojo pesem »Pan Tadeusz" dejal, da takšno pomlad je imel samo jedno v življenju. Čas je urno tekel. Adam je končal učenje v domači šoli ter dobil kaj dobro spričevalo. Ker se je pa hotel učiti za profesorja, se je moral podati v Vilno, kjer se je nahajala najvišja šola ali vseučilišče. (Dalje pride). moram vrniti, kajti noč je že nastala in čas je iti k počitku." »Poslušam te, šejk." »Naj bo tvoja sodba zastran Baltazar-jevih nazorov glede na bodoče kraljestvo kot nepopisan list do trenutka, ko te seznanim s Simonidesom, kupcem v Antijohiji. Sanje, katere pripoveduje Egipčan, so preveč vzvišene za zemljo; Simonides je pameten in razsoden ter ne gleda tako visoko, a poleg tega zna sveto pismo. On ti našteje napovedi prerokov, pokaže knjigo, poglavje, stran in vrsto, kjer stoji zapisano, da Dete ima biti pravi kralj židovski, takšen kralj, kakor je Herod — samo boljši in mogočnejši. On, kadar zasede prestol Salomona in Davida, takrat še le okusimo slast maščevanja. Rekel sem. Mir s teboj!" »Čakaj šejk!" zakliče mladenič. Toda Arab je že izginil za drevesi. »Simonides, znovrč on!" spregovori sam sebi Ben-Hur. »Jaz naj grem k njemu po rešitev te zagonetke, k njemu, ki ni ostal zvest mojemu očetu? Ne, nikdar... Toda kaj je to? Čujem žensko petje... nemara angelsko..." Po jezeru je plaval od šotora semkaj čolniček in v njem je sedela ženska. Njen glas se js razlegal po vodi ter bil čist *in doneč. Ben-Hur je Cul čimdalje bliže sebe pljuskanje vesla in besede pesmi, besede jezika Ova shoda sccijalnib demokratov, j Dne 19. t. m. so priredili v velikem salonu pri »Dreherju" ob 11*/, socijalni de-mokratje shod. Udeležnikov je bilo nad 1000, socijalnih demokratov veliko Število, kakih 150 krščanskih socijalistov ter drugega ob- j činstva. ' * I Predsednikom shoda je bil izvoljen soe. i demokrat Ucekar iz Trsta. Krščanski so-cijalisti so se temu ustavljali, ali po proti-poskušnji je izvolitev bila zopet za Ueekarja. Prvi je govorit D o m o k o s, mlad soc. demokrat, iz Trsta. Pripovedoval je nekaj nerazumljivega o socijalni demokraciji, po- j slušalci su bili nejevoljni in končno, ker ni nič povedal, mu je predsednik odvzel basedo izgovorivši ga, da je še mlad in da ni vajen govoriti. Drugi je govoril soc. demokrat, vodja t Ucekar, ki se je mej drugim dotikal tudi : cerkvenega premoženja in pravil, da se ima cerkev ločiti od države. O premoženju cerkve, ki ni kdove kako strašansko, je govoril, a j opustil pa je vsako opazko o židovskih mi- I lijardih. Poudarjal je mednarodnost soc. dem. stranke, o veri pa je izrekel, da je zasebna reč. Ko je zvonilo poludan, so zahtevali kršč. socijalisti, da naj se moli, kar je dal j predsednik na glasovanje; večina je odločila. ! da se ne moli. Ucekar je govoril naprej. Ko j je prenehal govoriti, se je oglasil g. kapelan K n a v s iz St. Petra za besedo že tretjič in slednjič jo je tudi dobil. Med drugmi govoril je tako: Vse vprašanje, imate li Vi prav ali ne, se suče' okoli vprašanja, je li Bog, ali ga ni ? Če ni Boga, imate vi prav; če pa je Bog. imamo prav mi. Bog živ, oseben Bog. pa je mejnarodna verska resnica. Vi torej delate izjemo; izjema pa potrja pravilo. V najstarejših literaturnib spominkih človeštva... | Bog (postulat), tirjate" zdrave pameti... go- I vori: .Jaz sem tvoj Bog; jaz jedini tvoj gospod!" Bog torej tirja besede, vodilne in j odličilne besede v zbornici — človeštva. Vi pa mu odrekate vsako vmešavanje, vi mu ne i dovoljujete besede. | Vi pravite: Vera je zasebna stvar to se pravi po socijalno-demokratiško: Krščanski Bog je največe zlo v človeški družbi; pribežališče neumnosti je. Večen boj torej krščanskemu Togu. In dalje: »Ali ne uči krščansko načelo pravice, da se ne sme nalagali dela čez mero moči, let, starosti, spola ? Kaj ne uči isto krščanstvo: da se mora dati delavcu toliko plačila, da bo mogel z družino pošteno shajati in si še kaj prihraniti? In krščansko načelo bratstva ! li ne prepoveduje, ravnati z delavci kakor s sužnji?L' ne ukazuje smatrati jih za »brate" ?! Tudi evangelj Kristusov pravi: «Vae (capitalistis) divitibus! Gorje kapitalistom*. Torej kaj hočete še več?! Pritisnite zakono-dajstvu krščanski evangeljski pečat in delavsko vprašanje bo rešeno....., nasprotja Helencev, ki se je tako prilegal izraženju ljubezni in toge. Ko je pesem umolknila, je odplaval "'oln z mično pevkinjo dalje, na sred jezera, r,& kopico palm in Ben-Hnru se je zdelo, da sedaj postaja noč še temnejša, da palme niso več tako visoke, jezero ne tako pre-zorno. »Poznam jo po petju", si je mislil, »to je Baltazarjeva hči. Kako lepo poje!... Pa tudi sama je tako zala!" In videl je znovič njene velike oči, napol zakrite z košatimi obrvmi, videl okroglo, mično lice in rudeče ustnice. »Kako zala je!" je zaklieal, še enkrat z veseljem in srce mu je močno plalo v prsih. Toda v tem trenutku se mu je še drugo s.adko. če tudi ne tako vabljivo bitj« prikazalo iz morja spominov, kakor iz vod jezera. „Estera, to je ona! Kot modrijan sem pričakoval zvezde in evo, ona je zabliščala!" Nasmehnil se jej je; bila mu je kot mazilo za skrbi in trpljenje. Toliko ran je že prejel v življenju, da doslej ni bilo v njegovem srcu prostora za ljubezen. Kaj, ko b; sedaj dospela ? In katera slika se utisne v srce mladenča? Estera mu je dala kupico. Kupico mu je dala tudi Egipčanka. In obe je ;b enem videl v senci palm. Torej katera ? ... f (Konec prvega zvezka). ublažena. Zato pa bo in ostane naše geslo : »Živijo Jezu? Kristus!!!" Govore.ika so večkrat motili in ko je skončal, je bila izdana parola: Fora i preti, fora i negroni! Krčanski socijalisti so klicali: Živijo Avstrija, Franc Jos. I., Leon XIII. itd., Ucekar pa je kričal: Viva Cristo, perche era socialista. V Podgori so so zbrali Ločnikarji, Vrtojbci. Podgorci, Št. Peterci, Goričani itd. * Gg. kapelana D e r nt a s t i a in B u d i n sta sama pripeljala kakih 300 somišljenikov. Socijalni demokratje so se trudili najprvo z lepa odpraviti duhovnike, ali ker to ni šlo, so jih začeli zmerjali »n končno napadati. Najprvo so se spravili nad kapelana Dermastio, ali Solkanci so ubranili svojega voditelja, isto so potem storili Pevmanci, ko so napadli kapelana Budina. Naval na hudiča iz Trsta kol tretjega pa je bil tako hud, da so morali poklicati orožnike. Ljudstva je bilo do 2000. .Delavca* so soc. demokraije obesili na maj, ali izginil je naposled, kakor tudi rdeča zastava. Komisar Prinčič je miril ljudi italijanski, ali krščanski socijalisti so rekli, da ne razumejo, naj govori slovenski. Ropota in vpitja, zmerjanja itd. ni bilo ne konca ne kraja, predsednika niso mogli izvoliti in tak6 je končno komisar razpustil shod. Od tam so šli krščanski socijalisti v gostilno k »Zlati zvezdi", potem pa so spremili tržaške goste na kolodvor. Tudi tam jim soc. demokratje niso dali miru. Tržaški soc. dem. Camber je obsipal kršč. soc. Mučifta s psovkami. Furlani pa je pa zgrabil, vsled Česar so se Tržačani, da so bili varni, v posebnem kupeju v vlaku odpeljali domu. Tudi to nedeljo so sklicali socijalni demokratje shod v restavrantu v starem koliseju. toda krščanski socijalisti so tudi tu onemogočili zborovanje, ker so bili v veliki večini. Odšli so od tam skozi mesto v vrstah na Gorišček v W a f« e k o v vrt. odkoder so se potem razšli. Gibanje med socijalnimi demokrati in med krščanskimi socijalisti je torej veliko; vemo, kak namen ima socijalna demokracija s svojimi .mednarodnimi" nazori in znano je nam po zadnjih dogodkih tudi, da krščanski socijalisti dušijo soc. demokracijo na Goriškem. Dobijo jo, rdi bojimo se, da hodijo v žrjavico po kostanj — za druge. Gibanje socijalistov je vedno večjejra pomena, in tako pridemo sčasoma do tega, da pregovorimo resno besedo o socijalnem vprašanju. V takem posrledn pa »naglica ni prida" pravi stari slovenski pregovor. Potrebna pa je doslednost in previdnost. Ne obljirbovati zlatih gradov nerazsodnim masam, ki bi pri prvi nezadovoljnosti skočile korak naprej v naročje socijalni demokraciji. Na poln treznega delovanja želimo krščanskim socijnlisiom najlepših uspehov. Sopomoč od naše strani jim bo zagotf. -na. — Prosimo pa več obzirnosti, več ..:. k. t a od tistih gospodov, ki z vso vnemo delujejo v označenem zmistu, kajti — gospodje nas dosledno prezirajo, da neverno naprej za nijeden njihov korak. Ako na to tudi mi prezremo njihove »vspehe". njih delo, potem pa čujerno zlovoljne opazke..... Tako ravnanje ni lojalno in ga odločno zavračamo. Toliko, da se bomo umefi! DOPISI. fz Brd. — Na Dobrovem imamo slovenskega peka iz Šempasa doma. Ta je bil poprej v Gradišči ob Soči, a vsled lanskih volitev so ga Lahi bojkotovali tako, da je moral pobrati svoja šila in kopita. Došel je v Brda in tu se ustil in pri vsakej priliki prodajal svojo plitko narodnost. Brici so mu šli na roko in posledica tega je bila: pekartja na Dobrovem. Govori ?e, da dela dober «kšeft». Sedaj, ko si je ta «slovenski» »narodni* pek popravil kosti, katere so mu gradiški Lahi zrahljali, sedaj, ko se gmotno čuti trdnejšega vsled briških gro-šev, sedaj se je ta slavni pek spomnil tudi pregovora: »Usluga zahteva prati uslugo", ali še krepkeje, po domače: »Roka roko umije". Dragi čitatelj, kaj se ti zdi. kaj se je izmislila ta pametna šempaska - pekovska glava? Misliš, da je daroval ubožcem biljanske občine desetak? Ne! Meniš-li, da se je spomnil cšol. domu>, ali pa «Sloge»? Ne! Mogoče je, da je pristopil kot podporni ud ali „ "krovitelj »Legi?" Tega ne vem, a kar vem, povem vam g. urednik tiho in počasi na uho: Ta mož je iz hvaležnosti do vrlih Bri-ccv, ta pek je vsled zahvale Lahom, da so | mu žepe izpraznili skoraj do dna, ta mož se je zavezal pri n e k e m L a h u v Gradišču, da bode pri njem kupoval moko. Pogodbo naredila sta menda za celo I leto. Ali ste videli ježa v lisičjem domu? Kadar vrača, hrbet obrača. Iz Ajbe. — Dne 14. maja t. I. se je vršila v naši občini nova volitev v občinski zastop; razpisana je bila ta voiitev na samo 14 dnij časa, katera pa se ni izvr-Lšila povsem zakonito; volilo se je v tretjem razredu 13 — 19, četo 20 gld. v drugem razredu 23 gld. 63 kr. in v prvem 16 gld. I 70 kr. izvanrednega davka. Ravno tako se je j od dveh posestnikov vložil davek na enega. Veleposestniku Jožef F a leti č-u pa ne vemo, z kakšnim vzrokom se mu ni dovolilo, da bi se udeležil volitve, pač pa se je dovolilo to neki poseslnici F a 1 e t i č, ko je prišel mesto nje volit s pooblastilom Jakop Vogrin, akoravno ima prej omenjena moža še živega, in bi morala torej moža pooblastiti prej kot J. Vogrina. Da bi prišel že kin;ilu čas, da bi naši volilci enkrat oči odprli ter bi volili v sta-rašinslvo t.kih mož, da bi se kaj potrudili in preskrbeli za blagor naše Jako zapuščene občine, ker do dandanes se ni v ta dober namen prav nič storilo, da bi slarašinam morali bili hvaležni. Občinske doklade se nam od dne do dne večajo. (Jlede naših jako zanemarjenih, slabih, človeku in živini nevarnih občinskih cest, kaj se je storilo do zdaj V Nič, prav nič; poglejmo si pa v vzgled dru^e občine, kako se na vse načine trudijo in prizadevajo, da pridejo do lepih občinskih cest. Glede na izvrsten načrt «kladnvue ceste skozi Ročin j do Kambieška in dalje po vrhu hriba Idrije, preko Kobalerjev iu naprej, vprašam, ali bi ne biLi t,i ce«,t;i najpotrebnejša, najbolj važna u.i vsak način, iu ali se niso naši sedajni 'rrg. državni poslanci na vso moč potrudili, da smo od visoke vlade dobili za to cesto 5000 ghl. podpore ! Kakšna p.i je hvaležnost z.-, to našim vi lini gg. poslancem? Nasprotni so jim. čujte. rekiuv.e delajo; tako plačilje svet. Zdaj bi eden ali drugi mo»"da hotel, da bi se la gori navedena cesta vrhu hriba izpeljala v podobi kače, da bi peljala skozi najmanjšo vasico polog stanovanja ali hiše posameznega gospodarja ; tako bode delali, da la sedanji rod ne dočaka te prepofrebue iu važne ceste pn našem hrilm na desnem bregu Soče, ker, kakor se vidi, teh nepotrebnih rekurzov ne bode konca ne kraja, in la stvar se bode toliko časa vlekla, da naši vrli, mnogo zaslužni gg. državni poslanci i/.guhe v se veselje in potrpljenje sčasoma za daljno delovanje te prepoirebne ceste. Oglejmo si naše občinske custe ob Idriji, n. pr. pot čez Ne-kovo v Idriji, od Ajbe čez Podravne v Idrijo, od Ročinja do Kambreška in tako dalje do italijanske meje! Žalostno in neverjetno je, v kakšnem stanu so naše občinske ceste Pa <-aj imamo že lep dokaz naših zanemarjenih slabih občinskih cestah, ker je pri pogrebu mrtev ("lovek živega ubil ! Na noge torej slavno, na novo sestavljeno občinsko starešm>tvo obč. Ajba! Žrtvujte, skrbite in delajte na to, kar nam je v prvi vrsti najbolj važno iu potrebno, da se nam vendar enkrat na*e jako zanemarjene ceste zbol'6'jjo, da bomo Inžei spravljali na lepi in bližini poti svoje pridelke v mesto, ne i\a bi bili prisiljeni vozariti po italijanski zemlji s svojim blagom v mesto! Odprite oči, usmilite se nas. saj bode tudi Vam koristilo, podpirajte nas s prošnjami iu ne z rektnv.i. Hvaležni smo tem, kateri v resnici skrbijo za naš blagor in se toliko trudijo v našo korist; če začne tudi starašin^lvo tako delati, potem bomo tudi mi njemu hvaležni, kakor hitro se bode dokazalo v djanji, da se je enkrat pričelo tudi v naši občini skrbeti in delati sploh za občni nje blagor. V to pomozi Bog! DomaČe in razne novice. Svojim prijateljem. - Ker bom imel odslej na ledjih dve tiskarni — v Gorici in v Pulju — ne bom stalno v Gorici, pa tudi ne v Pulju. Zategadel prosim vse prijatelje, znance, odjemnike, naročnike, itd.. naj pošiljajo na mojo osebo le taka pisma, katera naj se edino le meni vroče. Ako me ni v Gorici, jih pošljejo za menoj. — Vsa druga pisma in pošiljalke pa je naslovljati bodisi na imena raznih listov, ali še bolje na vpisano tvrdko: »Goriška tiskarna A. Gabršftek — v Gorici". Toliko na znanje, da ne bo pomot. V Gorici, 27. jun. 1898. A. Gabršček. Zahvala. — Zadnje dni sem prejel po pošti še veliko sožalnic. Hvala iskrena vsem. Razni prijatelji in znanci moje preblage pokojne soproge so darovali primerne zneske „Sdlskemu domu" namesto stroška za vence. Presrčna jim hvala! Tak blagi čin se povsem zloga z nazori in čuvstvi moje pokojne soproge in z mojimi. Solkancem, ki so poškropili cesto, izražam tudi na tem mestu svojo iskreno za-zahvalo. Enako vsem onim, kf so se udeležili včerajšnje osmine. — Bog povrni vsem. A. Gabršček. Starašinstvo župani je Miren je 'soglasno sklenilo v seji 2*. t. m., da pristopi .Šolskemu do rn u" kot ustanovnik s prispevkom 100 gld.. katme je-tftd-i--že -plačalo. To je zopet nov dokaz o zavednosti naših občinskih zaslopov! Slava! Na to je pristopil tudi g. župan Miha Si ni g o j. veleposestnik, s prispevkom 100 gld., katere je * tdi že izplačal. Presrena hvala g. županu za ta rodoljubni Sin. Naj bi ga posneli v tem prelepem dejanju drugi, ki so tudi dovolj .de!w»lik . .. \\. slovenska tombola v goriški okolici bode letos zopet v SI. Petru pri (Joriei j iu sicer dne K), julija t. I. na proslnru. kakor j lani. Srečk, se dobiv.ro v nii*i tiskarni, pri g. Jereliou v Stineni-ki iiii<'i in pri g. Prekini na Siolnem tryu; prodajalo se Imli po deželi. Slovenci, kupuile srečke za to tombolo ter udeležile se je v velikem *te\illl ! Su; je namenjena v kori-t .Šolskemu domu" Izpit Iz gluhonemi\.». Pod nadzorstvom g. ravnatePa c. kr. ženske pripr.iv-niee Fr. il.iititM-j.i in r;.vn:iM:.;i gluhonemih i\ g. Miros|;iv.i Lenanlič.i . t. m. go--pice Slovenk..: K-il>! Iivne. Mrevlje Pavla, Valeiieie Antnura in l! dijanko : l'\m» (iiiia. tilcsM.-li Caroliiu. L:i«iu Eli/.:.. de Mordako Karla in Pilloiii Normi, in to pod g. Ani. liudrž-eui urileiirm na tukajšnji glulionemniei. Ura ua cerkvi sv. Ignacija na Travniku na desni strani še vedno ne kaže pr;iv. Kazala stoje ter c kajo. kedaj da pride mo.i-ter i/, blažen.' Italiie. d.i jih požene naprej. Kdove, kaj ie ukreni \ tem p.url-du na^ pi-(.s|a\ui (iifivisir.il ! Slldov itotei v (Jonci ;e prevzel kakor snu. že .imenili neki HumIi. ki -e naiprvo te. da n- mara Slo-\-uro\; li.go samo llali;ane in Nemce. Tire.,, re bi kdo Slov. i,tvv se! |,f. se mu lahko pripeti, da ga vrže na cesto, ker o slovenščini noče iiicesiir sili.iti nevi podjetnik. l/.ve.ieii pa mihj. d.i m> ie vendar trudil pridobiti neko komisijo, ki sestoji po večini iz Slovencev, za So. d.i h\ iiam.iul za-ii|n obed. Pa ni šlo. (ludeii rim/.! Kar je bilo slovenskega. je vrgel ven, po dmgi -liani pa vabi naše ljudi k sebi. .Delavski pri.jaiel.j- in _Soca". — Podtika nam -ri|;drm demokracijo, kakor da bi mi delali /a-n|o. V zadnji številki pr.ivi o shodili soc. .leinokra« v v Podgnri: »Tihega dne t,- hi!o tudi nekaj n:trn te edine naj bi bile veljavne za pristojne oblasti'} Imena naj se pišejo tako, kakor je pravilno, ne pa v spakah — Italijanom na ljubo. Znacajnost. — Dr. Mondolfo v Zadru je preiskovalni sodnik. V* neki kazenski reči je vodil preiskavo v italijanskem jeziku, ker so se tega posluževale prizadete stranke. Pri obravnavi pred poroto je bilo treba zaslišali preiskovalnega sodnik? kot pričo. Tu pa je mož odločno izjavil, da hoče kot priča govorili samo v hrvaščini, ker je ta njegov materni jezik. Začudenje pri obravnavi je bilo obče, ali mož je prodrl s svojo zahtevo. Stvar je zanimiva. Vsa čast odločnemu Hrvatu! Kaj pa pri nas? Ali-bi bdo mogoče, da se kaj takega^pripeti.jH Novo pogrebno podjetje se je prav izvrstno izkazalo pri pogrebu.danes teden. Ves spored se je vršil kaj lepo. Mrtvaški stekleni voz je kaj krasen in oprema konj je ugajala n« sploh. Kot konkurenčno pedjetje proti že prej obstoječemu pa zasluži tudi priznanja glede na cene, katere vsled konkurence niso več. tako visoke kakor doslej. Je pač umevno; če jeden sam gospodari, stori, kakor hoče, če pa ima konkurenta, se mora ravnati po njem, treba je iti s pretiranimi cenami dol, kar je občinstvu le na korist. Lalioustro lit '»arabstvo zmagujeta. - Kako daleč smo že dospeli v Gorici z la-honstvoiii in barabstvom v okrilju e. kr. obhodni], evo pristno sliko! V sonoto je bil pokril „Š o s k i dom". Navada je, da pri lakih prilikah razobesijo na nova poslopja zastave. Tudi na »Šolski dom- so jih razobesili, in sicer na obeh voglih c e s a r s k i, poleni dve slovenski in kouečno na sredi eno mestno. S tem je bilo pač lepo označeno stremljenje goriških Slovencev, ki hočejo ostali v goriškem m es t u zvesti svo;i narodnosti iu cesarski hiši. To la ne, to ne smo biti! Nekaterim ljudem taka zvestoba ne diši! Kramar s Malimi škatijami, znani Hraidotti -- je bil tudi tu prvi, ki ju zagnal alarm proti takemu okrašeiijii „Solskegu doma". Tekel je še po Vernega pomočnika — šolskega sluga V i d a, in oba sla iekla ua policijo, kjer so seveda takoj spoznali, da razburjenost teh dveh možakarjev je opravičena, češ, s I o v e n s k a z a s t a v a v G o-r i c i j e i z z i v a n j e, katero Irelu odstraniti. In dva redarja sta dobila takoi nalog, teči na lice mesta iu ukazati, da se sua-mctii - - slov e u s k I Z a s t a v i. Vspeh raznih prizorov je bil ta, da so padle vse Zastave lil sicer prva je padla Cesarska, poleni mestna iu nazadnje slovenska, - Predsednik veleč. g. dr. Anton Gregorčič je prolesloval na uiinislerslvo proti takemu iie.iiveueinu in slovenski narod skrajno ža-Ij-emii postopanju. Mi dvoma, da iio prolesloval proli takemu podlemu zaničevanju slovenske zasL.ve ves narod, ki nikdar lic pozabi lega brutalnega čina brezpravnega uasilslva ! Mi moramo že danes pred vsem pro-testovati proti tolmačenju policije o pomenu slovenske zastave. Policija meni v svoji o/.ko-rčni starokopilnosti (— katero kaže pa le uasproli Slovencem ! ), d a slo v e n s k a z a s t a v a j e d e m o n s l r a t i v n o z n a-m en je, kateremu treba delati ovire itd. Ali naša policija ne ve, da la trobojuica je edina zastava sosednje Vojvodine Kranjske? Ali ne ve, da barve h e I o - m o d r o - r u-d e č a so barve istega g r b a g o r i š k e d i- ž e I e, da bi morala biti tudi zastava po-knežeue grofovine g o r i š k e (in tudi gra-diščanske!) belo-modro-rodeča, kar se pa ni zgodilo vsled sovražnih uphvov ? ! Ali policija ne ve. iU je kouečno la tioliojnica od I. lMlS. priznan znak slovenskega naroda v mejah avstrijske države V! Zategadel so dolžne vse c. kr. oblasti to zastavo bolj spoštovali nego n. pr. priprosto zastavo goriške dežele ali Gorice, k a j l i k d o r ž a 1 i t o z a s I a v o, žali s 1 u v •• n s k i n a r o d, a k d o r ž al i, z a u i č u j e, poni ž u j e u a r o d, n i m a n i k a k e p r a v i c e, p r i-č a k o v a t i 1 j u b e z e n o d n j e g a ! Kdor torej preganja slovensko trobojmeo, preganja slovenski narod, kateri iiečuveuo žali. To naj si zapomnijo enkrat za v.ioiej c. kr. oblasti ! Nam Slovencem ;e kol narodu v prvi vrst! prt srcu — naša trobojuica. To je pač naravno, kajti srajca nam je bliža nego suknja. Ako pa se nam delajo ovire v rabi trobomice. tedaj moramo izjaviti, da se naša ljubezen do nje ne pomanjša, pač pa neprimerno bolj vzplamli, dočiii. se naš; srca prav nič bolj ne ogrejCjO za druge zastave, katere bi se nam milostno dovolile, da jih sinemo r..zobi-š.ili! Ako ne smemo razobesili sloveii-ike zastave, tedaj ne razobesimo sploh nobene! Iu radi tega so padle s „Šolskega doma* vse zastave! Ako ni ondi mesta za slovensko zastavo, toliko manj ga je za vsako drugo! To naj si zapišejo za uho v večni spomin vsi avstrijski birokrati!! Policija je pokazala pri tej priliki vso možno nesposobnost. Odgovoriti bi bila morala tako de: „Sior Braidot! Ne vemo sicer, katere zastave na »Šolskem dom" vas bolj bodejo v oči, toda to je vaša reč; ako vas bodejo, ni jih treba gledati. Da pa visijo ohdi zastave, io vam nič mar ni. Ako se pa boste preveč razburjali, in za vami še, drug i, veste kaj: v a s vtaknemo prve g a v luknjo na hladno, da se vam pomirijo razburjeni živci; to bo pomagalo, da se potolažijo tudi drugi. Ako ne, imamo na razpolago dovolj „osvežujočih krogljic", da pomirimo razburjeno kri barabam, ki se za plačilo celd razburjajo itd." Ako bi bil dobil Braidot tak odgovor na policiji, tedaj smo uverjeni, da bi bil lepo mirno odšel in komedije bi bilo konec. No, policija mu je dala prav in zgodilo se je, kakor srno povedali. Policija se bo izgovarjala na morebitno razdraženost lahonskih barab itd. -Na to odgovarjamo: Zaradi peščice lahonskega barabstva v Gorici policija še nima pravice tako nečuveno žaliti slovenski narod! Policija bi bila dolžna, varovati z vsem aparatom dostojanstvo žaljene zastave; ako. nima dovolj svojih tnočij, ima vojaštvo na razpolago! Toda nikdar bi se ne bila smela ustrašiti .razburjenosti" lahonskega barabstva ter pokazati tako svojo onemoglost. Ako policija ne more vzdrževati v Gorici redu, naj prepusti vso reL nam Slovencem, in zagotovimo jo, da naredimo najlepši red brez sablje in puške, še mokre cunje bodo odveč ! Še jedno! V istem času, ko se je tudi policija spodtikala nad našimi trobojnicami, je dovolila brez opomnje, da so razobesili po Gorici lepake „Lege Nazionale", ki so tiskani demonstrativno in namenoma Iep6 razvrščeno r u d e č e-z e 1 e n o na belem papirju. In tak lepak visi kakor v zasmeh c. kr. vojski — poleg veliko vojašnice in poleg policije na Travniku, Tak6 postopa policija v Gorici. proti Slovencem in Lahonom. Utegne priti čas, ko boste še milo klicali Slovence na pomoč proli razposajeni irredenti, kakor jih je c. kr. oblast vabila zadnje tedne proli neljubim jej soc, demokratom. Ako takrat Slovencev ne bo, marveč da porekd »saj so bili ti ljudje vedno vaši Benjaininčki J" — tedaj naj se c. kr. oblasti spomnijo, da je tak čin edino njihova zaslugu ... Povedali smo dovolj! Itrzojav, odposlali 20. Junija 1898., kot p r o test proti odstranitvi slovenskih z a s t a v. — V imenu goriških Slovencev proteslujem najslovesnejše proti odredbi tukajšnjega okrajnega glavarstva, s kalem je vsled zahieve nekega italijanskega napeleža ukazalo sneti s ^Šolskega doma", spomenika petdeset let nego vladanja %'jegovega Veličanstva, slovenski narodni zastavi, ki sta bili razobešeni povodom pokritja rečenega doma poleg državnih in mestne zastave, ter prosim brzojavnega naročila, da se spet razobesili, ker ukazana odstranitev je neutemeljena in žaljiva za slovensko prebivalstvo na deželi in v mestu. Doktor Ant. Gregorčič, deželnega glavarja namestnik, ekscelenei grofu Thunu, minislerskeniu predsedniku na Dunaju, D o s I a v o k : Slovenci i m a m o narodno zastavo; s to pozdravljamo iu slavimo kogar koli; ni se še slišalo, da bi mesto z drugo zastavo slavilo kak državni praznik nego s svojo; če mi dodajamo še dr* "io zastavo, govorimo tako jasen jezik, ga ne more nikdo krivo umeti, razen e hoče namenoma krivo umeti in tolmačiti. — Državna oblast no sme kaj takega prezirali, pa tudi ne sine dajati po-luhe onim, ki to delajo. Nesreča. — Kmet Volčič iz Črnič je vozil te dni v svoj vinograd vitrijol. Med polom je moral obrniti voz; pri obračanju pa je možu, ki ima že nad 00 let, spodsnilo, da je padel, živina '?> v istem hipu potegnila in Volčiča so kolesa inastila. Pri vozovih je pač treba velike previdnosti ! Spalni železniški vozovi. — Te vozove na južni železnici so odpravili, ker niso ustrezali potnikom. Nove vozove, gotovo bolje, pa je poskrbela znana mednarodna družba za spalne železniške vozove. Nov poštni urad. — Dne l. julija 1898. se odpre v Kozani na Primorskem, okraj Gorica, nov poštni urad, ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob enem služboval kol na hiralnica pošlno-hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim uradom v Kojskem jedenkrat na dan po pošlnem selu. V Itranici pri čchovinovili se bode dne 29. t. m. blagoslovi! temeljni kamen spomenika Andreja barona Ceh o vina in to med 9. in 10. uro predpoldne. V koledarju družbe sv. Mohorja se čila, da bode slavno*! odkritja dne 15. avgusta ; kakor smo iz gotovega vira izvedeli, so se v merodajnih krogih odločili, da se bode slavnost vršila v nedeljo, dne 14. avgusta t. 1. Slovencem z dežele, ki prihajajo v Gorico, priporočamo trgovino z manufaktur-nim blagom g. Jur. M o s e t a v Raštelju. Postrežba jiajbolja in cene tako nizke, kakor v nobeni drugi slični trgovini. Torej, kedor potrebuje manufakturnega blaga, naj si ga naroči pri g. Mosetu. Naročnikom. — Bliža se konec prvemu poluletju; zategadel opozarjamo dolžnike, da nemudoma dopošljejo zaostanke in za prihodnje poluletje. Tudi redne plačevalce prosimo, naj bi se gotovo držali dosedanjega reda tudi sedaj, kajti poleg svoje dolžnosti nam store tudi dobrodejno ljubav. — Povedali smo že, da dolžniki so nam dolžni nad 5000 gld. zaostalih naročnin. Skušali smo jih poterjati s poštnimi nalogi, toda doživeli smo novo bridko prevaro, nepričakovan škandal, — d a s e nam niso i z p 1 a-čali niti poštni stroški. Tolike brezobzirnosti in — brezobraznosti nismo pričakovali. In kak6 smo prosili, naj bi dolžniki poravnali svoje dolgove vsaj zdaj, ko imamo z novo tiskarno v Pulju veliko stroškov in težav radi prostorov. Ako bi bili dolžniki vposlali dolžne zneske, bi se bilo to vprašanje ugodniše rešilo, kajti 5000 gld. več na razpolago — to je že nekaj I Komur je pri srcu narodna stvar, ki je v zvezi z obema našima tiskarnama, naj izpolni svojo dolžnost vsaj ob sklepu prvega poluletjn. Prosimo!! Društvene vesti. Trgovsko-obrtiiu zadruga v Gorici naznanja onim članom, kateri so plačevali pri pooblaščencu gosp. Ivan Scalettariju, da se je imenovani gospod odpovedal pooblastilu, ter jih naproša, da ji naznanijo takoj, kakor mogoče, kako da želijo za nadalje plačevati, Goriški Sokol naznanja p. n. članom, da je veselica dne 3. julija prestavljena na 17. julija zaradi slavnosti v Sežani ter naproša vso člane, kateri se bodejo udeležili slavnosti v Sežani dno 3. julija v društveni obleki, da to naznanijo bratu F. S a j o v i c - u. Kolesarsko društvo „Gorlea" napravi jutri, na praznik sv. Petra in Pavla, izlet v 1) e v i n. Odhod ob 2, uri popoludne s sončnega Irga, Slovensko zidarsko iu tosiirsko društvo v LJubljani bo blagoslavljalo svojo društveno zastavo v cerkvi sv. Petra (v Ljubljani) 14, avgusta t, I. — To društvo ima svojo šolo za zidarje in lesarje in tudi svoj pevski zbor. Uljudno se vabijo na to slavnost vsa slovenska društva in vsi narodnjaki in narodnjakinje. — Omenili nam je treba, da ie pri tem društvo mnogo zidarjev in tesarjev P r i m o r c e v, s o s e b n o iz goriš ko okolice. Dunajska borza 27. junija 1898. Skupni državni dolg v notah ... 101 gld. 50 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 101 , 50 » Avstrijska zlata renta.......121 » 35 , Avstrijska kronska renta •!•#... 100 , 80 , Ogerska zlata renta 4%......121 , 20 , Ogerska kronska renta 1% ..... 98 » 90 , Avslro-ogerske bančne delnice . . . 910 » — , Kreditne delnice.........350 „ — , London visla...........120 , 95 , / Nemški drž. bankovci za IGO mark . 58 , 82»/» > ' 20 mark.............11 , 74 . 20 frankov............ 9 , 52 Va. italijanske lire..........44 , 40 , C. kr. cekini........... 5 „ 63 , z desetimi stanovanji, v najlepšem kraju mesta Maribora poleg javnega v.% je na { prodaj. Enajsl let prosta davka. Na hiši ima hranilnica gld. 7500. Ponudbe gospodarju Fr. Popltseh v Mariboru. 162 Izobražena slov. rodbina vsprejnic Več upravništvo „Soče". 100 do 3D0 gld. mesečno If^TlS S X vsah krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. pa: pirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica jn m nikaka nevarnost. - Ponudbe pod L«dv»lg Oster-reicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. 138,10—G Otiroritei? gostilne. Slav. občinstvu usojam si uljudno naznanjati, da sem otvorila na Scmpaskem polju, zraven opekarnic pri z dvoriščem in hlevom. Poskrbela sem za dobro pijačo, črno in belo vino. sifone in vedno sveže pivo iz sodčka. Priporočam postrežbo z mrzlimi in toplimi jedili po nizkih cenah. Dam v najem" po nizki ceni tudi 4 lepe sobe v T. nadstropju. Z odličnim spoštovanjem 157 N. Bfttjcl. Trgovina z Jedilnim blagom C. F. Resberg v Gorici, \ Kapucinski uliti si. 11 ter podružnici na Koran Štev. 2 - priporoča to-le blago: Sladkor kavo - rii mast — poper — sveče — olje — ikrob - ječmen - kavino primeso moko • jris drobne in debele otrobe turšico rob sol moko ia pitanje -- kis žveplo cement bakreni vitrijol itd. :¦• 20 :w» Zalo§a prislneia tfalmalmskega zganja na debelo trr jriMnpjta ?r»fya in belega vina. ^ KrojaSkl mojster v* t FRANC CUFErU ^ v Gorici ^f> ^ v ulici sv. Antona štv. 1, in na deželi, posebno pa učencem ljud- ^ novi, fini, dobri SVINČNIKI jružbc sv. Urila in Metoda" Z nafelom, da kar se zalaga pod imenom dične naše družbe — mora biti najboljše kakovosti, da se obdrži in ostane v trajni rabi. z.t!ožil sem s privoljenjem slavnega \odsiva nove, line svinčnike v korist .Družbe sv. Cirila in Metoda", izdelane od prve svetovne lirme le stroke: L. C. Hardtmuth na Dunaju. Da se udomačijo ti novi. edino dobri svinčniki v vsaki narodni hiši. po pisarnah in šolah in da se moje dobro blago ne zamenja s kakimi slabimi izdelki, izdanimi na ime dražbe, zato . BMP zahtevajte, kupujte in HNF v lastno korist rabite le svinčnike, ki jrnajo pole^ družbenega imena utis-njeno tovarniško znamko L €. Hnrdtnmtli. Moje blago je prima-blago. Le k prima blaga priufiane firma L. C. Hardimuth svata znamko. Gena svinčnikom je po I, 2, S, \ m 7 kr. kos; v dvanajslorieah ceneje, predkupovaleera rabat. Zalasra m prodaja Ivan Bonač trgovina s paprijem in šolskimi potrebščinami v Ljubljani. Zalo/nik priznano najlepših slovenskih razglodnih dopisnic vfcorist „Drn?1je sv. Cirila in Metoda" s podobo nje prvomestulka veleč, gosp. Tomo Zupana. Cena zp. kos 5 kr., 100 kosov 4- gld. franko. rrevzemam naročila za izdelovanje razglednih dopisnic v eni ali več barvah. Prosim, "a se ms iz vseh krojev slovenske zemlje, kjer še nimam zveze, pošlje po 10 razrednih dopisnic proti takojšnji odškodnin;..... . 156—t Špedicijska poslovnica t Gorici l v ulici Morelli 12 se toplo priporoča Slovencem v <||j Gorici in z dežele. Usojam si naznaniti slavnemu ob- j§= činstvu, da sem zaprič.el v Trstu trgovino za ^*> komisijonalno in špedicijska f* poslovanje. h Naročila in sicer mala v pošiljatvah ž*t> po 5 k<'. po poŠti in od 30 V*r naprej pa (Si po železnici, izvrševal bom točno in ceno. ^ Razpošiljal bom razen kolonialnega ;jrfc\ Mapa »udi dnu/o na trjr spadajoče stvari, jgi kakor- sadje, zelenjavo, ribe i dr. Pečal trse bom z razprodavanjem domači h prislel- ;jrf> kov, s prijemanjem hlajra v svoja skladišča, jtji tlajnl na ista nnplnčila in posredoval do- ¦r?i lično prodajo na korist lastnika jp# Trgoval bom tudi z vinom na debelo, jt5j. Sprej;..em zastopstva trdnih za 'f± konkurenro sposobnih tvrdk in polagam :^* za to kavcijo. Si Nadeja je se, da se me sorojaki doli ii.»lijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani Eriiost Pe&an. 11« (el.) v ulci S. Francesco štv. 6. Ki Kdor potrebuje izvrstno, pravo dalmatinsko vino, naznanjam s tem, da imam jaz zalogo v Nabrožiui pravega dalmafčnca, vkupljenejra od poštene hiše: Cena bi bila: pri malem t. j. Ht; lit. po M kr.. več skupaj pa po i»l kr. lit. franko tukaj kolodvor Nabrežinn za belo. in po 18 in iti kr. lit. za trn». Vino je od 12 do 13 j>r. močno. Na zahtevo pošljem uzorce. Friporočam se 160 * « A nt. Kovač. Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli 12 priporoča velečustiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svoio delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ogritjit i o najnižji ceni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim l« zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen upravljati blago, ako mu po- [ r.ih sveč, kti/me, čevlje, nogovice, takev (ttu^e) vsake velikosti, zlatih črk '. t. d Vse po nizkih cenah!!! "*WB iv$mWM*L?MW^W$W*i Anton Potatzky v Gorici. Na sredi R«StelJ» 7. TRtOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pissrnice, kadilce in popotnike. Najboljšo šivanko za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in Čevljarje. Kvcliiijicc. — Rn/iii vonci. — Mašiio Knji/icc. Hišna obuvala m vso letno čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trcrih i ter na deželi. '2 !!."> 18 Goriško pivo! (na Goriščeku II). 1'odpisiui piipnrnčain svojim p. n "'Ijeinalceni svojo po.-ebno ilobro uležiino izvozno, marčno in ule-žauo pivo najboljše kakovohli. dobiva se v sodčkih po '.„ "j, «-, in V« H. kakor tudi \ poM>|,tji!i stekb-nicah. /ajedno naznanjali;, da m-iii <¦ iiiiiiolem lelu svojo pivovarno ztialno zlmljsal in ila -i-m rabil za varčuje dobrega pi\a le naibolj-..' blago: Zaimki hmelj in l.atiaiki ječmen ii *i 11 1'lO-fč p. II oi||e||.alee. d.i -«• Z iMlip.llljflil oh- lač.ijo nami* m si dImIho ii,«nn'.ijo /..igniovljam, naj-ločnejšo pusliezbo. Z lirijiiilličiiejAiiii spiiilovillljeiil Vv. ^Viinck. Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr, drž. sveljnjo Na lvovski razstavi s prvo ceno — srebrno svetinjo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedie & Zajec i 57t"». <;o 28.1 ' 77 i84i:> :t7 fi.-)7' sr» 1 .2:1 tli) 7:t 112 , «)!> 1 Račun deležev: od leta KS!t«. . . . 2(il>5*— za loto 181»7.....360'— 3055 ~ 140 -062 j 07 12G4 24 100 ; 21 2915 —| ir,t7r) 64 tiliSC. 21 632 27 239!) 12 2«!) 65 1554 38 Leta IS17. izplačanih .... 2 Hranilne vloge................ :* Kapitalizovane obresti............ 4 Zu loto !8i)S. predplačane obresti posojil . . . j 8 i Tiskovine.............. (1 Od čistega dobička po račun« ISO«...... 7 4,/.J0/n obresti za 18!>7............. 8 ITplačnna vstopnina I8'.»7........... '.) Nevzdignene dividende........... 10 Čisti dobiček................ 1 ~ !- 17C.I »2 :u> 176UI2 ;3L 1 i 1 i V Tolminu, dne 31. decembra 1897. Načelstvo.