ROLETAREC -NO. 881. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 31. JULIJA (July 31), 1924. LETO—VOL. XIX. UpravoiStv« (Office) »689 WEST 26tb ST., CHICAGO, ILL.—TekphMut RockweH 23(4. KAJ JE NAŠA SOCIALISTIČNA DOLŽNOST. James Oneal. Buržvazno časopisje je presenečeno vsled zaključka socialistične konvencije v Clevelandu, ki nalaga naši stranki združenje z mogočnimi unijami in podpiranje neodvisnega kandidata za predsednika in podpredsednika. Njihovo začudenje nas ni iznenadilo. V uredniškem članku pod značilnim naslovom "Socialistična abdi-kacija" piše "Tribune", da je socialistična stranka za letošnje volitve zavrgla marksistični standard. "Times" pravi, da smo se približali vložitvi peticije za prostovoljno bankrotiran je. Podobnih člankov najdete vse polno v dnevnem časopisju. Celo Mr. Willard, urednik liberalne revije "The Nation", piše, da so se dele-gatje na clevelandski konferenci "zavedali važnosti žrtve, ki so jo dali socialisti," in da je bilo na zboru "mnogo vnetih socialistov, ki so čutili, da je socialistična stranka prenehala kot stranka in odstopila od svojih načel." Tu in tam se morda najde socialista s takim mnenjem, toda radi drugih vzrokov. Treba poudariti, da mi ne zaslužimo niti najmanj takih simpatij, ker nismo zavrgli našega praporja, ampak smo pridobili druge, da so dvignili svojega. Mi nismo vložili peticije za prostovoljno bankrotiran je, ampak smo povečali naše podvzetje s tem, da smo dobili vanj druga, katerega smo vabili v naš krog skozi desetletja. Mi nismo žrtvovali ničesar toda pridobili smo mnogo. Mi nismo zavrgli svoje stranke jn socialistična načela nič manj in nič več kot iih je neodvisna delavska stranka, ki je postala važen del angleške delavske stranke. Počemu potem toliko jadikovanja? Radi-tega, ker so ena neodkritosrčna, drugim pa nianjka poučenosti o namenih socialističnega Sjbanja v vseh deželah. Ta en namen so pozabili celo nekateri sodrugi radi izolacije, v kate-je bilo obsojeno socialistično gibanje te debele od svojega početka. To je, izoliranje naše franke od organiziranega delavskega razreda. Zgodovinski vzroki so ustvarili prepad, ki je zijal med socialističnim gibanjem in strokovnimi Unijami te dežele v pogledu politične akcije. Ta prepad je tako star, da so ga celo mnogi člani naše stranke smatrali za povsem naraven pojav. Abnormalna situacija. Ampak ta pojav je nenormalen. V nobeni drugi deželi ne postoji, niti v Mehiki, ki je zadnja prišla v moderno delavsko gibanje. Toliko časa, dokler je gibanje strokovnih unij koncentriralo svoje politične aktivnosti v kapitalističnih strankah, smo bili prisiljeni nositi zastavo samostojne politične akcije sami. Kadar se velik del unij loči od starih tradicij in dvigne od kapitalističnih strank neodvisen prapor, tedaj je naša dolžnost, da jih bodrimo in se jim pridružimo, ako nam dajo garancijo, da bo njihova ločitev od prošlosti trajna ločitev. To, mislimo, se je zgodilo v Clevelandu. Če bi se enak pojav dogodil pred petnajstimi leti, bi imeli pred seboj isto situacijo kot jo imamo danes in mi bi imeli odgovoriti na isto vprašanje: Ali naj gremo skupaj z organiziranim delavskim razredom, ali pa naj ostanemo sekta, ki bo pazila, da ne pride v stike z razredom, na katerega ves čas apeliramo in s katerim hočemo zidati novo družbo? Toda, bo mogoče kdo ugovarjal, program in kandidatje niso socialistični. Priznamo. Toda ko smo vsa ta dolga leta, skozi katera smo vodili neodvisno borbo, apelirali na delavski razred naj se nam pridruži, ali je bil kdo izmed sodrugov, ki je resnično verjel, da bo program združenega delavstva takoj v početku skoz in skoz socialističen in da bodo vsi kandidatje socialisti? Če bi kaj takega verjeli, bi bili vsi naši napori zamanj. Popolnoma razvit, zaveden delavski razred ni rezultat enega dne. Vzbujen je delavske mase ne pride hipno. Postalo pa bo zavedno kot rezultat inteligentnega dela in medsebojne simpatične kooperacije v političnih bojih. Tako simpatično kooperacijo pa omogočimo, ako naše čete stopijo par stopinj nazaj, da se združijo z glavno armado in potem korakajo skupno pod enotno zastavo. Vprašanje marksizma. In to je, kar smo storili. Ali smo s tem "zavrgli marksistični standard"? Nedvomno zelo važno vpraanje. Ne apeliram rad na tiste ki so mrtvi, ampak nekaterim ne bi odgovoril noben drug apel. Oni hočejo vedeti, kako sta mislila Marks in Engels o takih problamih. Njuna koncepcija socialističnih dolžnosti se ne razlikuje od one, ki jo je zavzela socialistična delegacija v Clevelandu. Oba sta pisala v slovitem Manifestu iz leta 1844 z ozirom na odnošaje ki jih imamo napram delavskemu razredu kot celoti in odgovarjata, da mi "ne formiramo separatnih strank za opozicijo proti drugim delavskim strankam." Priznavata, da mi "nimamo interesov, ki bi bili separatni in ločeni od interesov delavskega razreda kot celote", in da se ne naslanjamo na kake sektaške principe svojega kova. Nadalje naglašata, da mi smatramo naše socialistične stranke kot "najbolj napredne in odločne skupine delavskega razreda vsake dežele, smatramo jih za sekcije, ki potiskajo naprej vse druge delavske skupine." Zopet bo morda kdo ugovarjal, da če hočemo vsoglasiti omenjene citate z našim odlokom v Clevelandu, je treba pronajti, kje sta jih Marks in Engels priporočala v praksi. Slučaj je nanesel, da jih je Engels apliciral na razmere v Zedinjenih državah v uvodu k svojemu delu "Razmere delavskega razreda v Angliji 1. 1844" (izdaja iz 1. 1887). Citiral je omenjene stavke v celoti iz katerih so povzeti gori označeni izčrpki in jih razjasnjeval v poduk ameriškim socialistom. Dejal je, da ameriški socialisti ne smejo pričakovati, da bo ameriško organizirano delavstvo "prišlo k njim; socialisti, ki so manjšina, in imigranti morajo iti k ameriškemu delavstvu, ki predstavlja večino domačinov." Res je, da to prinaša probleme, ki jih je tudi Engels predvideval. Razlagal je, da bo vzelo združevanje raznih elementov v mogočno delavsko gibanje "precej časa in se ne bo končalo brez sporov." Nadalje pravi, "da se bodo skupaj stekajoče kolone tu in tam križale; pojavila se bo konfuzija, sledili bodo ostri notranji spori in dogodili se bodo celo ostri konflikti, ki bodo grozili oslabiti akcijo; ampak skupnost namena bo končno premagala vse po-težkoče; formirale se bodo močne čete, ki bodo stopile na bojno polje dobro formirane in organizirane proti sovražniku, usodno molčeče pod lesketajočim orožjem, podpirane od drznih borcev v ospredju in od neomahljivih rezerv v ozadju." Angleško delavstvo. Tu se lahko omeni, da je imelo angleško delavstvo take izkušnje. Engels je razpravljal o vprašanju programa kot bazi enotnosti za skupno stranko delavskega ljudstva. Sledeči stavek je značilen: "Da se doseže ta rezultat, je potrebno niti razne samostojne skupine v eno delav b stranko, neglede kako nepopoln bo njen pro 0 zorični program, pod pogojem, da bo delavsll program, — in to je stopnja, ki se jo mora d seči v Zedinjenih državah. Za dosego tega cil"*" socialistična delavska stranka lahko mnogo prf pomore, če se bo držala poti, kakršne so se n ~ služile evropske socialistične stranke v dobi, k* so bile še manjšinske sekte v delavskem r» ° redu." Na koncu gori omenjenega stavka, iz kate rega sem napravil izčrpek, zaključuje Engels-"Po taki poti akcije je šel veliki ustanovitelj modernega socializma Kari Marks in z njim jaz ter d^ugi socialisti vseh narodov, ki so de lali z nama nad štirideset let; in povsod nas je vodila do zmage." Tukaj je pozitivna aplikacija, kot jo je formiral Engels v Manifestu, tikajoča se razmer v tej deželi. Nasvet je praktičen danes kot je bil takrat. In temu nasvetu smo sledili v Clevelandu. Na gotovi stopnji razvoja socialističnega gibanja je morala socialistična stranka vsake dežele gledati v obraz situaciji, kakršna je danes pred nami. Socialisti so bili zmerom pionirji na polju političnih organizacij delavstva. Prvi pojav je izolacija pred veliko organizirano delavsko armado, ki traja leta. Tekom časa jo kapitalistične sile pritirajo do pohlevnih poiskusov v politiki. Skoro brez izjeme je bila prva forma organiziranih delavskih mas podpiranje kandidatov v liberalnih in konservativnih strankah. Ampak izkušnje poženejo strokovno organizirano delavstvo naprej, ker ne more zavarovati svojih interesov v strankah, ki niso njegove. Potem sledi prelom starih tradicij in iskanje novih političnih koncentracij. Prelom ni splošen. Navadno ga izvrši velik del organiziranega delavstva, ki potegne počasi zaostale s seboj. Ko je ločitev od starih strank v teku, se spomnijo, da so jim socialisti že davno prigovarjali storiti tak korak. Res je, da se obotavljajo in pomišljajo, da dvomijo v uspeh nove poti, ampak nanjo so vseeno dospeli. Ali naj ob tej uri, ko je velik del organizirane delavske mase stopil na pot samostojne politične akcije in nam ponudil roko v sodelovanje, odklonimo kooperacijo in gremo naprej sami separatno od drugih delavskih organizacij? Kakšna zlovolja bi nastala in razočaranje, če bi zavrgli priliko, ki smo jo iskali vso dolgo dobo! Prelom med starim in novim se je dogodil med strokovno organiziranim delavstvom tudi v Zedinjenih državah in prišel je za nekatere socialiste tako nepričakovano, da so osupnjem-Drugi so vedeli, da pride in so storili kolikor so mogli, da ga pospešijo. Dosegli smo stopnjo razvoja v delavskem gibanju te dežele, kakršno je delavstvo drugih dežel doseglo že dolgo nazaj- Delavstvo slednjih ve, kaj je v tej uri dolžnost meriških socialistov. Ono ve, da nimamo izgubi- tj ničesar z intimnimi stiki in koperacijo z organiziranim delavskim razredom. i^fi Debsov odgovor Fosterju. W. Z. Foster, predsednik Workers' Party, ;e po clevelandski konvenciji socialistične stranke poslal Debsu pismo, v katerem ga obsoja, ker se je izrekel za sodelovanje soc. stranke v K. p. p. A. in indorsiral La Follettovo kandidaturo. To pismo je Foster objavil v svojem glasilu, iz katerega so ga ponatisnili tudi nekateri kapitalistični listi, med njimi reakcionarna čikaš-ka "Tribuna". Foster očita Debsu, da se je umaknil ne-konipromisnemu razrednemu boju in se pridružil buržvaznim elementom. Debs je Fosterju in njemu enakim odgovoril sledeče: "Dragi sodrug Foster: Vaše pismo z dne 15. julija sem prejel in ga pazno prečital. Odgovarjajoč nanj naj v prvi vrsti omenim, da ne morem razumeti, čemu imenujete mojo izjavo, tikajoča se clevelandskih konvencij, za "razočar-Ijiv dokument", niti ne vašega izvajanja, da bo moje zadržanje "pretreslo tisoče delavcev". Sicer vem, da imate o socL 'istični stranki zelo slabo mnenje, — približno tako kot je moje mnenje o komunistični stranki, — zato mi je čisto lahko umljtvo, da bi Vam ugajalo, ako bi socialistična stranka na clevelandskih zborih končala svojo karijero in izginila s pozorišča, ali vsaj ostala osamljena, diskreditirana figura, kot bo komunistična stranka v letošnji kampanji. Čudno je, da smatrate indorsiranje La Fol-lettove kandidature od moje strani za "razoča-rujoče" in "pretresljivo" dejstvo, čudno radite-ga, ker ste na šentpavelski konvenciji, katero so imeli komunisti pod popolno kontrolo, nameravali na podlagi izjav vaših besednikov, med n jimi Ruthenberga in Mahoneijja, napraviti isto kar sedaj štejete meni v greh, to je, hoteli ste in-dorsirati La Follettovo kandidaturo za predsednika (Duncan McDonald je bil nominiran "pogojno", da se umakne, če La Follette sprejme vašo kandidaturo), in to bi tudi brezdvomno storili, ako ne bi La Follette, ki pozna in razume komunistične igre, javno odklonil njihovo indorsiranje. Mahoneg je po konvenciji v St. Paulu izjavil, kot se glase časnikarska poročila, da je bil "prevarjan" od komunistov in da bo čisti rezultat dvoobrazne taktike in izdajstva razkol med minnesotskem delavstvom, ako ne celo razvitje minnesotske farmarske-delavske stranke. Mogoče ste v pravem v kritiziranju mojega tališča in jaz v napačnem, kot sem bil že mno- gokrat prej. Ker nimam vatikana v Moskvi, ki bi mi kazal pot, moram slediti luči, ki jo imam, in to sem storil v sedanjem slučaju in zmerom v prošlosti; in kakor se nisem bal posledic mojih dejanj v prošlosti, se jih tudi sedaj ne bojim. Članstvo socialistične stranke, v kolikor mi je znano, je zadovoljno s stališčem kakršnega sem zavzel in z izjavo, ki sem mu jo podal z o-zirom na clevelandske konvencije. Ne vidim pa nobenega razloga, čemu bi moral dajati pojasnila za svoje delovanje komunistom, niti ne, čemu bi se ukvarjal z njihovimi mnenji o mojih akcijah. Z vsem osebnim spoštovanjem do Vas, o-stajam bratsko vaš Eugene V. Debs." Konvencija Minnesotske delavske federacije. Konvencija Minnesotske delavske federacije, ki se je vršila v Faribaultu, Minn., je indorsirala kandidaturo La Folletta in Wheelerja za predsednika in podpredsednika Zedinjenih držav ter apelirala na Ameriško delavsko federacijo, naj se pridruži kampanji za njihovo izvolitev. Komunisti so predlagali, naj konvencija indorsira Fosterja in Gitlowa, toda ko so ta svoj predlog pozneje skušali umakniti, so bili pritirani v pozicijo, v kateri so ga morali obdržati. Glasovalo je zanj 16 delegatov proti pa 185. S tem je bila njihova moč "izmerjena", in to je, kar so skušali preprečiti, toda neprevidne poteze enega svojih delegatov niso mogli u-makniti. Kot znano, so komunisti slikali Minnesotsko delavsko federacijo za organizacijo, v kateri prevladujejo komunisti. Prav ta predlog pa je prišel večini kot nalašč, da pokaže javnosti, kje stoji minnesotsko delavstvo. William Mahoney, urednik unijskega glasila v St. Paulu, je pojasnjeval priprave, potek in rezultate ponesrečene šentpavelske konvencije, na kateri je bil začasni predselnik. Ob tej priliki je tudi Mahoney priznal, da so jo dominirali komunisti, ker se je progresivne delavske in farmarske organizacije niso udeležile. Ker pa ja bil "on eden prvih, ki so se zavzeli zanjo in ker je obljubil da jo bo otvoril in prevzel začasno predsedništvo, ni hotel prelomiti besede, dasi je uvidel, da je obsojena na neuspeh. Delegacija je kljub njegovim pojasnilom sprejela predlog, s katerim Minnesotska delavska federacija izjavlja, da ni imela ničesar skupnega s sklicatelji šentpavelske konvencije in da odklanja vsaka indorsiiranja in sklepe, ki jih je sprejela. S sprejetjem omenjenega predloga je zbornica unijskih zastopnikov izjavila, da Mahoney in drugi minnesotski delegatje na konvenciji dne 17. junija v St. Paulu niso reprezentirali minneisotskega delavstva, ampak sami sebe. Mahoney je v diskuziji izjavil, da platforma clevelandske konvencije K. P. P. A. v glavnem naglaša potrebe delavcev in farmarjev in je obljubil sodelovati v kampanji za La Follettovo izvolitev. Novi glavni odbor S. N. P. J. F. Z. Dne 30. julija so se zaključile volitve v glavni odbor Slovenske Narodne Podporne Jednote, katerih se je udeležilo nad 12,500 članov ali okoli tretjina članstva S. N. P. J. V glavni odbor je kandidiralo šestinšest-deset članov in trije v združevalni odbor. Prvotno se je priglasilo 68 kandidatov za glavne odbornike; F. A. Vider, kandidat v porotni odbor, je odstopil od ponovne kandidature, A. J. Terbovca, kandidata za urednika "Prosvete", pa je seja gl. odbora SNPJ. dne 14.— 16. aprila t. 1. na podlagi gotovih točk v pravilih brisala iz kandidatske liste, kot se glasi zapisnik objavljen v "Prosveti" z dne 30. aprila. Posamezni kandidatje so dobili glasov (kandidatje označeni s črnim tiskom so izvoljeni; razvrščeni so na podlagi števila glasov, ki so jih dobili): ZA PREDSEDNIKA Vincenc Cainkar, Chicago......................8868 Frank S. Tauchar, Chicago.....................2617 Joseph Oresnick, Carlinville, 111..................1044 ZA PODPREDSEDNIKA. Andrew Vidrich, Johnstown, Pa.................5952 Louis Rogel, La Salle, 111......................4115 Anton Rupnik, Collinwood, 0...................2290 ZA GLAVNEGA TAJNIKA. Matthew J. Turk, Chicago......................8929 Frank Petrich, Chicago........................1713 Frank S. Ermenc, West Allis, Wis............... 993 Frank Lozier, Girard, Ohio.................... 809 ZA POMOŽNEGA TAJNIKA. Blas Novak, Chicago..........................9782 Boris Pavlin, Cleveland, Ohio...................2460 ZA BLAGAJNIKA. John Vogrich, Chicago, 111......................9437 Michael Žugel, Murray, Utah....................2702 ZA UPRAVNIKA PROSVETE. Philip Godina, Chicago, 111.....................8263 Ludvik Medvešek, Cleveland, Ohio...............3854 ZA UREDNIKA PROSVETE. Jože Zavertnik, Hinsdale, 111....................11130 V NADZORNI ODBOR. Paul Berger, Chicago, 111.......................5415 Richard Zavertnik, Chicago, 111.................5112 Frank Zaitz, Chicago, 111.......................3647 Dr. Jos. V. Grahek, Pittsburgh, Pa...............2936 Janko N. Rogelj, Cleveland, Ohio................2451 Frank Udovich, Chicago, 111.....................1990 Jacob Dermota, Morgan, Pa.....................1948 Peter Geshel, Denver, Colo.....................1824 Ivan Prostor, Collinwood, Ohio..................1565 Frank Podboj, Conemaugh, Pa..................1562 Christina Omahne, Clinton, Ind.................1519 Anton Mahnich, La Salle, III................... 1469 Tony Shragal, Johnston City, 111.................1249 Jernej Hafner, Canonsburg, Pa..................1244 Frank Mahnich, Aurora, Minn...................1210 Leo Zevnik, La Salle, 111.......................1198 V POROTNI ODBOR. Martin Železnikar, Barberton, Ohio............ fi. John Underwood, Springfield, 111............... ' France« A. Tauchar, Chicago, 111............... g„3 John Križmančič, West Park, Ohio............. ^JS Mary Udovich, Chicago, 111..................... John Terčelj, Hendersonville, Pa................® Jacob Zupančič, Chicago, 111.................... John Goršek, Springfield, 111...................gog3 Lawrence Demshar, Ročk Springs, Wyo.......... 2683 Frank Česen, Cleveland, Ohio..................2537 Jacob Stančič, St. Louis, Mo......................... Kari H. Poglodič, Dubuque, Iowa...............2114 Joseph Paulich, Delmont, Pa...................2933 Frank Hren, Willard, Wis.......................... Frank Mershak, La Salle, 111...................1808 John Roblek, Aurora, Minn..................... Joseph Bregant, La Salle, 111...................1547 Vincenc Pugelj, West Allis, Wis.................1392 Joseph Pasarich, Thomas, W. Va................hq5 Ignac Benkse, De Pue, 111..................... 709 V BOLNIŠKI ODBOR. (Vzhodno okrožje.) Jacob Ambrozich, Moon Run, Pa.. . ............3723 Joseph Zorko, West Newton, Pa.................2429 Vincent Vidmar, Avella, Pa.....................1935 John Grošel, Collinwood, Ohio..................1692 Joseph Čebular, Vandling, Pa................... 911 (Severno okrožje.) Frank Klun, Chisholm, Minn.................... 413 John Teran, Ely, Minn..................................................187 Max Martz, Buhl, Minn..................................................182 John Peryon, Gilbert, Minn..................... 150 (Jugozapadno okrožje.) Anton Šular, Gross, Kans......................1210 (Severozapadno okrožje.) John Golob, Ročk Springs, Wyo..................................730 John Stružnik, Portland, Oregon................................305 Chas. Praprotnik, Diamondville, Wyo..........................186 V ZDRUŽEVALNI ODBOR. Frank Alesh, Chicago.........................10190 Joiko Oven, Chicago.........................10101 John Olip, Chicago........................... 9878 Največ glasov je dobil J. Zavertnik, ki ni imel protikandidata, najmanj pa (izven kandidatov v bolniški odbor ki so bili izvoljeni po okrožjih) Ignac Benkse, kandidat v porotni odbor. Frank Zaitz, predsednik sedanjega nadzornega odbora, je v novem na tretjem mestu; John Underwood, predsednik sedanjega porotnega odbora, je v novem na drugem mestu; John Terčelj in John Goršek, člana sedanjega porotnega odbora, nista bila ponovno izvoljena. John Grošel, član sedanjega bolniškega odseka, ki je kandidiral v vzhodnem okrožju, ni bil izvoljen, istotako ne Max Martz, član bolniškega odseka za severno okrožje. Vsi odborniki, ki so nameščeni v glavnem uradu, so bili ponovno izvoljeni. Enajst članov novega gl. odbora stanuje v Chicagi, oziroma okolici. Po državah so razdeljeni: dvanajst iz Illinoisa, trije iz Pennsylvanije, dva iz Ohija in po eden iz Minnesote, Kansasa in Wyominga. člani novega združevalnega odbora so vsi iz Illinoisa. Kandidiralo jih je osemindvajset iz Illinoisa, enajst iz p nnsylvan.ije, deset iz Ohija, sest iz Minnesote, trije • \Visconsina, trije iz Wyominga in po eden iz na-dniih držav: Colorado, Indiana, Iowa, Kansas, Mis-s urji Oregon, Utah in West Virginia. V gl. odboru že ^Olgo ni bilo nobene ženske; v novem bosta dve. Dosedaj se je volilo glavni odbor na konvencijah. Članstvo je odbornike direktno volilo le tedaj, če je bilo kako mesto izpraznjeno med konvencijami, toda clevelandski konvenciji (je to odpadlo, ker je vsakemu odborniku izvolila tudi namestnika. S. N. P. J. je prva večja jugoslovanska podporna organizacija, ki je sprejela referendum za izvolitev glavnega odbora. Novi odbor nastopi službo 1. januarja 1925. Njegov termin traja dve leti. Redna konvencija se bo vršila prihodnje leto v Wauikeganu, 111. V novem glavnem in združevalnem odboru je sedemnajst članov J. S. Z., izmed katerih jih je le 12 več ali manj aktivnih. V sedanjem jih je šestnajst. Drugi so simpatičarji socialističnega gibanja, nekaj je indi-ferentnih ali pa nam nasprotnih. Točka pravil S. N. P. J., na podlagi katere je bil izvoljen novi odbor, prepoveduje vsako agitacijo za časa volitev. Izkazalo se je, da je agitacijo popolnoma preprečiti nemogoče. Nekak nepodpisan samopo-stavljen odbor je razposlal agitacijske cirkularje, v nekem listu je bila priobčena serija člankov, nekateri so po vzgledu petičnih republikancev in demokratov "stavili" na tega ali onega kandidata, vršila se je agitacija pri društvih in "pod roko", iker se jo, kot rečeno, ne more čisto preprečiti. Doseglo pa se je, da društva niso bila bombardirana s cirkularji in da se ni vodila polemika med kandidati v glasilu jednote. J® J® i^t Kampanja se je hitro pričela. Trošenje laži se je naglo pričelo — hitrejše kot navadno. Še ko je bila socialistična konvencija v teku, je major George L. Berry (reakcionar in predsednik ene tiskarskih unij. — Op. prevajalca.), aspirant za podpredsedniško nominacijo na listi demokratske stranke dejal, da mu je bila nominacija'ponudena na socialistični listi, ki jo je seveda odločno odklonil. Število kapitalističnih listov je istotako zatrdilo, da je socialistična stranka želela nominirati Berryja. Mogoče je bilo to res, kot pravi Ring Lardner, in mogoče je newyorški zaliv napolnjen z moštom. Potem je sledila iz trte izvita laž, da se je Debs razveselil Davisove nominacije, ki je predsedniški kandidat demokratske stranke. Izmislili so jo žurnalistični lažniki v Chicagi in jo razširili po deželi. "New Leader" je poskrbel, da je bila takoj zanikana in lažniki razgaljeni v javnosti. Ampak s širjenjem omenjene laži se ie kljub zanikanju-nadaljevalo. In končno, tretji incident v enem tednu je uredniški članek v "Wall Street Journalu", ki brez zavijanja poziva kapitalistično časopisje, naj zatre vse vesti o La Follettu in kampanji za ameriško delavsko stranko. Naša kampanja je še mlada. Vedno več laži bo natisnjenih in našim ljudem priporočamo: Citajte vesti v kapitalističnem časopisju z opreznostjo. Karkoli bo napisanega nam v neprilog, vzemite za laž, razun ako bo dokazano obratno In ne pozabite delati na vse pretege za širjenje socialističnega in delavskega časopisja. — ("Neu> Leader.) J® o?® Še več balzama za naše sovražnike. Kapitalistični listi bolj in bolj jadikujejo, ker je socialistična stranka sklenila sodelovati v K. P. P. A. in podpirati La Follettovo kandidaturo. "The New York Times" se boji, da se bo socialistična stranka v novi orientaciji težko vzdržala kot enota in dvomi, da bi mogla ohraniti svojo organizacijo. Dokler je bila socialistična stranka osamljena, ji kapitalistični listi niso izkazovali prav nič ljubezni. Sedaj, ko se je spela z drugimi radikalnimi elementi, so se zbali za njeno srečo. Človek, ki je podvržen dvomom, bi iz njihove brige za prospeh naše stranke sklepal, da jih naganja k pisanju simpatičnih očitkov kakšna prikrita skrb. Boje se, da bo sodelovanje socialistične stranke približalo La Folletta za par milj onov glasov bližje Beli hiši. Socialistična stranka bo vojevala boj tudi v lokalnih in državnih kampanjah, kjer bo imela svoje kandidate. In tudi če bi tega ne bilo, bi socialistična stranka vseeno ostala neomajana enota. Tudi če bo končno reducirana v propa-gandistično organizacijo, ne bo izgubila na svoji važnosti. Imela bo približno enako pozicijo, kot jo ima neodvisna delavska stranka v angleški delavski stranki. Omenjena stranka je mal del velike stranke angleškega delavstva. Njeni člani kandidirajo v politične urade na listi delavske stranke. Svojim kandidatom posveča posebno pažnjo, poleg tega podpira vse kandidate skupne delavske stranke. Ona navdaja angleško delavstvo z borbnim duhom in idealizmom ter ga navdušuje za vztrajanje. Dala mu je večino voditeljev, med njimi Ramsay MacDonalda in Philip Šnowdena. Polje za enako stranko je ugodno tudi v tej deželi — in socialistična stranka je logično pozvana, da zavzame to važno mesto. Lahko nam verjamete, da je bodočnost socialistične stranke briljantna, še bolj briljantna kakor njena prošlost. Če še niste član socialistične stranke, sedaj je čas, da se ji pridružite. — ("Milivaukee Leader".) IVAN CANKAR: KURENT Starodavna pripovedka. (Nadaljevanje.) Še nižje se je sklonil, da bi razločil culo, ki je ležala kraj mize v luži razlitega žganja. Tista cula je bil otrok; njegova lica, siva in sta-rikava, so bila mokra od žganja, svetli lasje so se mu sprijemali na čelu in so zakrivali oči; s tankima, otroškima rokama je tiščal steklenico k prsim. Kurent mu je položil glavo na prsi ženske, ki je ležala poleg, pogladil mu je mokre lase raz oči. "Kaj bi te vprašal, dete, kdo da si? Iz bridkosti za bridkost porojeno! Ali rudnik, ali fa-brika — suženjstvo bo tvoj delež do konca dni! V ječi rojeno, ječe vajeno, ne boš videlo soln-ca; komaj še, da boš zakoprnelo po solncu, pa zatopilo to nespametno koprnenje v vriskanju in žganju. — Bog se usmili tebe in tistih, ki so te obsodili!" Čez trupla je stopal Kurent; nobeno truplo pa se ni zgenilo, ko je šel upognjen, gosli v roki, šel čez noge, čez prsi in čez obraz, kakor po tramovih trhlega mosta. "Vajeni so!" je rekel Kurent. "Vajeni so podkovanih podplatov na svojih prsih!" Prišel je do onihdveh. Tesno objeta sta ležala v črni mlaki, glavo ob glavi, roko v roki. Sajasti fant je bil v obraz teman in zabuhel, obrvi je mršil, kakor da je v sanjah že gledal svoj sužnji dan. Njena glava je slonela ob njegovih prsih. Dolge, temne trepalnice njenih oči so ležale na ozkih licih, ustnice, tenke in od strupa ožgane, so se držale na jok. Kurent se je do kolena sklonil in jo je pobožal po tistih ozkih licih. "Dekle ti, odkod si prišla in kam gre tvoja pot? Prišla si iz bridkosti in tvoja pot drži v bridkost še večjo! Čista duša, veselja vredna — strašno te je Bog blagoslovil, ko je dal hrepenenje tvojemu srcu! Tvoje trpljenje bo veliko, še večje bo tvoje zasluženje!" Preko čela jo je pobožal, od senca do sen-« ca. Takrat se je v spanju zgenila, ustna so se nasmehnila. "Šla bi s teboj!" Tudi Kurent se je nasmehnil; prigovarjal ji je, kakor mati plahemu otroku. "Saj si že na poti z menoj, saj te že za roko držim! Kamorkoli pojdem, pojdeš z menoj!" "Do veselja!" se je nasmehnila. "Do večnega!" je rekel Kurent. Ko je stopil Kurent do duri in na prag, je svetilka vzplamenela visoko, dim se je razbeg-nil po stropu, sence so švignile od zida do zida, luč je ugasnila. V veži se je spotaknil ob truplo, tudi se spotikal na cesti, zakaj v blatu so ležali črnj snopje; tako črna je bila cesta, da bi še v me sečini oko ne razločilo teh zakasnelih, trudnih svatov. Zgodilo pa se je čudo: nenadoma se je vzdignila odkraj poti visoka črna senca; zazibala se je od jarka do jarka, zmirom višja je bila — temen plamen je rastel do neba. Vsi, ki so ležali na polju in na cesti, v veži in na dvorišču, so vztrepetali in so se dramili; klieal jih je glas iz noči. "Le vkup, ti uboga gmajna! Bakljo prižgi-mo, prižgimo jih sto, da nam bodo svetile do rabeljnov, do biričev. Naše meso jih je nasitilo naša kri jih je napojila — tirjajmo svoje meso in svojo kri! Mi smo sejali, naša je žetev, sužnji, vstanite! Le vkup, uboga gmajna!" S ceste, s polja so vstale črne, omahujoče sence. Vzdramili so se glasovi, kakor da je tiho zagrmelo za hribom. Kurent je s prstom pobožal struno, grenkost je segla v njegovo srce. "Grešniki, siromaki, predolgo ste poslušali to lepo pesem o paradižu, pregloboko je vzdih-nila vaša bridkost, na Golgato gre vaše koprnenje! Mir vam bodi in zlato jutro!" Kakor so se bile sence vzdignile, tako so se zgrudile druga za drugo. Tiha pesem ene same strune je šla preko doline, umiralo je zamolklo grmenje za hribom. "Svatje, bratje, vzdramite se! Da kopljemo zase, da zidamo zase, da zase trpimo!" Zajecalo je, v pijanih sanjah je še zavzdihnilo in je umolknilo. Ne več glasu, ne sence več. Zemlja je bila tiha in črna, črno je bilo nebo nad njo. Kurenta so zabolele oči; ni videl več doline, ni videl ljudi, tudi njih sanj ni slišal. Njegovo srce pa je videlo vse od začetka do konca; in to srce samo, studenec veselja in hrepenenja, je občutilo težko bolest. Nagnil je glavo in močno je bil žalosten. "Svatje, kedaj bo vaš kelih do vrha poln? Ti črna dolina, kedaj ti bo sijalo tisto jutro, ko bo ozdravljeno vse koprnenje, ko bo žarka resnica ta pesem o paradižu?" Noč je bila nad njim in vseokoli njega; on pa je šel, kakor je držala pot. Noga se mu je pogrezala v blato, rosa mu je umivala obraz. Od bogvedikod, ali od polja, ali s hriba, ali od neba ga je klicalo, vabilo. "Kod romaš, Kurent, kod skozi noč in bridkost? Trudna je tvoja noga, žalostno je tvoje srce, pod bori pa ti je mehko postlano!" "Lačen in žejen si, Kurent, na jasi ti je p0' grnjeno!" "Ljubezni željan si, Kurent! Tudi jaz sem je željna, nikar ne odlašaj, hiti in pridi!" "Da ti natočim!" "Da te poljubim!" Kurent pa je komaj slišal to prijazno peni' Šel je skozi dolino, stopil je na klanec, stal •! na hribu. Tam je bilo nebo svetlejše, v daljni daljah se je dramila zarja, čudežno lepa. Kurent jo je pozdravil s svetlimi očmi in Žalost je zadremala v njegovem srcu. "Ne mudi se predolgo, ti svetla zarja! Oči že trudne, ki se ozirajo po tebi, duše so trudne, ki čakajo nate! Hiti, ne odlašaj več, blagoslovi to črno zemljo!" Slišala ga je zarja, že so gorele daljne gore • • • i Iz gozdov pa je klicalo, zmirom lepše je prosilo. h "Kod romaš, Kurent, kje se mudiš?" "Bogato ti je pogrnjeno, mehko ti je postlano!" Odzdravil je v srcu tej prijetni pesmi ter je šel, kamor je vabila. IV. Ob topli jeseni, ob prelepem dnevu se je napotil Kurent v to staroslavno ljubljansko mesto, v to prestolico veselega pijančevanja . . . V noben kelih ni točil Bog samega pelina; celo svojemu sinu Odrešeniku je poslal na kri-žev pot Simona cirenskega. Ni je noči tako temne, da bi tam kje v daljavi ne trepetala ponižna rdeča luč, tolažba srcu; ni ga kraja tako pustega, da bi se med kamenjem ne skrivala zelena jasica. Mnogo in mnogovrstnih težav in nadlog je izkusil slovenski narod, oj, in jih bo še več; za tolažbo in povračilo v teh hudih časih pa mu je Bog dodelil Ljubljano. Človek roma po slovenskih deželah, malo-dušen klone glavo in žalostno je njegovo srce. Narod, enkrat blagoslovljen, devetkrat obsojen, kako si živel, kaj si doživel? Tvoja dolga povest je povest o siromaku betežnem, ki vstaja, vstati ne more. Kolikor je dolin in kotlin po teh lepih deželah, ne držale bi vse tiste krvi, ki je bila tod prelita; in koliko je bo še prelite! Komaj si stopil na svet, si bil, ti narod sužnjev, suženj med narodi. Otrok si bil, pa že suženj! Psovka ti je nauk delila, palica ti ga je vtepala. Suvali so te od vseh strani, očmi in mačehe, botri in botrce. Časih si zajokal, časih si omahnil, ves truden, časih pa si tudi planil. Ali komaj si planil, so te podrli na tla, zvezali so te še tesneje in celo usta so ti zaklenili. V curkih je tekla kri iz tvojih žil, napojila je zemljo za več klafter globoko; zato je ta zemlja rodila; in kadar si jedel sužnji kruh, si jedel sam svoje meso in pil svojo kri. Močan si, o slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod ^ehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne 28ali, še bilj bi mu ne peli— ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rajnem p0(j težko sovražno pestjo in praviš: "Ni-*arte| Ta burka je stara že tisoč let!" (Dalje prihodnjič.) Poskusite! Ali ne bi želeli videti republikansko ali demokratsko stranko imeti piknik kot je bili socialistični v State Fair Parku (Mihvaukee, Wis. — Op. prevajalca), ki se ga je udeležilo do 50,-000 oseb? Oni so prepametni, da bi poskusili. Oni vedo, da bi dobili od 500 do tisoč ljudi v najboljšem slučaju in bi se v primerjanju z nami počutili kot trideset centov in manj. Če bi bila socialistična stranka tako močna po vsi deželi kot je v mestu Mihvaukee, se ne bi pričelo gibanje za "tretjo" stranko, ker bi socialistična stranka postajala druga stranka in potem prva. To ni postala, toda taka kot je je izvršila ogromno delo v izobraževanju delavstva na ekonomski podlagi. Dejstvo je, da je socialistična stranka bila in je najmogočnejši izobraževalni faktor te vrste, kar jih je še kedaj obstojalo v Zedinjenih državah, in ta ponosni prostor bo zavzemala tudi sedaj, ko bo sodelovala na političnem polju z drugimi skupinami. — ("Milivaukee Leader".) Gompers v narodnih zagatah. Sammy Gompers je v zagatah. Kje neki se bo izkrcal v tej kampanji? V politiki je demokrat, toda ali bo mogel prebaviti kandidaturo človeka, ki je v privatnem in javnem življenju pravnik trustjanskih interesov? Če jo bo, ali bo mogel pridobiti svoje sledbenike da store isto? Obljubil je v par tednih podati izjavo, in mi se bojimo, da je potisnjen v pozicijo, v kateri bo moral podpirati La Folletta, kajti demokratska platforma je protidelavska in njihov kandidat ravno tako. Ker pa je Sammy precej gibčen akrobat, kar se tiče politike, se nočemo vjeti v prerokovanju, kani se bo vrgel. Mogoče je, da se ho postavil na noge, mogoče pa je tudi, da se postavi na glavo. — ("Milwaukee Leader".) tč^ t^® e^® Nespametno mišljenje. Delavci, ki so mislili, da je McAdoo njihov prijatelj, se imajo priliko začuditi njegovemu agilnemu skoku k Davisu, predsedniškemu kandidatu demokratske stranke, ki je ob enem odvetnik Morganovih interesov. McAdoo bo torej podpiral Davisa. Ako bi res bil prijatelj delavstva, bi se pridružil kampanji za izvolitev kandidatov K. P. P. A., služabnikom Wall Stree-ta pa obrnil hrbet. — ("Milwaukee Leader.") DOPISI. K. P. P. A. za Chicago organizirana in pripravljena za akcijo. CHICAGO, ILL. — V Chicagi se je vršil sestanek zastopnikov unij, socialistične stranke in drugih progresivnih organizacij, ki je organizirala okrajno organizacijo KPPA. V odboru so: G. A. Meade, zastopnik unije lokomotivnih strojevodij, predsednik; Swan M. Johnson, zastopnik socialistične stranke v Chicagi, podpredsednik; drugi odborniki in odbornice so: Glenn E. Plumb, Frank K. Walter, Chas. F. Lowrie, L. D. Coyne, Samuel Levin, zastopnik krojaških unij, in James Cahill, zastopnik kmečke-delavske stranke. Prošlo nedeljo se je vršila konvencija illinoiske KPPA., katere sta se udeležila v imenu JSZ. sodruga Pogorelec in Slabe. Izvolila je nov odbor in sklenila posvetiti vse svoje sile kampanji za izvolitev predsedniškega in podpredsedniškega kandidata KPPA. La Folletta in. Wheelerja. Socialistična stranka v Illinoisu bo imela na glasovnici svojega governerskega in druge kandidate \ državne urade, ker illinoiska KPPA. letos radi kratkega časa ne more postaviti skupne liste kandidatov. Vsaka skupina je v tem oziru prosta podpirati kateregakoli kandidata in socialisti upajo, da bo tisto delavstvo, ki je res progresivno, podpiralo našo listo. V sredo 30. julija se je vršila konferenca članstva socialistične stranke v Chicagi, na kateri so soci-alistički zastopniki, ki so se udeležili clevelandskih »konvencij in illinoiskih konferenc, podali svoja poročila. Potem je sledila diskusija. Glavna naloga pred članstvom naše stranke v Illinoisu je, da pojača svoje organizacije, ako hočemo v KPPA. in potem v novi stranki zavzeti vodilno mesto. In sodrugi so obljubili, da bodo delali kolikor največ mogoče, da postane naša stranka tudi v Illinoisu močna kot v Wisconsinu, New Yorku, Californiji in nekaterih drugih državah. V sredo 23. julija se je vršil v Division. Hali na severni strani Chicage shod, ki se ga je udeležilo nad tri sto oseb kljub silni vročini, ki j,e vladala tisti dan. Predsedoval je sod. Morris Seskind. Govorili so sodrugi Loefo od dnevnika "Forward", Geo. Kirkpatrick in profesor Walter Thomas Mills iz Californije, ki je sedaj vposljen v čikašlkem uradu KPPA. Slednji je nastopil tudi na številu drugih shodov, ki jih je priredila v Chicagi KPPA. skupno s socialistično stranko. Kampanja je torej v polnem zamahu. Aktivnosti sodrugov v Herminie, Pa. HERMINIE, Pa. — V nedeljo 13>. julija se je tu vršil shod, na katerem je nastopil Leo M. Harkins iz Philadelphije, član eksekutive soc. stranke. Udeležili so se ga tudi naši sodrugi, toda ameriški delavci so bili v večini. Sod. A. Zornik ml. je oglašal ta shod s "trokom", na katerega je nalepil napise, ki so naznanjali govornika, kraj in čas shoda. Harkinsov shod je bil v vseh ozirih uspešen. Tukajšnji soc. klub J. S. Z. prireja shode zelo pogosto. Razun omenjenega se je vršil pred kratkem shod, na katerem je nastopila kot glavna govornica sodruginja Lena Morrow. Lewis. Tudi ta je bil USpe šen. Delavske razmere so slabe. Eden roiv obratuje tri dni v tednu. Tudi plače so znižali. Tukajšnje društvo SNPJ. je naročilo petdeset jz. tisov knjige "Roparska trojica," da jih razširi med svoje člane. Prepričan sem, da jo bodo čitali z zanima njem in se iz nje mnogo naučili. Dobro bi bilo, ako bi tudi druga podporna društva segla po tej knjigi ki je pred nekaj tedni izšla v založbi "Proletarca." Poročevalec. Poziv jugoslovanskemu delavstvu v Zedinjenih državah Hrvatska, oziroma jugoslovanska sekcija W. P., ima dva lista, "Radnika" in "Del. Slovenijo", ki sta teden za tednom napolnjena z napadi na socialistično stranko, nji pridruženo J. S. Z. in na posamezne druge. Posebno jim je trn, v peti J. S. Z. in njeno gl silo. Da bi jo oslabili in če mogoče uničili, je imenovana sekcija kupila meseca decembra 1921 list "Sloven' jo", katere urednik je dobil pod novim vodstvom in strukcije pričeti med slovenskim delavstvom z bojem prioti J. S. Z. in proti socialistični stranki. Namen teh ljudi je bil uničiti kar so zgradil po tolikih letih na pora in žrtev jugoslovanski socialisti v Ameriki in t mu namenu sta posvečena prej označena lista. Pod krinko prevdoradikalizma zavajajo in begajo slovensko in drugo jugoslovansko delavstvo ter ga odtegujejo od skupnega konstruktivnega dela za osv boditev proletariata izpod kapitalistične ekonomsk uredbe. Jugoslovanski socialistični klub št. 2, J. S. Z Glencoe, O., je na svoji seji dne 19. julija 1924 skler da potom te resolucije, oziroma apela javno in najstrožje obsodi razdiralno taktiko omenjene sekcije in jo proglaša za delavskim interesom škodljivo in nepošteno. Njihova stranka je zanesla frakcijske prepire v strokovne unije, podporna društva in druge delavske organizacije, ki jim črpajo energije, katere bi imele porabiti pri resnem delu za izboljšanje življenskega stanja delavstva. Ti spori slabe delavsko gibanje in ga potiskajo v brezmočnost. J. S. Z. je organizacija jugoslovanskih socialistom in kot taka v našem javnem življenju vodilna politična sila. Omenjena lista, oziroma sekcija, ki ju lasta* je, se je zatekla k najumazanejšem načinom boja, da uniči J. S. Z. in njeno glasilo "Proletarca". Sredstva, ki se jih poslužuje v tej nebratski borbi, so nečastna za delavsko organizacijo in zaslužijo pri poštenem delavstvu najstrožjo obsodbo. Apeliramo na zavedno jugoslovansko delavstv ( naj napravi na vodstvo jugoslovanske sekcije oziroma na uredništva njenih glasil močan mora^B pritisk, da prenehajo z nepošteno taktiko, če pa ne store, naj se jih smatra za nedelavske liste in P polnoma ignorira. ' časi postajajo resni, zato doli s krinko in P°v odprto: Ali ste za socializem ali za kapitalizem? ^^ let smo vaše kričanje in izzivanje mirno poslu naše potrpežljivosti in čakanja, da se izpametu- K8jo polna. Za nas je sedaj samo vprašanje: Ali ste f nami ali proti nam? Tistim delavcem, ki so bili zapeljani ali ki so od- jji 0d J. S. Z. radi enega ali drugega vzroka, kli-I ? mo: Povrnite se v naše vrste in privedite s seboij Hi druge tovariše delavce, kajti v socialistični stran-ki je prostora za vse. Dokazala je, da je vredna orga-izacija delavcev in farmarjev, in dokazala je, da je v stanju voditi uspešen boj za izboljšanje razmer v prilog delavskega ljudstva in ga voditi v socializem. (Sklenjeno, da se ta apel, oziroma protest, pošlje v objavo "Proletarcu" in "Prosveti".) Val. Kobler, Nace Žlemberger, predsednik seje. tajnik kluba št. 2. J. S. Z. Konferenca soc. klubov v Ohiju. WARREN, O. — Po končanem zasedanju petega rudnega zbora J. S. Z. so se zbrali na svoj sestanek delegatje ohijskih klubov Jugoslovanske socialistične zveze in razpravljali o možnostih za ustanovitev konference po vzgledu klubov JSZ. v Pennsylvaniji. Ker so delegatje izprevideli, da bi bilo čim tesnejši sodelovanje samo v korist našemu gibanju, je bila Konferenca ustanovljena. Začetek bo težak, ker imamo v tej državi samo pet klubov JSZ., ki so precej oddaljeni drug od drugega. Toda z vztrajnostjo bomo premagali vse začetne ovire. Prvo konferenco bomo imeli v nedeljo 14. septembra bodisi v Barbertonu ali pa v Girardu. Ko bo kraj zborovanja definitivno odločen, bomo klube in društva izobraževalne akcije JSZ. takoj obvestili. Organizirali bomo agitacijo za naše kandidate in za pojačanje JSZ. v čim največji mogoči meri. Prirejali bomo shode in sodelovali drug z drugim v vsaki agitaciji za našo skupno stvar. Naš namen je pridobiti še ostala podporna društva za Izobraževalno akcijo JSZ. Že sedaj apeliramo nanje, naj se prično od bližje zanimati za socialistično gibanje in se pridružijo Izobraževalni akciji. Na konferenci 14. septembra ne želimo da bi bili zastopani samo ohijski klubi JSZ. ampak tudi podporna društva. Naselbine v Ohiju, ki še nimajo socialističnih klubov, naj poskrbe, da jih ustanove. Ni ga kraja, kjer ne bi bilo vsaj par zavednih delavcev, ki so se pripravljeni žrtvovati za stvar. Naloga teh je, da skličejo sestanke in izvrše vse pripravljalno delo za ustanovitev klubov. Nihče nima več vzroka izgovarjati se, "da ntuamor ne moremo". Socialistična stranka je danes vpliven del mogočnega ameriškega delavskega gibanja. ' boju proti kapitalističnim strankam so danes ame-ri*ke napredne unije in soc. stranka eno telo in to je napredek, ki ga mora biti vesel vsaik sodrug. Socialistična stranka ima v novi stranki, ki je v teku ustanovljanja, veliko nalogo: Pridobiti amerišiko .kovno in industrijalno organizirano delavstvo za ocializem. Za to nalogo moramo imeti močne sociali-icne organizacije po vseh krajih Zedinjenih držav. Rojaki delavci, apeliramo na vas, da v tem za ■P»ensk0 delavsko gibanje tako važnem momentu 'stopite v socialistično stranko in ji pomagate izvr-" »jeno misijo. |L Konferenca soc. klubov in društev Izobraževalne Ein't v bo vam šla na roko kolikor bo v d6] m°čeh, in prepričan sem, da boste dobili pri 11 za obnovitev klubov tudi iz urada JSZ. vso mogo-oporo in kooperacijo. Mislim, da ni treba nikomur pojasnjevati, da so za agitacijo potrebna sredstva. Če bo hotela naša Konferenca biti aktivna tako kot zahtevajo interesi naše stranke in delavskega ljudstva v obče, bo treba gledati, da naša blagajna ne bo prazna. Apeliramo že sedaj, da klubi in društva o tem razpravljajo in se po možnostih odzovejo s prispevki v Konferenčno blagajno. Rabili jih bomo za pokrivanje izkatkov pri prirejanju shodov in v druge agitatorič-ne svrhe. Vse vsote, poslane v ta namen, bodo objavljene v "Proletarcu" in "Prosveti". < Sodrugi in somišljeniki, izkažimo se lojalne delavskemu razredu kot smo bili dosedaj in povečajmo naše delo, ker smo dobili priložnost žeti, kajti sejali in orali smo dolgo. Tudi v bodoče bomo morali. Am-paik uspehi bodo v bodoče večji kot v prošlosti. Z rezultati clevelandskih konvencij smo lahko zadovoljni. Nič več nismo osameljena stranka, kajti v K. P. P. A. je razun nas zastopanih nad štiri miljone organiziranih delavcev. Štiri miljone organiziranih delavcev v družbi s socialisti! Smoter Konference klubov JSZ. v Ohiju je pridobiti slovenske in druge jugoslovanske delavce v socialistično armado. Vsi, kar vas je zavednih, se strnite skupaj in sodelujte za ta namen. Nič obotavljanja! Naša mobilizacija je razglašena! Jacob Kotar, 72 Roman Ave., Warren, O. Zborovanje illinoiske K. P. P. A. V nedeljo 27. julija je obdržavala illinoiška državna konferenca za progresivno politično akcijo svoje zborovanje v dvorani hotela Auditorium v Chicagi, Illinois. Namen, tega zborovanja je bil, da se ustvari močna organizacija v državi Illinois, ki bo delala na to, da se izvoli senatorja R. M. LaFolletta predsednikom Zed. držav in določitev stališča, ki naj ga konferenca zavzame v pogledu nominacije kandidatov v ameriško kongresno in senatno zbornico. Na konferenci je bilo navzočih nad 600 delegatov, ki so zastopali razne strokovne, politične in narodnostne organizacije iz države Illinois. Jugoslovan/-sko socialistično zvezo je na tej konferenci zastopal Charles Pogorelec, klub št. 1, J. S. Z. in Proletarca pa Anton Slabe. Med delegati je bilo opaziti tudi Louis Enghdala, urednika "Daily Worker", ki pa ni skozi celo zborovanje spregovoril niti besedice. Konferenci je predsedoval Chas. J. MacGowan iz Chicage. Na dopoldanskem zborovanju je nastopilo precejšnjo število govornikov, ki so v svojih izvajanjih ožigosali republikansko in demokratsko stranko in jih kazali kot ponižni in poslušni dekli velekapitala, ne brigajoči se za koristi delavcev in kmetov. Na popoldanski seji so bila podana poročila raznih odsekov in odborov. Sprejetih je bilo več resolucij in platforma CPPA za državo Illinois, ki je skoro enaka oni, ki je bila sprejeta na konvenciji CPPA v Clevelandu. Platforma in resolucije so bile sprejete soglasno. Pri nominaciji kandidatov v razne odbore in odseke se je gledalo, da se ni diskrimitiralo nobene strokovne, narodnostne ali politične organizacije. Vsem se je dalo priliko, da so nominirali svoje zastopnike. Iz teh zastopnikov se bo konstituirala bodoča eksekutiva CPPA za državo Illinois in drugi odbori. Tem odborom se tudi prepusti, da določijo kandidate za raz- na uradna mesta, ki jih bo podpirala CPPA v novem-berskih volitvah. Prva seja je trajala od 10. dopoldne do 1:30 popoldne, druga od 3. popoldne do 6. zvečer. Diskuzije in debate so bile mirne in stvarne; gledalo se je, da se ni tratilo časa z nepotrebnimi govorancami, ki samo zavlačujejo delo. Na apel predsednika zborovanja, ki je naglašal, da se mora takoj ustanoviti fond, ki bo financiral bodočo predsedniško kampanjo, so se odzvale vse organizacije s svotami od 25 do 500 dolarjev. Oglasili so se tudi posamezniki z večjimi in ■manjšimi vsotami. ■Skozi ves čas zborovanja je vladala med udeleženci harmonija, ki je zelo redka stvar na političnih konferencah in shodih. Videlo se je, da so delegatje prišli na to zborovanje z namenom, da delajo. Zboro-valci so se zavedali, da pomagajo pri gradnji temelja novi stranki, katere naloga bo, da pomete stranki ve-lekapitala in izkoriščevalcev iz političnega pozorišča in vlade ter jih nadomesti s stranko delavcev in kmetov. — X. ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z. dne 25. julija 1924. Navzoči Cainkar, Godina, Novak, Lučič, Udovich, Podlipec, Zajec in tajnik Pogorelec. Od prosvetnega odseka Olip. Od upravništva Slabe. Za predsednika seje izvoljen Godina. Zapisnik zadnje seje, ki je bil prečitan tudi na V. rednem zboru J. S. Z., sprejet. Pogorelec prečita odgovor sodruga E. V. Debsa na brzojav, v katerem mu je V. redni zbor J. S. Z. poslal pozdrave in zagotovilo, da bo naša Zveza kakor doslej tudi v bodoče ostala borbna enota v ameriškem socialističnem gibanju in kooperirala s socialistično stranko po svojih najboljših močeh za poja-čanje naših vrst v skupnem ameriškem delavskem gibanju, ki se je koncentriralo v Konferenci za progresivno politično akcijo. Sodrug Debs odgovarja, da ga taka zagotovila zelo vesele in izraža upanje, da bo tudi naša zveza beležila v bližnji bodočnosti velik napredek. Prečita se pismo začasnega odbora Illinoiske Konference za progresivno politično akcijo, ki sklicuje konvencijo za dne 27. julija v Chicagi. Nato pojasnuje, da je tudi naša organizacija povabljena poslati zastopnike. Poverilnice sta dobila Pogorelec in Zajec, ki jih je izpolnil in odposlal, ker so morale biti v uradu verifikacijskega odbora pred datumom te seje, zato mu ni bilo mogoče čakati. Predlaganuo, da se postopanje tajnika odobri. Soglasno sprejeto. Tajnik poroča, da bodo skupni stroški V. rednega zbora -znašali okoli $1,000. Dosedanji stroški znašajo $793.30; izdatki, ki še niso vkjučeni v tej svoti, bodo z zapisnikom zbora, kadar bo urejen, za objavo. Omenja, da bo posojilo slov. sekcije v znesku $300 za stroške zbora kmalu vrnjeno. Zbor je sprejel predlog, da so do dnevnice ($5 dnevno) opravičeni tudi urednik ter upravnik Proletarca in tajnik J. S. Z. Tajnik pravi, da so jih vsi trije vrnili v zvezno blagajno. Poroča nadalje, da bo klub J. S. Z. v Barbertonu s sodelovanjem podpornih društev priredil dne 10. avgusta piknik, na katerega je povabljen kot govornik tajnik J. S. Z. Odgovoril jim je, da se bo njihovi želji ugodilo. Za dne 18. julija je sklical konferenco članstva čikaških klubov J. S. Z., ki je imela nalogo nomini- rati kandidate v odbore J. S. Z. Nominacijo so sn ■ jeli sledeči predlaganci: V eksekutivo J. S. Z. (izvoli se jih na splošn glasovanju pet) Frank Aleš, Vineenc Cainkar, Vimf1 ' Ločniškar, Donald J. Lotrich, Joško Oven, J0hn q.. 0 Frank Udovich, Frank S. Tauchar in, Frank Zaitz. 'i V nadzorni odbor J. S. Z. (izvoli se dva) pj}-Godina, Blaž Novak in Viktor Župančič. Kandidatje za Prosvetni odsek (izvoli se tr"\il Frank Aleš, John Olip, Joško Oven in Fred A. Vider V nadzorni odbor slovenske sekcije (izvoli se tr"i Mirko Ciganich, Fred. J. Brash, Frank Florjane J John Thaler in Fred A. Vhier. jfl Glasovnice bodo v kratkem urejene in raz.posla ne klubom. — Razposlal jim je takoj po zboru cirku-larje, v katerem jim pojasnuje sodelovanje stranke s K. P. P. A. in prilike za agitacijo, ki se je nam s tem ponudila. Obenem je razpisal tudi nominacijske volitve za tajnika J. S. Z. Vsak klub ima na podlagi pravil pravico nominirati enega kandidata, neglede h kateremu klubu pripada. Tista dva, ki dobita največ nominacij, bosta šla na splošno glasovanje. Poroča, da je klub JSZ. v Madridu, Iowa, prenehal, kot je že poročal v Proletarcu (sit. 875) sod. Frank Smerdu. Razbili so ga takozvani "ekstremisti", ki so ustanovili klub W. P. Sedaj je Madrid brez vsake organizacije našega delavstva; klub W. P. je razpadel še prej kot naš in med delavce se je naselila indiferent-nost. V prošlem mesecu so naročili klubi 731 članskih znamk. Izgledi za uspešno agitacijo so povoljni in urad bo skrbel, da bo od svoje strani v tej kampanji storil kolikor največ bo mogel. — Poročilo tajnika sprejeto. Udovich, član nadzornega odbora, pravi, da so polletni računi J. S. Z. pregledani. Godina se revizije ni mogel udeležiti; nadomestoval ga je Tauchar. Slavich radi zaposljenosti ni bil navzoč pri pregledovanju računov. Nato je podal Udovich finančno poročilo v podrobnostih in izjavil, da so računi v redu. Dohodkov v prvi polovici tega leta skupno s prenosom je imela J. S. Z. $3,510.67 stroškov pa $2,454.53, Stanje blagajne dne 30. junija $1,056.14 Vse premoženje JSZ. znaša $1,390.50. Podrobno finančno poročilo se razpošlje klubom po zaključku vsakega poslovnega leta. Slabe pravi, da ker zapisnik zadnjih dveh sej V. zbora nista bila urejena ob času ko je zbor končal z delom, je zaključil, da se morata prečitati na seji eksekutive. Nato prečita zapisnika omenjenih sej, ki sta bila z malimi popravki odobrena. Lučič pravi, da naj se eksekutiva J. S. Z. brez . vsakega odlašanja loti izvajati zaključke V. zbora, med katerimi eden je, da se podvzame večja agitacija med hrvatskim in srbskim delavstvom, ki ga moramo pridobiti v socialistično gibanje. V načrtu srbo-hrvat-ske sekcije je, da se pošlje govornika v vzhodne države za dobo treh mesecev. To nalogo bi prevzel sod. George Maslach. K stvari govore Zaitz, Godina in 1>0" gorelec. Zaključeno, da bo eksekutiva podpirala vsako akcijo za pojačanje socialističnega gibanja me ; hrvatskim in srbskim delavstvom. Zajec pravi, da je Maslach na IV. zboru JSZ. Pr'* . poročal, naj ima srbohrvatska sekcija v eksekut^ JSZ. sledeče zastopstvo: dva člana v eksekutivi in j ga v nadzornem odboru. Ko bo jačja, bo izvolila P° ,, no kvoto odbornikov. Nato vprašuje Lučiča za mne tolikšno zastopstvo žele srbski sodrugi v novi Lučič priporoča, naj ima srbohrvatska esekcija v ■ eksekutivi tri člane in enega v nadzornem odtoo-B?° Nasvet je Zaitz osvojil za predlog, ki je bil podgan in sprejet. Godina vprašuje, če je na V. zboru v Clevelandu Kj oprostil tiste člane eksekutive, ki se ga radi za-sljeriosti niso mogli udeležiti. Pogorelec odgovarja, fje bilo to izvršeno. podlipec priporoča tajništvu in upravništvu, naj • vršita agitacijo pri klubih, da si naroče vezane let-iZ. e proletarca. Tajniki klubov in draugi odborniki a potrebujejo radi informacij, ki so v listu. Pravi, da nai vsa'i ^^ P°s*al naročnino v naprej, da bi 0ravništvo vedelo, koliko iztisov lista naj hrani za-nje in bi jih dalo na koncu vsakega leta knjigovezu ter jih potem razposlalo klubom. Pogorelec pravi, da jjna vezane letnike Proletarčeva knjigarna, iz katere jih lahko naroče brez da bi pošiljalo vsoto za celo leto naprej. Novak soglaša s Podlipcevo sugestijo. Slabe pravi, da v kolikor je njemu znano, ima vse vezane letnike Proletarca samo klub št. 27 v Clevelandu, kateri ima precej dobro knjižnico. Olip priporoča, naj se agitira med klubi, da si ustanove knjižnice, ki naj judi skrbe, da bodo imele vezane letnike Proletarca. Lučič naglaša, da so potrebne ne samo knjižnice ampak tudi čitalnica. Knjige vzamejo ljudje s seboj, medtem ko se v čitalnici lahko shajajo skupaj ter razpravljajo, čitajo in tako pospešujejo kulturno delo. Zajec Zagovarja Podlipecovo sugestijo in jo sprejme za predlog. V smislu te naj tajništvo izvrši agitacijo. Naročila morajo biti vposlane naprej, kajti upravništvo hrani le po nekaj izvodov; če bi se večina klubov naročila na vezane letnike, bi izvodi ki se jih hrani sedaj ne zadostovali. Predlog sprejet. Zajec poroča, da so se konvencije soc. stranke kot zastopniki JSZ. udeležili on, Pogorelec in Boga-tay. Njihovo poročilo se sprejme na znanje. Zajec govori o na zboru sprejetem načrtu za gradnjo lastnih prostorov, ki bodo služili za urade Proletarcu in J. S. Z. ter drugim socialističnim akitivno-stira. Odbori eksekutive, ki so imeli izdelati načrte, so sedaj odpadli. Naglaša, da je to eden zborovih sklepov, ki ga ne smemo zanemariti, ker bo akcija, ako jo u-spešno izvedemo, v gospodarskem oziru za našo zvezo velikega pomena. Predlaga, naj se izvoli odbor treh članov, ki bo vodil pripravljalno delo. Udovich je mnenja, naj bi se s kampanjo za lasten dom počakalo, dokler ne bo izvoljena nova eksekutiva. Tudi so sedaj slabe gospodarske razmere, ra-ditega čas ni ugoden za to akcijo. Zajcov predlog, da se izvoli odbor treh, ki ima takoj pričeti s praprav-Jalnim delom, sprejet z vsemi proti enemu glasu. No-"•inirani so Zajec, Slabe, Cainkar, Tauchar, Olip, Go-|hna in Aleš. Odklonili so jo Cainkar, Slabe in Olip. odina jo sprejme pogojno, ako jo ne sprejme Aleš al1 Tauchar, ki nista na tej seji. Zajec poroča o aktivnostih stranke, ki so dobile v ^ist"'* °rientac* zamah. Povsod, kjer ima socia- lna stranka jake postojanke, so v ospredju v kam-' "Ji za La Folletta in mnogi naši sodrugi zavzemajo vodili kor se Povs°d umika aktivnemu delu. Ka- se je tako razveseljivo poživelo gibanje med ame-mi sodrugi, tako se bo tudi v naši federaciji, ako a mesta. Tako je prišlo v našo stranko novo živ- lahko naraste nad tisoč članov. Na vseh shodih, ki se bodo vršili po naših naselbinah, naj nastopi poleg angleških tudi kak slovenski govornik, ki bo apeliral na delavstvo, da se pridruži J.S.Z. V tem oziru se mora takoj pričeti s predpripravami. Pogorelec pravi, da ima v načrtu organizirati agitacijsko turo po državah Kansas, Colorado, Mon-tana in Wyoming. Podvzel bi jo sam in bi vzela do tri mesece časa. V koliko bo izvedljiva, je odvisno od raz-podelitve dela v uradu. Lučič pravi, da se potovalne agitatorje mora poslati, enega na vzhod in drugega na zapad. Udovič priporoča araržiranje shodov po naselbinah, med temi enega ali več v Chicagi in okolici. ( Godina izvaja, da se more uspešne shode aranžirati le s pomočjo klubov ali agitatorjev. Zajec je za sistematično kampanjo potom agitatorjev in z razpošiljanjem cirkularjev in letakov. Slednje je stvar urada, ki bo skrbel, da se bo v prihodnjih mesecih izvršilo čim največ mogoče propagandističnega dela. Zaključek seje. IZOBRAŽEVALNA AKCIJA J. S. Z. V fond "Izobraževalne akcije JSZ" so vplačala društva in socialistični klubi v juniju kot sledi: Štev. društva. Kraj Vsota. 19, SNPJ, Mineral, Kans....................$4.50 214, SNPJ, Mullan, Idaho.................... 1.56 121, SNPJ, Detroit, Mich. ..................4.00 266, SNPJ, Muskegon Heights, Mich..........2.00 1, SNPJ, Chicago, ni...................... 2.00 74, SNPJ, Virden, 111. . . .................... 1.00 47, SNPJ, Springfftield, 111.................. 1.00 184, SNPJ, Springfield, 111...................1.00 50, SNPJ, Clinton, Ind.....................1.00 176, SSPZ, Harwick, Pa..................... 2.00 209, SNPJ, Nokomiis, III.....................2.00 275, SNPJP, Mayinard, 0.....................1.00 115, SSPZ, Helper, Utah ...................1.00 190, SNPJ, St. Michael, Pa...................2.00 245, SNPJ, Lawrence, Pa....................1.50 29, SNPJ, Thomas, W. Va..................3.00 106, SNPJ, Imperial, Pa..................... 2.00 5, SNPJ, Cleveland, O..................... 5.00 131, SNPJ, Chicago, 111.....................1.00 362, SiNPJ, Carlkiville, 111..................... 1.00 123, SSPZ, Detroit, Mich..................... 1.00 281, SNPJ, Mulberry, Kans..................1.00 105, SNPJ, Cherokee, Kans. . ...............3.00 Klubi J. S. Z. 69, Hermiinie, Pa......................................................1.00 47, Springfield, 111. .......................1.00 182, Meadowlands, Pa .......................50 228, Pursglove, W. Va..............................................1.00 181, Lloydell, Pa. . . ..................................................1.00 1, Chicago, 111. . ....................................................7.50 Skupaj .............................$57.56 TAJNIŠTVO J. S. Z... boi agif ° razumeti priložnost, ki nam je dana za C|J°- Je mnenja, da Zveza v teku par mesecev Ako čitaš Proletarca, pa spoznaš, da je dober list in te zanima, tedaj ga pokaži še tovarišu in mu ga priporoči, da bo tudi on to izvedel, kar izveš ti in se naučil, česar se učiš ti. To bo duševni dobiček zate in zanj. Delavci, ne pustite za zavajati! Fred A. Vider. cije, ki je zapisala na svoj prapor boj kapitalist * strankam. Sodrugi, sedaj, ko se nam obeta taiko s v"'111 bodočnost za našo propagando, je čas, da pojaf^115 svojo stranko in razširimo njen tisk. Delavci, ne pustite se zavajati od ljudi, ki se ne ravnajjo po svojih naukih. Če propagirajo skupni boj delavstva proti skupnemu sovražniku, pri tem pa razdvajajo delavstvo, ne sledite jiml Ne pustite se zavajati nikomur, ampak mislite zase! V delavskem gibanju so ljudje ki trdijo, da so za "enotno" fronto, v resnici pa vedoma ali nevedoma rušijo delavsko solidarnost, kar koristi tistemu razredu, proti kateremu pravijo, da so v boju. Končno je padla maska popolnoma. Takozvani ekstremisti, ki trdijo, da so za skupno zastopanje, so zagnali huronski krik proti socialistični stranki. Kapitalistično časopisje ponatiskuje njihove članke proti delavskim kandidatom in socialističnim voditeljem. Kdo torej služi privatnim interesom, Debs ali Poster? Lahko je kritizirati in obmetavati z blatom ljudi, ki skušajo organizirati delavstvo in mu priboriti boljšo bodočnost. Kapitalistični sistem je bil vedno vesel takih "kritikov" med delavstvom in jih je tudi nagrajeval. V mnogih slučajih jih je plačal z dolarji, v mnogih jim je dal "boljše" službe. Neštete težkoče in. ovire pa imajo oni, ki delajo za osvoboditev ljudstva izpod kapitalistične ekonomske uredbe. Prijatelji delavstva so tisti voditelji, ki ga uče ter mu kažejo pot, po kateri je mogoče doseči svobodo, ne pa tisti, ki ga opajajo s frazami in mu obljubujejo čudežne preobrate, ki se bodo dogodili kar čez noč. Zastopniki socialističnega delavstva, ki so se zbrali na konvenciji svoje stranke v Clevelandu, so se izrekli za sodelovanje s K. P. P. A., katere predsedniški kandidat je R. M. La Follette. Tisti, ki bi bili radi La Follettovi prijatelji, pa jih ne mara, so zagnali krik, da je soc. stranka izdala proletariat. Če je naša stranka napravila napako v tem oziru, bo pokazala bodočnost. Taktika, ki jo je zavzela, je vredna, da se jo preiskusi, toda obsojati jo v naprej je nesmiselno. Vredni obsoje so tisti, ki izrekajo prokletstva nad nami, toda mi jih ne bomo obsodili, ker so se s svojim početjem sami. Ameriško delavstvo si mora ustvariti gibanje, ki bo zmožno poraziti obe kapitalistični stranki. Za tako gibanje je potrebno združenje delavskih sil. Posamezni koščki so samo delci, toda zloženi skupaj so sila. Komur se zljubi, lahko naprej buta ob zid, kajti končno bo moral vendar priznati, da je trši od glave. Korak soc. stranke je popolnoma pameten in vreden odobravanja. Socialisti bodo dobili v novi grupa-ci.ji ugled in, zaupanje med unijskim delavstvom, o tem ni dvoma. Dasiravno je bilo delovanje soc. stranke vedno konstruktivno, se ji je vendar predbacivalo, da je destruktivno, ker ni hotela pristati na sodelovanje s progresivnimi skupinami. V prošlosti so bile razmere take, da na večjo kooperacijo ni bilo mogoče misliti. Ampak ameriško delavstvo spoznava, da je v njegovem interesu, da se loči od kapitalističnih strank ki so ga varale toliko let in si zgradi svojo. Socialisti bi ne storili prav, če ne bi temu delavstvu priskočili na pomoč ter ga prepričali, da je bodočnost delavstva v socializmu. Polje za širjenje naših naukov nam je sedaj otvorjeno. Tudi preje je bilo, toda smo bili zunanja sila. Sedaj smo del, vpliven del skupne organiza- amo •ahko da bi mislijo, Tisti, katerim se naše stališče ne dopade delajo v svojih organizacijih n,a svoj način ne podirali kar socialisti s trudom grade, če da je njihova taktika boljša (v par letih so j0 spre '0' nili tolikokrat kot je mesecev v letu), naj se jo (in£e .e" pridobivajo pristaše zanjo. V skupnem interesu b"11 ako opuste neutemeljene napade na soc. stranko prenehajo begati delavstvo. Če store to, se kapital;* ' stom ne bo dopadlo, ker bo naša stvar pojačana. £ pa bodo z blatenjem nadaljevali, bo končno vendar resnica (kar se večkrat čuje), da so si zagrizeni kon servativci in skrajni "radikaloi" najbližji. Delavci! Pripravite se za jesenske volitve, 0rga-nizirajte svoje sile in pojdite v boj odločeni zmagati da ne pridemo poraženi iz borbe! __ __ Iz urada tajništva J. S. Z. Klubom JSZ so bile razposlane pole za nominira-nje kandidatov za tajnika in glasovnice s kandidati v odbore JSZ. Tajniki klubov naj skrbe, da se udeleži glasovanja čim največ mogoče članov. Ako kateri klub glasovnic ali nominacijsike pole ni prejel, naj nam sporoči, da mu pošljemo druge. Konferenca soc. klubov JSZ. imajo na podlagi novih pravil pravico izvoliti svoje zastopnike v ekse- i kutivo, ki bodo imeli na sejah iste pravice kot drugi člani eksekutive. Vsaka konferenca soc. klubov JSZ. ima pravico izvoliti svojega zastopnika v eksekutivo. Sedaj pride-ti v poštev konferenci soc. klubov v Pen.nsylvaniji in Ohiju. Potne stroške zastopnikov imajo pokriti konference. DETROITSKIM SODRUGOM■ Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Dom«, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator. NAPRODAJ dva stavbišča (loti) v Berwynu, blizu Metropolitan nadulične železnice. Prodam obe skupaj ali pa vsako posebej. Kraj je lep in grade se samo z opeke zidane poslopja. Cena tem stavbiščam je $450 ena. Malo vsoto je treba plačati takoj, ostalo na obroke. Za nadaljna pojasnila pišite ali se oglasite: P. Urbane, 2911 No. Talman Ave., Chicago, Illinois. NASLOVA Iskra. Ameriški Slovenci imajo razmeroma mnogo de-KL^ih listov. "Glas Naroda" na primer je "list slo-'aVSskih delavcev v Ameriki." Tudi Pirčev list se "po-veB ie" za delavstvo in frančiškanski dvoimenski or- kar gori od ljubezni do trpečega delavstva. Še So ljubezni, pa bo zgorel. * V eni svojih izdaj je "Glas Naroda" razkril z veli-. naslovom na prvi strani, da "delavci ne bodo gla-ovaii za La Polletij'. Tak je bil naslov poročila, v katerem citira razne demokratske politike in unijske voditelje (?), ki so izjavljali, da bo delavstvo glaso-tf1lo za Morganovega kandidata Davisa. Čemu je "list slovenskih delavcev" prinesel to poročilo na tako vidnem mestu s tako kričečem naslovom? * Ako je upravnik "Glasa Naroda" dober business man, je lahko storil sledeče: Vsedel se je k pisalnem stroju in pisal. Ko je končal je pismo prebral, ga podpisal in. odposlal. Glasilo se je približno takole: Mr. to in to, načelnik kampanjskega odbora demokratske stranke. Dragi gospod: Priloženo Vam pošiljamo zaznamovane kopije največjega jugoslovanskega dnevnika "Glasa Naroda", v katerem so priobčeni članki in novice v prilog predsedniškega kandidata demokratske stranke. Naš list je najvplivnejši izmed listov, ki izhajajo v tujih jezikih. Večina njegovih čitateljev ima volilno pravico. Tekom te kampanje se Vam priporočamo v naklonjenost, mi pa zagotavljamo, da bomo storili kolikor največ mogoče v agitaciji za kandidate glorijoz- ne demokratske stranke. S spoštovanjem ..." • Nekateri slovenski listi pošiljajo taka pisma demokratom in republikancem. Vsaka vest, ki se glasi v prilog npr. Coolidgu, Davisu ali La Follettu, je agitacija. Demokratje in republikanci so pripravljeni zanjo plačati, ker imajo cvenka na koše. Za nekatere slovenske "delavske" liste se je približala žetev. • Nekje je društvo "Napredek," pripadajoče napredni jednoti, ki se je baje korporativno udeležilo nekakšnega katoliškega shoda. Grd in.a ga je pohvalil, ker ga veseli tak "napredek". V istem kraju je žensko društvo napredne jednote, ki se mu je ob priliki razvitja svoje zastave, na katero je dalo naslikati svetnico, zelo mudilo v cerkev. Malo je društev, pri katerem bi se toliko pričkali kakor pri tistemu pobožnemu naprednemu društvu. In malo je naselbin, v kadrih je napredek tako n.enapreden, kakor v dotičnem kraju. * u Ameriškim Slovencem, ki potujejo na obisk v stari ikraj," priporočam, da naj bodo na potovanju Po Sloveniji previdni, če boste poskušali govoriti an-8'eško (ako znate), ali če boste vpletali angleške be-sede v ameriško slovenščino, se vam zna pripetiti, da ?»s orjunaši protepejo. V neki restavraciji so pretepli ^vdka, ker je naročil juho po nemško. Potem so iz-etieH, da sploh ne zna drugega jezika. Ampak juha se je med tem že shladila in Nemec (ali kar je že bil) je moral iti lečiti bolečine. Na ulicah po štajerskih mestih in v Ljubljani boste varni, če se boste pogovarjali v milodonečem materinem jeziku. Zapomnite si to in pustite vašo popačeno slovenščino v New Yorku. • Deset let je tega, kar je avstro-ogrska armada, "ki prišla še brez slave ni," pričela prodirati proti Srbiji, da maščuje umor svojega prestolonaslednika. In tako se je zgodilo, da se je pričelo "'maščevanje" vse križem. Čudne reči so se zgodile med tem časom, in ko je bilo vse "maščevano," je prišel mir in ljudje so ga bili veseli. * V Londonu zopet konferirajo kako pomiriti evropske narode in spraviti od vojne razorane evropske dežele v normalno stanje. Maščevanje je bilo zelo drag špas in, ljudem se sedaj slabo godi. Francozi bi radi denarja, ki ga jim dolguje Nemčija v obliki vojne odškodnine. Nemci imajo sicer toliko mark, da se jim od prevelikih številk meša v glavi, ampak Francozi bi radi blago in pa tak denar, ki ima kaj veljave. Takega drobiža pa je največ v Ameriki, ki je tekom vojne pospravila večinoma vse evropsko zlato. * V Londonu je torej konferenca, na kateri zavezniški državniki razpravljajo, kako ozdraviti bolno Evropo. Eni izmed njih imajo zelo dobre namene, ampak denarja nimajo. Zato so navzoči tudi zastopniki bankirjev, ki diktirajo dobrim državnikom, kakšen mora biti njihov sporazum, če hočejo dobiti posojilo za svoje dežele. SOCIALISTIČNI KLUB V KRAYNU (DUNLO), PA., priredi v nedeljo dne 3. avgusta VELIK PIKNIK v prijaznem gozdiču pet minut hoda od Slovenskega doma. V slučaju slabega vremena se bo vršila priredba v Domu- Ob tej priliki bo nastopil v naši sredi govornik FRANK ZAJEC urednik "Proletarca" Vstopnina prosta. Za vsestransko postrežbo bo skrbel pripravljalni odbor. Na svidenje dne 3. avgusta na naši priredbi! Vabi socialistični klub. Jaz bi bil za revolucijo v Evropi, ampak denarja, živil, strojev itd. ima Amerika največ. Tudi se mi zdi, da bi Evropejci radi živeli v miru, ker revolucije same na sebi ničesar ne pridelajo. Ameriški bankirji jim dajejo razne nasvete, ki se ljudem onokraj Atlantika večinoma ne dopadejo. Zato nam oni svetujejo, da naj napravimo v naši politiki nekaj preobrata, da ne bodo samo bankirji imeli besedo. Ta nasvet se mi zdi dober in tudi mnogim drugim Američanom. V jeseni se bomo tepli in preiskusili našo moč z bankirji in njihovimi hlapci. Če zmagamo, bodo Evropejci ravno tako veseli kot mi. Če letos še ne bomo, bodo morali sprejemati diktate naših bankirjev naprej. Glasila W. P., med njimi milwaiušiki Novački, pišejo, da je sedaj njihova glavna naloga boj proti socialistični stranki in K. P. P. A. Glavna naloga kapitalističnega časopisja, Wall Streeta, Coolidga in Da- visa je ista. Tako se je W. P. srečno našla v kapitai-stični "enotni fronti". Neka živi enotna fronta lidga, Davisa i W. P.! Bumf! Coo. Foster je napravil Debsu lekcijo in ga zelo 2pi ^ pokaral. Debs pozna Fosterja. Foster je človek v se "menja". Bil je že vse in povsod. Sedaj se pri&tev' k edino zveličavni stranki. Debs mu je dejal, da i^ o njegovi stranki isto mnenje kot ga ima Foster o naš; In k temu je skromno dodal: Jaz sem mogoče v žrrioti kot sem bil že mnogokrat v svojem življenju, kajti jai' nimam Vatikana v Moskvi, ki bi mi kazal pot. Zana šati se moram na svoj razum. * Zelo dober sarkazem. In zelo dobro primerjanje Dva Vatikana sta na svetu, oba misleča in, verujoča v svojo nezmotljivost — kljub temu se oba zelo pog0. stoma motita. Največji denarni zavod 1 izvzemši okolico v glavnem delu mesta (ta postali Imovina $20,000,000.00 dne 14« julija 1924 ■ zedinjeni KASPAR STATE RANK AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave., Chicago, III. 1825 Blue Island Ave., Chicago, III. izvrstno napredujoči in vzorno upravljeni banki, v en veliki finančni zavod KASPAR AMERICAN STATE BANK Ta dan preneha American State Bank poslovati v njenih dosedajnih prostorih, 1825 Blue Island Ave. Njene odjemalce se prosi, da se obračajo v vseh njihovih bančnih zadevah na novo ime KASPAR AMERICAN STATE BANK, 1000 Blue Island Avenue, to je na dosedajni prostor Kaspar State Bank, kjer se bo posel obeh bank točno izvrševal do časa, da se urede novi prostori. Vlagatelji obeh bank se uljudno opozarjajo, da bodo njih vložne in čekovne knjižice polagoma izmenjene, v času vlaganja; zaradi tega ni potrebno zahtevati takojšno izmenjavo; boljše je, da počakate, da preide prvi naval. Dosedanji uradniki in uslužbenci bank, poverljivi, izkušeni in uslužni ljudje> bodo upravljali novo banko. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Avenue Chicago, IlKn°,s t Kapital in prebitek...........$2,000,000.00 VARNA BANKA ZA VLAGANJE VAŠEGA DENARJA. CEN IK KJIG. VIrEZ IZ BDEČE HUG. (Aleksander Dumaa star.), roman iz časov francosle revolucije, 504 straoij broširana 80c, vezana v platno ................... 1.26 VZOBI IK BOJI, črtice, vezana.. 1.50 2*BAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.....65 »ADNJA PRAVDA, (J. 8. Baar) roman, broširana.............75 >AliCI. (Ivaa Molek), po-Test, 304 strani, vezana v plat- # . , 1.75 nk JJREČO, povest, broširana.....45 2APISKI TINE GRAMONTOVE, (VI. Levstik), vezana.......1.00 ' 'ARJEVO ZLATO, (Aug. Senoa), zgodovinska povest iz XVI. stoletja, vezana..........1.20 ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (L Zoreč), broširana .......................40 ZVONARJEVA HCL povest, broširana ........................05 ŽENINI NASE KOPRNELE, (Rado Murnik), broširana ... .30 SLOVENSKI PISATELJI: PRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana ......... ............... 1.25 FRAN ERJAVEC, zbrani spisi, vezana ...................... 2.00 JOS. JURČIČ, dbraai spisi, L zv., vezan ...................... 1.75 ' U. zv. vezan ................ 1.50 JEL av. vezan ............... 1.50 IV. zv. veza« ................ 1.25 V. av. voza« ................1.00 VI. zv. vezan ................ 1.00 PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jeaa de la Fontaine, iz francoščine prevel L Hribar) vezana ..................... 1.00 KLADA POTA, (Oton Zupančič), pesmi, trda vezba...........75 MODERNA FRANCOSKA LIRIKA (Prevel Ant Debeljak), vezana ...................... .90 PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- brecht), trda vezba...........50 POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .90 POHORSKE POTL (Janko Gla- ser), broširana ...............35 SLUTNJE, (Iva« Albreht), bro- Sirana ......................45 STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do modeme, (C. dolar), vezana...............1.20 STRUP iz JUDEJE, (J. 8. Ma- char), vezana ............... 1.10 SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......65 SOLNCE IN SENCE, (Ante De- a^jak), broširana ........... .50 »VOJEMU NARODU, Valentin vodnik, broširana .............25 «jEZKE PESML (Peter Bezruč), trda vesba...................50 pSROVLJE. (Tone Seliškar), Proletareke pesmi, broširana vezana.................75 ^STIa EX SIBERIA, (Voje- V SIJ*01«)' vezana ........... 1.25 I VIDOVE, (Otom Zn- pesnitve, broširana.... .40 Nadaljevanje z 2. strani. IGRE ANFISA, (Leonid Andrejev), broširana.................. .50 BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana.........75 ČARLUEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana . .........................25 DNEVNIK veseloigra v 2 dejanjih .........................30 GAUDEAMU8, komedija v 4 dej. .60 GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib-se«), igra v petih dejanjih, broširana ..................... .60 .75 .75 .75 KASIJA, drama v 3 dejanjih ... JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana............. MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana .................... navaden človek, (Bra«. Gj. Nušič), šala v treh deja«jih, broširana...................35 noč na hmeljniku, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana .................... .35 othello, (Wm. Shakespeare), vezana......................75 romantične duše, (Iran Cankar), drama v treh dejanjih, vezana................85 . ">ssum's untversal robote, drama s predigro v 3 dajanjih .......................50 SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana....... .75 umetnikova trilogija, (Alois Kraigher), tri OMdajaa-ke, broširana, 75e; veaaia . .. 1.00 znanstvene razprave, politični in gospodarsko socialni spisi, učne in druge knjige in brošure. ali je religija prenehala funkcionirati? Debata ....................... .20 ANGLESKO-SLO venski beSEDNJAK (Dr. J. f. Kern).. 5.00 demokratizem in žen- stvo, (Alojzija Stebi) ...... .10 gospodarska geografija, (Dr. v. Sarabo«), vezana.....1.25 jugoslavija, (a. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00 katoliška cerkev in socializem ................. .25 kdo uničuje proizvajanje v malem.......... .20 KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marka in Fridarik E»-gels) . . ................... KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meaeej) .... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire)........ 2.00 .75 .35 .3« .45 .75 .10 .40 MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti aa), vezana ................. MLEKARSTVO, e črticami a živinoreji s slikami ............. NALEZLJIVE BOLEZNI ...... NARODNOGOSPODARSKI ESEJI ......................... NAS JEZIK, (Dr. J. Glonar), vezana ....................... NAS SADAŠNJI USTAVNI POLOŽAJ .............;...... O KONSUMNIH DRUŠTVIH... O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. L Prijatelj), broširana... OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA ..................50 POGLED V NOVI SVET........10 POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jam. 1919 leta, (Dr. Dragoti« Lončar), broširana 75c, vezana 1.00 POSTREŽBA BOLNIKOM, s slikami .........................3 j PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan Robida, vezana............l.ig RASTLINSTVO NAŠIH ALP, (f. Seidl) ...................... RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-gels, prevel M. Žagar)....... .35 REFORMACIJA IN SO0. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditns) broširana..................45 8LOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA, izdala SNPJ., 364 strani, veza»a v platno ......2.00 SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), broširana .................... .50 SPOIrlaTUREZEN-MATERIN-STVO, (Prot. iz. Z. Zahor), trda vezba.................. SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana........... SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E. K.), broširana.............. USTAVA, ruske socialistične fed. sovjetske republike.......... V NOVO DEŽELO, (E. K.) broširana .................. .20 .25 PADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM . . . ZAKON BIOGENEZUE. (J. Ho-ward Moore, prevel I. M.) .... ZA STARO PRAVDO. (Fran Erjavec^ . ................. ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bes- laj) ......................... ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec) ...... .40 .SO 1.25 .50 .10 .25 .10 1.50 MO .30 .25 ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant. Melik) trije zvezki, broširani, I. zv. 85e; II. zv. 75c; HI. zv. «5c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25 RAZNO. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1916, vezan ........................40 letnik 1917, vezan ........................50 letnik 1919, vezan ........................50 letnik 1920, vezan ............................65 letnik 1921, broširan ....................50 letnik 1922, veaan ........................75 letnik 1922, broširan ....................50 letnik 1923, vezan ..........................75 CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5c...... • BVt . • • • (Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva Številka) . . .................10 KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1022. St 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1. 1923, St. 2—a—4 ..............40 NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV..... .40 O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Domet. Bleiwei»-Tr»t9aiški) .. .10 PROIiETAREO, vemni letniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ----5.00 TRUE LABODJE, ilustrirana revija . . . ....................25 ANGLEŠKE KNJIGE. ANARCHISM AND SOCIAL- ISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Os-borne Ward) dve knjige, 1313 strani, vezane.............. 5.00 ANCIENT SOOIETT, (Lewis H. Morgan), vezana............1.50 BRASS CHEOK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranoati kapitalističnega žurnalizma, vezana ......................I-2® "DEBS, Trm AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), rezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilhelm Meyer), vezana.......60 EVOLUTION OF MAN, (Wil- helm Bolsche), vezana.......60 EVOLUTION OF PROPERTT, (Paul Lafargue), vezana......60 JOD AND M7 NEIGHBOR, (Robert Blatehford), vezana.....1.25 GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00 GOSLINGS (Upton Sinclair), vezana .......................2.00 IMPERIAL WA8HINGTON, (R. P. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba........j.....1.25 JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaikih klavrne.....1.20 JIMMIE HIGGINS, (Upton Sinclair) ......................1.00 KABL MART, biographical me-moire, (Wilhelm Liebknecht), vezana ....................60 KXNG OOAL, (Upton Sinelair), poveet iz zadnjega štrajka (1913) coloradakih prem*garjeT, trda vezba . . .„,,............ 1.20 LAW OF BIOGENESI8, (J. Howard Moore), vezana......60 LIFE AND DEATH, (Dr. E. Teichmanm), vezama........60 OUTLINE OF mSTOBT, (H. G. Wells), vezana, 1171 strani 5.00 PHYSIOIAN IN THE HOUSB, (J. H. Greer, D. D.) Domači zdravnik, vezana . .........2.00 REPUBLIC OF PLATO, vecana 2.00 RIGHT TO BE LAZY, (Pari Lafargue), vezana.............60 ROBERTS RULES OF OB^p^ vezana ...................... j ^ SAVAGE SURVIVALS, (J. H0w- ard Moore), vezana ..........j ^ SCIENCE AND REVOLUTION, Ernest Unterman, vezana .,.' ^ SOCIAL REVOLUTION, (B^jj Kautsky), vezana ............ STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPEKSTL TION, (A. M. Lewis), vezana m THET CAIaL ME CARPENTBR, ' $ (Upton Sinelair), trda vezba.. 1,75 THE CRY FOR JUSTTCE, (U|>- ton Sinclair) vezana ...........j THE DREAM OF DEBS, (Jack 3 London) ................... ^ THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju ver za privatne interese........... x.20 THE UNIVERSAL KINSHIP, | (J. Hotvard Moore) .......... j jj THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Bhy« Williams), s slikani, 311 strani, vezana ▼ platno.........2.00 HUNDRED PER CENT (Upton Sinclair). Povest patrijota.. 1.20 VIT AL FROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewia), vezana........................ THOUGHTS OF A FOOL, (Eve-lyn Gladys), vezana . . „„,.... 1.25 Naročilom priložite poštni ali eks-presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročala lahko pošljete poštne znamke. Vse knjige pošiljamo poštnine prosto. Klubom in čitalnicam, pri vseh večjih naročilih liberalen popust. Vsa naročila naslovite na: PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, 111. Delo je pravi blagoslov. Neki nemški entomolog pravi, da bučele in druge slične žuželke umro, če ne delajo. Tudi za nas ljudi je delo pravi blagoslov, posebno Amerika je postala slavna in velika radi trdega dela vsega njenega prebivalstva. Da bo pa delo dopadljivo vse poletje, je Trinerjevo zdravilno grenko vino neprekosljiva pomoč. Če vas ne nadlegujejo razni želodčni neredi kot slaba prebava, slab tek, zaprtje, plini v črevih, glavoboli ali "tista utrujenost", ki postanejo neznosljivi posebno poleti, se vam bo zdelo vaše delo lahko in prijetno. Mr, James Tomascik iz Spruce, W. Va., nam je pisal 27. maja: "Kadar ne morem delati radi želodčnih neredov, tedaj rabim Trinerjevo zdravilno grenko vino in tako se počutim dobro." Poskusite tudi našo novo preparacijo, Trinerjev Fli Gas, ki takoj umori muhe in komarje. Če ne morete dobiti Trinerjevih zdravil v vaši soseščini, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, Illinois. ^ Črtanje Proletarca bi delavcem veliko več zaleglo, 6e bi čitali mirno in prevdarili vse, kar čitajo, pa pre-čitali kakšen članek tudi po večkrat. Površno čitanje daje čitatelju napačne vtiske. VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav-Za obilna naročila se toplo priporočam. SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vseako tr" tjo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte v naše vrste 1 — An«"1 Zornik, Box 202, Herminie, Pa.