jgj|3p^ PoStnbui platana o gotootnl mm tem Din t— jinrmskl dom Sten. 283 17 fjutUlaai, o petek, 11. deceatbea 1938 isrisa Ecivard ¥111- odstopil -Anglija dobi danes novega kralja London, 11. dec. o. Že ves včerajšnji dan je bilo jasno, kako se je odločil kralj Edvard VIII. in ni bilo nobenega dvoma več, da bo odstopil. London in z njim vsa Anglija je pričakoval for-melno odločitev ob 5 popoldne, ko je bila sklicana seja angleške zbornice, kjer je ministrski predsednik Baldwin napovedal svojo izjavo o končni rešitvi krize Po mestu je vladalo ogromno zanimanje in je bil ves London na nogah. Deset in deset tisoči ljudi so se gnetli prfed zbornico, in še zmeraj demonstrirali z napisi in s pesmimi za kralja proti vladi. Takoj v začetku seje v poslanski zbornici je predsednik prebral kraljevo spomenico. Siovo Edvarda VIII. Poslovilno pismo in listina o odpovedi se glasi: »Po dolgem in skrbnem premišljevanju sem se odločil, da se odpovem prestolu, na katerem sem nasledil svojega očeta. In s tem vam sporočam ta svoj končnoveljavui in nepreklicni sklep, ki som ga storil obenem z razlogi, ki so mo vodili do toga sklepa. Mislim, da sinem upati, da bom našel razumevanje pri svojih narodib za odločitev, ki sein jo sprejel in za razloge, ki so me do tega sklepa dovedli. Nočem pri tej priliki razlagati svoja osebna čustva. Toda rad bi poudaril, naj vsi pomislijo, da je breme, ki je težko ležalo na mojih ramenih kot vladarja, tako težko, da ga je mogoče nositi samo v okoliščinah, ki so različne od onih, v katerih se sodaj nahajam. Mislim, da na noben način nisem zanemarjal svojo dolžnosti, ki je ležala na meni, ko sem stal v prvih vrstah javnega zanimanja, če sedaj izjavljam, da so sedaj popolnoma zavedam, da odslej ne morem več izpolnjevati to svojo tožko dolžnost s toliko učinkovitostjo, kot bi bilo potrebno in kot bi tudi mene osebno zadovoljilo. Zaradi tega sem davi podpisal listine, s katerimi se odpovedujem prestolu in ki se glasi: »Jaz Edvard VIII., kralj Velike Britanije, Škotske in severne Irske ter vseh britanskih doniinionov onstran tnorja ter cesar Indije s tem izjavljam svojo nepreklicno voljo, da se odpovem prestolu za sc in za vse moje potomee in izražam željo, da naj bi ta listina o moji odpovedi postala takoj veljavna. V dokaz za to sem s svojo lastno roko danes dne 10. decembra 1936 v prisotnosti prič, ki so se na listini podpisale, s svojo lastno roko zapisal svoj podpis: Eduard VIII. R. I. Vojvoda Vorški - novi kralj Sloj podpis te listine so kot pričo videli moji trije bratje, vojvoda Yorški, vojvoda Gloucester-ski in vojvoda Kentski. Globoko cenim duh in čustva, s katerimi so razni činitelji name vplivali, ila naj svoj sklep spremenim. Toda prodno sem prišel do svojega sklepa, sem vse natančno premislil. Moj sklop je storjen. Vrhu tega pa bi mojim narodom, ki sem jim še kot walcški princ in pozneje kol kralj hotel služiti in ki jim od srca želim srečo in blagostanje v bodočnosti, iz nadalj-nega zavlačevanja to stvari nastale velike škode. Sedaj sc poslavljam od svojih narodov z globokim upanjem, da je pot, ki sem jo smatral za pravilno, da jo nastopim, tista pot, ki bo najbolj koristna tudi za trdnost prestola in imperija in za srečo vseh mojih narodov. Zelo sem jim hvaležen za vse spoštovanje, ki so mi ga vedno izkazovali pred in po mojem nastopu na prestolu in sem prepričan, da ga bodo tudi v polni meri izkazovali mojim naslednikom. Zelo želim, da bi ne bilo nobenega zavlačevanja pri izvedbi gornje listine, ki sem jo podpisal in da bi parlament storil takoj vse potrebne korake, da bi moj naslednik, moj brat, vojvoda Vorški mogel takoj zasesti prestol. — Eduard VIII. It. I. Zgodovina odstopa Ko so prebrali sponienico, je predsednik vlade Baldwin v grobni tišini povedal v daljšem govoru zgodovino ustavnega spora zaradi kraljeve poroke. Itazgovarjal se je s kraljem o tem že 2. oktobra, ko so ameriški listi začeli pisati o čudni nameravani poroki kralja Edvarda VIII. Razgovori med njim in kraljem so tekli ves čas od začetka decembra in je kralj poskušal različne rešitve: da bi zbornica sprejela poseben zakon, ki bi omogočil Simpsonovi, da postane kraljica, potem, da bi se lahko poročil s Simpsonovo morgnnatsko, to se pravi, ne da bi bila ona kraljica, nazadnje pa, naj mu vlada omogoči, da se umakne s prestola s spoštovanjem, katero je užival od svojega naroda. To je bila zadnja in edino možna rešitev, katere posledica je današnji odstop. Baldwin je govoril o kralju z velikim spoštovanjem. Bastid skozi Ljubljano Ljubljana, 11. decembra. Z rednim brzovlakom je danes zjutraj potoval na povratku iz Beigrada v Pariz francoski trgovinski minister Bastid, ki je predvčerajšnjim podpisal v Belgradu novo trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Francijo Francoski trgovinski minister je potoval v posebnem salonskem vozu, ki je bil priključen v ospredju brzovlaka. Na ljubljanskem kolodvoru ni bilo nobenega formalnega slovesa. Edvard VIBI. odpotuje London, 11. decembra, o. Bivši kralj Edvard,' ki sc bo zdaj imenoval g. Windsor, odpotuje takoj iz Anglije, in sicer v Cannes k Simpsonovi. Ta je bila o njegovem odstopu prva obveščena, še po telefonskem razgovoru, ki ga je kralj imel z njo predvčerajšnjim. Iz Cannesa bo odpotoval kralj v Ameriko, kjer ho prebil nekaj časa v svoji vili blizu Baltimorea. Zatem bo odšel najbrž na triletno potovanje okoli sveta. Vsekakor pa se bo z gospo Simpsonovo tudi formclno poročil. Danes bo proglašen novi krafij London, 11. decembra, o. Danes popoldne se sestaneta poslanska in lordska zbornica, da bosta odobrili kraljev odstop. Ilkratu bosta obe parlamentarni zastopstvi angleškega ljudstva odobrili, da zasede prestol vojvoda Vorški, ki je zdaj star 41 let in je drugi sin pokojnegu kralja Jurija V. Odstop Edvarda VIII. so že odobrili vsi do-minioni. Ministri doininionov so se posvetovali do 1 ponoči, dokler niso dosegli sporazuma o tein. Edino Irska si je pridržala izjavo ter bo irska vlada šele danes popoldne ob 13 na seji sprejela svoje sklepe. Novi kralj, vojvoda Yorški. sc bo najbrž imenoval Jurij VI. in bo dal v ponedeljek proglas fta angleški narod, ki ga bo radio ponesel, kakor poslovilno pismo Edvarda VIII. na vse konce angleškega imperija. Kronanje novega kralja, ki je zaradi odstopa Edvarda VIII. povzročalo silovite skrbi vsemu angleškemu narodu, ki je bil gospodarsko in čustveno že docela pripravljen na kronanje, bo istega dne, kakor je bilo določeno kronanje Edvarda VIII. To bo 12. maja 1937. Ko se je vojvoda Vorški snoči peljal na večerjo h kralju Edvardu VIII., so mu množice na ulici prirejale živahne manifestacije in mu prepevale državno himno. Ko je izstopil pred Edvardovim bivališčem, se celo minuto ni mogel premakniti, ker so mu manifestanti zaprli pot. Pri kralju Edvardu VIII. so se sestali vsi trije bratje, ob 12.30 pa je vojvoda Yorški odšel h kraljici materi Mary. V zakonu o odstopu kralja Edvarda VIII. ni več dveh važnih označb. Izpuščena je označba, da je kralj Edvard VIII. »Defcnsor fidei — branilec vere«. Tudi je izpuščena omemba, da bi zanj veljalo določbe zakona o ženitbi kraljevih princev iz leta 1772. Poučeni krogi še ne vedo, kako da-lekosežne posledice naj ima to dejstvo. Rusi predlagajo izpraznitev Madrida Pariz, 11. dec. o. »Echo de Pariš«: poroča fz Valencije, da je včeraj imel Largo Caballero sestanek z ministri in vodilnimi španskimi ter ruskimi poveljniki rdeče vojske. Na tej seji so sklenili, da je treoa Madrid čimprej izprazniti, dokler je prostih vsaj še nekaj cest, ki drže na obalo. Baje so ruski strategi predlagali, da se obramba Madrida opusti in se osnuje nova fronta na jugu mesta.' General Franco mobilizira Rabat, 11. dec. o. Seviljski radio je včeraj zjutraj objavil vest, da bodo nacionalistične vojaške oblasti poklicale pod zastavo vse moške, ki so bili do zdaj prosti vojaške obveznosti, in ki pripadajo letnikov 1932 do 1936. Vsi tisti, ki še niso odslužili svojega roka. se morajo takoj javiti in bodo svojo vojaško dolžnost izvršili na frontah. General Qucipo de Liano je v svojem sinočnjem poročilu zanikal vse vesti rdečih, da so komunisti dosegli nekake uspehe. Dejal je, da komunisti izkoriščajo zatišje na frontah zato, da vsak zastoj zaradi vremena razkriče za svoj uspeh. Toda do zdaj niso rdeči tvegali še nobenega protinapada, kaj šele, da bi bili z njim uspeli. Telavera della Reina. 10. decmbra. AA. Havas: Brat generala Franca mojar Franco se je vrnil s svojega poslanstva iz inozemstva. Preveden je bil v čin podpolkovnika in imenovan za poveljnika letalske baze na Majorci. Kaj bo z angleškim posredovanjem London, 11. dec. o. Posredovalni predlog angleške in francoske vlade, ki naj bi pospešil konec državljanske vojne v Španiji, vsebuje razdelitev posredovalnega dela na tri razdobja in sicer: Treba je doseči sporazum o nadzorstvu španskih meja in obal, da se prepreči uvoz orožja in prostovoljcev. V drugem razdobju bo treba skleniti premirje, v tretjem pa izvesti plebiscit na vsem španskem ozemlju o tem, kakšno vladavino hoče špansko ljudstvo. Po poročilu »»Timesa« se je zunanji minister Eden v torek zvečer sestal z nemškim in italijanskim veleposlanikom in govoril z njima o tem načrtu. Končnih rezultatov pa še ni. Najprvo bo treba doseči soglasje med šestimi prizadetimi drža- Božiena poslanica sv. Očeta za mir Pariz, 11. dec. o. Agentura radia poroča, da sta francoska in angleška vlada prosili za svoje posredovanje v Španiji vse cerkvene in posvetne oblasti. Sv. Oče je pobudo Anglije in Francije sprejel zelo povoljno in bo za božične praznike poslal vsemu katoliškemu svetu poslanico, v kateri bo vse narode pozval, naj si z vsemi prizadevajo, da ohranijo na svetu mir. S to poslanico bi sv Oče začel splošno svetovno akcijo za mir, pridružile se ji bodo predvsem anglosaksonske in latinsko-ameri-kanske države. Spopad na seli odbora za nevmciavarre London, 10. decembra. AA. Havas: Odbor za nevmečavanje je imel včeraj sejo. Govorilo se je o odredbah prot rekrutiranju in prevozu prostovoljcev y Španijo. Italijanski in portugalski delegat so izjavili, da morajo o tem poročati svojim vladam. Na seji je bil prvič tudi nemški veleposlanik von Ribbentrop S svojetskim zastopnikom Majskim se je razvila debata, ker je Majski trdil, da se v nacionalističnih vrstah bori 6 bataljonov nemških rednih vojakov in da je razlika med četam: prostovoljcev mednarodne brigade in pa med vojaškimi oddelki iz Italije in Nemčije, lu x> prišli tja na nemških ri italijanskih ladjah. vami o nadzorovalnem sistemu, ki naj prepreči tujo intervencijo v Španiji. S tem v zvezi navaja list, da zaenkrat ni odgovorila ne burgoška vlada ne vlada v Valenciji. Angleška vlada je obema predložila svoj posredovalni načrt dne 3. decembra potom odbora za nevmešavanje. Po tem predlogu naj bi posebno mednarodno nadzorstvo pregledovalo ves uvoz v Španijo. »Daifv Hernld« poroča iz Valencije, da je ta-mošnju vlada odbila posredovalni predlog francoske in angleške vlade, ki sta ji ga stavili neuradno. Rdeča vlada utemeljuje svojo odklonitev s tem, da v krajih pod nacionalisti ni mogoče izpeljati plebiscita. Nacionalistična vlada se o tem še ni izjavila. Vesti iz Valencife Valencija, 10. decembra. AA. Havas: Ministrstvo za tisk in propagando objavlja vest, da je izvedelo kod lete nemška letala v Španijo. Letala lete čez Francijo in sicer prihajajo v Španijo pri San Sebastijanu. Delegirani odbor za madridsko obrambo je izdaj opoldne tole poročilo: Na madridskem bojišču ni bilo nobene 6pretnembe. Republikansko letalstvo je razgnalo zbirajočo se maroško konjenico na to-ledski cesti. Na drugih frontah ni bilo pomembnejših operacij. Valncijski listi poročajo, da ie baksijska vlada naznanila zastopnikom Italije in Nemčije, naj v 48 urah zapuste ozemlje. Listi pristavljajo, da je ta rok včeraj potekel. Pisatelj Pfrandello umrl Rim, 11. dec. o. Včeraj ob 9 je tu umrl veliki italijanski pisatelj in dramatik Luigi Pirandello, ki je dobil 1934 Nobelovo nagrado. Pirandello je po rodu Siciljanec in se je rodil 1867. ter študiral književnost v Rimu in v Nemčiji. Njegovo književno delo se pričenja z 18. letom. Začel je pisati pesmi, potem novele in romane ter nazadnje drame, s katerimi je dobil svetovni sloves. L. 1929 je postal član italijanske akademije, 1934 pa njen predsednik. Na stara leta se je veliko bavil s slikarstvom. Najbolj znane njegove drame »Henrik IV.«, »Šest oseb išče avtorja«, »Kakršno me hočeš«, so igrala vsa svetovna gledališča, prvi dve smo videli tudi v Ljubljani. Komunistično centrnlo za Južno Ameriko so odkrili v mestu Quito v Ecuadoru. Imela je isti namen, kakor druge podobno centrale. Sovjetski komisarijat za vojno industrijo so ustanovil v Moskvi, njegov predsednik je Jud Mojzes Ruhimovič. Francija je proti vseameriški konferenci, odnosno proti Hullovemu gospodarskemu načrtu, kakor ga je razvil na sestanku v Buenos Airesu. 20 milijonov funtov šterlingov španskega državnega zlata je na svoje ime naložil španski rdeči apostol Largo Cabalerro v pariških bankah. Zdi se, da ni več daleč čas, ko jih bo šel uživat kol plačilo za svoj idealizem. V Angliji imajo 2900 teniških klubov in [»rabijo v času sezone do 63.000 žog dnevno. V Jugoslaviji pa je le 25 klubov in golovo tudi pri žogah bolj štedijo. Na Japonskem je tenis nacionalen šport. Igrajo ga že nad 2000 let. toda gotovo ne vedno na tak način kot dandanes. Bivši svetovni prvak. Madžar Barna je zavaroval svojo desno roko za 100.(XKI francoskih frankov, kar da v našem denarju četrt milijona Din. leto 1. Vesli 11. decembra Načrt za mobilizacijo amorikanskega gospodarstva je objavila vvashingtonska vlada. Načrt bi sto-pil v veljavo, kadar bi izbruhnila vojna in je zelo skrbno pripravljen. Načelnik romunskega generalnega štaba, general Samsonovici je dospel v Bukarešto. Zaradi kršenja čistosti nemškega plemena je bjl obsojen na tri leta ječe in na petletno izgubo državljanskih pravic včeraj pred miinchenskim sodiščem neki Jud, ki se je hotel poročiti s Čistokrvno Nemko. O francoskem proračunu za 1936 je včeraj začela razpravljati francoska poslanska zbornica. Ob 10-obletnici Pašičcve smrti prinašajo simpatične članke vsi vodilni grški listi. Grki goje do pokojnega Pašiča simpatije še izza balkanske vojne. Francija je vrnila posojilo 40 milijonov funtov, ki ga je dala Anglija letos februarja. Nabiranje prostovoljcev za Španijo se je začelo v Italiji. Po vseh mestih, zlasti na obalah je videti pozive, naj se javijo prostovoljci za vojsko, toda ni napisano, kam bodo šli. Iz tega sklepajo, da so ti prostovoljci namenjeni v Španijo. Knez-naincstnik Pavle je včeraj dospel v Bel-grad. Med potjo se je ustavil tudi v Zagrebu, kjer je sprejel zagrebškega bana in poveljnika armije. Za častnega glavarja Indijancev je hotelo imenovati vatikanskega državnega tajnika Paccelija pri njegovem obisku v Združenih državah neko indijansko pleme na jugu USA. Toda kardinal ni imel dovolj časa, da bi lahko prišel osebno po to odlikovanje. Predlog za preosnovo ZN je poslala tajništvu Zveze Poljska. Vsebina načrta je v tem, da bi se s posebnim paktom ojačile obveznosti, ki jih imajo posamezne države, članice Zveze. Zveza naj bi se pretvorila v Zvezo držav. Jud David Frankfurter, ki je ubil švicarskega narodno-socialističnega voditelja Gustolova in čigar proces se je začel v Churu, je sin rabina iz Vinkovcev. O češkoslovaški zunanji politiki je dal daljšo I izjavo inozemskim časnikarjem zunanji .minister [ dr. Krofta, kjer poudarja osnove češkoslovaške po-| litike, ki so: prijateljstvo z vsemi, sodelovanje z MZ in naslonitev na Sovjetsko Rusijo. Japonska vlada bo odstopila, kjer je prišlo do nesporazumljenj med njo in državnim svetom. Sedanji vladi predseduje Hirota. Vojne operacije v Abesiniji zahtevajo, da se izmenjajo čete in delavci, ki so vojaško organizirani, ker so dosedanji oddelki že -utrujeni. Kakor poročajo iz Addis Abebe, je zdaj zavzeta vsa po-[3 krajina Ilarar. 0 potresu v Italiji v Anconi, Macerati, Tolon-tinu in Fabrianu še ni nobenih poročil, ker so vse brzojavne in telefonske zveze pretrgane. Diplomatsko večerjo je priredil naš poslanik v Pragi dr. Protič. Na večerji je bil predsednik češke vlade dr. Hodža ter več inozemskih diplomatov in tudi Masarykova gospa. Rexisti in socialisti nabirajo prostovoljce za Španijo v Belgiji ter je policija zaradi nedovoljenega novačenja nretiral po enega zastopnika obeh strank, zato da ohrani videz nepristranosti. Sv. Oče je vstal, ker se mu je zdravje že toliko izboljšalo, da so mu zdravniki to lahko dovolili. Sprejema v avdienco za zdaj samo tiste škofe, ki morajo hitro odpotovati iz Vatikana. Ga. Simpsonova bo odpotovala v Italijo ali na Grško, tako ugibajo časnikarji. V sporazumevanju med Italijo in Anglijo ni zaznamovati nobenega napredka, kakor poročajo iz Rima. Vzrok bo najbrž v znanih dogodkih glede kraljeve zadeve v Angliji. Italijanski zun. minister Ciano in angleški [»slanik v Rimu Drummond sta se pretekli teden dvakrat sestala. Praznik nemške policije bo 16. in 17. januarja. Združen bo z velikimi manevri in paradami, pri katerih bodo nastopili vsi oddelki te nadvse vazne diktatorske ustanove. Kardinal Hlond. primas Poljske je dal izjav dopisniku budimpeštanskega »Pester Lloyda«, v kateri pravi, da je boj proti boljševizmu, v katerem se morajo združiti vse evropske države, edina važna naloga evropske politike. Rusko Maginotovo črto so sklenili zgradili na zahodni in na vzhodni meji sovjetske države. To bo v celoti 2000 milj dolg pas podzemskih utrdb, ki je naperjen na zahodu proti Nemčiji, na vzhodu pa proti Japonski. Trgovski odnošaji med Španijo in Francijo ostanejo neizpremenjeni, kar je potrebno, da Blu-mova vlada ohrani svojo »nevtralnost« pri pošiljanju orožja, streliva in pomoči v vseh oblikah. Katalonska vlada je odklonila prošnjo Trockega, da bi se smel naseliti v Barceloni. To je storila na zahtevo komunističnih strokovnih organizacij, ki so prepričane, da bi navzočnost Trockega povzročala zmede v odporu proti nacionalistom. Zvezo za nemško krščanstvo so ustanovili zastopniki turinške, evangeljske in luteranske ter zastopniki takozvanih nemških kristjanov. Zveza ima namen varovati vse pozitivne krščanske sile v nemškem ljudstvu. Koncentracija flamskega ljudstvu v eno politično fronto se je izvršila z združenjem obeh ve-liki.h. flamskih strank, ki bosta v splošni dižavni politiki podpirali rexiste. S fotokamero delal tisočake Nova ponarejevalska pustolovščina znanega falsifikatorja Rupnika Mariboru v Langusovi ulici, stanoval pa je tu le od časa do časa, največ pa se je zadrževal v Radvanju pri posestniku Kolmanu. V njegovi hiši sta si Rupnik in Medved uredila dobro opremljeno delavnico v malem kabinetu, v katerega so vodila tapetna vrata iz sobe. Ta vrata so bila stalno zastavljena z omaro. Zaradi večje varnosti sta si pa Medved in Rupnik na oknu še nažagala železne križe, da so bili samo prislonjeni ter sta jih v slučaju nenadnega obiska orožnikov lahko kar odmaknila ter pobegnila skozi okno. Da je bila ta previdnost za ponarejevalce prav umestna, so pokazali nadaljni dogodki. Včeraj je namreč prišla v Radvanje orožniška patrulja ter napravila v Kol-manovi hiši preiskavo. Cim sita Rupnik in Medved v svoji delavnici zaslutila, da so v hiši orožniki, sta naglo zažgala nekaj izgotovljenih falsifikatov v peči, potem pa pobegnila 6kozi okno. Oblasti sedaj oba zasledujejo s polno paro. V delavnici so orožniki zaplenili raznovrstnega materijah iti pripomočkov za ponarejanje v vrednosti nad 30.000 Din. Vse to je Rupnik nabavil z Medvedovo pomočjo. Mariborska policija je preiskala tudi Rupnikovo stanovanje v mestu ter zaplenila tam nekaj fotografskega materijala. Rupnik je kot spreten lo-tograf ponarejal bankovce s prenosom slik na foto-keramične plošče, ki jih je uporabljal kot klišeje. Dosedaj še ni bilo mogoče ugotoviti, če so ponarejevalci kaj falsifikatov tudi že razpečali. Oblasti so aretirale posestnika Kolmana njegovo ženo. in posestnika Greifa iz Hoč. Maribor, 10. decembra. Včeraj popoldne so razkrili studenški orožniki v neposredni bližini Maribora — v Zgor. Radvanju pravo tvornieo za ponarejanje tisočakov. V zvezi s tem razkritjem so izvršili tudi več aretacij, vendar sta ji zaenkrat oba glavna krivca ušla ter sta še na svobodi. Zaplenili pa so znatno količino raznovrstnih pri-l>omočkov, ki so ponarejevalcem »lužili pri njihovem poslu, poleg tega pa tudi večje število že ponarejenih in napol do-gotovljenih bankovcev. Za radvanjsko ponarejeval-nico so najprej izvedeli orožniki v Cirkovcih. kjer je doma mesar Mihael Medved, ki je še pred nekaj meseci imel svojo mesarijo v Radvanju, potem pa jo je opustil. Doznali so, da se je združil s pro-slulim ponarejevalcem Francem Rupnikom, ki je prišel šele 19. julija letošnjega leta iz desetletrie ječe, na katero je bil obsojen zaradi ponarejevanja. Rupnik se je svoječa6no izučil tega posl a pri enem največjih ponarejevalecv, kar jih pozna naša kriminalna zgodovina, pri Juriju Potočniku, ki je umrl v mariborski kaznilnici. Rupnik je po poklicu fotograf. Po odpustitvi iz kaznilnice se je naselil v Drzen vlom v sredi mesta V pretekli noči so vlomilci obiskali menjalnico Turk & Reicher Ljubljana, 11. decembra. Na desni strani Prešernove ulice, v smeri Marijinega trga proti pošti, stoje v bloku hiš tudi tri pritlične hiše in sicer štev. 42, 44 in 46. V prvi hiši je trgovina z dežniki Gastraum, v drugi trgovina s pisalnimi stroji Legat, v tretji t. j. na številki 46 pa je menjalnica Turk & Reicher. Te tri hiše ro postale danes ponoči prizorišče drznega vloma, kakršnih doživimo sredi Ljubljane le malo. Prizorišče vloma Vse tri hišice so pritlične. Iz spodnjih prodajnih prostorov se pri vseli treh hišah pride po kratkih stopnicah v nizek prostor nad prodajalnami, nad Legatovo prodajalno pa je nato čisto pod streho še prav nizek prostor, ki služi podjetju kot nekaka shramba. Posamezni prostori so ločeni med hišami z običajnimi stenami, tako da so iz prostora ene hiše pride v prostor drugo hiše, če se prebije vmesna stena. To velja tako za pritličje, kakor za prostore nad pritličnimi lokali. Vlomilci so morali vse te razmere točno poznati, ker je bilo pri vlomu vse izvršeno tako, da so vlomilci na najlažji način prišli do svojega cilja, to je do blagajne v menjalnici Turk & Reicher. Ko je danes zjutraj služkinja prišla pospravljat v menjalnico, je prestrašena opazila, da je blagajna menjalnice popolnoma raztrgana. Takoj je obvestila svoje šefe, ti pa takoj policijo. Na V prijazni planinski vasici, sredi visokih zasneženih gorskih vrhov je našlo svojo srečo dvoje mladih srci Marija ftndergast v svoji najboljši filmski vlogi Jutri premiera v kinu Unionu uadiv vi»uiiauiu i Trije snubci učiteljice Kristine Tudi Slovencem naj bo dovoljena kočevarska krošnja Ljubljana, 11. decembra. Večkrat smo že povedali svoje mnenje o tem, da danes še vedno popolnoma mirno in brez najmanjšega strahu nastopajo po Ljubljani, pa tudi po drugih mestih, tujerodni Nemci tako, da se celo zdi, kakor da bi imeli nekje zaščito. Tudi o Kočevarjih je bilo že govora, vendar morda ne bo odveč, če danes pogledamo te nočne obiskovalce ljubljanskih lokalov Se malo od druge strani. Ti ljudje se ne sramujejo, pač pa naravnost in odkrito zatrjujejo, da so pristni Nemci, in tudi smatrajo za čisto naravno in pravično, da se smejo gibati kjerkoli, pa ne tako, kakor to delajo navadno skromni in pošteni Slovenci, čeprav so tu doma, pač pa nekako ošabno in kakor z gotovimi privilegiji Na drugi strani pa so kar nekam užaljeni in se celo pritožujejo, če jim kdo očita, da niso Slovenci. To tudi ne trdijo da so, pač pa je ves njihov zagovor v tem, češ da so .lugoslovani. Čudno, da sp, tudi že ti ljudje tako dobro poučeni, da je to še najboljša firma, pod katero lahko nastopajo po Ljubljani. Vsekakor jim to bolj vleče, kakor pa, če bi rekli, da so Slovenci... To je naša Ljubljana, ki je zadovoljna z vsem in se tudi ob takih ljudeh prav nič ne razburja, čeprav ve — vsaj če malo pomisli, mora vedeti — da na račun tuje-rodcev stradajo pošteni slovenski ljudje, morda ravno zato, ker so preveč ponižni in si ne upajo zahtevati tega? do česar imajo polno pravico, vsaj bolj, kakor pa jo imajo tujci. Tujcem se vse obleže Še pred kratkim so obiskovali nočne lokale po Ljubljani s Kočevskega samo Nemci, ki se jim prav posebno slabo tudi ne godi, kakor sami povedo, kadar po svoji končani službi sedejo tudi za mizo in si ga malo privoščijo. Saj gotovo nekaj zaslužijo že zaradi tega, ker vselej niso preveč samo prodajalci raznih dobrot, ki jih prenašajo od gostilne do gostilne, od kavarne do kavarne, ?ač pa so dostikrat naravnost vsiljivi nadlegovalci, 'ravljo, kdor zna, pa zna! Ce bi se prikazali po takem poslu v nočne ljubljanske lokale Slovenci, bi jim pri nas gotovo nič drugega ne rekli, kakor da so lenuhi... Tujcem pa se vse obleže 1 Trije krošnjarji - Slovenci Pred nekaj dnevi pa so se v ljubljanskih lokalih pojavili s svojimi krošnjami tudi trije Slovenci. Eden od njih je prijx>vedoval, da so sedaj dobili po tolikih prošnjah tudi trije Slovenci pravico, da si oprtajo krošnjo in gredo za kruhom. Slovenci imajo znake, ki jim jih je pripela Slovenska Straža na Kočevskem, da bi s tem javnost opozorila na svoje ljudi, ki so v prvi vrsti potrebni podpore. Vsak ima tudi svojo legitimacijo in dovoljenje, in tako s polno pravico vrši ta posel, da nekaj zasluži zase in za družino, ki ima doma premalo kruha. Huiskanie proti Slovencem Razumljivo je, da Kočevarjem-Nemcem ni bilo všeč, ko so se pojavili v Ljubljani tudi trije tova-riši-Slovenci. Zdi se, kakor da bi nove tovariše. Nemce lažje prenesli. Zato so tudi sklenili, da začno neizprosen boj za svoje in samo svoje pravice, čeprav so jih dobili od sslovenskilu veljakov na Kočevskem, ali vsaj na njihovo priporočilo. Saj to tudi ni vež tako neznano! Ti Kočevarji-Nemci so naravnost organizirali odpor proti slovenskemu »nasilju« in drže kar neke vrste stražo po nekaterih uglednih ljubljanskih kavarnah, kamor naj nimajo dostopa Kočevarji-Slovenci. V kolikor se jim je zdelo, da ne bodo mogli uspeti, so smatrali tudi za potrebno, da napravijo celo s kavarniškim osebjem dogovore, naj tudi ti skrbe, da ue bodo prihajali v lokal slovenski krošnjarji. Tudi to je vredno povedati, da so se namreč pustili uslužbenci po slovenskih kavarnah, ki se izdajajo za zavedne Slovence, nahujskati in pregovoriti od ljudi, ki priznavajo sami, da so Nemci. V 3 mesecih zaslužil 400 Din Omenjeni slovenski krošnjar je pripovedoval, da jih enostavno ne puste v gotove lokale, kjer bi bilo morda le kaj več zaslužka. Kajti tri mesece ie že tukaj v Ljubljani, tako pripoveduje, pa je v vseli teh dolgih 3 mescih zaslužil 400 Din (štiristo in na nasipu, pa še tam doli v bližini kolodvora, pa nič ni bilo... Nagnali so nas celo, naj vržemo znake dol. Človek ne bi rekel, da so samo ti potrebni, kajti ravno nasprotno je bolj res: Ti nemški Kočevarji imajo povečini doma posestva, vsaj toliko imajo, da jim ni treba stradati. Imajo sicer nekateri tudi družine, mi pa jih imamo tudi, in take, ki so navozane samo na to, kar mi zaslužimo in pošljemo domov. Če ne bi bili tako potrebni, bi tudi še danes ne bili dobili dovoljenja za krošnjar-jenje. Če bi vedeli, da nam bo šlo tako slabo tukaj v Ljubljani in da ne bomo našli prav nikakega razumevanja za to, da si hočemo na pošten način prislužiti vsaj boren košček kruha, mi verjemite, da ne bi bili sploh prišli aem.< 45 novih dovoljenj Kako velike potrebe vladajo na Kočevskem med našimi ljudmi, se vidi že iz tega, da je bilo letos vloženih nebroj prošenj za dovoljenje kroš-njarjenja. Vendar vsi niso nikdar uslišani, tako tudi tu niso bili. Dovoljenje jih je dobilo 45 in si- cer za Jugoslavijo. Vsepovsod so se razšli iskat svojo srečo, v katero niso nikdar prav verovali. Slovenska Straža na Kočevskem je napravila zanje razpored in je ona določila, kam bo kdo šel. Dosti jih je odšlo tudi v Srbijo. V Ljubljano so, kakor smo omenili, prišli trije novinci-Slovenci, ki danes i. zagrenjenimi obrazi tožijo, da niso bili dodeljeni kam drugam, ker bi bilo po njihovem mnenju kjerkoli boljše, kakor pa je v Ljubljani, kjer so našli njihovi zajedalci-Nemci toliko zaščite. „Vpišite se v Kulturbund"..! Ta stvar •s kočevskimi krošnarji bi morala biti tudi že enkrat rešena tako, kakor je prav, in kakor ni v sramoto nam Slovencem samim! Na merodajnih mestih se bo moralo tudi kaj zganiti za rešitev tega dela slovenskega vprašanja. Gotovo pa bo precej pomagano že s tem, če se prva zgane naša javnost sama in da kruha svojim ljudem, ki so ga vredni in tako zelo jx>lrebni, drugim pa, če imajo že toliko na jezik položeno nemščino, ki je ne morejo skriti, pa naj javnost ne daje toliko nevarne prednosti, ki je ne zaslužijo, Slovencem pa ni v čast! Naj se tudi na Kočevskem Se enkrat preneha s sadističnim nasmeškom in tako >po slovensko« donečimi iejavami, ki so jih toliko dali znani voditelji »Kulturbunda« tam dolt: »Vpišite se r Kul-tnrhund«, pa bosto lahko šli krošnjarit, tudi v Nemčijo!« Pancs sem zopet v Kinu Slogu Prišla sem v svojem najnoveišem filmu, da Vas vse skupai malo razveselim, spravim v smeh in v dobro voljo , , . Otrok sreče Shirley Temple Proslave ob 10 letnici Pašičeve smrti Belgrad, 10. decembra. Danes ob 10 dopoldne so je vršila v saborni cerkvi spominska svečanost za desetletnico smrti Nikole Pašiča. Parastosu so prisostvovali ga. Djurdjina Pašičeva s hčerko go. Pavlo Pašičevo, sinom Radomirom in vnukom ter drugimi sorodniki. Dalje so bili navzoči kraljevska namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Štojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, vojni minister general Ljubomir Marič, minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič, minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič, prosvetni minister Dobrivoj Stošovič, pravosodni minister dr. Niko Subotič, poljedelski minister Svetozar Stankovič, gradbeni minister dr. Marko Kožulj, finančni minister Dušan Letica, trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, minister za ptt. dr. Branko Kaludjetčič, minister za telesno vzgojo vzgojo prebivalstva g. Rogič in ministra brez listnice Šefkija Behmen in dr. Miha Krek. V imenu narodne skupščine so spominski žalni slovesnosti prisostvovali predsednik Stevan Čirič in predsednik senata dr. Zelimir Mažuranič ter mnogo poslancev in senatorjev. Mestno občino belgrajsko sla zastopala župan' Vlada Ilič in podžupan Todorovič z mnogimi občinskimi svetovalci. V imenu znanstvene akademije je prišel na slovesnost dr. Bogdan Gavrilovič, v imenu diplomatskega zbora pa mnogo tujih poslanikov in zastopnikov tujih misij. Dalje so bili na slovesnosti mnoge druge ugledne osebnosti, visoko uradništvo in znanci in spoštovatelji Nikole Pašiča, njegovi bivši sodelavci itd. Slovesnosti so se udeležili tudi maršal dvora Colak-Antič, guverner Nj. Vel. kralja Petra II. Jeremija Živanovič, pomočnik zunanjega mi-nislra g. Martinac, ban zetske banovine Pera Ivaniševič in mnogo bivših ministrov in poslancev. Prišel je tudi šef centralnega g. Kosta Lukovič in g. Rasa Miloševič. Cerkvene obrede je oprav.il patrijarh Varnava ob asistenci sedmih škofov in 10 duhovnikov. Nato je bila ob 11 dopoldne pred grobom Nikole Pašiča na novem pokopališču spominska žalna slovesnost, pri čemer je imel govor tudi predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Žalni svečanosti so prisostvovali razen pokojnikovih sorodnikov člani vlade, predsednik narodne skupščine Stevan Čirič, predsednik senata dr. Zelimir Mažuranič, mnogoštevilni senatorji in poslanci, zastopniki diplomatskega zbora, belgrajski župan Vlada Ilič z več mestnimi svetovalci, zastopniki raznih društev in ustanov in mnoge ugledne osebnosti ter člani glavnega in krajevnih odborov in pododborov Jugoslovanske radikalne zajednice itd. Na pokopališču se je zbralo okrog 10.000 ljudi. Žalno svečanost je opravil škof Braničevski ob asistenci- 10 duhovnikov. kraj so prispeli organi ljubljanske policije, ki so začeli s preiskavo. Ogled ob času našega poročanja še traja in policija v interesu preiskave začasno še ni dala podrobnih pojasnil. Kolikor smo sami mogli ugotoviti, je bil vlom izvršen na nekako sledeč način: Luknja v streho Nad hišo prodajalne dežnikov Gastraum je videti skozi streho veliko luknjo in sicer s strani, ki je obrnjena proti novemu frančiškanskemu poslopju. Brez dvoma je torej, da je vlomilec ali — če jih je bilo več, — prišel v podstrešje te hiše ,3pkozi streho. Od tod je prevrtal zid v podstrešni prostor Legatove trgovine. Steno je prebil na mestu, ki je bilo najbolj tanko. Na notranji strani Legatovega prostora je bila namreč v zid vdelana omara tako, da je bil zid na tein mestu mnogo tanjši, kakor na ostalih mestih. V omari je bil naložen denar in to predvsem kopirni papir in papir za pisanje matric. Vlomilec jo zvrtal luknjo v ta prostor pri podu tako, da je prišel skozi omaro čisto pri tleh. Očividno je vlomilec bodisi z glavo, bodisi z roko preril ta papir in naredil na ta način skozi zalogo papirja primerno luknjo, skozi katero se je potem splazil v podstrešni prostor trgovine Legat. Kakor rečeno, je bil naložen tukaj sam barvast papir in je moral oditi vlomilec popolnoma pobarvan od tega papirja. Zanimivo je, kako imenitno je zložil vlomilec opeke, ki jih je iztrgal iz zida. V tem večjem neredu.pa je pustil papir, kar dokazuje, da se je tu skozi moral prerivati. Sploh je luknja tako majhna, da kaže to na zelo vitko ljudi, ki so se tu skozi plazili. Skozi dva zida nad menjalnico Na ta način je vlomilec prebil prvo steno iz podstrešja hiše št- 42 (Gastraum) v podstrešni prostor hiše št. 44 (Legat). Tu je imel vlomilec najbrž skušnjavo, da bi pogledal v spodnji prostor, t. j. v trgovino. Res bi se mu to izplačalo. Kajti spodaj so bili ne samo lični in lahko nosljivi pisalni stroji, marveč je bil tudi vabljiv predal, v njem pa okrog 1.000 Din denarja, katerega bi vlomilec brez vsakega truda lahko stlačil v svoj žep. Bilo pa je nekaj drugega: gospodična jo sinoči pozabila pogasiti električno luč, vlomilec pa najbrž ni našel precej zakritega pretikala, ki jo poleg tega še precej komplicirano. Ta luč je očividno vlomilca odgnala od tega, da ni šel po stopnicah v spodnje prostore in pregledal blagajne in ostalih stvari. Iz Legatove podstrešne shrambe si je vlomilec napravil na najtanjšem prostoru luknjo v prostor, ki je nad Turkovo menjalnico. Tudi tu je zid precej ozek in vlomilec ni imel posebnega dela. Vlomilec v menjalnici Tu vlomilec ni imel več posebnega posla. Bil je na cilju. Iz podstrešnega prostora vodijo v menjalnico kratke stopnice, po katerih je mogel brez nadaljnega prttt v menjalnico. Ker je moral razmere dobro poznati, je moral poznati turli stroj blagajne. Način kako je vdrl v blagajno dokazuje, da je bil v tem strokovnjak. Z znano >svhijsko nogo« je odtrgal iz blagajne kos železa in na ta način napravil luknjo, skozi katero je lahko segel v tresor. Plen: 60.000 Din V blagajni je menjalnica hranila mnogo valut in vrednostnih papirjev, med njimi tudi državno loterijo. Največ je bilo domačih bankovcev, ki. so vlomilcem navadno tudi najljubši. Ni jih treba zamenjavati, marveč jih skušajo spraviti v promet še predno je širša javnost obveščena o vlomu. Vlomilec ni posebno izbiral, marveč je vse skupaj, kar je dosegel, pograbil in se prav gotovo po isti poti, po kateri je prišel, s plenom zopet vrnil. V celoti je odnesel vrednostnih papirjev za okrog 60.000 Din. Pri vdiranju v blagajno vlomilcu najbrž ni šlo tako od rok, kakor je pričakoval. To dokazujejo velike podolgovate klešče, ki so jih našli pri luknji nad menjalnico. Te klešče so last g. Gastrauina. Vlomilec se je očividno s svoje vlomilske poti iz tretje hiše najbrž med vlomom vrnil v prvo hišo in si tam izposodil te klešče. Vlom že prej pripravl?en V zvezi z vlomom je zanimiva okolnost, da so ljudje v omenjenih hišah že včeraj slišali neke zamolkle udarce nad hišami. Nikdo pa na to ni polagal nobene pozornosti, ker so sedaj, ko so v ozadju zidali frančiškanski konvikt lahko vsak dan slišali take udarce. Tudi okolnost, da so bili ti udarci nekako sumljivo blizu, ni spravila nikogar do tega, da bi kaj sumil. Verjetno je, da so vlomilci že včeraj popoldne pripravljali vlom ali pa vsaj pregledali »teren«. Belgrad, 11. decembra, m. Za pravoslavne božične praznike priredi tudi letos društvo >Putnik£ '’,r,sloven>jo, ki bo trajal od 5. do 11. januarja 19o7. Vsaka bučna in bombastična reklama bi bila neprimerna za film, ki ima toliko lepote, srčne topline m duše.. . — Nobeno filmsko delo doslej *e ni prevzelo gledalca s tako silo, kot film. ki ga boste občudovali tudi Vil In končno: sooznali boste mlado, toda že veliko priznano umetnico 16letno . je—-. i#nu (Katnikovo), k> i ra eno glavnih vlog poleg Lil Ljubljančanko ZGfSBCilllO Kcltt Dagover, Sabine Peters in Karl« Schonbocka- Irena Danes premiera l Preskrbite si takoj potrebne vstopnice, ker je zanimanje za ta film ogromno! Elitni kino MATICA-tel. 2124 Skupai kradla, skupaj na zatožni klopi Maribor, 11. decembra. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se danes zagovarjata dva grešnika, ki sta skupaj grešila: v noči na 14. januar t. 1. sla vlomila v Radvanju v trgovino Ljudmile Klavora ter ji odnesla raznovrstnega blaga za 12.000 Din. Ta dva grešnika sta 38 letni brezposelni delavec Franc Črepinko iz Polskave ter 35 letni delavec Josip Janeš iz Peker. Večji grešnik je prav za prav Črepinko, ki ima poleg omenjenega vloma, katerega je sam zasnoval, še druga kaznjiva dejanja na vesti. Tako je obtožen, da je dne 11. oktobra dinarjev). »Vse to sem poslal domov«, je nadaljeval, lanskega leta v Velunji upijanil in zlorabil lalet- >ke tam še pav nič ne zaslužijo in žive v največji no Cecilijo T. in da je v noči na 4. november ' - • ■ ->— lanskega leta vlomil v Poljčanah v Žnidarjevo re- revščini. Vseh teh 400 Din sem pristradal in si nisem upal niti privoščiti potrebne hrane. V kavarnah nas kot neljubo goste zavračajo, dočlm so Nemci stalni obiskovalci. Tam na Sv. Petra cesti sem bil, stavracijo, iz katere je odnesel celo zalogo žganja, iestvin in i.igaret. Črepinko se skuša glede zlorabe mladoletne T. zagovarjati s tem, da je ni upijanil, oba vloma pa v celoti priznava. Za vlom v Radvanju pravi, da ga je izvršil sam brez pomoči. To pa bi bilo nemogoče, ker ne bi mogel odnesti sam tolike količine blaga. Drugega obtoženca, Josipa Januša, so prav za prav pokopale hlače, ki so jih orožniki našli pri njetn. 1 e hlače izvirajo iz trgovine Klavora ter so bile tam ob priliki omenjenega vloma ukradene. Janeš se zagovarja, da jih je kupil v starinarni, zapleta se pa pri tem v protislovja. — Razprava ob času poročila še traja. Vesti iz Belgrada Belgrad, 11. 'decembra m. Na današnji seji narodne skupščine bo prečitano tudi poročilo verifikacijskega odbora, ki je overovil mandate novim poslancem, ki bodo prišli v skupščino namesto onih, ki so bili zaradi poskušenoga atentata na predsednika vlade dr. Stojaditioviča obsojeni pred državnim sodiščem za zaščito države. Kje se bomo smučkali I>om na Komni: Mirno, —5, 50 cm snega, zgoraj pršič, oblačno, v višjih legah dobra smuka, pot zasnežena. Mrzla planina: —8, oblačno, severovzhodnik, 50 cm snega, zgoraj pršič, barometer se dviga. Dom aa Krvavcu: —7, oblačno, sneži, 55 cm snega, zgoraj pršič. Kamniška Bistrica: —5, po malem sneži, sever, 15 cm snega, zgoraj pršič. Erjavčeva koča na Vršiču: _—4, sneži, severo-zahodtiik, 50 cm snega, zgoraj pršič, smuka izborna. Sv. Križ nad Jesenicami: 0, oblačno, sever, snega 30 cm, zgoraj pršič. Dom na Mrzlem studencu: Sneži, 30 cm snega, zgoraj pršič. Rakitna.: 0, oblačno, vzhodnji veter, 20 cm snega, sneg zmrznjen, srenj. Kuiturni koledar Ko bi se to svetovnemu tenorju zgodilo. Ivan Cankar 11. dec. 191.8 je umrl v Ljubljani pesnik, pisatelj, dramatik in kritik Ivan Cankar. Rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki, Študiral v Ljubljani realko, nato pa se vpisal na tehniko na Dunaju, čez nekaj Časa pa se prepisal na univerzo in sicer filozofijo (romanistiko in slavistiko). Ker je s tem izgubil Štipendijo jo bil prisiljen, da je mnogo pisal, da si je vsaj toliko zaslužil, da se je vzdrževal na Dunaju. — Seveda pa ob lakem duševnem naporu ni mogel študirati. Kljub temu, da je večkrat sklenil da začne s študijem, je ostal pri starem in končno se mu je tudi la večna nestalnost, to »večno popotništvo« tako priljubilo, da nazadnje sploh ni več resno mislil na študij. — Postal je svoboden literat, ki gaje skoraj enajst let opajalo dunajsko bohemsko življenje. Ko se je vrnil v domovino je moral križem po slovenskih krajih, vendar pa je največ šaša prebil v Ljubljani, kjer je tudi umrl. Ivan Cankar je po eni strani literarna osebnost, ki je mogočno vplivala na vse svoje vrstnike, na drugi pa etični borec proti filistrovstvu in breznačelnosti v življenju in umetnosti. — Proti dobrorejenemu, občespoštovanemu liku borca za narodov blagor je postavil nasproti asketsko postavo vagabunda, ki z ljubosumno iskrenostjo čuva svojo poštenost in prepričanje. — V dolini šentflorjanski, temu gnezdu meščanske morale, ki je postala simbol tokratne slovenske družbe, je hotel zbrati vse tipe, ki so tokrat s svojim hinavstvom in lažnjivostjo ustvarjali nemogoče vzdušje v Sloveniji. Ivan Cankar je ogromno napisal. Napisal sicer ni nobene večje stvari, toda vsa njegova dela so kakor odlomki ^velikega socialnega romana, ki ga je iskreno doživljal in tudi verno zapisoval. V svojih novelah nam je ustvaril nov pripovedni slog, obogatil slovenski jezik z mnogimi krogi, predvsem pa s slikami in podobami, ki so prevzele njegove posnemovalce. Ivana Cankarja in njegovo delo je izoblikovala doba s svojimi socialnopolitičnimi razmerami. Cim bolj se danes oddaljujemo od te dobe tem bolj nam postaja njggova podoba jasna in razumljiva. — Do danes'nimamo še o njem izčrpne in podrobne študije — toda prihaja čas, ko bo treba tudi o tem izreči svojo besedo. Mladina danes sluti, da ji bo Cankarjev odgovor razjasnil marsikatero nerazumljivost te dobe. in obenem tudi zaključil tako zvano periodo meščanske laži-morale in brezupnega boja z njo. •ES itai Danes soino ena predstava ob 16. nrl (večerne predstave odpadejo zaradi koncerta) Pri treh mladenkah Paul Horblger. Greti Theuner, Else Bister, Svet. Petrovič, Maria Andergast Danes nepreklicno poslednjič! Ob 16. url zadnjici TEI. 27-30 SLOGA Premiero! Oboževana mala SH1RLEY TEMPLE v nainovejeem fllmu Otrok sreče TEL. 21-24 MATICA Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 11. dec.: Damas. Sobota, 12. dec.: Maks. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Gartus, Moste. Drama: Za narodov blagor. Dijaška predstava. Na obletnico smrti Ivana Cankarja. Opera: Zaprto. Kino Matica: Irena. oil^nKino Sloga: Otrok sreče. Kino Union: Pri treh mladenkah.' Premi era 1 Krasen fllnv ki le trlumflral povsod, kjer bo ga doslej igrali, filmski deDut mlade 18 lalni Ljubljančanke Žaraldlna Kati (Katnmove) Irena Lil Dagover, Sabine i*eters, iiarl Schftnbttck Na sporedu nocojšnjega velikega simfoničnega koncerta Ljubljanske Filharmonije so naslednje točke: Najprvo zaigra simfonični orkester simfonični stavek, ki ga je napisal bolgarski skladatelj Ikonotnov. V tem svojem delu je porabil skladatelj mansikak motiv iz svoje domovine in bolgarski mwtivi so znani po svojem izredno interesantnem ritmu, zato je to delo posebno v ritmičnem pogledu izredno zanimivo. Sledi klavirski koncert v b-molu, ki ga je napisal znameniti Rus Peter Ilič Čajkovski. Solistični klavirski pari bo odigral Ivan Noč, ki je priznan mojster na svojem instrumentu. Vsak njegov nastop je pomemben dogodek v našem koncertnem življenju tako po sestavi sporeda, kakor tudi po odlični, predvsem tehnični igri. Po odmoru, ki sledi klavirskemu koncertu, se bo izvajal prvič v celoti Škerjančev Preludij, arija in fuga. Napisano je za godalni orkester in to delo je imelo že velik uspeh tako v Zagrebu kakor tudi v drugih krajih, kjer se je izvajala v posameznih odstavkih. Prvi del je izšel tudi v tisku na Dunaju. Koncert zaključuje suita za veliki orkester Esca-les, ki jo je napisal znani francoski skladatelj Ibert. Slika nam življenje in delo mornarjev, Koncert vodi dirigent naše opere dr. Danilo Švara, ki je vodstvo prevzel včeraj namesto obolelega bolgarskega dirigenta Ikonomova. Dr. Švara je izredno agilen glasbenik, železne energije in trdne volje, orkester ima popolnoma v svoji oblasti in vajen je, da mu odgovarja na vsak njegov gib. Na zanimiv koncert, na odlične naše izvajalce posebno opozarjamo in priporočamo obisk Predprodaja tekom dneva v knjigarni Glasbene Matice, od 7. ure dalje pri blagajni v Unionu. Poudarjamo, da se vrši koncert v Unionu drevi ob 20. Mariborsko gledališče Petek, 11. dcembra: Zaprto. Sobota. 12. decembra ob 20 uri: »Baron Trenk«. Red C. Ljubljana, 11. decembra. Jož« Čirom, 24 leten mojster iz 1 lotederšice, ni gromovnik, |iač pa nočni junak noža, srednje postave in hude jeze. Na prav zahrbten način je 24. julija okoli polnoč z nožem napadel svojega za glavo višjega tovariša Ivana Turka, ko je za- puščal mojstrovo delavnico. Z ostrim nožem je mahnil na Turkov vrat tako, da mu je prerezal goltanec in mu poškodoval desno glasilko, ki je ohromela. Turk je postal hripav.' Proti Jožetu Gromu je bilo uvedeno kazensko postopanje. Državni tožilec je Gromovo dejanje smatral za zločin hude telesne poškodbe po § 180/1 k. z., da je bil tako trajno poškodovan važen organ telesa. Zdravnikovo mnenje, podano v preiskavi je označilo glasilko kot manj važen del telesa Obtožnica temu nasproti povdarja, da se teinu mnenju ni mogoče pridružiti, da so glasilke gotovo enako važne kot oko ali uho, saj brez njih bi bil človek mutast. Pred tri sodnike je obtoženi Jože Grom prijadral v malce omahujočem stanju. Prav tiho in nekoliko pretrgano je Jože začel svoj zagovor: »Vse bom p-p-povedal. Ne sodite me, pustite me. B-bom vse plačal.« »Zakaj ste ga? Saj vam ni nič hudega storil,« ga je prekinil predsednik malega senata s. o. s. g. Fran Kovač. »Ne vem. Jezen sem bil, ker ni hotel potegniti z menoj proti mojstru,« se je izmotaval Jože, ki je skušal na vse moči zbrati svojega duha. »Pijan sem bil takrat. Nikoli nisem nobenega z nožem kresnil. Gospodarstvo Slovenskih goric Sv. Ana v Slov. gor., S. dec. Slovenske gorice se razprostirajo med Muro in Dravo. Površina te pokrajine znaša okroglo 1402 kv. kilometrov. Prebivalstvo Slovenskih goric šteje okroglo 90.000 duš, tako da pride na 1 km2 do 128 prebivalcev. Ta valovita pokrajina, ki je nekak biser štajerske, je ena izmed najro-dovitnejših na Štajerskem. Ako pogledamo na razvrstitev posameznih gospodarskih panog v Slovenskih goricah, moramo najprej poudariti, da je na vsem ozemlju z ravninami v prednožju samo 1.2% nerodovitne zemlje. Največ je njiv, skoro 39%. Gozd obsega 26%, travniki 18%, pašniki 10.7 in vinograd 7.35%. V Slovenskih goricah je torej največ poljedelcev, čez 60%. Poljedelstvo je povsod zelo na višku. Vinarstvo je po večini jako dobro razvito. Po nekaterih krajih je 40 do 50% zemlje posajene s trto. Najboljši kraji so radgonski, ptujski in posebno ljutomerski okraj. Sicer pa najboljši ljutomerčan rasto po nekaterih vrhovih ormoškega okraja. Ljutomersko vino je bilo že od nekdaj, na dobrem glasu in svetovno znano. Travniitvo je enako dobilo svojo boljšo oh-liko v prejšnjih letih, kar je povzdignilo najbolj redno in zadostno gnojenje. Pašniki pa so se v zadnjih 10 letih pričeli znatno opuščati in so pri-čeli kmetje pašnike preu reje vati v njive in travnike, ker taka zemlja več prinaša. Sadjarstvo je enako znatno poskočilo. Prod 10 leti je bilo popolnoma zanemarjeno. Tu so mnogo pripomogla razna gospodarska strokovna društva z pogostimi tečaji. V bodoče bo sadjarstvo dobilo pravo obliko še le pod Kmečko zvezo, ki je nanovo oživela. Največjo pozornost pa vzbuja povsod živinoreja. Znani so posebno muropoljski konji kot dobri dirkači; sicer pa je konjereja razširjena po vseh Slov. goricah. Enako je z govedom in z svinjami. Tudi kurjereja je dobro razvita, izvoz jajc precejšen. Omenili bi še čebelarstvo, ki pa se zelo spreminja, kar je odvisno od letin. Kozjereja in ovčjereja pa je povsod zelo slaba. Gozdarstvo pa je stalno v enakem stanju, samo veliko hrastje je povsod skoraj iztrebljeno ker so morali kmetje hraste radi krize v zadnjih letih kar po vrsti sekati in prodajati. Iz navedenega je razvidno, da je kmetijstvo v Slovenskih goricah v dobrem razvoju, kar je znak umnega gospodarstva. Naš krnel je uvidel Eotrabo izobrazbe in strokovne usposobljenosti, e na tej podlagi bo naše gospodarstvo dobilo pravo lice in težki časi se bodo zboljšali. Mezde naraščajo -zaposlenost pada Ljubljana, 10. dec. Iz statistike OlTZD se vidi, da je zaposlenost v oktobru znatno nazadovala. Temu je vzrok slabo vreme in v novejšem času sneg. Letni diferenciali od začetka 1919 do sredine 1923 in od začetka 1926 do sredine 1930 so znašali povprečno 6000, dočim imajo sedaj že več mesecev diferencial iznad 8000. Važno in zanimivo je dejstvo, da napreduje v prvi vrsti moško članstvo, kakor je razvidno iz sledeče tabele: Delavske mezde kažejo razveseljivo sliko. Že več mesecev delavske mezde napredujejo sicnr ne posebno veliko, ali vendar. To dejstvo je zanimivo zlasti radi tega, ker so delavske plače celih dolgih pet let t. j. od sredine 1931 do sredine 193(5 (»adale. Letni padec (diferencial je znašal v drugi |>ok>vici leta 1032 celo 2.40 Din in še več. Izgloda zelo verjetno, da bo naraščanje delavskih mezd trajalo še dalje časa, akoravno letni diferencial povprečne dnevne zavarovane mezde v novembru ni tako velik, kot prejšnje mesece. Kamnik Kamnik, 10. dec. Stilmondski iujian — je naslov tridejanske drame, katero vprizori dramatski odsek »društva Kamnik« v Kamniku pod režijo akademika g. Avg. Cererja v soboto 12. dec. ob 8. uri zvečer in nedeljo 13. decembra ob 4 popoldne. ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20 uri. Petek, 11. decembra: Ob 15 Za narodov blagor Dijaška predstava Na obletnico smrti Ivana Cankarja. Izven. Globoko znižane ceno od 5 do 14 Din. OPERA: Začetek ob 20 uri. Petek. 11. decembra: Ziijirlo. Sobota. 12. decembra: Cuvalleiia rusticana, Glu niači. Red A. »Gospodje!« je Jože klenil roke. »Napravite tako, da bo vse jx»šteno Ce bom zaprt, mu ne bom nič plačal.« »Ne bomo parlamentarizirali. Tu jx>stava velja,« ga je prekinil predsednik. Priča Ivan Turk je opisal razvoj nočnega napada, zahtevajoč veliko odškodnino za poškodbo glasilke. Končal je: »Imel sem čist glas. Ne dal bi ga za nobeno ceno!« »Ali ste bili pevec? Ste bili član pevskega društva?« je predsednik vprašal pričo. »To ne! Pel sem med domačimi fanti na vasi.« Zastavni fant je jx>stal žalosten, ker je izgubil svoj leni tenor. Sodni izvedenec — zdravnik dr. Ervin Suher: »Priča govori razločno in jasno tako, da se ga sliši na večjo daljavo, z neznatno hripavostjo. V predmetnem primeru ni bil važen del telesa tako poškodovan, da bi bil trajno pokvarjen. Poškodba saima na sebi pa je bila sigurno težkega značaja. Državni tožilec je na podlagi te izjave predrugačil obtožbo na prestopek. Sodba: Jože Grom je obsojen zaradi prestopka telesne poškodbe (§ 180/11. k. z.) na 6 mesecev strogega zapora. Ima plačati OIJZD 1325 Din, Turku pa 2455 Din za bolečine in izgubo zaslužka. »Sreča vaša, da ga niste samo za milimeter huje, pa bi izkrvavel,« je končal predsednik. Komentar občinstva: »Ko bi se to primerilo kakemu svetovnemu tenorju? Koliko milijonov bi zahteval za svoj glas?« »Samo multintilijonar bi ga moral suniti, ne pa 1ak revež.« Jože Grom je sodbo sprejel in odbrzel iz dvorane. Koncert koroških Slovencev! Ljubljana. 11. decembra. Prihod pevcev s slovenske Koroške pomeni za Ljubljano vedno poseben dogodek. mimo katerega ne gre, kakor mimo ostalih pevskih nastopov. Sni pa tudi opravičeno. Korošci prihajajo k nam, da nam pokažejo lepoto slovenske pesmi, da nam dokažejo, da še goje to pesem, ki združuje naš narod že stoletja in prihajajo k nam zato, da se nanovo okrepljeni vračajo. Ljubljana zna ceniti kulturna stremljenja, ki se porajajo v mestu. Toliko bolj bo znala eeniti to stremljenje, če ima poleg kulturnega še narodnostni pomen. Naj torej Ljubljančani vedo, da ne prihajajo k nam samo izborni pevci, marveč da nam prinašajo to pesem naši lastni sinovi, ki jim ni dano, da so pod svobodnim soncem sami čuvarji svoje usode. Naj ga ne ho med kulturnimi Ljubljančani človeka, ki bi jutrišnji koncert koroških Slovencev, ki bo ob 20 v Filharmonični dvorani, presedel v kavarni ali kakem zabavišču! Udeležencem slovesnosti na Grmu Grmskim absolventom — Gorenjcem, priglašenim za udeležbo na proslavi kmetijske šole na Grmu, ki nimajo zveze v nedfcljo zjutraj na dolenjski vlak v Ljubljani in morajo vsled tega dopo-tovati v soboto popoldne, se sjx>roča, da je preskrbljeno za brezplačno prenočišče do 60 mož. Komanda mesta je namreč velikodušno ponudila prenočišča na snažnih vojaških posteljah v zakurjenih sobah stare gimnazije v središču Novega mesta. Razen tega bo mogoče prenočiti po zniža n i ceni pri VVindischerju na kolodvoru in v Kandiji in mogoče Se v kakem drugem hotelu. Nekdo od grmskih inštruktorjev bo pri vsakem popoldanskem vlaku v soboto na postaji v Novem mestu za nadaijna pojasnila. Na svidenje! Vandalstvo v Kamniških planinah Kamnik, 10. decembra. Nismo še pozabili vloma v gozdarsko kočo na Polu letos ob veliki noči, ko so vandali naredili veliko škodo ter kočo pojiolnoma oplenili, se je že zopet podoben primer dogodil v nedeljo 6. t. m. Štirje turisti, med katerimi je bil tudi sin ugledne ljubljanske osebnosti, so skušali z jiona-rejenim ključem vdreti v notranjost koče. Ker si s tem niso mogli pomagati, so vdrli vrata in so pri oknih popolnoma pokvarili okrižje. Za zimo si je preskrbel v koči bistriški gozdar, ki je uslužbenec meščanske korporacije, raznega živeža in zadostno množino drv. Vse to so turisti porabili in zapustili kočo razdejano in razmetano. Zadevo bo morala vzeli v roke oblast in orož-nišlvo, da takšna zla dela prenehajo in turiste nauči spoštovati tujo lastnino. Odsek brezposelnih uč;telFskih ab turijentov v Mariboru Maribor, 10. decembra. Že nekaj let — odkar absolventi učiteljišč jto dve, tri. štiri ali pet let čakajo na namestitev — odbstojata v Ljubljani in Mariboru poleg stare učiteljske organizacije JUU tudi njena odseka brezposelnih učiteljskih abiturijontov. Spričo dejstva, da nas je v Sloveniji še nad 700 nezaposlenih, je naša organizacija na vsak način umestna in potrebna. O morečih vplivih brezdelja je bilo zapisanih že mnogo potrebnih besed, danes pa bomo povedali, kako si skušamo to duhamorno stanje omiliti. Odsek brezposelnih učiteljskih abiturijentov v Mariboru, ki mu je Pedagoška centrala dala na razpolago svoj lokal, je s precejšnjim elanom pričel svoje delo: graditi čim točnejšo socialno sliko abiturijentov, z željo, da bi merodajni činitelji pri njih nameščanju upoštevali predvsem starosl in pa socialno stanje. Druga smer našega udejstvovanja pa ima poudarek na čim širšem zajetju in razumevanju raznih duhovnih vrednot, da bi nas taka razgibanost obvarovala jireteče otopelosti. V ta namen smo že priredili vrsto diskusij in predavanj z debatami, ki so dokazala, da je v nas še vedno mnogo volje in prožnosti. Predavatelje- izbiramo predvsem iz naših in učiteljskih vrst. V tej črti bo šlo naše delo tudi v bodoče naprej. Sestajali se bomo vsak ponedeljek ob 15 in ob besedi moči in kresali misli. Za oiniljenje socialnih neprilik vodimo nekako borzo dela in j>osredujemo članom razna vzgojiteljska in instrukcijska mesta. Tu se tudi obračamo s -prošnjo do tistih, ki žele preskrbeti svojim otrokom vzgojitelja ali inštruktorja, da sjioroče oden. Lani je dokončal četrto šolo, letos pa se je pripravljal na izpit za peti razred kot privatist. Novi helgrajski nadškof dr. Ujčič je pregledoval te dni banatsko administraturo. V spremstvu kanonika dr. Kekiča je v Pe.trovgradu sprejel večje število duhovnikov iz vsega Banata. Pravdanje zaradi ueplačanega banketa, ki so ga priredili prijatelji na čast prvega dunavskega bana, sedanjega senatorja Dake Poj>oviča 1. 1929, se nadaljuje. Takrat so namreč v novosadskem hotelu »Svoboda« priredili banket za 80 ljudi, vendar pa nihče ni poravnal računov. Hotelirju ni preostajalo drugega, kakor da se je obrnil na sodišče in zahteval od prirediteljev, da mu to račune poravnajo. Razprava je bila že pred mesecem enkrat prekinjena, pa so jo prekinili sedaj ponovno. Ko so bili poklicani na sodnijo prireditelji, so se zgovarjali, da zaradi naglice pri pripravah niso mogli vsega podrobno proučiti in pravilno urediti. Zanimivo je sedaj, kdo bo vendarle dolžan plačati dvajset tisoč dinarjev, kolik^ je stal ta slavnostni banket. Medjimurci so začeli tihotapiti meso ▼ Čakov<^' brez pregleda s strani mestnega veterinarja. Kmetje koljejo živino doma. meso pa kar sami prodajajo med revnejšim prebivalstvom v Čakovcu. V nekaj primerih so ugotovili, da so se med te prodajalce vtihotapili tudi zlobni ljudje, ki so po- kvarjeno meso prodajali kot zdravo in je več ljudi zaradi tega obolelo. S Hrvatskega izvažajo na debelo purane na Angleško. Tri velike tvrdke, ki se bavijo z izvozom perutnine, nakupujejo živali po vseii vaseh. Zaradi velikega povpraševanja so se seveda znatno dvignile cene. Kmetom je to dobrodošlo, ker so samo v okolici Ivaničgrada zadnji čas prodali It tisoč puranov. Cena je precej višja kot lani. Angleži plačujtejo kilogram žive teže z 10 dinarji. Tako so kmetje samo okoli tega mesta dobili za purane več kakor pol milijona dinarjev. Tak nupredek se kaže zadnja tri leta. ko se je cena dvignila od 8 na deset dinarjev, po številu izvoženih puranov pa od 7000 do 11.000. Zato so začeli kmetje j>o-iagati na to večjo pažnjo, zraven pa izboljševali rejo in vzgojo pitanih puranov. S turistično liro bomo odslej lahko potovali v Italijo. Naša Narodna banka je sklenila sporazum z italijanskim zavodom za posle z inozemstvom, da bo pri nas »Putnik< prodajal turistične lire v obliki čekov, akreditov in hotelskih bonov. Potovalci iz Jugoslavije bodo smeli na podlagi |iotnih dokumentov vzeti s seboj hotelskih bonov za 2500 lir mesečno, turističnih čekov pa za 3000 lir mesečno. Tisti, ki se morajo zdraviti v italijanskih zdraviliščih, pa se lahko obrnejo na Narodno banko, da jim po potrebi zviša to vsoto. Turistična lira se bo prodajala po 2.50 Din. Za tri milijone dinarjev bodo prenovili zagrebško gledališče. Postavili bodo novo centralno kurjavo, za igralce posebne kopalnice in v njih luše s toplo in hladno vodo, prenovili bodo oder in ga naredili tako, da bo premakljiv. Ukinili pa bodo tudi dijaško stojišče, ki je tudi za Zagrebčane posebnost svoje vrste. Da se bodo pa izognili jezi študentov, bodo tam namestili dijaške sedeže. Tako mislijo omejiti tudi prevroče izbruhe mladine ob raznih prilikah. Saj so bili dijaki vedno merilo razpoloženja. Olepšali pa bodo tudi zunanjščino ter bližnjo okolico. V Zagrebu gradi neki inženjer novo in mor demo vilo, ki pa bo krita — s slamo. Inženjer pravi, da je slamnata streha najbolj topla streha, ki ne propušča tudi nobene vode. Streho bo pokril 30 do 40 cm debelo. Mož poudarja, da igra pri tem tudi cena veliko vlogo. Cenejša je kakor katerakoli druga streha. Drugi zmajujejo z glavo, češ da bo taka streha ob primeru požara nevarna ne samo za vilo, temveč tudi za sosede. Toda graditelj pravi, da bo slamo tako impregniral, da sploh ne bo gorljiva. S tem bo inženjer Ibler začel propagando za take, s slamo krite lesene hiše, ki so cenene, pa jih pozna v velikem številu že Nemčija in Nizozemska. Ovira obstoji edino v našem gradbenem zakonu, ki odsvetuje slamnate strehe, dovoljuje pa jih le v oddaljenosti 15 m od sosednje hiše. Če se bo taka lesena vila obnesla in bo res obvarovana pred prečestimi požari, bo našla seveda svoje posnemalce, kajti les in slamo imamo loma. Naročajte in širite „Slovenski dom£" Žena, zaradi katere Edvard ni več kralj Simpsonova, zaradi katere se fe angleški kralj Edvard odpovedal kraljevi kroni. Ameriška javnost se je že davno bavila z vprašanjem ženitve angleškega kralja. V zvezi s tem so v Ameriki prodrli v javnost glasovi o razmerju med kraljem Edvardom VIII. in gospo Simpsonovo. To je bilo že pred meseci, ko se je zvedelo, da uživa gospa Simpson posebne simpatije pri angleškem kral ju. Amerikanci so že predvidevali vsako možnost. Iznajdljivi ameriški reporterji so si šteli v dolžnost, da ugotove, kolikor mogoče natančno in podrobno zgodovino te dame, ki je prišla tako blizu angleškega kralja. Vse reporterje pa je prekosila ena od najbolj znanih ameriških novinark Doroteja Ro. Nekaj tednov je potovala od New Yorka do Belta, od Belta do Kalifornije in končno celo v Anglijo. Da bi popolnoma in objektivno rekonstruirala življenje gospe Simpson. Prinašamo glavne odlomke iz njenih časopisnih poročil: ,,Ta bo nekoč slavna dama. »Samo da bi bil fant,« je mislil Tykl Wallis Warfeald in s skrbjo gledal v vrata. Nato se je razburjen sprehajal od enega konca sobe na drugega. Bilo je to leta 1896 v Marjdandu. Naenkrat so se odprla vrata. Babica je z nasmehom kazala s prstom in šepetala: »Vstopite, da vidite svojo hčerko!« »Hčerka!« Bil je razočaran, toda ne dolgo. Ko je zagledal rožnatega angelčka, se je začutil brezmejno srečnega in je zajokal. Njegova žena, mlada t8 letna mati, je bila vsa ožarjena in to kljub bledici na obrazu. Vso svojo pozornost je srečni oče posvetil svoji hčerkici, ki je prvič zajokala. »To malo dekletce bo nekoč slavna dama,« je dejal. »... in bo zelo lepa,« je pristavila mati. Ne eden, ne drugi iii slutil, da sta v svojem roditeljskem ponosu vse tako točno zadela. Na prvem plesu »Miss Besi Wallis Warfeald,« je objavil lakaj. Vsi pogledi so se obrnili proti stopnicam, po katerih je stopalo v dvorano najbolj dražestno dekle, ki si ga je mogoče zamisliti. Bilo je to leta 1014. Gospoda se je resno razgovarjala o evropskih dogodkih. Ko pa se je pojavila mlada Wallisv so .vsi razgovori prenehali, ltes so se čez nekaj časa zopet nadaljevali, toda o drugem predmetu in v drugem tonu. Kako je elegantna!« so šepetali. »In oči, ali ste videli njene oči! Ne more se reči, ali so modre, sinje ali zelene.« »V vsakem slučaju so lasje črni, in še kako!« Kljub vsemu, kar je vzbudila v dvorani, je mlada Wallis odšla naravnost k svojemu stricu Davis Barfealdu. To je bilo prvič, ko je mlada Wallis šla v družbo. Prvo srečan;e z Edvardom Tokrat je igrala godba »God save the King«. To niso bile več violine, marveč godba na pihala. Besi Wallis se ni več imenovala Barfeald, marveč Spenser. Tudi ji ni bilo več 18 let, temveč 24. Od 8. novembra 1016 je bila žena poročnika pomorske avijacije Winfealda Spensera. Bilo je to 7. aprila 1920, ko je pomorska baza v San Diegu sprejemala v goste Edvarda, valeškega princa. Princ je končno prispel. Tedaj je žena poročnika Spensera veljala za prvo lepotico San Diega. Toda, to kraljestvo ne ugaja vladarjem tega sveta, in ko je prišlo do odločilnega trenutka, se mladi princ pred njo ni zadržal nič dalje, kakor pred ostalimi osebami, ki so bile navzočne pri sprejemu. Le trenutek so sive prinčeve oči zastale s svojim pogledom na zelenih očeh, le trenutek so se plavi lasje pripognili pred črnimi, — toda samo za trenutek. Ta trenutek pa je bil dovolj dolg, da je pomenil prvo srečanje onega, ki je imel postati angleški kralj Edvard VIII. in one, ki je imela postati njegova žena. Tega tedaj nihče ni mogel povedati. Tudi ona dva sama ne. Usodno poznanstvo Leta 1925 sta se zakonca Spenser ločila. Njun zakon je bil brez zgodovine, brez zgodovine je bila tudi njuna ločitev. Spenser se je kmalu zopet poročil. Mlada dama pa je ostala tri leta sama. Po treh letih je srečala Ernesta Simpsona na neki poti v London. Njen drugi mož je bil po rodu Kanadčan, a je največ živel v Angliji, zato se jo tudi nova zakonska dvojica nastanila v Londonu. Življenje sprva ni prineslo nobenih posebnosti. Toda, kolo življenja se je vrtelo dalje. Ta tok življenja je mlado Besi pripeljal v posebne prostore valeškega princa. Bil je z njo tudi njen mož Simpson, ki se je poznal s princem Edvardom pred koncem svetovne vojne. Na poti na dvor je svoji ženi pripovedoval, kako se je spoznal z angleškim princem. Toda mlada žena ga ni dosti poslušala. Bolj se je zanimala za stopnje, po katerih se je povzpela vse višje v angleške družbe Njo je vzela pod varstvo lady Kunard, vdova po magnatu pomorske plovbe. Ta jo je predstavljata v najvišjih družbah. Tudi je že sedela v prinčevi sobi, ko sta vstopila zakonca Simpson. Kmalu je vsa javnost vedela, da imata Simpsona prost vstop v prinčev grad. v * il C 4 a /• 4 A \ A * * L . - 1 f , ' € b , , ' '.«»»*•-- j c * . • , • - j/t < .\ i i .' l Neskončno osamljena »Nekoč bo postala slavna,« je dejal ob njenem rojstvu oče, ki ji je že nekaj mesecev nato umrl. In ona je res postajala čedalje bolj slavna, vsaj v očeh mondenskega sveta: Sedela je ob ognju v enem izmed salonov prinčevega Belvedera. Njej nasproti je sanjaril v fotelju mladi princ s pogledom, uprtim v plamen na ognjišču. Za oknom ni drugega kakor megla in samo megla. Polmrak je ležal v sobi... Tu časopisi, tam časopisi, razmetani po preprogah. To so večinoma ameriški listi, ki jih britanski podaniki sploh ne vidijo. Stroga cenzura jih je zadrževala in v Angliji jih skoraj nikdo ni mogel čitati. Tembolj pa sta požirala vsebino teh listov mladi kralj in gospa Simpson. V tej krčeviti borbi, katero vodi najmočnejši vladar sveta za triumf svoje ljubezni, hoče mladi kralj razumeti mnenje sveta. On se dobro zaveda, kakšno breme leži na njegovih ramenih: Tisočletna tradicija, celo kraljestvo, ves imperij. On tudi ve, da ljubi to žensko, ki mu sedi nasproti, da rad vidi blesk teh zelenih oči, v katerih naj bi se zanj lesketala sreča, da ima rad ta glas, »najprijetnejši glas na svetu«, ki bo trenutek pozneje zašepetal: »Kako ste zaskrbljeni!« Wallis, kakor da čita kraljeve misli, vzame njegovo roko v svojo in jo boža. In ta človek, in la žena sta strahovito osamljena . . . Ljubezen je zmagala Ves imperij je z zanimanjem zasledoval, kaj bo nastalo iz te na prvi pogled tako čudne ljubezni. Na eni strani ogromne vladarske dolžnosti in obveznosti, na drugi strani pa bitje srca, katero utripa dalje, kakor je ustvarjeno, enako pri beraču kakor pri kralju. V tej borbi je omagalo srce: Najmočnejši vladar sveta se je odpovedal svoji kroni, in sledil utripu svojega srca, ki ga bo šele sedaj prav občutil ves angleški imperij... Zobni odtisi Kar malo čudno s« sliši, da bi bili poleg prstnih odtisov, ki so tolikrat tako zelo važni, kadar gre za ugotovitev kakega zločinca, ki je zakrivil to ali ono dejanje, važni tudi odtisi zob Pa je vendar to res, kajti brez njih bi ne našli nikjer v Ameriki vlomilca Franka Kiversa, ali bi mu vsaj ne mogli dokazati, da je bil on tisti, ki je pred kratkim vlomil v neko bogato in z vsem razkošjem opremljeno vilo pristnega Amerikanca. Bil je ta vlomilec, človek bi rekel, kar nekam premalo previden, ali pa je bil malo preveč sladko sneden, če ne morda celo zares lačen. Ko je pograbi! dober plen s tein, da je odnesel iz omenjene vile različne dragocenosti, ki jih tudi bogati Amerikanec ni mogel kar tako brez nadaljnega pogrešati, pocebno ne, če bi jih mu kdo skušal ukra6ti. ga je tatinska pot privedla tudi v shrambo, ker je bilo vse polno dišečih jedi. Rivereu je najbolj zadišal kos sira na polici. Ni se mogel vzdržati, da ga ne bi kar v naglici malo odgriznil. Ravno to pa je bilo zanj usodno, kajti na kosu sira je pustil krasen odtis svojih zob. Ko preiskovalnim oblastem ni ničesar drugega več preostajalo, da doženejo vlomilca, so se spomnili tudi na te zobne odtise, ki so izdali Riversa kot pravega vlomilca. Drugič bo Rivers, če se ne bo v zaporu le poboljšal, da ne bo šel več krast, rajši pustil sir ali podobne dobrote pri miru. Obvestila Skupna seja karitativnih organizacij. V svrho konftne urediitve bo4ik dne 15. de. ccmbra ob 5 fmpoldne. Vabljene so vse organizacije, ki so sodelovale na sestankih. Posebnih vabil mestno I>oglavar»tvo ne bo poSiljaJo. Vsaka orgamizaeija naj priine.se s seboj svoj seznam obilarovancev. Gluhonemi bodo zopet govorili. Malo neverjetno, vendar resnično. Mnogii, ki so bili v nedeljo v Mestnem domu, so se o terni preiimi-6aii in bili s prvim nastopom gluhonemih zelo zadovoljni. Ker pa je bilo Stcviilo tistih, ki vstopnic niso mogli dobiti, veiiilfo, so gluhonemi sklenili na»:op ponoviti v nedeljo 13. decembra ob 4 popoldne in prosijo, naj bi Ljubljančani tudi to pot dvorano naipoinild do zadnjega kotiika. Radio Programi Radio Ljubljana Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobile v najboljšem in najcenejšem ilustriranem ledniku »Radio Ljubljana«, ki slane mesečno samo 10 Din. Petek. 11 decembra: n.oo, Šolska ura: Kaj naj or«i — 23.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 11. decembra: Belgrad: 20.00 Zagreb — 22.20 Kad.Jski orkester — Zagreb. M.M Zbor — 20.30 Zagrel-ški kvartet — 21.00 Vokalni koncert — 21.30 Kvartet — 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 19.35 Abonentski koncert — 21.45 Plesna glasba — Trst.M Han: 17.15 Plesna glasba — 21 00 Simfonični koncert — Him-Rari: - 20.40 Plesni vočer — Praga: 19.10 Lahka glasba - 2010 Češka operna glasba — 21.01 Lipsko — 22.15 Plošče — l'ar&ava: 20.00 Varšavska filharmonija — 22 30 Plesna glasbi. — Konigsberg: — 20.10 Simfonični koncert — Lipsko■ /8.no Praždanska opera in filharmonija — 20.20 Plesni večer — Koln: 20.10 Vojaška godba — Monakovo: 20.10 Opereta 0 29°4 Id 2996. Uprava; Kopitarjevo b. Košiček.