18. JfelHlkO,
V Uumjanl. v četrtek, 23 Jonunrja 1908.
XLI. leto.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Lfobijano s pošiljanjem na dom za vse*leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 27 K. Za vso drage detele in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska.trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In npravnistvo je v Knaflovih ulicah Št 5. — Upravništvu ^naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Uredniitva telefon št 34.
Posamezne Številke po 10 h.
Upravni&tva telefon it. 85.
Volilni shod u Novemestu.
Dne 18. t. m. sta sklicala g. pl. Sladović, župan v Novem mestu, in g. K. Rosmann, posestnik in gostilničar v Novem mesta, kot zaupnika narodno-napredne stranko v mestni dvorani shod, na katerem naj hi so imenoval kandidat v deželni zbor za skupino dolenjskih most in trgov.
G. pl. Sladović jo otvorit shod ter pozdravi] navzočo. Nato so je izvolil za predsednika shoda gosp. pl. Slad o v i e in za zapisnikarja g, K r a j g e r.
(t. pl. Sladović jo dal besedo g. Rosmannu, ki je uaglašal, da jo treba pri imenovanju kandidata složno postopati, da se izvoli tak, ki bo rt s vsestransko in uspešno zastopal dolenjska mesta; dalje jo omenjal govornik nekatero težnjeNo vomešoanov ter poživljal volilee, naj so zodinijo glede kandidata ter priporočal gosp. Plantana, ki sicer ni Novomeščan, ki pa je že mnogo storil za Novo most'.
Plantan, je naglašal govornik, je mož, ki je dosegel, da so nam je odpisal dolg za most, ki se jo potegoval za to, da se sejmi v Kandiji niso dovolili tako, da bi bili Novomešeani znatno oškodovani; koučuo je gospod Rosmann predlagal, naj se naprosi g. Plantan, da sprejme kandidaturo.
G. P i o e 1 j jo bil mnenja, da bi se v 5 ali 6 mestih na Dolenjskem tudi mogel dobiti domačin, ki bi zastopal dolenjska mosta v deželnem zboru ter predlagal Jntraša, Panserja ali pa Rosinanna za kandidata; slednji bi bil po njegovem mnenju najboljši, posebno za obrtni stan.
G. Rosmann se je zahvalil za čast ter izjavil, da kandidature ne more sprejeti, ker gostilno ne more pustiti brez nadzorstva; v nasprotnem slučaju pa, ko bi imel premoženje in ne bil navezan na dohodke svoje obrti, bi gotovo sprejel.
G. Pa u ser je izjavil, da ne prevzame kandidature pod nobenim pogojem.
G. dr. P ozn i k je poudarjal, da k volilei smejo zanašati na Plantana. Plantan bo zastopal koristi NTo-vomešeanov, ker so njemu znane dolenjske razmere in se je vod trn zanimal za Dolenjsko. On je odločno za Plantanovo kandidaturo.
G. Rosmann jo omenjal, da je Plantan novomeški rojak ter je z marljivostjo dosegel to, kar j<\ -i titraš je odklonil vsako kandidaturo ter je tudi za Plantana. Prihodnji deželni zbor za obrtnike tako ne bo mogel ničesar storiti, ker !>o le par-krat zboroval, da se reši volilna re-
forma. Treba je odločnega in spretnega poslanca. Ce bi bili sami obrtniki v deželnem zboru, bi bilo še slabše, kakor je sedaj. Nasprotna stranka pobira kandidate iz vseh slojev; uspehi, katere so ti dosegli, so nam znani. Odvisni so od svojih vodij ter store to, kar oni rečejo. Kaj nam koristijo taki poslanci, ki molčijo, ko je treba govoriti!
G. pl. Sladović je povedal, da so bili pri njem Metličani ter izjavili, da so za Plantana; Črnomeljčani so pismeno naznanili, da so za vsakega kandidata, ki ga imenujejo Novomeška 11 i. Se se pa hoče kandidata iz Črnomlja, naj se ozira na Šetino; proti temu so pa Krcani in Kostanjevčani; treba se je torej vsekakor zediniti za Plantana.
G. M a 1 o v i č (klerikalec) je izjavil, da pričakuje z otvoritvijo nove železnice novo dobo za dolenjske obrtnike ter se čudil, kako tla se ravno v Ljubljani išče kandidata in še takega, ki je ljubljanski obe. zastopnik, ki ne more obenem kot tak tudi zastopati dolenjskih mest; zakaj kar bi bilo za Ljubljano brez pomena, bi bilo za Dolenjsko lahko velike važnosti; zato je njegovo mnenje to, da bi se imenoval kandidat iz obrtnega stanu, ker ta stan ni zastopan niti v državnem, niti v deželnem zboru po kakem poslancu, akora\ no je polovica volilcev iz tega stanu.
G. pl. Sladović je odgovoril, da je bilo dosti oseb naprošenih, da bi sprejeli kandidaturo, toda vsi so odklonili. Sicer pa je določitev kandidata važna stvar, ki jo je treba dobro premisliti, zakaj Novo mesto ne postavlja zase kandidata, ampak ima za seboj še Metliko, Kostanjevico, Črnomelj itd. Zato se je pa treba nekoliko akomodirati željam drugih in postaviti takega kandidata, ki bo zmagal; s kandidatom, ki bi dobil le nekoliko glasov, ni nič pomagano. Tu gre za stvar, ne za osebo, gre za to, da prodremo kot stranka in izberemo tako osebo, ki se je '.e dozdaj pokazala delavno in ki ima upanje, da bo zmagala. Govornik je naglašal, da se strinja s predlogom g. Rosinanna in dr. Poznika in da predlaga ter priporoča notarja Plantana, ker je znano, da je že veliko storil za Dolenjsko, kar vedo vsi, ki so ž njim občevali, če tudi ni vse to prišlo v javnost.
G. prof. R e i s n e r je izjavil, da govori v svojem imenu in ne v imenu u radništva; govornik je grajal, da se je premalo poudarjalo stališče današnjega shoda; prišel jo nn shod kot volilee narodno-napredne stranke in bo volil tistega, ki bo zastopal ideje te stranko, ker so stanov-
ski interesi itak ne bodo reševali v tem zasedanju.
Volilna reforma za državni zbor je inteligenci vzela vse; ta je na Kranjskem prodana v milost in nemilost klerikalni stranki. Voliti se mora mož, ki bo pri volilni reformi v deželni zbor gledal na to, da se mesta ohranijo inteligenci. Ni treba misliti, da bi on (govornik) zahteval, da mora biti uradnik ali odvetnik, ki bi zastopal njegove ideje, ne, kdor bo bolje branil naša načela, tistega bomo volili in če je tudi-domač obrtnik. Da nimamo za to sposobniji obrt-nikov,je posledica zaostalega šolstva. Borimo se proti rimski nad moč i in če sedaj pošljemo v deželni zbor moža, ki ne bo vstanu uspešno boriti se proti klerikalcem, smo dali vse orožje iz rok.
G. Rosmann je končno pojasnil, da se je s tem, da je predlagal za kandidata moža, ki se bo potegoval za meščanstvo, tudi izrekel za načelo, da se mesta in trgi morajo ohraniti inteligenci, da bodo meščani tudi v bodoče volili svojega poslanca.
Pri glasovanju je bil sprejet g. Ivan Plantan za kandidata za dolenjska mesta z ogromno večino glasov.
Nato se je g. Sladović zali valil za udeležbo in zaključil shod.
Klerihalci mi sabo.
Prezident poslanske zbornice kr-ščansko-socialni dr. W eiskireh-n e r , uprav tipičen zastopnik klerikalnih ljudskih osrečevalcev, je imel pred kratkim volilni shod, na katerem je razvil uprav »krasen« načrt, krasen namreč za tiste politiko, ki bi se radi prerinili do korita. Zahteval jo, naj se polog p a. r 1 a m o n t a r i -č n i h ministrov nastavijo še parlamentarični sekcij s k i šefi.
Ta misel je naletela na odpor celo med krščanskimi socialci, celo v te m taboril so se našli ljudje, ki so spoznali, da izvira Weiskirobnerjeva misel iz umazanih nagibov.
O parlamentarični h sekeijskih šefih čitamo v krščansko-sooialnem listu »Deutsches Volksblatt« sledeče:
»Popolnoma umevamo, da ima mnogo poslancev izreden interes na tem, da se čim prej reši to vprašanje (o parlamontaričnih sokeijskih šefih), saj bi se s tem ustati«>.\ i 1. cela vrsta dobro plačanih s!u ž b s pravico do penzije. Za pridobitev take službe bi ne bilo treba drugoga dokaza spodobnosti, kakor posest drža vnozborskega mandata, za kateri pa zopet ni treh a p r a v n o b o o e g a   d o k a z a   s p o so b -
n o s t i. Nam pa se zdi, dani ravno spodobno tako hiteti, da se zadosti tem željam. To ne dela dobrega vtiska, da silijo poslanci kakor koštrnni h koritu na službe dvornih svetnikov in sekcijskih šefov.
Prebivalstvo je prepričam), da bi se pari amen tarizi ran je uprave spremenilo v brezprimerno p r e -skrbijevanje sorodnikov in bi poslanski mandat postal še bolj kot je doslej predmet najnižjega streberstv a.«
Tako sodi krščansko - socialen list o krščansko - socialnih načrtih. Korupcija in koristolovstvo morata biti v krščansko-soeialni stranki že škandalozni, če se kršeansko-socialen list na tako energičen način upre sebičnosti in profitolovstvu lastnih pristašev. _
Delegacije.
Dunaj, 22. januarja. Odsek avstrijske delegacije za zunanji in okupacijski kredit bo imel sejo 30. t. m. Na dnevnem redu te seje bo: ministrstvo zunanjih del.
Proračunski odsek.
Dunaj, 22. januarja. V proračunskem odseku so se danes razdelili referati. Največ referatov so dobili krščanski socialci. Slovanskim poslancem so bili prideljeni tile referati: B i l i n s k e m u o centrali na-učnega ministrstva in o visokih šolah, dr. Kramaru o izdatkih za umetnost in arheologične svrhe, dr. Globinskemu o srednjili šolah, S t a n e k u o ljudskih šolali, dr« P 1 o j u o posebnih izdatkih in direktnih davkih, Žitniku o soli, dr. Korošcu o tobaku, vitezu Vukovi ć u o pristaniških delih v Trstu in o pomorskem prometu, dr. P 1 o j u o poštni hranilnici, vitezu V a s i l -k u o rudarskih oblastvih in učnih zavodih, dr. Zaeku o justični upravi in dr. Žitniku o nuj viškom računskem dvoru. Za podpredsednika mesto odstopivšega ministra dr. Ebenhocha je bil izvoljen dr. P u c h s.
Narodno-gospodarski odsek.
Dunaj, 22. januarja. Narodno-gospodarski odsek je končal debato o referatu dr. D u 1 e m b e glede službeno pogodbe t r g o v s k i li p o-m o č n i k o v. Izvoljen je bil podod-sek, ki ima definirati pojem »trgovski pomočnik.« V ta pododsek so bili izvoljeni: Dulemba, Bulin. Batta-glia, l>rexel, Fort, Krek, Licht, Le-
vicki, Ofner, Reumann in Ed. Slran-sky.
Izvršilni predpis o pokojninskem zakonu za priv. uradnike.
Dunaj, 22. januarja. Mi u istr-stvo notranjih del izda v kratkem izvršilno naredbo k pokojninskemu zakonu za privatne uradnike. V naredbi se polaga največja važnost na to, da se natanko določi krog onih, ki so podvrženi zavarovanju in da se označijo oni zavodi, ki se jim priznava nadomestna kvalifikacija. V naredbi ni najti detajliranih določb o kriterijih zavarovalne dolžnosti, pač pa se navajajo natančni pogoji, pod katerimi se pripuščajo privatni pokojninski zavodi kot nositelji obligato-rične zavarovalne dolžnosti.
Podržavljenje železnic.
Dunaj, 22. januarja. Pogajanja za podržavljenje onih železniških prog, ki jih je določilo železniško ministrstvo, se zopet prično tekom meseca februarja.
Borba za „Avstro-ogrsko banko".
D u n a j , 22. januarja. Iz generalnega sveta »Avstro - Ogrske banke« izstopi, kakor ste že poročali, nemški svetnik S o h o 1 1 e r. Vlada bi rada na to mesto spravila Čeha V o h a n k o. Ker to ni šlo, se je ministrski predsednik baron B e c k trudil, da bi zastopnike nemških hranilnic na Češkem pregovoril, naj bi mesto pokojnega S u e s s n volili v generalni svet Voh a n k o. Predsednik centralne banke nemških hranilnic Sob i t s c lika je to odklonil. Pri nadomestni volitvi dne 3. Vobru-arja bodo torej odločevale edino glasovnice. Nemci pravijo, da za njihovo postopanje ni merodajen samo narodni moment, nego tudi dejstvo, da zastopajo Cehi v vprašanja bančne ločitve vladi in vodstvu banke nasprotne stališče.
Z Ogrskega.
Budimpešta, 22. januarja. Med koalicijskimi strankami se je dosegel kompromis glede revizije poslovnika, da je torej popolnoma zagotovljeno, da se bo revizija izvedla.
Budi m pošta, 22. januarja. Minister notranjih drl A n d i a ssy je izjavil na vprašanje posl. K h e r -j a , kaj namerava odrediti za slučaj ohstrukeije proti reviziji poslovnika, da bo vlada tri mesece mirno trpela obstrukeijo; ako bi se pa do maja ne posrečilo zlomiti obstrukeijo, b o
LISTEK.
Nesla.
Zofka Kveder-Jelovšek.
Debela zimska megla je ležala po hribih. Teden dni, štirinajst dni -kdo ve od kdaj! Neizmerna žalost-puščoba je pokrivala kraj in kakor strupena mora davila ljudi Kakor svinec tako težak je bil zrak in vse življenje so je utapljalo v mlečni slegli, ki je požirala vso glasov* in vso svetlobo. Ob devetih koma- se jo •Halo zdanilo in ob treh je bila zopet tema.
Oh, pusto življenje, pusti dnevi! Žalostno so zdeli ljudje po vaseh. Star hribovski župnik je sedel v vroče zakurjeni sobi, listal po stakni Valvazorju, pušil in ->pnl. Učitelj, samec, okoli štirideset let, je pojavljal v šoli zaspanim in premrtim učencem dolgočasno abecedarsko modrost. Leno so prihajale besede iz ust in utihnile brez koristi.
Neumnost! Kakšen smisel ima v«e to!!
.Samostalnik, otroci. ..« Zazdehalo se je učitelju, zmislil e je po tisoči pot, da je vse neum-
nost. Kaj briga hribovska peglu v e kaj so samostalniki!
Ali dolžnost ga je silila "m začel je znova:
»Samostalnik, otroci . . .«
Xa pošti je sedela ekspeditorioa in je devala ravnokar došlo pošto v razne predalčke. In tndi njej je šumelo v ušesih: »Zakaj vse to?! Vse, vse je neumnost!«
Gel dan se ni zgoniJ obraz v i:a smeh in iz puste, bele megle ni bilo nobenega odmeva in odseva /i vi jenja. Deset let je na pošti v teh krajih. Kakor sama spomlad jo prišla sem, vesela, sveža, cvetoča. Ali tukaj je življenje zaostalo. Kakor pred desetimi leti sedi na pošti, piše izvesti-la, sortira pisma, prodaja znamke. Nič se ni dogodilo niti danes, niti včeraj, niti predvčerajšnjim. Veselje se jo izorpilo, spomlad je odcvet'da in ničesar ni ostalo; brez spominov, brez sadu so prešla leta.
Vso, vse je neumnost! Žnlos.no je vse, pusto, dolgočasno, odveč!«
Megla molči pred oknom, gosti se, temni se. Dan bo prešel brezkori-sten, neživ I jen, brez smisla.
Topo gledajo oči v meglo, v prazni duši vprašuje isti rezignirani in večni glas: »Zakaj vse to, zakaj ti dnevi 1! Zakaj to življenje!!«
Zunaj vasi, daleč od drugih hiš, stoji že v gozdu lepa gozdarjeva hiša.
Poleti je to morda poetičen in čaroben dom. Morda . . .
Ali zdaj po&imi leži žalostna samota okrog poslopja. Gozdovi so se potopili v moglo in brezglasna tišina muči dušo in jo navdaja - Čudnim, inorečim nemirom.
Spodaj v kuhinji pripravlja dekla večerjo. Molče, z nekim jeznim izrazom v obrazu, nosi vodo iz vi»d-njaka. Psi so legli okrog štedilnika, leni in zaspani.
V spalnici sedi gospa kakšnih tridesetih,petintridesetih let in kVač-ka. Tudi njen obraz je vel, top, brezizrazen. Duša je prazna, srce je prazno, glava je prazna. Nobenih misli ni, nobenih čuvstev. Mehanično se pregiba jo beli prsti.
Zgoraj v gornjih sobah li<uii njen mož gor in dol. Parkrat so /.misli gospa, zakaj ga ni tako dolgo doli, zakaj ne pride in ne sede k nje ji Molčala bi oba, res. Ali ob tej uri prihaja, sede k njej in sedi tako do večerja. Vstala bi in odšla poni. Ali nerodno bi bilo vstajati, in ne ve kaj bi mu rekla. Davno že, pred leti so umrli vsi pogovori. Dnevi s<k enaki, meseci so enaki, leta so enaka. Stokrat, tisočkrat so je reklo že vso in življenje je postalo prazno, gluho in slepo, kakor megla zunaj. Ne zgane se, ne zglasi se. Brez barve je, pusto, pusto.
V prvem nadstropju je razsvetljena prva in četrta soba. Prvu soha je jedilnica, a četrta je privatna -ha gozdarja Ivana Petoriiela. Vmes leži salon in manjša soba, kjer stoji razno nepotrebno pohištvo. Gozdarjev prednik je imel veliko družino. In ko so popravljal] staro kolibo, ki jo bila prej gozdarjev dom, sezidali so na zahtevo tega prednika veliko in prostrano poslopje, kjer je bilo prostora dovolj za vse njegove fante in dekleta. Glasna in vesela hiAa je bila to pred pot na jstimi, dvajsetimi leti. Ali, ko je umrl stari patrijarhalni gospod, odselila se j«4 njegova družina proč v drugo kraje in na njegovo mesto je prišel Petornel. Yak«\at je hiša utihnila in od1 leta do leta jo bila tišja. bolj velika, bolj prazna, bolj pustu.
Petornel jo prišel mlad semkaj s svojo mlado, lepo. ravnokar poročeno ženo. In mnogo |>oetičnih ur je preživela ta hiša svoj čas, pred leti. Nekaj lepega, veselega sta pričakovala od življenja. Vesela sta bila, da sta tako sama, daleč proč od mesta od mladih, naobraženih, kra^kočas-nih ljudi. O. prvo leto nista nikdar pogrešala gledališča, koncertov, zabav, kavaren. Mislila sta, da se no bodeta nikdar dovolj naužila svoje lastne družbe. Ljubila sta se in kaj jo krasnejšegn za ljubezen od samo-
te.'! Prelepa samota so jima je zdela tu. užitka in radosti polna, hi tako ln>gati so bili ti tihi, mirni dnevi daleč od ljudi.
In začudila sta se, zelo začudila, ko ju je prvikrat zaskelelo srce od hrepenenja po šumnom in nemirnem življenju, po zabavah, po družbi, po lepih, nenavadnih čuvstvih. Ko se jima je zazdela samota presamotna, tišina pretiha . . .
Prestrašila sta se praznote, ki jo zazijala drug drugemu iz oči. Prinesla sta svoje kapitah' sem in živela sta od njih brezskrbno, kakor otroka. Mnogo lepih besed, krasnih misli, mnogo vzvišenih, j>oetičnih čuvstev, mnogo veselega zadovoljstva, mnogo mlado sreče sta prinesla s seboj v samoto. Ali izorpilo se je vse. In nekega dno je viselo le še pur starih kulis naokrog, par pisanih cunj, raztrganih in ]H)bledelih.
On je trpel najbolj. Ona je postala komodna, nekoliko lena z ono tolsto in banalno filozofijo takih bitij: Tako, kakor je, je najboljše. Kaj mi manjka ,drugim je gorje.
Ali v njem je glodalo, kakor hudoben in potuhnjen črv.
Torej tako je življenje pravzaprav t! Tak je ta poklic, o katerem je nekdaj sanjaril, da je poetičen, najlepši vseh poklicev!! Čemu vse priprave, čemu dolge študije, čemu mla-
vlad a ra z p n s t i 1 a parlament i n razpisala novo v o -1 i t v e koncem maj a.
Budimpešta, 3& januarja. Magnatska zbornica je brez debate sprejela nagodbene predloge in trgovinske pogodbe z inozemstvom- Nato je jela razpravljati o predlogu, naj država nakupi premogokopo.
Budi m p e š t a , 22. januarja. Minister notranjih zadev A n d ras-sv je odredil disciplinarno preiskavo proti sodniku A n d a h a z v j u radi dogodkov v Černovi.
Proti trozvezi.
L v o v , 22. januarja. V Zakopanih je bil včeraj velik shod, ki so se ga udeležile vse stranke. Na shodu se je manifestiralo proti antipoljskiin zakonom na Pruskem ter se je sprejela resolucija, v kateri se poljski poslanci pozivajo, naj vložijo v dele-gaeijskem zasedanju interpelacijo, v kateri naj zahtevajo, da se takoj razloči zveza med Avstrijo in Nemčijo.
Za novo rusko brodovje.
Petrograd, 22. januarja. Minister vojne mornarice zahteva 2 miliardi rubljev za zgradbo nove vojne mornarice. Ta vsota se ima razdeliti na 15 let.
Nemški državni zbor.
B e r o 1 i n , 22. januarja. Parlament je razpravljal o socialno-demokratski interpelaciji glede uvedbe splošne in enake volilne pravice v deželne zbore zveznih držav. Kancelar Biilow je odklonil odgovarjati na interpelacijo, ki se tiče notranjih poslov pruske države ter oštro napadal socialiste radi demonstracij v prilog volilni reformi. Ker je zbornica sklenila otvoriti debato o interpelaciji, so zastopniki vlade s kance-larjem na čelu zapustili dvorano.
Francoski poraz v Maroku,
T a n g e r , 22. januarja. Francozi so bili včeraj pri Setatu poraženi. V boju je padlo 35 mož, prav toliko pa jih je bilo ranjenih.
C a s a b 1 a n c a , 22. januarja. Mulej Raši d je 17. t. m. zopet zavzel Setat. General d' A m ade je pustil v Mediani samo neznatno četo vojaštva. _____
XLI0. redni obilni zbor telovadnega društva „Sokol" iT Ljubljanu
Ob srednje dobri udeležbi je bil snoči v restavraciji »Narodnega doma« letošnji redni občni zbor ljubljanskega »Sokola«.
Otvoril ga je brat starosta dr. Murnik, ki je s sokolskim pozdravom pozdravil navzoče ter proglasil sklepčnost. V nadaljneni svojem govoru je omenil, da je bilo preteklo leto leto izredno intenzivnega dela za društvo.Za vsesokolski zlet v Pragi se je ljubljanski »Sokol« dostojno pripravil, kar je pokazal pri mednarodni tekmovalni telovadbi, kamor je poslal pet telovadcev, ki so se častno vrnili iz vročega boja. Z zadovoljstvom in veseljem nas mora navdati lep uspeh, z domišljavostjo pa ne. Le delo nas je povzdignilo v vrsi o upoštevanih evropskih telovadnih zvez in to spoznanje naj nas vzpodbuja, da še bolj intenzivno delamo.
Govornik se je dotaknil nato ustanovitve novih sokolskih telovadnih društev v Ljubljani. Smatra jih za potrebua, zato jih je tudi ljubljanski »Sokol« dolžan podpirati. Krajevne razmere vedno večje Ljubljane in ozir na bližnjo okolico, to opravičuje osnovo teh društev. Govornik upa, da bodo nova društva iskala svoje člane tam. kjer jih ljubljanski »So-
dostno navdušenje?! In čemu vse drugo! Koliko člankov je čital, koliko političnih, filozofskih in etičnih razprav! In zakaj? V kakšno svrho1 V kakšno svrho je nakopičil vse te knjige po omarah, zakaj jih je čital?! Tako neumno in brezmiselno je bilo vse razmišljevanje, vse ešofira-nje! Prej včasih je bil naročen na mnogo časopisov in po večerji sta se pogovarjala z ženo o vsem, kar se je godilo zunaj po svetu. O novih iznajdbah, o gospodarskem napredku Angležev, o ruski literaturi, o severni t6čki, o novih dramah, o slikah, ki jih nista videla, o gledalcih, ki jih nista poznala, o koncertih, ki jih nista slišala, o velikih mestih, kamor ju, ne bo nikoli, o ljudeh, ki so stoti-soč milj od njih. Navduševala sta se za vse to, razburjalo ju je, žalostilo in veselilo.
Ali tudi to je prenehalo, tudi to zanimanje je zaspalo, za življenje, v katerem nista, ki je daleč od njih, nedosežno, katerega ne bodeta deležna nikdar.
Ona se je umirila in skoro s pomilovanjem se je spominjala onih časov, ko je s skoro strastno nestrpljivost j o čakala na pošto, da ji prinese novih časopisov, novih knjig, novih vesti iz življenja.
(Konec prihodnjič.)
kol« radi krajevnih razmer ne more pridobiti in ne »pozabivsi nalogo, radi katere so.bila ustanovljena, v vrstah ljub ljanskega »Sokola«. Izreka željo, da bi bratsko in prijateljsko razmerje vladalo med vsemi ljubljanskimi sokolskimi društvi v priti sokolski stvari v beli Ljubljani.
Spominja se umrlih bratov Jer-šeta, Zevnika ter tragične smrti umrlega Viktorja Rohrmana ml. V znak sožalja so se zborovalci vzdignili s sedežev.
Finančno stanje društva je slabo, kar bo raz videti iz blagajn iko-vega poročila. Letos ima društvo občuten deficit, sokolske maškarade so ljubljanskega »Sokola« doslej reševale, da je plaval za silo, lanska pa vsled obilno drugih predpustnih prireditev ni imela zaželjenega gmotnega uspeha, črnogledi pravijo, da bo tudi letos obisk slabši nego prejšnja leta. Da bi se motili! Odsek, ki že marljivo pripravlja maškarado, stori gotovo vse, da bo čini lepša in kar najzabavnejša.
Društvo je sedaj odvisno od slučajnih dohodkov. Med te spadajo tudi dohodki telovadnice. Svoj čas je »Sokol« »Narodnemu domu« žrtvoval telovadnico, ki bi si jo bil lahki uredil po svoje in svojim namenom docela primerno. Telovadnica v »Narodnem domu« ni izpolnila naših nad, zlasti ne v gmotnem oziru. Dohodki od nje so* vedno manjši, tako da so zdaj že pravzaprav skoraj izginili. V Ljubljani je zdaj mnogo več dvoran na razpolago kakor prva leta »Narodnega doma«. Telovadnica ni urejena in zidana tako, kot bi morala odgovarjati potrebam telovadnega društva. Mnogo popravil je potrebno in mnogo izboljšanja. Da bi si »Sokol« postavil lastno telovadnico, si še misliti ne sme, ker za hud narodni greh bi marsikdo smatral, če bi se taka želja izrekla glasno. Zato pa je želeti, da se velikansko breme telovadnice, katerega bremena ljubljanski »Sokol« noče nositi do financialuega groba svojega, olajša in da se telovadnica popravi.
Brat starosta se končno zahvali vsem činiteljem, ki so bili v pomoč društvu, zlasti pa našemu narodnemu ženstvu in sokolstvu naklonjenemu časopisju.
Nato je imeuoval za zapisnikarja brata Vernika in T r t n i k a.
Tajniško poročilo je podal brat Rogl.
12. februarja je bila maskarada pod naslovom »Naseljevanje na osu-šenem ljubljanskem bar j u«. — 5. maja je priredil ljubljanski »Sokol« skupno s šišenskim izlet čez Črnuče v Sotesko in od tam čez Št. Jakob nazaj v Ljubljano. — 25. julija se je društvo udeležilo bakljade in serena-de v proslavo zopetne izvolitve župana Hribarja. — 4. avgusta se je udeležil ljubljanski »Sokol« razvitja zastave žalskega »Sokola«. Pri javni telovadbi je nastopila vrsta telovadcev ljubljanskega »Sokola« na orodju. — 15. avgusta je bil sokolski zlet v Domžale, za katerega je dal ljubljanski »Sokol« največji kontigent. V Domžalah je bila javna telovadba, proste vaje in vaje na orodju. Izmed telovadskih vrst se je posebno odlikovala po preciznem izvajanju težkih in sestavljenih vaj vrsta, naših telovadcev pod vodstvom brata staroste. — 8. septembra se *je »Sokol« udeležil razvitja zastave ribniškega »Sokola«. V Ribnici je bila javna telovadba, proste vaje in orodna telovadba. — Po odposlancih se je udeležilo društvo javnih telovadb idr?j-skega in kranjskega »Sokola«. Vsesokolskega zleta v Pragi v dneh 28., 29., 30. junija in 1. julija se je udeležil ljubljanski »Sokol« s 60 51a- ' ni v kroju. V mednarodni tekmovalni telovadbi so nastopili bratje starosta dr. Murnik, Kandare, Rihar, Miklavc in Thaler, ki so pokazali udeležencem, da tudi mali slovenski narod goji strogo, sistematično telovadbo. Tudi druga vrsta našega društva si je priborila pri tekmi tujcev eno prvih mest. — 5. decembra je bil v telovadnici običajen Miklavžev, 31. decembra pa Silvestrov večer. Koncem leta je imelo društvo 19 častnih in 465 rednih članov. Odbor je imel 13 sej, veselični odsek pa več sestankov. Iz odbora sta izstopila med letom brata Albin Kandare in dr. Fran Novak. Društvo je poslalo peticijo za slovensko vseučilišče na državni zbor.
To poročilo se je brez ugovora odobrilo in se izrekla bratu tajniku za njegovo marljivost topla zahvala.
Poročilo načelnika je podal brat D r e n i k.
Leta 1907. je štel vaditeljski zbor ljubljanskega »Sokola« 11 članov, 7 vaditeljev in 4 pripravnike. Telovadilo se je v 5 oddelkih. »Sokoli« v dveh, dijaki v dveh in vajenci v 1 oddelku. Celo leto je bilo 1236 telovadnih ur. Vsak teden dobi nad 300 vajencev, dijakov in učencev v »Sokolu« skoro brezplačen pouk v telovadbi.
Društvo je priredilo 2 peš izleta, telovadci so nastopili v Žalcu, Dom-
žalah in Ribnici pri raznih prostih vajah, na orodju in skupinah ter želi povsod pohvalo. Tekmovanj *v Pragi se je udeležilo 14 članov. 13 se jih je vrnilo z diplomami. Pri velevažni mednarodni tekmi so telovadili v vrsti slovenske sokolske Zveze bratje dr. Murnik, Albin Kandare, Fran lil* har, Fran Miklavc in Anton Thaler, vsi člani ljubljanskega »Sokola«.
V nižjem oddelku je bila med 145 tekmovalnimi vrstami vrsta ljubljanskega »Sokola« sedma odlikovana, med slovenskimi prva. Telovadci tega oddelka: Vidmar Stanko, Sever Edvard, Vidic Fran, Dre-nik Bojan, so prejeli veliko diplomo. Drganc Dragotin, Petek Nikolaj, Ernst Windischer in Černe Vekoslav male diplome.
Telovadbo so poučevali 1. 1907. bratje: dr. Murnik, Bukovnik, Dre-nik, Kandare Albin, Rihar, Burg-štaler, Kostnapfel, Lindtner, Baran, Dimic, Vidic, Sever, dr. Pestotnik in Miklavc Fran.
To poročilo se je istotako odobrilo in se bratu načelniku za njegov izreden trud in delo izrekla iskrena zahvala.
Blagajniško poročilo br. S k a -leta izkazuje:
Dohodkov 8581 K 76 vin. (članarina 5155 K, veselice iu oddaja dvorane 2627 K 54 vin., žensko telovadno društvo 144 K, dirkališče [oddaja tennis prostorov] 400 K), stroškov 9237 K 23 vin. (najemnina v »Narodnem domu« 2180 K, razsvetljava in kurjava 1467 K 30 vin., izleti [v Pragol 660 K 20 vin., telovadno orodje 671 K, dirkališče 259 K 10 vin), torej 655 K 47 vin. primanjkljaji, ki se pokrije iz preostankov prejšnjih let.
Preglednika brata B a r 1 e in T o m a ž i n sta našla vse knjige in račune v redu, zato se je dal blagajniku absolutorij in se mu izrekla zahvala.
O Gregorčičevi javni ljudski knjižnici in čitalnici, ki jo upravlja odbor 6 mož »Sokola*«, »Prosvete« in »Akademije«, je poročal brat dr. Ravnina r. Čitalnica se je otvorila 1. junija, knjižnica pa 19. septembra. V prvi je 105 časopisov, v drugi 1326 knjig. Čitalnico je obiskalo do 20. januarja 7422 oseb ali povprečno po 83 na dan, iz knjižnice se je pa do istega časa izposodilo 3580 knjig. Dohodkov je bilo 7352 K 32 vin., stroškov pa 5733 K 94 vin., torej 1618 K 38 vin. prebitka. Jz tega se vidi intenzivno in uspešno delovanje knjižnice in čitalnice in velika potreba po njej. Misli se že na ustanovitev podružnic po drugih okrajih Ljubljane.
Poročilo se odobri in se izreče poročevalcu zahvala.
Nato so se vršile volitve. Z vzklikom je bil izvoljen ves stari odbor. Ker je dosedanji podstarosta brat dr. Ravnihar izjavil da ne more več sprejeti svojega met , ker je že drugod preveč angažir:-! in ker sta izstopila iz odbora brata Kandare in dr. Novak, se je vrši • za te tri volitev po listkih in so ili izvoljeni za podstarosto brat dr. Švigelj, v odbor pa brata dr. Š a v n i k in dr. Ravnihar. Odbor sestoji torej iz sledečih bratov: starosta dr. Murnik, podstarosta dr. Švigelj, načelnik Bojan D r e n i k , odborniki: Bukovnik, Franke, Jagodic, Kostnapfel. dr. Ravnihar, Rogl, Skale, dr. Šavnik in Vesel. Preglednika računov sta brata Barle in Toma ž i n.
Bratu dr. Ravnikarju se je izrekla zahvala, ker je bil 6 let podstarosta.
Nato se je izvolilo 30 delegatov za občni zbor »Slovenske sokolske zveze«.
Pri razgovoru o telovadnici se je poudarjalo to, kar je preje omenjal brat starosta ter je bil nato sprejet predlog, naj občni zbor naloži odboru, da se pogodi z upraviteljstvoin »Narodnega doma«, naj se kolikor mogoče zniža najemnina telovadnice, ako se pa to ne doseže, naj se skliče izreden občen zbor, ki bo sklepal, kaj primernega in potrebnega je storiti vsled tega.
Pri slučajnostih je opozarjal brat dr. Ravnihar na srbski sokolski zlet v Belgradu 28. in 29. junija ter želel, naj bi se ga udeležili ljubljanski »Sokoli« v kar največjem številu.
Brat Rogl je predlagal, naj bi se začelo zbirati za sklad za »Sokolski dom« v Ljubljani brez vsake sile na javnost, brat Podkrajsek pa je želel, naj bi se pri pobiranju članarine pobirali tudi prispevki za ta sklad. Predlog in želja sta bila soglasno sprejeta. Prvo pobiranje se je vršilo takoj nato.
Brat Hrovatin je želel, naj bi se odbor obrnil za kako podporo na mestno občino; če podpira ta razna druga društva, naj še Sokolu da par stotakov. Brat starosta je obljubil, da se vloži taka prošnja.
S tem je bilo zborovanje končano in brat starosta se je zahvalil zbo-
rovalcem za udeležbo ter zaključil občni zbor.
Dnevne vestL
V Ljubljani, 23. januarja.
— Nemška stranka na Kranjskem ima glede bodjčVga deželnega zbora posebno gorečo željo. Rada bi kar mogoče hitro spravila pod streho volilno reformo, namreč tisto z vlado in s klerikalci dogovorjeno volilno reformo, ki naj ohrani nečuveni veleposestniški privilegij, po katerem ima 50 veleposestniških možice v 10 'poslancev, meščanstvo pa pritisne ob zid in je pri-pravi ob pristojni vpliv na deželno zakonodsjstvo in na deželno upravo. Ca se zdaj ne reši veleposestniški privilegij, si mislijo Nemci, potem utegne iti rakom žvižgat in zato silijo, naj se le hitro izvrši taka volilna reforma, ki ohrani ta privilegij. K^r pa slutijo, da to le ne pojde prav g<adko, zato se*zavzemajo že zdaj za „ener-gisohe Handhabung der GeschafGs-erdnung" v bodočem deželnem zboru. S tako „energisehe Handhabung" mislijo, da bodo zlomili odpor nar o dn o na pr ednih poslancev in redili veleposestniški privilegij. Pod to „energisehe Handhabung der Gesel afrsordnung" si seveda ne morejo nič dragega predstavljati, kakor silovito postopanje proti narodnonapredni stranki. Dobro, da so ti nemški nscharfinacberjiu ki j-rikalnonemške zveze še pravočasno razodeli svoje nrfmene in naklepe. Samo to naj ta zveza ne pozabi, da je zoper silo in krivico dovoljeno vsako sredstvo in garantiramo jim, da v Ljubljani ne bo nihče niti 24 ur igral deželnozborskega Abrahamo-wicza.
— Socijalno demokratsk kandidat V Idr i J. Socijalni demokratje v Idriji so na zaupnem shoda 19 t. m. sklenili proglasiti za svojega kandi data pri deželnozborski volitvi v Idriji E t b i n a Kristina.
— Nemški shod v Gel|u. Minolo nedeljo je imel poslanec M a r o k l v Cei ju shod, na katerem je razkladal svojo, kakor se je izkazalo, prav revno politično modrost. Kar je govoril o državnem zboru, ni vredao, da se omeni. Ustaviti se hočemo le pri njegovih ekspektoracijah o slovenstvu na Sp. Štajerskem. Marcklu se sanja, da je bil v Zagrebu vseslovenski shod, po čigar programu se mora Sp. Štajerska in Sp. Koroška utopiti v hrvatsko slovensko-srbskem morju, in je zahteval, da se mora vlada z vso silo ustaviti prizadevanjem Slovencev. Dr. Ambr os ohitseh je govoril o volilni reformi za štajerski deželni zbor. Tam imajo troje predlogov: Slovenci so predlagali, naj se uvede splošna in enaka volilna pravica za deželni zbor; socialni demokratje so se pridružili slovenskemu predlogu in obtnem zahtevajo, naj se odpravi kurija veleposestnikov; klerikalci pa so zahtevali izločitev indu-strijalnih krajev iz kmetskih občin, odpravo veleposestniškega privilegija in ustanovitev deželnoodborniškega mandata. Na predlog dr. Ambrožiča se je shod izrekel zoper vsako volilno reformo, ker bi vsaka oslabila stališče nemških nacijonaloev.
— Volilna agitacija sodnega uradnika — službeni prestopek
Disciplinarni senat najvišjega sodnega dvora je razsodil, da sodni uradnik, ki se aktivno udeležuje volilne agitacije, zakrivi službeni prestopek.
— Izjemno razmero za Pulj ?
Za Pulj obstojajo že sedaj strožje razmere glede nadzorovanja došlih ptujcev, fotografiran a luke, trdnjav in sploh vse puljske okolice. Sedaj so došle vesti z Dunaja, da bodo izšle še strožje odredbe glede puljskega mesta in njega okolice. Irredentizem in anarhizem v Pulju je začel tudi že onim tam gori na Dunaju presedati, kajti Pulj je na vsezadnje vendar le ena najvažnejših strategičnih točk cele monarhije. Glas o i z, emu i h naredbah je napravil na vladajočo kamoro zelo mučen vtisk. Hrvatska javnost je to vest povsem hladno vsprejelo, saj se Hrvatom le še sla beje ne more goditi, kot se jim godi pod vlado grešne kamore. Preko Dunaja je prišla tudi vest, da volitve v Pulju ne bodo ne potrjene in ne razveljavljene, temveč se izda za puljsko mesto in okolico poseben zakon. Kako in kaj, tega se še nič ne ve, kajti o tem gotovo razpravlja ravno sedaj radi P ulj a na Dunaju mudeča se konferenca. Kolikor se vidi in Čuje, je bilo Italijanom oziroma kamonstom že dano vedeti, da jim je v Pulju za vselej odklenkalo. Kako in kaj se bode odloČilo, na to nervozno čaka vsa puljska javnost, posebno pa oni, koji bodo morali prej nego so si sami mislili, nastopiti kazen za nebrojne pregrehe.
— Pos ovan|o o kr. trgovinskoga ministrstva tor o. kr poštnega ravnateljstva v Gradca. Začetkom leta 1906 torej pred dve mi leti vložil je okrajni zastop pri Sv.
Lenartu, ogromna večina prizadet h občin ter javnih uradov v celem 84 prošenj pri o. kr. trgovinskem mini. strstvu na Dunaju in to po poslancu Franceta Robiču za dvojezične po. štne pečate pri o. kr. poštah pri Sv. Lenarta, Sv*. Barbari, Sv. Jarju iq Sv. Ani na Krembergu — a do da-nos Še ni rešitve Ne vemo. kaj si pravzaprav misli oni referent pri ministrstva a'i pri ravnateljstvu ? Gradcu, ki sedi Že kar dve leti na teh prošnjah? Take predrzne samovoljnosti in ignorance sloveuščine, kakor se to zgodi pri slavni c. kr. pošti, se ne podstopi nobeden drugi c. kr. urad. V dokaz teh svojih trdi-tev se sklicujemo na dejstvo, da leže enake prošnje za dvojezični poštni pečat za pošto pri Sv. Lenartu od strani občin Lormanje, Spodnja in Zg. Voličina že 9 — reci devet — let pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v Gradca nerešene. To gotovo ni naključje, marveč leži v sistemu Ta sistem se najbolje vidi na Jtem, da na smrdi tem gospodom slovenščina tudi takrat, če se nahaja v kakem imenu. Sv. Lenart v Slov. Goricah, kakor ga pozna vsakdo, ne velja, ime nuje se S7. Lenart na Štajerskem, akoravno je takih nič manj kot sedein Isti manever so poskusili pri Sv. Trojici v Slov. Goricah ter pri Sv. Boltenku v Slov. Goricah — tam hvala Bogu zaman. Sv Trojica pri M ariboru in Sv. Bolfenk na Bi šečkem vrhu seje zdelo ljudem vendar prebedasto. Ker naš dični orjak Roškar za slične obrambne posle nima časa ne smisla, upamo, da se bode vendar kdo izmed slovenskih poslancev našel, ki bode Šel na sled temu impartinentaemu preziranju na ših pravic in ki bode končno djseg.4 ugodno rešitev vloženih vlog.
— Konflikt radi reklame za Ciril«Metodovo veselico. Piše se
nam: Nimam namena, da bi se pre pirai z gosp. Fr. Kobalom, „ali ima vsaka klobasa dva koncau (.ekatere so menda zavite v obliki elipse) iu tudi tega na nameravam razmotrivati. ali je njegov podlistek „fokslov reput ampak ga hočem prav samo prijateljsko prositi, naj nikar ne hodi dne 2 februarja k šotoru, kjer se bodo prodajale slaščice. Kajti oni gospod, ki ni ne „učitelj, ne obSinski tajnik' je videti precej hud in kakor se spozna iz njegovega zadnjega dopisa, ne more pozabiti na „staroslavnega šimelnau. Ako Vas pa vendar zanese usoda v njegovo bližino, Vam hočem podati nekaj pripomočkov, da se bo dete mogli tem uspešneje zagovarjati na njegova vprašanja. Kar so tihe točk 1 iu 3; se gospo<J nI. Reklama-1 baba s pavovim perjem, kajti on ni prvi pisal in tudi ne prvi prinesel vesti o ^velikanski narodni veselici1* v prid družbe sv. Cirila in Metoda, to vem iz zanesljivih virov. Tega bi ne povedal očitno, a ker hoče ta gospod razpravljati o tem kar v dveh točkah, se mi zdi primerno, da se a« bo godila komu krivica M rJa j; prvo notico prezrl, a to je komaj verjetno, tisti ki ni ne „učitelj f ne občinski tajnik", gotovo „narodno misli in čutiu in kot tak „menda Čita „S1. Narod". Napisal je morda, trdim ne, tisto reklamo, kjer nekdo toli, da ne more zvedeti nič natančnejšega i/za kulis, ali pa celo ono daljšo, kjer pravi, da je veselioi naklonjeno oelo nebo, da ji bodeta prisostvovala Vodnik in Prešeren Hm, tudi Vodnik? O u pride menda zato 2 febiuaja v „Narodni domu, ker se zanima za kongres, kajti njega je nemila smrt pahnila v prezgodnji grob in mu tako onemogočila hoditi za časa kongresa po ^kavarnah, čajarnab, šampanjar-nah itd.u Ako je gospod, ki je to pisal, res tako mislil, je dokazal s svojim dopisom to, ker trdi, namrtč, da ni nne učitelj, ne občinski tajniki kajti Če bi bil učitelj bi moida vedel, da je Vodnik za časa kongresa Že v miru počival in če bi bil občinski tajnik, bi bil morda čital „Ljubljai ski Zvon" in potem bi ne vabil Vodnika v „Narodni dom" na dan 2. febr. k „velikanski narodni veselioi" v pr d naše dične družbe sv Cirila in Me toda. Sicer pa jaz mislim, da gospod, ki je to pisal ni tako mislil, ampak je imel pri tem, da je naznanil javnosti, da bo prisostvoval veselioi tudi Vodnik, Čisto posebne namene. T» gospod je že najbrž vedel, da bo prišel gospod Fr. Ko bal in bo pisal „. . . na njej bodo nastopalo do malega vse v dr. Tavčarjevem romanu orisane osebe: Kdor jih ne pozna, naj ta roman še enkrat hitro prebere, da se potem na veselioi ne bo bla-miral, Če ga kdo kaj popraša, kdo j* ta pa ta, ki tamle koraci, in kdo j* ona, ki tam za stojnico to ali ono prodaja . . .u Roman je dolg in dvo; mim, da si bo zamogel vsakdo vzeta toliko Časa, da ga bo preči tal. Da »e pa ne bo treba bati pred blamažo, je povabljen menda tudi Vodnik, ki & na kongresu prisostvoval in tudi n' bral dr. Tavčarjevega romana „It*» kongresa" in prav na to je najbr* mislil tisti gospod, ki [ga je vabil Kakor vsakdo is navedenega lahko sprevidi, bo  Čisto narodna veselica-
£jer ee ne bo treba bati tako zelo pred blamažo, kakor je bilo pisano v 'sreesijonistiški reklami". In tudi prepirali se ne bomo zaradi onih 7 točk, fcer g. ,1, Reklama" menda ni mislil tako hudo in se bo dal še pravočasno potolažiti; razvidi se Že iz tega, da ni tako hud, kot se dela, ker vabi na odgovor g. Fr. Kobala „k šotoru, kjer s?, boda prodajale sladČioe." Sioer bo p& tudi za tište, ki ne ljubijo ravno sladcic, tudi drugod dovolj zabave, saj bo vendar na razpolago ves „Narodni dom*: zaradi tega pride lahko vsakdo brez skrbi, da bi se „blamira!" k rvelikau*k* narodni veselici, ki se ćriređ] due 2. febr v „Narodneni domu*' ta korist naše dične družbe gv. Cirila in Metoda; za katere prireditev ima vse priprave v rokah .orjaški damski zbor", „reklamo pa je pomeril posebnemu odseku moškega pomožnega zbora."
— Iz čolske službe Uč tel ioa
gdč. Jerica Bizjak v Srednji ^asi je zaradi bolezni dobila dopust in pride na njeno mesto kot suplentinja gdč. Franja B e d e n k. suplentinja v Cerkljah. Iz šolske službe je stopila učiteljica gdč. Angela Ferlič v Metliki in pride na njeno mesto absol-•rirana učiteljska kandidatinja gdč. F:ttnja Grbec kot provizorizna uči-taljioa.
— Obrtni nadaljevalni šoli v Cerknici in Idriji. Za funkcijsko pe rij odo 1908 do 1910 je za zastopnika naučne uprave v šolskem odboru obrtne nadaljevalne šole v Idriji imenovan rudarski svetnik gospod Ser el Svoboda, za zastopnika naučne   uprave   v   šolskem odboru
brfcne nadaljevalne šole v Cerknici pa nadaČitelj g. Andrej Šest.
— Tržaška trgovska i a obrtna
zborašca. Trgoviusko, ministrstvo je potrdilo izvolitev Antona di D emet i o sa predsednika in Edmunda Richei-nj a z* podpredsednika trgovske in obrtne zbornice v Trstu.
Iz gledališko pisarne. Jutri par) se uprizori prvič v sezoni komična opera „Zvonovi k orne vil-ski", spisala Clairville in Ga bet, preložil Oton Zupančič, uglasbil Robert Planquette. Glavne vloge so v rokah dam Skrdlikove in (jroszove ter gospodov Sulikow-s k e g a in Kratochwila.
„ Glasbena   Matica" Simonu
Gregorčiču Svoje drugo spominsko slavije na korist Simonu Gregorčičevemu spomeniku priredi „Glasbena Matica11 v nedeljo, 26. t m. ob 5. popoldne v hotelu „Union". Spored je tisti, kakor pri zadnjem večeru, cene prostorom so tudi enake onim v „Narodnem domu". Opozarjamo rodoljubno občinstvo na prireditev.
Člaai p&trogradskega carskega gledališča v Ljubiiani. Meseca aprila poseti Sofijo, Belgrad, Zagreb, Ljubljano in Prago velika ruska gledališka družba, ki jo tvorijo najboljši umetniki in umetnice carskega „Aleksandrovskega gledališča" in „Literarno-umetniŠkega gledališča" v Petrogradu Družbo bo vodil lastnik „Novega Vremena" A. S. Suvo-rin starejši, ki hoče seznaniti slo-ranstvo z rusko dramo, z ruskim gledališčem in z ruskimi igralci. Repertoar bo obsegal ta le dela: A. Tolstoj „Smrt Ivana Groznega" in aCar Fedor IvanoviČ" ; Gogol j „Žs-nitev* in N a j d j e n o v „Vanjušinovi otrcoi*.
Fc-greb gospe Marijo Trčfcove,
predsednice šentpetrske ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda je bil včeraj popoludne ob pol 3. s Sv. Petra ceste k Sv. Krištofu. Ker je bil odsoten predsednik osrednjega vodstva, zastopano je bilo to po odborniku g. župniku Vrhovniku in po tajniku g. župniku Bercetu. Pogreba se je n deleži! ves moški in ženski odbor šentpetrske podružnice, vsa žsnska podružnica, podružnica Senklavško frančiškanska s predsednico gospo Franjo dr. Ta v čar j evo in trnovsko šentjakobska s predsednico gospo Supančičevo ter velikansko število drugega občinstva. Pevsko društvo „Ljubljanski Zvonu je zapelo pred hišo in ob grobu dve ža-Icstinki. Bodi prijazen spomin blagi gospe, ki jo slovela zaradi svoje darežljivosti ter kot jako energična predsednica šentpetrske podružnice in navdušena m agilna agitatorica za našo šolsko družbo. Bila je na vseh glavnih skupščinah družbenih. Odborniki in odbornice šentpeterskih podružnic so v njen spomin nabrali za Ciril Metodovo družbo 200 K in pristopijo kot ustanovnik k njej.
Predara je* „Ljubljansko učiteljsko društvo" je priredilo sinoči v hotelu „Južni kolodvor" prvo letošnje mesečno zborovanje, na katerem je predaval učitelj g. Luka Jelene o svojem lanskem potovanju na Šolsko higij enični kongres v London in na ondotno takratno raastavo. G. predavatelj je potoval skozi Tirolsko, Bavarsko, Rensko provinco ter opisoval znamenitosti posameznih mest kakor Ino-mosta, Monakovega in Norimberka. Vozil se je po čarobnem Renu ter v markantnih potezah slikal življenje v
svetovnem kopališču Ostende. SnoSuje predavanje se je končalo s prihodom preV _,jevim v London. O tem mestu ter o razstavi bo govoril na prihodnjem sestanku. Za izborno in vseskozi zanimivo predavanje je žel g Jelene krepko ploskanjem odobravanje v obilnem številu navzočega učiteljstvh
V pokritle deficita pri »Blas-boni Matici'* je poslal gospod dr. Karel Zakr^jšek. zdravnik v Skofji Loki 50 kron mesto „ fantovščine".
Dežela® pomožno društvo ss
bolne napljnćib. Špecerijski trgovoi
Ijub-JRuski so tudi letos mesto novo letnih daril volili znatno vsoto v dobrodelne namene. Od te odpadlo je 42 kron na „Deielno pomožno društvo za bolne na pljučih", za kar se tem potom izreka zahvala.
Ljubljanska podru talca dru štva poštnih uradnikov ima društ
veni večer s pogovorom v soboto 25. t. m ob pol 9. zvečer pri „Novem sveti" (Prešernova soba) Daevni red: 1. Pasivna resistenoa poštnih cfioi-lantov ga božičnih praznikov. 2. Zavlačevanje imenovani ljubljanskih kontrolnih uradnikov. 3 Uradniško siavbinsko  društvo    4. Raznoterosti.
Obtnl zbor slov. trg. društva „Merku?11 bo v nedeljo, dne 26 januarja ob 10 dopoldne v društvenih prostorih, nakar g Slane opozarjamo ter tih vabimo k prav obilni udeležbi.
Zaroka-   Gosp.   Niko Nova kovic, veletržeo v Ljubljani, se je zaročsl z gdč. Tinko Večerina na Sušaku pri R ki
Ul»5-1 je  v hiralnici  po kratki bolezni gosp. Fran K o z a m e r n i k. upokojeni   cficijal   Južne   železnic . j N. v m p.!
0 foliji zlor&b! svojega imena je izvedel, kakor piše „R P.*, sodrug Ivan Cankar. F o Švici in po Nem-Čiji je hodii mlad človek, ki se je povsod predstavljal kot pisatelj Ivan Cankar. Pisal je novele — ki jih je bil seveda že v resnici Cankar spisal. Tudi pesmi je delal, n. pr. prav lepo „Dsr verlorene Glaube", ki jo je bil pa že davno spisal neki France Prešeren in jo naslovil „Izgubljena vera". Imel je srečo pri nekem knjigo-t-ržcu, ki mu je založil „njegovo" novelo. Tudi pri ženskak je menda imel srečo na račun pravega Ivana Cankarja Da so hohštapler]i nastopali kot knezi, grofi, amerikanski milijonarji in pruski častniki, je že znano in obrabljeno. Da pa hodi pustolov po svetu kot slovenski literat, je res novo.
„Društveni godbi ljubljanski"
je dsrovala vesela družba v gostilni pri Bončarju Sv. Petra cesta znesek 14 K, za kar izreka društveni odbor vsem darovalcem srčno hvalo!
Apel ns usmiljena srca I Z
czirom na našo notico o vdovi Pir-nat, ki se nahaja z 9 otroki v najskrajnejši bedi, se je neki ugledni gospod potrudil na lice mesta in se prepričal, da se rodbina zares nahaja v r.aravnost strašni bedi. Apelujemo torej vnovič na dobro srce ljubljanskega in šišenskega občinstva, obogi vdovi pomore. Darovi se naj pošiljajo varuhu g. Avbelju, pekovskemu mojstru v Spodnji Šiški.
Občni zbor „Zadruge vseh mešanih obrtov" za sodni okra} Kamnik bo v nedeljo, 26 t. m. v gostilni Jožefa Fajdiga ob 2. popoldne. Na občni zbor se vabijo člani, da se ga zanesljivo udeleže.
Prostovoljno gasilno društvo
V Litiji priredi dne 1. februarja veliko plesno veselico v prostorih gostilne pri „Oblaku". Pri plesu sode luje .Ljubljanska društvena godba". Začttek ob 8. zvečer. Vstopnina za osebo 80 v., za drnžino 2 K. Čisti dohodek je namenjen društveni blagajni.
»Novomeški Sokol" ima svoj
občni zbor v torek 28 fc. m ob 8. zvečer v gostilni br. JakŠeta (Ska-bernetova hiša) Ob pol 9 se vrši občni zbor pri vsakem številu Članov.
Bolnica usmiljenih bratov v Kandlfi pri Novem mestu   V mi-
nolem letu je bilo v tej bolnici v oskrbi  1986 bolnikov. Ozdravljenih jih ie bilo 1264; umrlo jih je 62, 464 I jih je bilo zboljšanih, 95 jih je bilo j neozdravljivih, drugi (101) so koncem i leta ostali v oskrbi.   Med bolniki je j bilo 889 poljedelcev. Število oskrbo valnih dni znaša 36.521; na vsakega ! bolnika pride povprečno 18 38 dni. Vsak dan se je povprek oskrbovalo 100 06 bolnikov.
Občni zbor »Belokranjskega
Sokola11 v Metliki je bil v nedeljo, 19. t. m., v sokolski telovadnici. Starosta Dako Makar je pozdravil s prisrčnimi besedami zbrane Sokole in jim zaklioal sokolski „Na zdar!" Potem je tajnik br. Leop. Morela poročal o delovanju društva in odbora v minolem letu. Društvo je imelo 6 ustanovnih, 40 podpornih in 32 iz vršujočih članov. Dne 4. avg. 1907 je društvo poletelo v Črnomelj o priliki 251etnioe požarne brambe. Dne 18. avg. je priredilo društvo o priliki 5001etnioe mesta Metlike javno telovadbo v mestnem logu.   Ob tej pri-
liki je je posetil „Sokol" iz Karlovca. Dne 8 sept. 1907 o priliki raavitja prapora .Sokola" v Ribnioi je odposlal „Belokranjski Sokol" 20 bratov Sokolov v kroju na to pomenljivo slavlje bratskega nam društva. Ker je bil brat načelnik zadržan, je poročal o notranjem delovanju društva brat tajnik. Telovadilo je 24 bratov, ki so telovadili v dveh vrstah, in sicer v torek in petek od 8. —10. ure. Skupaj se je telovadilo v 120 urah. Obisk je bil povoljen, največ 24 telovadcev, navadno 14, najmanj 10 Zaradi premajhnega prostora se je moralo telovaditi na prostem, kjer je telovadba vsled slabega vremena morala večkrat odpasti. »Zatem je poročal blagajnik br. Anton P ^rr irnik, da je imelo društvo 1367 K riti \\ dohodkov in 1049 K 42 h otoško v, torej čistega ostanka 318 K 24 h. Brat Uroš ŠtefanoviČ in brat Alojzij Kobe sta kot pregledovalca računov izjavila, da sta račune pregledala in jih našla v popolnem redu. Nato so se vršile volitve. Na predlog br. Leop. Morela je bil z vzklikom izvoljen za siarosto brat Dako Makar, podsta-rosto Jakob Fran z. Za načelnka je bil izvoljen br. Drago Fuks, v ostali odbor pa Leop. Morela, tajnik; br. Anton Podgornik, blagajnik; odborniki : br. Julij K o p i n i č, br. Oton K opi nič, br. Fran Kremesec. br. Anton Raj mer ml in br. Fran Prus. Za namestnike: br. Anton Gnštin in br Ivan Škof, za pre gledovaloe računov pa br. Alojzij Kobe in br. Uroš ŠtefanoviČ Pn slučajnostih se je sprejel predlog, da se ustanovi izietni fond. Skle niio ae je tudi, da se priredi 16. svečana maskarada. Nato je zaključil br. starosta občni zbor.
Ćitalnioa v Starem trgu pri
Rakeku je na občnem zboru dne 18. t. m izvolila ta le odbor: Za predsedniki g. Rado Predali Č, za podpredsednika g Milan Lab, za tajnika g. Ivan Tomo, za blagajnika g. Frroi Lab, v odbor pa gg. dr. Jakob Kogoj,FerdoWigele, Karel Kovač, Fran Žagar ml, Ivan Bencina Čitalniška veselica bode dne 16 februarja, na kar se prosi g gostilničarje jemati ozir. Spored se pravočasno določi in se bodo obenem jela razpošiljati vabila.
Občni zb r „Ilirskoga Sokola11 v Ilirski Bistrici bo dne 26. t. m.
ob 1. popoldne v hotelu „Ilirija" z običajnim sporedom. Zvečer je veselica z igro „Raztresenca" in plesom. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 80 vinarjev.
Iz Trbovelj V soboto, dne 1. svečana t. L, bo v dvorani g. Forteja na Vodah gledališka predstava „Le-gijonarji", ki jo prirede v zvezi s plesnim venčkom tamošnji narodnjaki. Pri celi prireditvi bo sodeloval slavni ljubljanski sekstes; na lok. Kdor je videl lansko leto na istem odru „Cigane", ki so jih uprizorili isti dile tantje, gotovo ne zamudi te prilike in se udeleži tega večera, ki bo nudil vsakemu rodoljubu z d< žele čez mero užitka. Zato pa opozarjamo posebno zavedne Hrastničane, Zagor-jane in druge naše bližnje in daljne sosede, da ne pozabijo priti v soboto, dne 1. svečana v Trbovlje ter s tem pokazati, da vedo v svojo zabavo izkoristiti ugodne priliko in da znajo ceniti delo napredka Naši diletaatje, zvečine naše narodno učiteljstvo, pa bodo v obilni udeležbi videli plačilo svojemu trudu in gotovo tudi v bodoče skrbeli, da se prežene mlačnosfc in zaspanost iz naše doline. Omeniti je tudi, da se prebitek obrne v dobrodelne namene.
„Mozirski Sokol'1 v Mozirju priredi v nedeljo 26 t m. maskarado v prostorih hotela „Ilirija". Začetek točno ob pol 8 zvečer. Pri plesu svira mozirska godba na lok. Vstopnina za osebo 1 K. člani v kroju in maske 50 v. Čisti dobiček se uporabi za nabavo telovadnega orodja ter nove telovadnice
Umrl je v Gradcu dež. svetnik dr. I. Gstettenhofer, brat, bivšega okrajnega glavarja Gstetten-boferja v Kočevju.
Slovensko akadmlčno društvo , Adrija" v Pragi priredi v soboto, dne 25 t. m. ob 8 zvečer svoj III. redni občni zbor v prostorih „U Černeho pivovaru". Gostje, prijatelji društva, dobrodošli.
Štrajk vlagateljlo v tržaških tiskarnah je končan.
Zastrupila so je v Trstu 44-letna Katarina M a c u s.
„Reskomu Novemu Listu", glasilu poslanca Supila je hrvaška vlada odvzela kolportažo na Sušaku in sioer radi Članka „Bachanalia v Zagrebu". Kakor kaže ta Čin, je na Hrvaškem zopet oživela Khuenova era.
■omiki kandidati na Hrvaškem. „Deutsohes Volksblatt fur Sirmien" razglaša, da bodo Nemoi v Slavoniji kandidirali pri bodočih hrvaških saborskih volitvah v Rami Riesterja in da postavijo svoje kandidate tudi v Zemunu, Oseko in Stari Pasovi.
Obsojen stralnik. V Zagrebu je bil stražnik M* to Pek obsojen na dve leti težke ječe, ker je pisarja Štefana Vranka, ko je ta razgrajal, tako udaril po uČesu, da mu je izteklo in da je poškodovanec prišel obenj.
„Društvena godba ljubljanska1" koncertu je jutri popoldne v kinematografu „Edison" Dunajska cesta nasproti kavarne „Evropa" in sicer pri predstavah ob 4, 5., 6 , 7. in 8.
Zopet dva prijatelja cinaste pločevine. Predvčerajšnjinl sta opazila na strehi kurilnice na južnem kolodvoru delujoča dva Komova krovca, kako dva mlada fanta trgata s spo-menikov na evangeljskem pokopališču strehe. Ko sta delo končala, sta znesla potrgano pločevino na prostor, kamor vozijo iz kurilnice pepei. Isto-tako sta napravila pri strehi neke vrtne utice za kurilnico na južnem kolodvoru. — Včeraj sta prišla dva mlada fanta po pločevino z vozičkom, in ko so ju železniški uslužbenci opa-zili, sta jo ubrala, kolikor so ju nesle noge. O tem je bil takoj obveščen na kolodvoru službujoči uudstražnik Kržan, ki je še srečno oba ujel in are-toval. Bila sta leta 1888. v Železni-kib rojeni in tja pristojni Jožef Mlakar in istega leta na Viču rojeni Fr. Keržmanc. Oba dejanje tajita v toliko, da sama pločevine nista potrgala s streh, ampak da sta jo samo videla tam ležati, in ker sta mislila, da so jo vrgli kot nerabno proč, sta prišla po-njo z vozičkom. So pa priče, ki so videle, da sta potepuha napravila oboje, vsled česar so ju oddali deželnemu sodišču v preiskovalni zapor.
Nesreča, Včeraj je 751etni posestnik Martin Skubic iz Volavelj pri ženitovanju svojega sina tako nesrečno padel z voza, da se je na glavi opasno poškodoval in so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico.
Zatekel se je majhen, orno-bel-kast psiček brez znamke. Lastnik ga dobi nazaj pri upokojenem železničarju Matiji Andlovcu na Tržaški cesti št. 23.
Izgubljene in najdene reči. Dijak Alojzij Prusnik je izgubil srebrno verižico. — Šolski učenec Edvin Pleniear je izgubil denarnico z manjšo vsoto denarja. — Delavec Jožef Blaž je našel srebrno žepno uro. — Nekdo je našel veliko vsoto denarja in jo oddal na magistratu. — Potnik g. Jožef Verderber je izgubil bankovec za 20 K. — Ga. Jožefa Sopotnik je našla v gledališču srebrno dolgo verižico, na kateri je konec lom Jona. — Nadalje je najdena v gledališču črna boa in nemški bilježnik državnih uradnikov. Vse troje se dobi na magistratu. — Bolniška strežnica Marijana Suhadolčeva je izgubila srebrno moško uro, vredno 10 K. — Gospa Amalija Jakličeva je izgubila zlat uhan, vreden 18 K.
Drobne soulce.
— Sodba  o  obravnavi Petcrs.
Urednik Brugemann je bil oproščen, Bennigsen pa >bsojen na 100 mark globe in v vse stroške razen onih, ki so nastali vsled tožbe Briiggemanna. Sodniki so izjavili, da se ni posrečil dokaz, da so pri usmrčenjih sodelovali spolni nagibi.
— Dva parnika sta trčila skupaj pri Nienoe Waterweg, in sicer par-nik »Amsterdam« in angleški parni k »Axminster«. Oba sta precej poškodovana.
— Umrl je v Lovrani župan Ferdinand P e r s i c h.
— Vlom. V tovarno Bros v Pragi so vlomili tatovi in odnesli 20.000 kron.
— Meso umrlih ljudi je jedel v
Jecli na Španskem neki Antonio O r-t e g a. Ponoči je hodil na pokopališče in razkopaval grobove in rezal z mrtvecev meso, ki je je menda tudi prodajal. V njegovem stanovanju so našli lonce z nasoljenim mesom mrtvecev. Najbrž je Ortega slaboumen.
* Zaradi zoprnega duha in okusa tako težko užitno ribje olje se dobiva sedaj v okusni in popolnoma lahko prebavni obliki znamenite »Scottove emulzije«, ki je naprodaj po vseh lekarnah.
Telefonsko m brzojavni poroflki
Volitev v celjskem okraju.
Celje, 23. januarja. Udeležba pri današnji nadomestni deželnozborski volitvi je zelo slaba; zanimanja ni skoro nobenega, ker se itak ve, da se že v 1 letu deželni zbor razpusti in bo treba znova voliti.
Št. Peter v Savinski dolini, 23. januarja. Tu je dobil kandidat »Narodne stranke« Zdolsek 43 glasov, klerikalec T e r g 1 a v pa 43.
Šmartno v Rožni dolini, 23. januarja. Tu je dobil Zdolsek 18, Terglavpal3 glasov.
Dr. Lnegerjeva bolezen. Dunaj, 23. januarja. Zdravstveno stanje dr. Luegerjevo je še
vedno zelo neugodno. Današnjo noc j je spal nekoliko mirneje, vendar pa je bolezen še zelo kritična,
Deželni zbor moravski. Dunaj, 23. januarja. Moravski deželni zbor bo sklican na kratko zasedanje meseca februarja, da reši proračunski provizorij. Zasedanje bo trajalo en teden.
Moravski namestnik in šleški deželni predsednik. Dunaj, 23. januarja. Za moravskoga namestnika je imenovan, kakor ste že javili, šleški deželni predsednik baron II e i n o 1 d; na njegovo mesto pride dvorni svetnik Cou-d e n h o v c. Za podpredsednika deželne vlade na Moravske rn pride dvorni svetnik H o u d e k.
Boj za »Avstro-Ogrsko banko«. Dunaj, 23. januarja. Za mesto pokojnega S u c s s a v preneralnem svetu »Avstro-Ogrske banke« so se sedaj jeli potegovati še Icrščan-s k i s o e i a l c i. Pravijo, cla refle-ktnjejo na Suessovo mešrb >;a to, ker je treba, c!a stanujejo genorulnii svetniki stalno na Dunaju.
Konflikt med ogrskima politikoma.
Budimpešta, 23. januarja. Poslanec Vaszony je imenoval v neki izjavi grofa B a 11 h y a n y j a navadnega lopova. Grof ga je radi te žalitve pozval na dvoboj.
Ministrska kriza na Bolgarskem. Sofija, 23. januarja. Knez Ferdinand je včeraj sprejel v posebni avdijenci vodje raznih opozicional-nih strank, ki pridejo v poŠtev pri sestavi nove vlade. V novi kabinet stopi skoro gotovo tudi bivši naučni minister dr. Š i š m a n o v , ki je povodom lanskih dijaških demonstracij odstopil.
Zadušnice za velikega vojvodo To-skanskega. Dunaj, 23. januarja. Dane« so bile v dvorni cerkvi zadušnice za pokojnega velikega vojvodo Ferdinanda Toskanskega.Pri zadušnica h je bil navzoč tudi cesar.
Delavske demonstracije. Brunšvik, 23. januarja. Snoči je bilo v Berolinu vse mirno, v Brun-šviku pa so bile velike demonstracije. Demonstracij se je udaležilo 0000 oseb, ki so neprestano kričali: »Ven s splošno in enako volilno pravico!« Policija jih je razgnala. Ob 9. zvečer se je množica zopet obrala. Redarji so morali rabiti orožje in so ranili več demonstrantov. Stanovanja ministrov je morala straži:! policija. Pozno v noči so demonstranti napadli policijo s kamenjem, prišlo je do boja, v katerem je bilo na obeh straneh ranjenih več oseb. Šele kasno ponoči je nastal mir.
»Lakota« v Srbiji. Belgrad, 23. januarja. Vest raznih časopisov, da vlada v Srbiji, zlasti pa v okolici Belgrada lakota, je od kraja do konca izmišljena.
Nov list v Belgradn. Belgrad, 23. januarja. Crnogorski emigranti so jeli izdajati svoj list, ki se imenuje »Crna gor a«. List se zavzema za velikosrbsko idejo v Crni gori; podpira ga belgrad-ski »Jugoslovanski klub«.
General Knropatkin pred vojnim sodiščem 'i
Petrograd, 23. januarja. »Slovo« poroča, da bo vojaška oblast stavila generala Kuropatkijia pred vojno sodišče, ker se njegove izpo-vedbe v procesu Stesselj nasprotne poročilom, ki jih je svoječasno kot poveljnik mandžurske armado pošiljal cerju Nikolaju.
Ministrski   predsednik   Stolipin odstopi?
Petrograd, 23. januarja. Širijo se vesti, da namerava ministrski predsednik Stolipin odstopiti in da bo na njegovo mesto imenovan bivši minister Kokovcev.
Knez Čartorijski.
Varšava, 23. januarja. Knez Čartorijski je nevarno obolel. Ker je knez že 80 let star, se ni nadejati, da bi okreval.
Poslano.*)
O moji trgovini krožijo laš-njive govorice, če* da mi je bilo sod Lijsko zaplenjenih več sto hektolitrov vina, obenem da sem moral za kaztn plačali več tisoč knn. Ker je pa to sama gola laž od mojih naspiotmkov, da bi s tem moji pošteni, povsem konkurenčni trgovini škodovali, izjavljam, da bodem urit; vsaftemu takemu obrekova cu brez isakega iatcvvora takoj sodnijrfko nastopil. Vsem Nele cenjenim odjemalcem pa vljndio naznanjam, da popolnoma jamčim za priroduost vseh pri meni kupljenih vin, katerih imam na izbiro več tisoč hektolitrov.
Spodnja Šiška.
288-2 Viktor BolilBo
_ vinska veletrgovina.
* Zrn. vsebino tega. spisa je uredništvo
odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Slovenci in Slovenke! ne zoDlto družbe sv. Orila m Metoda!
fRANC J02EF0VA
IGRENKAVOPACM^g
umo direktno! — Crna, bela in barvana, od 75 kr. do gld. • 1*3*5 meter za bluze in obleke. Franko in ie omrlnjfno se poSlje na dom. Bogata isbira vsorcev se pošlje s prvo poŠto TootniA m »vilo ■ fMnebprK, Zurleh. 1 dO—1
Se dobi povsod I Beobbodno potrebno zobna Crem§
vzdržuje zobe čisie, bele in zdrave.
t ali Mlina
Mlade deklice
telesno bolj slabotne sli samo mimogrede bo!tbne, se zaupljivo poslužniejo
SC0TT0VE emulzije, k\*tJ:£t
S - &
Mita sama s to sanka — ribi-Sta - kot jam-
StTOBiBJ zr3i0s
Seottoveoa rw-eaoja!
labfce prtbavnosti in čudo vite energijo tvoreče redil nosti najboljši sloves kot najboljše
krepllno sredstvo.
Mlade dekl ce naj bi vse-kdar  r bile to resnično preizkušeno in dobro sred stvo, Če se Čutijo slabotne onemogle in malosrčne.
Izvirna steklenica
2  KI   r»0 vin. Naprodaj po vseh lokarnicah. 8
Umrli so v Ljubljani.
Dne 15. januarja: Roman Pajk, profesorjev sin, 20 mes , Dunajska cesta 19. slabokrvnost.
žitne cene v Budimpešti.
On« 23. januarja m S Termin
Pšemea sa april  .   .   .   .   z* *0 kg K IS'54
Pšenica za oktober .   .   .   za »jO kg K 10 62
Bž       za april .   .   .   .   sa 60 kg K i 0 71
Koruza za maj 19G8   .   .   za      kg K "98
Oves     za april .  .  .  .  sa 50 kg K &20
Efektiv.
6 vin. ceneje
Heteorolostino poročilo.
Vitina nad morjem 206. Srednji Bračni tlak 736 9 mm.
? &» iS6
metra y mm
5 ^ a. >
S co
P is
Vetrovi
Nebo
2Ž. j 9. zv.   74*. 8 ! —2 5 . ar. avzh. \ jaano
23 1 7 zj. I 7-54 9   — S 7 j el jvzhd. j megla „ 2. pop. 744 4 i    1-2  si. jjvzh. i jasno
1 I i i
Srednja včerajšnja temperatura: 2 7 normalna    2 2". — Padavina v mm 0*0.
Franc Klarman, urad juž. ž. v p in Fani Klarman roj. Kozamernik naznanjata v svr jem in v imenu svojih otrok pretužno vest o smrti svojega ljubega brata, svaka in strica, gospoda
Frana Kozamernik
oficijala juž. žel. v pok.
ki je 22. t. m. ob polu 10 dopoldne po kratki, mučni bolezni v 58. letu starosti, previden s sv. zakramenti, preminil.
Pogreb bo v petek, 24. t. m. ob polu 4 popoldne iz hiraln ce na pokopališče k Sv. Križu.
S v^te za dušne maše se bodo služile v župni cerkvi Sv. Petra.
Dragega rajnika priporočamo v blag spomin. _
Ljubljana, 22. prosinca 1908.
?4Q Žalujoči ostali.
Ura z verižico
za samo K 2"—•
Zaradi nakopa velike množine nr razpodiJia šle sgaka   razpoBiijalnica:   prekrasno pozlačene 86-urno precisijako uro ankerico z lepo veri-žieo sa samo 14. 9*— kakor tudi 31etno ga-
_ranciio. — Po povzetju razpošilja
Prusko-alezijska razposillevalnic*
P. WDTDISCE v Erakovn TJ/38,
NB. Za neugaiajoče denar aazaj. 248
Čitalnica v Ilirski Bistrici sprejme a L marcem
hišnika
sj prostim stanovanjem. Oskrboval bo tudi obenem kavarno z gostilno.
Najpripravnejše mesto za upokojene uslužbence brez majhuih otrok.
Ponudbe na Čitalnico v Ilirski
845 i
sprejme  na  stanovao|e ta
hrano; na razpolago je tudi klavir.
Kie, pove upravni&tvo   „ Slovenskega Naroda. 235-2
Lepo posestvo naprodaj i
in sicer enonadstropna hisa in gospodarsko
poslopje, (vse zidano in z opeko krito) na glavnem trgu in zraven majhna delavnica pripravna za trgovca, ki bi dobro uspeval ali pa za rokodelca mizarja, kolarja (bi bil prav potreben) ali čevljarja. Zraven je tudi 4 orale njive, travnik, lepo sadno drevje in vinska trta. Proda se iz proste roke za 5600 K. — Več pove lastnik Ivan Gradišnik v Loki prt Zidanem mostu, (Štajersko).
Zlata svetinja
Birolln, Pcriz, Rim itd
3T0* 40
Najboljše
čistilo sa sobo
Izdelale i O. Seydl
Stritarjevi ulice 7.
Kakor pelilo Vam bo -^stnnoMnje=-
dokler ne odpravite  vsega mrčesa. Pafentovano tnielčje milo
,?ichtenitt<
pokončuje h\*tp in zanesljivo stenice, ščurke in ves drugi mrčes z zalego vred.
Flf htOnln* se z najboljšim uspeta 14II1CIIII1 hom rabi pn ti komarjem, brencljem in obadom. Zajamčeno nestrupeno! — Dobiva i se povsod! 261—1
Izilrlo tatitirc Flehlenlna
Karel £ber ft3(omp
drutba s omejeno zavezo Opata
Pozor! Čitaj! pozor!
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najbojjgih gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljSim uspehom vporablja proti zastarelemu kaštju bolih v prsih, — prehlajeoju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, aB'm« — pl učnem katsru s: brin kašlju, tuberkulozi itd itd.
Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena le franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin, 4 steklenice 5 K 80 vin,: po povzetja, ali će se posije denar
naprej. —   Maig kot^2 sttk.emci >e ne pisitfa Prosimo, da se nartča n ravnost od:
3963 -i  I p    i MriX: A«    lekarnarja'v Pakracu st. 209
■  ■ ^lUriSICSt iSlavoniia*
Pes, kr, avstrijske     f^£     državne železnice
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1907. leta.
Odhod Is Lfnbllsns jni. soLi
*-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
?*07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
?-00 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
it-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žel, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
:*OS popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žet, Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
/■tO zvefter. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Hudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
f-36 zvečer. Osebni vlak v smeri: Je3enicCj Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
o»40 ponodl. Osebni viak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel., Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod is Ljubljane dri. kolodvor:
■ -28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2*oo popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zveder. Osebni vlak v Kamnik tO'OO ponodl. Osebni vlak v Kamnik. (Sami ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
Dohod t Ljobllsno faz, žeL:
0-08 zjutraj. Osebni vlak is Beljaka \ui žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta.
8-3* zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
1M5 predpoldne. Osebni vlak iz Prage Celovca, Beljaka juž. žel., Čez Podrožčicc in Trbiž, Gorice drž. želj, Jesenic.
2-*32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
*-30 popoldne. Osebni vlak 12 Beljak; juž. žeL Trbiž* Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trste drž žel Jesenic.
600 zvečer. Oseb. vlak iz Pra?r, Celovca« Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 /veder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-4-5 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jui žel., Trbiža* Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žeL Jesenic.
!i*50 ponodl. Osebni vlak iz Trbiža, Cc lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trat* drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Dohod v Ljablfaao dri. kolodvor t
0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. lO-OO predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika O-'O £ veder. Osebni vlak iz Kamnika. 9*59 ponoči. Osebni vlak iz Kamnika, (Sarcs ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srcdr\$? evropejskem času.)
G.
MM ,
mafoljst*£; driavnih železnic v Trste.
prejeliteu ebrti.
l/so jam 50 naznanjati p. n. damam, da sem $ današnjim dnem m  premestila $voje
izdelovanje modercev
v isto hišo* samo v T. nadstropje na levo (praven poslopja c. kr. poŠte) v Setenčurgovih ulicah štev. 6.
Jjvrševata bom odslej samo naročita po meri, ravnodrjfalce, 1     trebušne pasove po zdravniških predpisih, všivne vloške itd. itd. V Popravljam moderce in jih snažim, in sicer vse, tudi tiste, ki
\  niso narejeni pri meni,
M Hfe   Zahvaljujem se 3a dosedaj mi izkazano zaupanje in prosim še nadaljne naklonjenosti.
/  %. ■ 2 velespoštovanjem '       J^Ti J^fll^i.
Hiša v najem
sa trgovino s večletno pogodbo
na Glavnem ali Starom trga v Ljubljani. P nudbe pnd „Trgovina11
ua upr*vnistvo „Slov. Naroda-   s»36— 2
pomočnika
telo t ninske Stroke, z znanjem obeh
*3s    deželnih jezikov, sprejme *
ŠTEFAN NAGY
trgovec z ieleznino v LJubljani.
Zahtevajte zastonj
en pestnine proto moj veliki, bogato ilustrirani glavi.i katalog s okoli 8000 slikami vsakovrstnih nifcljastih, srebrnih in zlatih nr in vseh vrst solidnih zlatnin in srebrnin, glasbil, usnjat^ga blaga, kadilcih priprav po lz«lr«alit Uur> ailaUlh e/nah.
Nikl'asta remontoarka K   3 — Sistem Boskopf patentna nra.....„   4* —
Švicarska orig. siti Roskopt patent   .   . ,,   5' — Registrirana „A iler Roskopft( ni kij a h ta re-montoarka na sidro ...   7 — Goldinasta reirontoar. „Lanau dvojni pokrov Srebrna remontoarka ,Gloria* kolesje, p osto Srebrnn remontoarka dvojni pokrov .   . . Srebrna oklopna verižica z obročkom
na vzmet ) 5 g težka.......2 80
Kns tnla ni kij. cil. romont. nra, kolesje
Lnna, dvojni pokrov......
Budilka.......
Kuhinjska nra........„
Schwarzwaldska ura......„
Ura s kukavico........„
Za vsako uro r letno pismeno jam t?o. — Brez rizika. Zamena dovoljena, ali denar nazaj.
Prva tvornica za ure v Mosta mMn ni*a «1« c. in kr. dvorni dobavitelj v Mosta št. 655 (Češko). 6—6
Premog
samo po 76 kri za 50 kg prodafa
Valentin J(uga
Metelkove ulice it 27, LJubljana.
bsjbjt Kdor ga kapi v večji smnoilni, ga doki se ceneje. zoi
Ordinacija od 9.-11. dop.
163 7tlefon štev 44 (
S 50 840 1215
10 50 2 90
3
280 8-50
I
Elegantno
stanovanj
na MikloSičevi cesti št. 24, h nad atropjo, obstoječe iz 4 sob, oz mi, 5 sob kopališča in pripadkov se Oddo v najem a L majem L L ;
Vprašati je v   odvetniški oisarc:
dr. Valentina Krisperja ravnotam '"*rt^8HBHssusj|ujB^aiaiB^BK^s^jninHKB
Blagajne,
proti požaru in vloma, „Foxu pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna,   delničarsko društvo,
Zagreb, Ilica 22. 3424—46
PozoFp gospodje In mladeniči
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti naiboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las n to je KAPILOR st 1. On delnje, da lasje In brke postanejo gosti in dolgi« odstranjuje prnlfs} ln vsako drago kotno bolezen glave. Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznainic in zabvalnic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 E 60 h, 2 lončka 5 S.
Naročajte samo pri meni pod naslovom    3963—9 I
PETER JUR
lekarnar ¥ Pakracu fttev. 66 v Slavoniji.
Zdravniško priporočeno
duolnosladno pivo
z varstveno zdemalcD sv, Štefana.
Prav prijetna osvežilna pijača, obenem preizkušeno zdravilo proti nervoznosti, malokrvnosti, Želodčnim in pljučnim boleznim, pomanjkanju spanja,  pomanjkanju slasti itd. itd.
Kdor naroČi 12 steklenic, jib dobi franko na dom.
Oran d Prix.
i zal« ■sjsk«
lekarnar PICCOU,
dvorni dobavitelj v Ljubljani.
C)
V restavraciji
h>oteIa „pri Tvtaliea"
19
se toćijo od danes naprej po nainitjih cenah pristna delaafska hi
vipavska vina ln sicer:
rttlandec — gosp. Dolenca v Vipavi. m—3
rizling — kmetijskega društva v Vipavi.
dolenjski Cviifck — g* V. Pfeiferja v Krškem in Turnske
graščine (gosp. J. Lenarčiča) v Leskovcu.
burgundac irui — gosp. J. LavrenČiČa v Vrhpolju.
burgundac bali — gosp. KanČica v Št. Vidu itd. itd.
ter najboljše pUanskOJn
Raialngkausovo pivo.
Vinu so se dobila po posredovanju tok.
. Deželue MetL =—
L
Dobra kuhinja.
Podružnica v Celovcu
PoiMtt»: spueiu. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
MB^E. 0lawsafleal HS^OOO.OOO.        StvltmVJOVa UllOB *t. 2.
vloge na vložne knjižice in na žiro-račun proti \ *Ja •/•1Bi" obrestim,
* _^e* ^ ialaaJ p^„n katere ostanejo vsaj «0 dni naloiene, BOI Rantni HsVt^k od vlog na knjliioo pU6a kanka VlOge f na  tekOCI  raCUn9  obrestuje proti Sinovnl  odpovedi s 9   /p  nemil.  UaVBK_aama,_
Izdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pustoslemiek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".
nm