Marlbor, Koroftke ulice & „STRAŽA"
ММј« т poođeljek, sredo is petek popoldne.
Rokopisi se ae rraćaja
X eredniAtvoai ee more govoriti mk du Od II.—12. ure dopoid.
Tetafon tt lia
flHOtnlna lists:
Celo leto......12 h
Pol teta	... k . *	6 K
Četrt leta	..... .	3 K
Mestećuo............t K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
tnserati ali oznanita
■e raćunijo s vin. od 6 redne pctitvnte; pri večkratnih om-oilib velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo*
Št. 122.
Maribor, dne 16. oktobra 1911.
Letnik III.
Kaos.
Nihče se več ne izpozna. V: svetovni in notranji politiki vladajo take zmede, <d'a se vjsakdo radovedno vprašuje, kaj bo. Prej na Vseh koncih. in k'rajih revolucije, nemiri in napeti odnošaji, ЈЉпвбпо pa turŠ-ko-italijanska vojska, ki je razmerje med državami poostrila do skrajnosti. Vse dementi ran je toe polaga niö. Mi stojimo pred dejstvom, (da bi znala najmanjša iskrica vžgali balkanski vulkan in posledice — Bog nas varuj! Balkanske države, ki bi že od nekdaj .rade Razširile svoje ozemlje na račun osovražene Turčije, se le težko zadržujejo, da ne izkopljejo svoje tomahovke in pričnejo z boji. One vidijo, da so napočili za Turčijo resni časi in zdi se jim, da bi zdaj najlažje poplačale večstoletno suženjstvo. Treba je vsega vpliva velesil, da se zabrajnijo — sovražnosti.
In Avstrija?
Njeno razmerje do Italije je že dolgo Časa vse drugačno, kot kažejo oiicielne note in napotnice. Interesi obeh držav se na Baltkjnu preveč križajo in je nemogoče zahtevati, da bi živela dva taka soseda v odkritosrčnem prijateljstvu. Poleg tega ekspedicij» i Tripolis ne vzbuja pri Italijanih nikakega pravega navdušenja. Vsako malenkostno (prasko se mora narisati kot Velikansko bitko, vsako potopljenje kake turške Šalupe kot sijajno zmago, nastopiti mora celo Ö'Atnimnzio, da v blestečih verzih proslavlja junaštva Italijanov, v$e to samo da bi se vzdržalo med w-jaštvom in ljudskimi masami ugodno razpoloženje. Toda bržčas vse to ne zadostuje. Neizobraženemu južnemu Italijanu, ki o kaki provinciji Tripolis Se svoje žive dni ni1 nič slišal, pač vse bajke in pravljice o italijanskem pohodu ne morejo izvabiti posebnega navdušenja. Ce se hoče vročekrvne, 'a bojazljive Italijane obdržati pri dobri volji, se mora nastaviti drugo viado. Zasede nje albanske obali, to bi bilo nekaj, kar bi vžgalo italijansko častihlepnost, Sam» na ta način je mogoče napraviti pohod v Tripolis popularen, ker Albanija je Italijanom vendar že blizu, in v svoji razgreti domišljiji so prišli že tako daleč, da vidijo, .v Albancih svoje rodne brate, katere je treba „rediti." Znani pustolovec Garibaldi, ki na račun svojega imena greši, 'je sicer brezpomembna prikazen, njegovim prostovoljcem, med kateremi je vsa sodrga, se vse smeje, toda misel o okupaciji Albanije
je vendarle zanesel med ljudstvo in ni Iga boljäega sredstva za italijansko vlado, Če hoče ustvariti boja-željnost, Mak or da prične z okupacijo Albanije. .To italijanska vlada dobro ve. „[Junaštva" vojvode afcjru-äkega pred Prevezo niso imela drugega n Lünen a, kakor zazibati ljudstvo v zmagepijane misli. .Ce bi 'Italija ne vedela, da je prešil&a, in če bi ne čutila u-sodepolne odgovornosti, ki bi si jo naložila, bi dogodki pred Prevezo ne ostali osamljeni. Kako se brtio pa konečno sltvari zasukale, je Še nemogoče prerokovati. Dejstvo je, da so odnošaji kritični in je treba velike previdnosti, ce se Ihočejo ugodno razmotati.
Kakor, so razmere v svetovni politiki kaotične, tako je tudi na[Ša notranja politika povsem zavožena. Položaj v državni zbornici je od dne do dne bolj nejasen. Najmočnejša stranka, nemški nacitxialci, je nezmožna, da bi igrala vodilno vlogo, ki ji sama ob sebi pripada. Formelno so sicer združeni nacionalci v enem klubu, toda v resnici vladajo taka bistv.enaj nesoglasja, da je naravnost smešno govoriti o enotnem nem&koinacionalnem klubu. Eni so skrbni agrarci, drugi ekstremni mešani, tretji brezobzirni zastopniki kapitala in Četrti skušajo igrat ii vlogo demokratov. Bistveno je pri vseh demagogija in tako padajo brez vodilne mi'sli iz enega ekstrema v drugi. Ce bi ne bilo sovraštva proti Slovanom bi bili že zdavna razkO sani v več drobcev. Taka negativna politika je pa seveda nesposobna za vspeäno ttelo. Ker tudi socialna demokracija radi notranjo razdrap;(nosti ne zna drugega, kakor vgunjati demagogijo, je pogled na najše l'judsko ze(stopstvo zelo žalosten in obfeta prav malo. 'Dokler se ne bo naše ustavrao življenje postavilo n'a zdrav temelj poštenja in pravice, bodo avstr. narodi zastonj pričakovali velikih in plcdonosnih dejanj svojega zastopstva. Trhla drevesa ne rode nika-kih sadov.
Vojska med Italijo in Turčijo.
S p 1 o Š n o s t i q vojni.
Položaj je Še vedno neizpremenjen. Naj bojišču samem se ne godi nič posebnega. Ce bi Šlo le za [vojne operacije, bi bila tripolitanska vojna za Časopisje neznatna rubrika. Italijanski okupaeijsjd zbor se je
začel v Tripolitaniji izkreavati; to ni nič izrednega. Pripravljal se je dosti dolgo in da na airičanskem obrežju ne bo zadel ob hud odpor, je bilo že davno znano. Turška vojslka v Tripolitaniji je slaJba; to ni nič novega. Zato so Italijani pričeli vojno, ker so vedeli, da se jim Turki ne morejo zoperstavljati Z ve-lfltfc močjo. Italijanske povesti o turški desor^aniza-ciji so morda resnične, morda pa tudi ne. Resne kontrole za te vesti ni nobene.
Ali nevarnost na Balkanu je Se vedno tako velika, kakor od ZiJčetka. Na Bolgairskem so nervozni, ker pomnfcižujejo Turki svoje čete ob mej ab. Čeprav je Turčija sama od sebe naznjalmla, da so to samo varnostne oUredbe, ki nimajo, nobenih sovražnih nar meno v proti sosedom, je vendar razumljivo, da take mobilizacije ne vplivajo pomirjevalno na etosedne države. Tam doli je že davno vsa tako razdraženo in najpeto, da ima [vsak neznatni, dogpdek t lahko nedo-gledne posledice. Par pušk naj poči obi kajk&ni toe ji, pa se hipoma lahko vname boj, ki se nehote razvije v vojno.
'0 posredovanih korakih držav zopet ni slikati ničesar. Iz S tali je pa se množe vesti, da .ste noče več zadovoljiti z okupacijo Tripolitanije, temveč da jo namerava popolnoma anektirati. Kajti položaj, pravijo, se je vsled „velikih" vspehov na bojišču popolnoma izpremenil.
Vi Carigradu so videti precej fbrez glave in ne v€0ö, kaj bi začeli,
Hurške ženske.
OHbor turških' žen je izdal oklic, ki pozivjje Turke na odpor do skrajnosti. Oklic, pravi: „Vaše matere in sestre hočemo videti svojo domovino veliko in se maščevati nad Italijani, ali pa z vami vred poginiti!"
Proglas generala C a n e v .aj.
General Caneva je, kakor liitro je dospel v Tripolis, izdal proklamacijo na, arabsko ljudstvo „v imenu Boga velikega in usmiljenega." V proglasu pravi, đa ni prišel ljudstva zasužnjit, ampak ga osvobodit turškega jarma. Prebivalci Tripolisa, Fez-zana ia Kyrenajike se bodo pod patronatom laškega kralja vladali sami s pomočjo dvojih poglavarjev. Spoštovale se bodo vse verske in civilne pdstave, osebe,, posestva, žene in pobožne ustanove. Justiea se bo vršila naprej po. postavah korana in izvyrfSevala od
Snehinska slova*
(Prosto po narečju ogrskih Slovencev zapisal St. K.)
ZSavolo velke dragoče, rštera je nafstala nej samo pri vini, liki tiijfti pri drügiii potrebniji rečaj, so .vogrski Slovenci v zadnjih letaj začali jgostüvanja ta püSäati. Pa 6i je Šče ravno ge sliižijo, je to nej več taikše, kak je bilo i ničla. Staže navade se čidužebole zametavlejo pa optišičajo. Nede zato Škodilo, če se s teh starih' navad kaj zapi&e pa ohrani za prüäestne čase. Tak natpriliko naj sloji tU snehinjska slova, Štero jemle staršana v imeni snehe ad njenih rodite-lovl rökibine itd,, prle kak sneho pelajo na novi dom. Glasi se etak:-
Hvalen bojdi Jezoš Kristoš! Draga naša svad-ba! Tista vöra je zdaj prišla,, 'ka se mi moremo ločiti od vas. NeŠčema zato tak skrma oditi, ka s van nebi zglasili, liki vajm Ščemo dve- trti reči povedati* štere ječi naj bi bile Bogu na hvaloj pa na diko, — nam pa na diišno zveličanje.
Dragi оба ine mati! N'ajprVjo. pitamo vas, ka Smo vam dužni za ete lepe dare, feiere ste Vil z božov pomočjo teško vkup spravlali, pa ssmo viani je te mi zdaj ta potrošili?
(Roditelji nato pravijo: ч,МШај.*) No, Či smo vam nikaj nej dužni,, te pa Bog plati na torn vtašem lepom dari, šteroga ste pred nas postavili. Gosbodni Bog naj blagoslovi vaSe pole pa dvore, ka bi si stokrat telko mogli pripraviti paf večkrat tak vküp zezvati svojo rodbino fca sosede, pa si tak lepo Ž njimi pogučavati.
Zdaj se pa k tebi oairačain, ti naš mtadoženec! Ti maš Bogi zahvaliti pa đvojemi' angeli čuvari, ka te je ičuvao pa vodo do etimao, pa ga moröä prositi,
ka de te tak vodo pa čuvao v tvojem hižnom zakoni, Tjak tüdi ti, niafea sneha, štera si bila do etimao Čista devojka, dne s si pa postala žena. Ti maš 1 Go-spodnomi Bogi zahvaliti pa preči s to j blaženoj devici Mariji, Štera te je taki srečno vodila pa Čuvala, ka ti je nej dopistila, tvoj beli venec dol z glave stepsti pa z nogami poklačiti, liki ga, je dnes s tvoje glave dol zela pa svojemi liiblenomi' sini Jezoši za aldov prikazala. -Tak se otsemao molta Bogi pa prečistoj blaženoj devici Mariji, naj Vaj čuva pa brani v: ivajnom hižnom zakoni, zato ka sveti Brnad tak pijäe, ka ni-Šče ne ostane brezi pomoči, Sto se Mariji preporoči.
Ona ga čuva, brani pa pod svoj sveti plašč shrani. Ce bi vaj pa kakši neprijateo ali ta an Človek Šteo zmešati v hižnom zakoni, te si 'zmislita na dne-Šuji den, e&če na tisto vöro, gda sta obMbi,la v s^e-toj materi cerkvi, ge se aldiije san Jiezoš Krištofe za celoga sveta pa za naše grehe, kanešfceta äiienovoga odstaviti, zmislita si, ka sta si za svedoka pozvala prajvpga živoga Boga pa prefeisto blaženo devico ;Ma-rijo, ka eđenovomi verniva ostaneta, dokeč vaj ta nemila smrt nerazloči. Ci ta to verno zdržavala pa spun taval a, te lejko čakata, pa se močno lejko viipa-ta, ka de vtaj gOspodni Bog blagoslavao pa s svojimi svetimi miloščami nadeljavao, gda ta pa s stveta "pre-minoča, te pa v svoj nebeški raj snre^ajao.
Z'đaj se pa naš mladoženec jakto lepo zahvali etomi Iii ž nami ofei pa materi, ka sta nej prekratila, svoje hčeri njemu za, tivaršico dati, Mero ujemi je gospodni Bog odločo, pa Štero si je, on san v src,a poželo. Tak ravno naša sneha Šče lepo zahvaliti:
Oča moj dragi! Bog vam flepo plati, ka ste me gor odhranili pa v tak lepi red postavili; \ndne pa vnoči ste se triidili za mojo brano paj odevko. Nem-rem vam jez z driigim plačati, тоШа bom ®oga za ,vas. Zbogom ostante!
Tialt vi, malti moja draga! Bog warn lepo plati na vsem. 'Zjnam dobro, ka vam je do staler at bila; noč svetla, kals je den sveteo; nej ste mogli1 noči prespa-
ti; tisti žaloš kruha), ka bi ga magli sebi v zobe djar t\_ste ga (meni podali. Eli jez vani to nemrem dol ob-sliižiti. Sčem vam pa na pomoč biti z mojim tivari-§om, či de nas Bog pomagao. Tak zbogom oött?pte.
Zbogom tudi brat pa sestra, sva.ki pa tetice! V zameri mi nikaj ne držite. Gospodni Bog vđ[s blagoslovi pa živte v meri.
Zdaj pa celoj svadbji niaföa sneha lepo zahvali, ka so se esi potriidili, pa sb nej Z'avrgli reči pozva-* čina, šteri je bi o poslani od oče pa od matere, ođ brcata pa od mene. Jako lepo se Šče najša sneha zahvaliti krstnoj botri, šter,a sa jo najprle v roke zeli v svetoj materi cerkvi pri svetom krsti, ;gjda se Se dol zbrisajo grej, v Šteroga je bila v miaterinoj utrobi zapletena. Nemrem vam nikak zahvaliti, zato vam naj gospon Jezoš povrne vse trüde pa dobrote, štere ste za mojo voio prestali. Ostante zbogom!
Zdaj pa moja dr%a rodbina pa sosedje, zbogom ostanite!
Nadele šče naša sneha jako lepo zahVali muži-kašom, šteri tak lepe viže pa pesmi zigritviejo; teli-kajše tüdi tposnehalji ba sakačieam, driižfbani pa po-zvačini.
Nazadnje zbogom poprek! Bog vam daj lejko noč, meni pa srečno pot. — Sprevodi me, o Marija, mati boža, štera si čuvala korono mojega devištva, pa itvoj Sin lubleni, naj fclo similar primeni, dokeč bom živela v mojem tivarlStvi. Daj mi, göspon Kristoš, srečno sprevoditi pa v nebesa priti. — Amen,
Kak je zraslo sveto Krilno drevo.
(Pripovedavle starana na gostuvanji.)
Da je Adam bio 980 let jstar, je na smrtje zbe-težao pa je pravo svojemi sini:
— Sin moj, Set, Idi v РагаШот pa ini prine-