|m |wj |^>
l;i(«®ra^iS®®ra®w «wi J/PI l$l IH ^ž^fs^fsT^MMara^S
šolske družbe
SV. CIRILA in METODA.
<^*G)»7yv>
—@5 viii.
Izdalo in založilo vodstvo.
/£
V LJUBLJANI.
Tisk J. Blasnikovili naslednikov.
1894.	*
___________________________________ ,-^k
.§»i»i*»ii»i»MiiiMiiliMMiiiimn»MitMi«in»«Mi»*M»M*»M»iii»»»i»»M*m»MM»«»»M»f
Ul lil *M m
j	llil	-
IniiHiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiHiHHiMmiHiHiiHiiiiiiimiMmaiimniniMiMMMnHiiiiiiHiiil
=.'
-•im.■■umu
Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolo-naslednice- vdove
odlikovane	j	j
lekarne PICCOLI |f
„pri angelju“ v Ljubljani, j j
|| j j | j;\| Dunajska cesta, i 'j
\ j \ri/	Dve	kapljice na \ ,j
pavoli v votel zob § ^ dane pomirijo zobne \ j K;	bolečine.	i	I
Stekleničioa I) 20 kr.
F^stolk.
šolske družbe
sv. Cirila in Metoda.
*
mm*
Povodom IX. redne velike skupščine v Novemmesta
dne 7. avgusta 1894
izdalo in založilo vodstvo.
V LJUBLJANI.
Tisk J. Blasnikovih naslednikov. 1894.
DbdoBoiO
Wwwrwwwwwwwwwwwwww^mrwmww^rwm
Družbe sv. Cirila in Metoda
redna IX. velika skupščina dne 7. avgusta 1894. leta v Novemmestu.
I.	Devet let je preteklo, odkar biva naša družba. Tekom tega časa je prirejala vsakoletne svoje včlike skupščine po slovenskih mestih, trgih in vaseh in je bila povsod prijazno in navdušeno vsprejeta. S ponosom smemo poudarjati, da ne pojenjuje ljubav, s katero se rodoljub-kinje in rodoljubi oklepajo te naše družbe, temveč le še bolj vskipeva ta vseslovenska ljubav širom mčj naše lepe domovine. Ljubezen do naše mladine vodi nas Slovence iz vseh krajev ne gledč na izgubo časa in denarja v razne kraje k družbinim skupščinam, da se razgovarjamo tam o naših šolskih težnjah. Da so taki razgovori prepotrebni in da imajo veliko privlačno moč, svedoči velikanska udeležba ob naši IX. glavni skupščini v Novem Mestu. Novomesto,
1*
središče lepe Dolenjske, ni še gledalo do letos zbranih v sebi take baže gostov, nego je to bilo dnč 7. avgusta. Videlo je namreč v svojem starodavnem zidovji v istini zastopane vse Slovence po naših podružnicah; tu se je pokazalo skupno „Slovenstvo“ kot jednako misleče in jednako čuteče Te velike pomembe prepričano pa se je skazalo tudi Novomesto ob sprejemu in ob vsem tamošnjem bivanji naših milih sestra in bratov od vseh krajev našega ozemlja.
Že v predvečer dne 6. avgusta je v Ljubljani zasnovala vrla prva moška ljubljanska podružnica večerno zabavo na čast z raznimi vlaki v Ljubljano dospelim skupščinarjem. Pri „Zvezdi“ se je zbralo po 8. uri toliko skupščinarjev in druzega občinstva, da je bil vrt napolnjen. Vojaška godba je v občno zadovoljnost svirala tudi mnogo slovanskih komadov. Družbeni prvo-mestnik Tomo Zupan v prisrčnih besedah pozdravi vse navzočne; osobito pa one skupšči' narje. kateri so od dalnjih krajev prihiteli že danes v našo prvostolnico.
II.	Dnč 7. avg. v jutro je Ljubljano zakrivala megla, ko smo hiteli na kolodvor. Ker je bilo udeležnikov nepričakovano toliko, da se ni moglo vsem hitro ustreči, imel je vlak blizu pol ure zamude. Mej potjo pridruževali so se domoljubi iz raznih krajev ob progi dolenjske železnice, iz visokih stolpov, z imovitih hiš, pa tudi z nekaterih bornih kočic so nas začenši v Šmariji
pozdravljale cesarske in narodne zastave; ljudstvo je skupščinarje prijazno vsprejemalo in strel iz topičev je poviševal ta v resnici veličastni pohod združenih Slovencev sredi skozi dolenjske ravnine. Taki družbi prijazni pozdravi so se bili priredili v Šmariji, na Grosupljem, v Višnji Gori, v Zatičini, v Šent Vidu, v Radoho-vovasi, pri graščini pl. Trbuhovid-a, v Veliki Loki, posebno pa v Trebnjem, kjer je tamošnji c. kr. notar Emil Orožen imenom bralnega društva prisrčno nagovoril skupščinarje. Uprav nad vse sijajen pa je bil vsprejem na novomeškem kolodvoru. Ko se je vlak pripeljal na postajo, za-orili so med pokanjem topičev burni živeli-klici mnogobrojnega občinstva, mestna godba pa je igrala „Naprej zastava Slave!“ Ko so se navdušeni vsklici polegli, pozdravil je prvomestnik novomeške podružnice sv. Cirila in Metoda Ivan Krajec z lepimi besedami prvomestnika, glavni odbor družbe in vse skupščinarje imenom svoje podružnice, župan Frančišek Perko imenom mesta in notar dr. Albin Poznik pa imenom narodnih društev.
Prvomestnik vodija TomoZupan se je na teh pozdravih zahvalil primeroma tako-le:
Preblagorodni gospod mestni župan! Slavna narodna društva!
Pridi Gorenc!
Z mrzle planine,
Vabi Dolenc V gorke doline;
Vince z gore Greje srce.
Prišli smo Slovenci iz mrzlejih pokrajin med Vas v gorke doline. Iz vseh slovenskih pokrajin smo prišli in smo se ta trenutek — preblagorodni gospod mestni župan, slavna narodna društva in slavno občinstvo — razvrstili tu pred Vami žene in dekleta, možje in mladeniči — vsi enega prepričanja, vsi enih čutil. Bratovsko ste nas vabili; uljudnostna dolžnost nam je torej bila, da smo se takemu vabilu hvaležno odzvali. Odzvali smo se pa v ogromnem številu; le poglejte nas v tej množini zbranih tu okrog sebe. A niso nas privedle danes v sredotočje Dolenjske, v prijazno Novo-mesto, Vaše vinorodne gorice — akopram vinska kapljica, zmerno vžita, človeku dobrotno razvname kri; privabila nas je danes Vaša ljubav do družbe sv. Cirila in Metoda; Vaša ljubav za svoj rod in svoj dom; ona ljubav, ki bolj kot vinska kapljica razvname, ker ne razgreva samo krvi, ampak vsega človeka, njega duhš. in njega srce.
Pridi Gorenc!
Z mrzle planine.
Vabi Dolenc V gorke doline;
Mrzel je led,
Pridi se gret!
Nismo torej prišli radi Vašega vinca z gore, ki greje srce — prišli smo pa sem med Vas branit se ledu narodne mlačnosti; gret smo se prišli med Vas ob Vaši slavnoznani vnemi za narodove blaginje: namenjeni danes iz teh vzrokov obvršavati tu med Vami IX. včliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda.
Slavnoznana je Vaša vnema za ljubi dom, pravim. — Da! slavnoznana. — Priča te vneme je to trenotje Vaš veličastni sprejem odposlancev one družbe, ki skrbi, da se narodu to ne odtuji, kar je narodova najdražja posest, da se mu ne odtuji slovenska mladina.
Zato Vam odzdravljam imenom družbe sv. Cirila in Metoda izražajoč prisrčno zahvalo na tem Vašem ljubem sprejemu in na Vaših ognjevitih pozdravih. Bog živi prvega meščana tega mesta, Vas, preblagorodni gospod župan; Bog živi vsa Vaša tu navzočna slavna narodna društva; Bog živi vse častito bivalstvo tega kraja, lepo središče Dolenjske — starodavno Novo-mesto naj Bog živi!
Navdušeni živio- in slavo-klici so sledili tem prvomestnikovim besedam. Potem so se razvrstila društva in občinstvo in šlo je do mesta.
III.	V mestu pa je bilo, da se sijajneje sprejeti ne more nikdo. Nismo opazili, da bi bila le ena hiša na glavnem trgu brez zastave. Ko je prvomestnik v spremstvu mestnega župana in podpredsednika Luke Svetca izvršil
svoje dostojnostne pohode, zbrali so se skup-ščinarji, malo poprej se okrepčavši, z drugim občinstvom ob */a 11. uri k sv. maši v frančiškanski cerkvi, zasedeni do zadnjega kotička. Sveto mašo za bivše mrtve in za žive družbenike ter sploh za krščanski prospeh slovenskega šolstva je služil o. Efrem Turek, petje pa je oskrbelo »Dolenjsko pevsko društvo11. Prijazna cerkev, izborno in veličastno petje, osobito „slavospev k sv. Cirilu in Metodu11; vse to je vnemalo pobožnost. »Dolenjskemu pevskemu društvu11 je le častitati na takih pevskih silah.
IV.	Ob pol dvanajsti uri se je pričela glavna skupščina v krasno nakičeni dvorani lepega novomeškega »Narodnega doma11. Na odru, kjer so bili pripravljeni sedeži za društvene upravitelje, bila je podoba presvitlega cesarja, obdana z dekoracijami in raznimi cveticami ter rastlinami. Dvorana je bila prenapolnjena odličnega občinstva; odličnega pravimo: ker kdor se udeležuje tako od daleč prišedši naših velikih skupščin, ta vč, kaj hoče. In tacega n&j-izbranejega slovenskega občinstva se je polnila včlika dvorana. Posebno mnogoštevilno so skupščino počastile dame in prečastita duhovščina. To oboje pa nam je narodno-zgodo-vinskega pomena.
Prvomestnik Tomo Zupan, z živahnimi živio-klici pozdravljen, otvori skupščino nekako takole:
Slavna IX. velika skupščina!
Prisrčno pozdravljeni, častiti skupščinarji, ki ste se zbrali k IX. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda.
V velikih skupščinah smo do sedaj zborovali v središču Slovenskega, v Ljubljani, na Primorskem, na Štajarskem, po Gorenjskem in Notranjskem. Danes je veliko skupščino prepri-jazno sprejela Dolenjska v svoji centrali.
Tu bote čuli tajnikovo, blagajnikovo in nad-zorništva poročilo o preteklem upravnem letu.
Sodili bote iz teh poročil, ali je v VIII. družbinem letu slovensko občinstvo za našo družbo storilo preveč, dosti ali premalo.
Sodili bote pa tudi, ali je vodstvo zbirajoč se v sejah ali pa poslujoč s svojimi podružnicami storilo svoje dolžnosti.
Ob sodbi glede vodstva naj Vam bo, prosim, to pred očmi, da se nam leto za letom delo zmnožuje in da bi družbinim poslom za Primorsko, Koroško in Štajarsko komaj več mogla zadostovati ena oseba, ki bi nikakega druzega opravka ne imela.
Mi vsi, pri vodstvu delujoči, pa smo v svojih stanovskih dolžnostih z delom preobloženi. In tako ogromno delo vršč udje glavnega vodstva brezplačno, akopram bi jim glasom glavnih pravil to ne bi bila naloga.
Konečno Vam — in sicer, kakor dobro veste, ne prvokrat pri včliki skupščini naše
družbe — izjavljam, da so vsi udje družbinega vodstva koj od začetka družbe pa do danes bili in so vsak trenutek v načelnih družbinih vprašanjih enih nazorov; vsi udje glavnega vodstva se zavedajo v popolni jedinosti svojih važnih družbinih dolžnostij; vsi smo stali v preteklosti in bodemo stali v prihodnjosti kot skala neo-mahljivo za sv. vero, za viteškega cesarja P'rana Josipa, za ljubljeno slovensko domovino.
Po uleglem se burnem in dolgotrajnem odobravanju predstavi prvomestnik vladnega zastopnika okrajnega glavarja Otona viteza Ve-stenecka, konstatuje velike skupščine sklepčnost po zahtevi § 15. glavnih družbinih pravil ter pozove glavnega tajnika župnika Antona Žlogarja, da prebere, temu v svedok, zglašene in navzoče delegate pri IX. veliki skupščini.
V.	Vodstveni tajnik Anton Žlogar obve-stuje, da so v zmislu § 14 družbinih pravil zgla-Šeni s posvetovalno in glasovalno pravico:
Izmej družbinih pokroviteljev:
Konzistorijski svetnik vodija Tomo Zupan; deželni poslanec Luka Svetec; deželni odbornik, ces. svetnik Ivan Murnik; prof. dr. Ivan Svetina; župnik Anton Žlogar; mestni župnik Ivan Vrhovnik; gospa Franja dr. Tavčarjeva; župnik Jakob Aljaž; kanonik-dekan Ant. Hajšek: pooblaščenec župnik Martin Malenšek; župnik Jernej Ramo veš; župnik Jakob Gruden; tovarnar Zmagoslav Ro h rman; tovarnar Fran
M a 11 y; veletrgovec Elija Predovid; banka nSlavija“:	zastopnik deželni poslanec Ivan
Hribar; „NarodnaTiskarna": zastopnik deželni poslanec dr. Ivan Tavčar; veletrgovec Fran Jurca; »Ljubljanski Sokol": zastopnik živino-zdravnik Pavel Skale; Rojanska župnija in »Slovanska Čitalnica11 v Trstu: zastopnik deželni poslanec Fran Dolenec; župnija Sv. Ivan pri Trstu in ondotno bralno društvo: zastopnik deželni poslanec Ivan Marija Vatovec; »Dolenjski Sokol" in ..Novomeški samci": zastopnik Karol Rozman; Ženska podružnica v Kameniku in posestnik Josip Rode: zastopnik mestni župan Josip Močnik; „Narodna Čitalnica" v Kranju: zastopnik trgovec Ciril Pirec; gospica Antonija Kadivč-e va; gospicalvanka Škofič-e va; gospa Marija Koblar-jeva; graščak dr. Anton vitez Vicco: pooblaščenec kapelan Vatroslav Počivalnik; Mariborska posojilnica št. I., II., III.: zastopnik prof. dr. Ant. Medved; mestni odbornik Oroslav Dolenec:	zastopnica gospa
Franja Dolenč-eva; gospa Vekoslava Koblarjeva; vas Šmartno'pri Litiji: pooblaščenka gospica Kristina Demšar-jeva; Litijske in Šmar-tinske Slovenke št. I.: zastopnica gospa Tereza Sveteč-eva; istih št. II. zastopnica gospica Ljudmila Roblek-ova; istih št. III. pooblaščenka go- ' špica Amalija Jenko-va za zastopnico gospo Marijo Zorč- to vo; istih št. IV. pooblaščenka gospica Minka Demšar-jeva za zastopnico gospo Ivano
Knaflič-evo; istih št. V. gospica Kristina Demšar-jeva; Litijske Slovenke št. I. poobla-ščenka gospa Helena Bevk-ova za zastopnico gospo Josipino Koblar-jevo; trg Litija: deželni poslanec Luka Svetec; Št. jakobsko-trnovska ženska podružnica v Ljubljani št. I. in II. gospa Ivanka Gutnikova za-se in za prvomestnico gospo Jadvigo ŠubiČ-evo; ista št. III. in IV. gospica mestna učiteljica Minka Marovt-ova za-se in za gospico mestno učiteljico Ivanko Praprotnik-ovo; Šentpeterska prva ženska podružnica v Ljubljani: gospa Marija Trček-ova; Moška podružnica v Kranju: zastopnik notarski koncipijent Avgust Drukar; Ženska podružnica v Trstu št. I. in II.: zastopnica gospica Ljudmila Mankoč-eva; občina Sežana in moška podružnica za Sežano in okolico na Krasu: zastopnik okrajni zdravnik dr. Otokar Rybar; ženska podružnica za Sežano in okolico : zastopnica gospa Škrinjar jeva; župnija Št. Lambert: zastopnik župnik Anton Bercč; Trnovska župnija v Ljubljani: zastopnik mestni župnik Ivan Vrhovnik; župnija Cerklje na Gorenjskem: zastopnik farmacevt Radoslav Hočevar; župnija Višnja Gora: zastopnik kapelan Jakob Pavlovčič; župnija Zagorje ob Savi: zastopnik veleposestnik Matija Medved; Pivska podružnica na Krasu: zastopnik kurat Ivan Zupan; ženska podružnica Št. Vid nad Ljubljano: pooblaščenec nadučitelj Janko Žirovnik, ženska podružnica v Pošto-
jini: zastopnica gospica Antonija Vičič-eva. Vas Št. Vid na Dolenjskem: zastopnik kapelan Ivan Čebašek; kapelan Ivan Volk; slovenski klub v Celovcu: zastopnik stolni vikarij Matej Ražun; društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj Kamenik: zastopnik nadučitelj Valentin Burnik; pevsko društvo „Adrija“ v Barkovljah pri Trstu: zastopnik Anton Bremic; Slovenski velikošolci na Dunaji 1. 1892: zastopnik cand. iur. Janko Vencajz; Slovenski bogoslovci centralnega semenišča v Gorici 1. 1891, 1892, 1893, 1894: zastopniki bogoslovci Jereb, Guštin, Cigoj in Barbič; Mariborski bogoslovci 1. 1892: zastopnik bogoslovec Fran Gomilšek.
Od družbinega vodstva:
Prvomestnik: Tomo Zupan; podpredsednik: Luka Svetec; glavni tajnik: Anton Žlogar; odborniki: podžupan ljubljanski dr. Dragotin vitez Blei\veis pl. Trsteniški; Ivan Hribar; Anton Koblar, ces. svetnik Ivan Murnik.
Od družbinega mdzorništva:
Državni in deželni poslanec Frančišek Povšč. Prof. dr. Ivan Svetina. Mestni župnik Ivan Vrhovnik.
Od družbinega razsodniUva:
Deželno-sodiščni svetnik Ljudovik Ravnikar.
Podružnični zastopniki za IX. skupščino v zmislu § 14. glavnih pravil:
1. Bled: prof. dr, Ivan Svetina, ekspozifc Jak el j pooblaščenca.
2. Brdo: beneficijat Jakob Strupi; župnik Valentin Bernik, pooblaščenec.
3. Cerklje: farmacevt Radoslav Hočevar.
4. Črnomelj ženska podružnica: posestnik Anton Schweiger, pooblaščenec.
5. Črnomelj moška podružnica: posestnik Anton Schweiger.
6. Gorenjska Dolina: župnik Jakob Aljaž, župnik Anton Žlogar.
7. Idrijska moška podružnica: trgovec Valentin Lapajne.
8. Idrijska ženska podružnica: trgovec Valentin Lapajne, pooblaščenec.
9. Kamenik ženska podružnica: mestni župan Josip Močnik, pooblaščenec.
10. Kamenik moška podružnica: mestni župan Josip Močnik.
11. Kostanjevica: notar Aleksander Hudovernik.
12. Kranj moška podružnica: trgovec Frančišek Omersa.
13. Kranj ženska podružnica: gospa Marija Drukar-jeva.
14. Kropa ■ Kamenagorica - Dobrava:	M, Pesjak, J. Pibrovec, J. Megušar, pooblaščenci.
15. Litija: prvomestnik Jernej Zupančič, župnik Martin Molek, Frančišek Knaflič, nad* učitelj Frančišek Sl a n ec.
16. Prva ljubljanska podružnica: c. kr, notar Ivan Go gol a.
17. Šenklavško-Frančiškanska ženska podružnica v Ljubljani: gospa pl. Blei\veiss-ova, gospa Antonija Gogolova.
18. Šentjakobsko-Trnovska moška podružnica v Ljubljani, deželni odbornik dr. Fr. Papež, c. kr. okr. tajnik v p. Jos. Pichler, c. kr. okr, šol. nadzornik Andrej Žumer.
19. Šentjakobsko-Trnovska ženska podružnica v Ljubljani: gospa Vidmar-jeva, gdč, F. Žebre-tova, gospa Ivana Zupančič-eva.
20. Šentpeterska moška podružnica v Ljubljani: mestni župnik Martin Malenšek, mestni odbornik Ignacij Valentinčič, mestni odbornik Frančišek Trček.
21. Šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani: gospa Marija Trček-ova, gdč. Helena Bavdek-ova.
22. Logatec moška podružnica: c. kr. okr, Živinozdravnik Frančišek Majdič.
23. Logatec ženska podružnica: gospa Amalija Majdič-eva.
24. Loški Potok: župna upravitelja Anton Morč in Frančišek Kadunec.
25. Novo Mesto: mestni župan Frančišek Perko, posestnik .Ivan Krajec, c. kr. živino-zdravnik Otmar Skale.
26. Pivka s sedežem v Št. Petru: kurat Ivan Zupan.
27. Poljanska Dolina: župnik Jernej Ra-moveš.
28. Postojina, moška podružnica: veletrgovec Frančišek Jurca, lastnik tiskarne Rihard Šeber.
29. Postojina, ženska podružnica : gdč. Malči Vičič-eva, gdč. Rezika Jurca-va.
30. Prem: učitelj Peter Čebin.
31. Radovljica: kapelan Jak. Matijan, pooblaščenec.
32. Ribnica: nadučitelj Štefan Tomšič.
33. Stari trg pri Loži, moška podružnica: c. kr. notar Frančišek Strašek.
34. Stari trg pri Loži ženska podružnica: gospa Olga Peče-va.
35. Šiška: kapelan Jakob Matijan, tovarnar Viktor Rohrman, pooblaščenca.
36. Trnovo-II. Bistrica: dekan Ivan Vesel.
37. Turijak: župnik Jakob Gruden.
38. Št. Vid nad Ljubljano ženska podružnica: nadučitelj Janko Žirovnik, pooblaščenec.
39. Zagorje ob Savi: posestnik Matej Medved in gospa Medved-ova.
40. Zatičina-Višnja Gora: c. kr. notar Stanko Pirnat, kapelan Jakob Pavlovčič.
41. Žužemperk: župnik Karol Jančigar.
42. Breški okraj: kapelan Josip Mešiček.
43. Celje: gospa Terezija Širca, poobla-ščenka.
44. Gradec akademiška podružnica: cand. iur. Vinko Strgar, cand. med. Ferdo Kunej.
45. Gradec izvanakademiška podružnica: cand. iur. Vinko Strgar, cand. med. Ferdo Kunej, pooblaščenca.
46. Laški trg: posestnik Ivan Drobnič, vikarij Jernej Bogataj.
47. Maribor: prof. dr. Anton Medved.
48. Ormož ženska podružnica: župnik Anton Žlogar, pooblaščenec.
49. Ormož moška podružnica: župnik Anton Žlogar, pooblaščenec.
50. Ptuj: bogoslovec Frančišek Gomilšek, pooblaščenec.
51. Rečica: ces. svetnik Ivan Murnik, pooblaščenec.
52. Slovenska Bistrica: mestni župnik Martin Malenšek, pooblaščenec.
53. Teharje: posestnik tiskarne Dragotin Hribar.
54. Trbovlje: župan Janez Peklar, veleposestnik Anton Volavšek, kapelan Pankracij Gregorec.
55. Beljak in okolica: posestnik Simon Aichholzer, pooblaščenec za župnika, Frančišek Bergman in Lapuš.
Vestnik.	2
56. Celovec: stolni vikarij Matej Ražun.
57. Rožak in okolica: župnik Anton Žlogar, pooblaščenec.
58. Ziljska Dolina in fara Vrata: župnik Frančišek Katnik in župnik Martin Krejči.
59. Ajdovščina moška podružnica: župnik Alfonz Blažko.
60. Ajdovščina ženska podružnica: zdravnik dr. Peter Defranceschi, pooblaščenec.
61. Bovec: župnik Anton Žlogar, pooblaščenec.
62. Briska-Biljana: kapelan Josip Vidmar.
63. Dornberg- Prvačina - Gradišče: župnik Josip Poljšak.
64. Dornberg ženska podružnica: urednik Andrej Gabršček, pooblaščenec za gospo Josi-pino Bizjak-ovo in gdč. Amalijo Jelšek-ovo.
65. Gorica moška podružnica: prof. dr. Frančišek Kos, c. kr. učitelj Benedikt Toniž.
66. Gorica ženska podružnica: gospa Josi-pina Blaž on- o v a, gospa M. Prem rov- o va, gdč. Olga Premrov ova.
67. Kanal: nadučitelj Mihael Zega.
68. Kobarid: urednik Andrej Gabršček.
69. Sežana moška podružnica: nadučitelj Matko Kante, Jan. Renčelj.
70. Sežana ženska podružnica: gdč. Maša Dolenč-eva in gdč. Nežika Pitamič-eva, po-oblaščenki za gospo Zinko Rybar-evo in gospo Antonijo Gabršček-ovo.
71. Šempas: prof. dr. Ivan Svetina, pooblaščenec za deželnega poslanca župnika Blaža Grča.
72. Tolmin moška podružnica: župnik Ivan Vrhovnik, pooblaščenec.
73. Greta: deželni poslanec Frančišek Dolenec , Anton Bremic.
74. Sv. Ivan na Vrdeli: deželni poslanec J. Marija Vatovec.
75. Trst moška podružnica: veletrgovec Ivan Mankoč.
76. Trst ženska podružnica: gdč. Ljudmila Mankoč-eva.
77. Podgrad: dež poslanec Slavoj Jenko, kapelan Vatroslav Počivalnik.
78. Prvačina ženska podružnica: vikarij Hilarij Vuk, pooblaščenec.
Potem, ko so se prebrali oglašeni udelež-niki IX. družbine velike skupščine, naroči pr-vomestnik Tomo Zupan, naj glavni družbin tajnik župnik Anton Žlogar glasom § 16. družbinih pravil prebere vodstveno poročilo od VIII. velike skupščine v Sežani, dne 26. julija 1893, pa do danes. To izvestje slove:
Veleslavna skupščina!
Velespoštovane dame, častiti rojaki!
1.	Vitalno vprašanje glede slovenske narodnosti se suče okrog šolstva in posebej okrog
2*
ljudskega šolstva. Šolsko vprašanje je eminentno kulturno, a žal! da se je pri nas osobito z ozirom na slovanske rodove — pre-sukalo nekako v politično vprašanje. Tega niso gotovo krivi Slovani, nego njih protivniki, ki kratijo natorne i ustavne pravice slovanskemu šolstvu. Čudno je to, a resnično, — da neprija-telji slovanskega šolstva urezavajo njegov šolski kroj, ki mu pa ne ugaja. In kolikor bolj slovanska mladež zdihuje in stoka v tej pretesni obleki, toliko bolj jo protivniki potiskajo vanjo. To pa je nenatorno stanje, zoper katero se je vnel odpor na severu in na jugu.
Zato so se osnovala zasebna društva, da bi kolikor moči odpomogla tem nedostatkom. Da so si Čehi osnovali svojo „osrednjo Matico šolsko" je glasen dokaz, kako tudi njihovo šolstvo še ni povsod pravilno urejeno. Mej Nemci spričuje „Ka-tholischer Schulverein", da je „Deutscher Schul-verein" Nemcem sosebno verskega šolstva naj večji nasprotnik. — Ni li vsled tega morala nastati tudi naša družba sv. Cirila in Metoda? In v sličnih razmerah je jednaka družba nastala v naši bratski Istri. — Vse naše slovanske družbe glasno govorč, da se naše šolstvo ne smo zlorabiti kot politično vprašanje, vrniti se mu mora značaj kulturni in pedagogični. Moj našim narodom to pravo stališče zavzema naša družba sv. Cirila in Metoda; njen obstoj zmir glasno kliče: dajte slovenskemu šolstvu, kar mu gre
po božji in natorni postavi; ko ono te pravice zadobi, potem družbe treba ni.
Kako je naša družba v preteklih letih v zmislu svojih pravil pospeševala versko i slovensko šolstvo, znano Vam je, čč. skupščinarji, iz prejšnjih naših poročil; danes nam se je ozreti na zadnjo upravno dobo od današnjega dneva nazaj do 2(i. julija 1893., ko se je VIII. skupščinska slavnost v rodoljubni Sežani na Krasu obvršavala s takim navdušenjem i sijajem, ki sta morala vsplameniti čuteča srca za to vseslovensko družbo.
Vodstveni izvestitelj bo rešil svoj nalog le bolj v glavnih potezah, da ne bode ni preutru-dilno zanj in predolgo za čč. skupščinarje, kateri pa si iz teh kratkih podatkov utegnejo vendar le napraviti istinito sliko o društvenem delovanju.
Vodstvene seje.
2.	Pri VIII. skupščini v Sežani bil je v družbino vodstvo vsled odstopa odbornika dr. Ivana Tavčarja, kateri radi premnogih drugih opravil izvolitve ni hotel več prevzeti, soglasno poklican deželni arhivar kurat Ant. Koblar. A odbornik dr. Tavčar je družbi v dalnjo razpolago ponudil svoje sile prav tako, kot je doslej v pravoslovnih zadevah — to storil brezplačno. Vsled preselitve odbornika Antona Žlo-gar-ja iz Ljubljane v Kranjsko Goro koncem aprilja meseca spremenilo se je le nekoliko vod-
stveno poslovanje. Glavno tajništvo je za zdaj še ostalo v prejšnjih rokah, le tekoče upravne zadeve izročile so se mestnemu učitelju Alojziju Kecelju. Zbog te okoliščine se je pomnožil trud osobito našemu neumornemu prvomest-niku, ki paznim očesom motri vse društveno gibanje. Iz teh razmer je tudi umevno, da se tu i tam vsaki želji ali vsakemu dopisu ni moglo takoj ustreči — osobito ne, če ni bil pravočasno doposlan. V obče naj blagovolč uvaževati slavna podružnična načelništva kakor tudi posamni rodoljubi, da družbino vodstvo do danes še nima svoje stalne pisarne, nego posamni upravitelji rešujejo družbine zadeve tedaj, ko jim to dopušča stanovski poklic. Ta način druž-binega poslovanja se je pridržal že vseh preteklih 9 let, da se je prihranilo več troškov ter vsota mogla rabiti za društvene namene.
Družbino vodstvo je reševalo dospele vloge deloma upravnim potom, deloma v svojih sejah, katerih je bilo v zadnji upravni dobi osem, in sicer: prva te upravne dobe ali LXX. dne 30. avgusta 1893., v kateri se je vodstvo v zmislu § 18 glavnih pravil konstituiralo kakor prejšnja leta, ter so vsi dosedanji upravitelji sprejeli zopet drage volje svoje posle. LXXI. dn6 28. septembra, LXXII. dnč 8. novembra, LXXIII. dne 20. decembra 1893. 1., LXXIV. dnč 7. februvarija, LXXV. dnč 18 aprila, LXXVI dnč 14. junija in LXXVII. dnč 13. julija 1894. leta. 0 čemur se je razpra vljalo
.
v teh vodstvenih sejah, razvidno bo vsaj deloma iz naslednjih podatkov.
O podružnicah.
3.	Kakor veste, čč. skupščinarji, so naši družbi življenska moč njene podružnice. Lani 123 izkazanim prirastlo je v glavnem imeniku še osem novih in sicer: Zaporedna št. 124. Moška podružnica za Rožttk in okolico. 125. Ženska podružnica v Prvačini. 126. Podružnica za Velikovec in okolico. 127. Moška podružnica za Sežano in okolico, kot najlepši spomin na on-dotno lansko skupščino. 128. Ženska podružnica v Krškem. 129. Ženska podružniča v Kobaridu. 130. Ženska podružnica v Škofji Loki. 131. Ženska podružnica za Škofjo Ves pri Celji.
Poskočilo je — in sicer prav zelč — tudi število pokroviteljev, prideljenih raznim podružnicam, — navadno v bližini svojega bivališča; namreč za 30. Zaporedna štev. 116. „Društvo učiteljev in šolskih prijateljev*1 za okraj Kamenik. 117. Ženska podružnica v Trstu št. I. 118. Občina Sežana na Krasu. 119, Fran Stepančič, veleposestnik v Temnici. 120. Pevsko društvo „Adrija“ v Barko vljah pri Trstu. 121.Litijsko-Šmartinske Slovenke št. V. po zastopnici gospodičini Kristini Demšarjevi. 122. Ženska podružnica v Sežani. 123. f Hinko Kavčič v Razdrtem, posestnik in deželni poslanec; v hvaležni spomin njegove trudoljubivosti poslali po njega smrti njegovi čestilci. 124. j Prelat
Andrej Alijančič v Celovcu poslal po prijatelju naše družbe še pred svojo smrtjo drž. obveznico s kuponi za 100 gld. 125. Občina Draga. 12G. Št. Jakobskotrnovska ženska podružnica št. IV. po zastopnici gdč. Ivanki Praprotnik-ovi. 127. Litijske Slovenke št. I. po zastopnici gospej Josipini Koblar jevi. 128. Župnija v Rojanu pri Trstu. 129. Vipavska Čitalnica. 130. Ženska podružnica v Trstu št. II. po zastopnici gospici Miliki Mankoč-evi. 131. Št. Vid pri Zatičini. 132 in 133. Mariborska posojilnica št. II. in III. 134. Posojilnica v Radovljici. 135. Ženska podružnica v Prvačini. 136. Moška podružnica za Sežano in okolico. 137. Podružnica v Šiški. 138. Feliks Ferk, zdravnik in veleposestnik v Mariboru. 139. Slovenski bogoslovci centralnega semenišča v Gorici 1. 1894. 140. Ženska podružnica za Krško in okolico. 141. Josip Rode, posestnik v Kameniku. 142. f Gospa Marija Murnik-ova po njeni prerani smrti upisal jo soprog cesarski svetnik Ivan Murnik — da bo v družbi še bolj živel njen blag spominj. 143. Posojilnica v Ribnici. 144. Frančišek Mally, tovarnar v Ljubljani. 145. Elija Predovič, trgovec v Ljubljani.
Do 1. avgusta t. 1. torej šteje družba sv. Cirila in Metoda 104 moške podružnice z 8407 člani in 27 ženskih z 2958 družbenicami, skupaj
11.365 udov.
Lansko leto se je priznala v Sežani našemu ženstvu palma prvenstva z ozirom
na delovanje v prospeh naši družbi; tudi letos biva vodstvo pri tej sodbi, kakor je razvidno iz nčuradnega spiska od prijazne nam roke: „Delovanje ženskih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda v preteklem letu 1893“, ki so ga nedavno prejele naše podružnice. Zdaj, ko so stopile žene slovenske in dekleta v svojih podružnicah tako številno na plan, da bi se borile z možmi vred za slovenske idejale, zmaga pač ne bo izostala. — Da, žene slovenske, kakor je vam ljuba vaša deca, tako ljub naj vam je materin jezik, njemu zahtevajte v šolah prvo in častno mesto, ne dopuščajte več, da bi se izneverjala mladež svojemu rodu.
Ta požrtvovalnost, katero v novejšem času kaže slovensko ženstvo, mora s ponosom i zadovoljstvom navdajati slovenske rodoljube, a tudi občudovanje i spoštovanje izvabljati stranskemu svetu.
Večina podružnic je uprav tekmovala v svrho denarnih dob&v za družbine namene. Dobro sredstvo pridobiti za to znatnih prispevkov, so primerni koncerti in zabave. Kolikor se je vodstvu poročalo, osnovale so si deloma ob svojih zborovanjih, deloma posebej vzgledne veselice, naslednje podružnice: Črna na Koroškem, ženska podružnica v Št. Juriju ob južni železnici, Teharje pri Celji, Rožak v Dolinčicah in Podravljah, Moška in ženska po-držnica v Idriji s sodelovanjem čitalnice in de-
lavskega bralnega društva, moška in ženska št. peterska v Ljubljani, Št. Kancijan in Šmihel pri Pliberku, Mokronog s sodelovanjem bralnega društva, Medgorje na Koroškem, Št. jakobsko-trnovska ženska v Ljubljani, Laški Trg s sijajno božičnico, Trbovlje, ženska podružnica v Gorici s prelepimi božičnicami v Gorici, Podgori, Pevmi, Ločniku; podružnica na Greti, podružnice Beljak, Št. Janž, Priblaves, Šteben, Velikovec, Apače, Kotmara ves, Tolsti vrh; Šiška, moška in ženska v Kranji, moška in ženska podružnica v Trstu veliki koncert s sodelovanjem opernega pevca Josipa Trtnika in ondotnih slovenskih društev.
Posebno važni so podružnični shodi, kajti pri njih se nudi članom, kakor tudi ljudstvu sploh koristnega pouka in primerne zabave. Uprav neprecenljivega pomena pa so ti shodi za naše koroške brate; podružnice so jim prava ognjišča domovinske ljuba vi; zato jim vodstvo rado pošilja govornike, katerim so podružničarji za njih pouk srčno hvaležni.
V obče velja pravilo, da tudi priprosti narod potrebuje vedrila, saj ima brig in tug dovoli in včasih naj se tudi priprostemu ora-tarju v prijateljski družbi razvedri nagubančeno čelo, da gre pokrepčan z novim pogumom na delo, za kruh svoji obitelji a tudi na delo za pravo svojega naroda — kajti glavna opora slovenstvu je značajni oratar in obrtnik. Tema dvema pa uprav naše podružnice brez posebnih
troskov in trudov lehko nudijo potrebnih ukov in razvedril. In ako jim narodovi voditelji tega ne oskrbč, iščejo si čestokrat zabave po svoje — kar je pa navadno na kvar njim, njihovim družinam, vsemu narodu in tudi državi. Kako se del vse to doseči — na jedno stran ljudstvo vzgajati, na drugo pa družbi nakloniti prispevkov, v tem podaja napotke ne sicer društveni, a jako rabljivi spisek, te dni razposlan podružnicam z naslovom: „Delovanje moških podružnic družbe sv. Cirila in Metoda sosebno v preteklem letu 1893.“
Družbini šolski zavodi.
4.	A podajmo se k družbinim šolskim zavodom ! O njih zgodovinskem razvoju ne sodi Vas zdaj obveščati, saj se itak vsak družbenik lehko o njem pouči v prejšnjih „Vestnikih“, ki zabeležujejo vse važniše podatke.
1.) Začnimo pri najstarejšem zabavišču v Celju, katero se je omililo slovenskim sta-rišem, da so v preteklem letu vanje pošiljali 59 otrok. Vrtec je prav dobro uspeval pod vodstvom častitih šolskih sester, katere vzgojevalne moči družbinemu vodstvu nakladajo relativno najmanj troškov, s čemur mora osobito naša družba poštevati.
2.) Zabavišče pri sv. Jakobu v Trstu je zbiralo nad 70 otrok in je pristno semenišče —
3.) za prvo slovensko osnovno šolo pri sv. Jakobu v Trstu", katera se je letos razširila že v petrazrednico. Tako ta naša šola prva in jedina »slovenska peterorazrednica na vsem Primorskem, kar je vsekako značilno za primorske razmere, a mislimo tudi častno za našo tu se v blesku kažočo res vseslovensko družbo. Njeno voditeljstvo je obelodanilo letos „šolsko poročilo", katero obsega vso šolsko kroniko od 1. 1887. do letošnjega šolskega sklepa. Prav želeti bi bilo, da bi tako poročilo dobil v roko vsak naš družbenik, vsak rodoljub, ki se je spominjal naše družbe; videl bi,da ni zastonj položil svojega čbola na domovinski žrtvenik. To šolo je obiskovalo 320 otrok in bilo bi jih še več, da je prostora. Ta po naši družbi dani dokaz, ki nas stane že čez 20.000 gld., ni še menda zadostno spričalo temu, da je prav v mestu Trstu dovolj slovenskega življa ne samo za jedno šolo, nego še za desetkrat toliko. Ako pomislimo na te ogromne žrtve, skoro bi rodoljubu krvavelo srce: ad quid perditio ista? k Čemu ta potrata? — rajši bi denar dajali stradajočemu težAku — — pa ne, človek, ki res ljubi svoj narod, žrtvuje zanj do zadnjega bora, ker noče, da bi' njegov narod poginil dušne smrti — osobito ne oni čili narod, ki je tam ob modri Adriji bramba katoliški cerkvi in avstrijski državi.
Družbino vodstvo je še voljno žrtvovati za slovensko šolstvo ob Adriji, dok pravične —
in gotovo ne pretirane — zahteve slovenskih roditeljev zmagajo, in te bodo konečno morale zmagati.
Nameravane premembe v učiteljskem in vzgojevalnem osobju se v Trstu radi mnogih zaprek letos še ni moglo izvršiti.
4.) Zabavišče v Rojanu je vzgajalo nad 70 otrok, in ono
5.) na Greti pa krog 50.
6.) Zabavišče v Pevmi pri Gorici je začetkom leta vsprejelo 50 otrok, ono v
7.) Ločniku pa 35.
Naša družba je zdatno podpirala
8.) zabavišče v Podgori pri Gorici, kjer se je vpisalo nad 100 otrok. Žal, da do-sedaj še nismo mogli ustreči vroči želji ondot-nega županstva, da se pomnoži še z jednim oddelkom, ali da se osnuje nov otroški vrtec.
Sijajne vspehe s svojimi učnimi zavodi je dosegla „Sloga“ v Gorici; njo krepko podpira naša družba, kajti kar je „Slogin“ namen samo za Goriško, to je naši družbi namen za vse „Slovensko“. Tako si je podpirajoč prisvaja naša družba:
9.) Zabavišče društva „Sloge“ v Gorici v ulici sv. Klare s 66 otroci,
10.) tamošnje zabavišče v ulici Barzellini s 45 otroci in
11.) goriškoslovensko štirirazrednico s 326 šolarji.
Vse te naše zavode so nadzorovali p. n. državni šolski nadzorniki, kakor tudi od cerkvenih oblasti imenovani in po družbinem vodstvu na-prošeni ali po njem odposlani nadzorniki, ki so se o njih izrazili s pohvalo in zadovoljstvom.
Slavna skupščina! Če pomislimo zdaj na teh več kot tisoč otrok, ki jih pestujejo naši zavodi, vidimo, da naš trud in naša požrtvovalnost ni zastonj. Čegava bi bila ta deca brez naše družbe? Ali bi 'je ne bili že naši nepri-jatelji na severu in jugo zahodu vkljub 7. zapovedi božji zvabili v svoje zavode, od koder bi se gotovo ne bili več vrnili kot katoliški Slovenci.
Da naša družba obvršava pravo patrijo-tično delo, lehko bi Vam, čč. skupščinarji, dokazali iz načina vzgoje i pouka v naših zavodih, iz naših cerkvenih, naših dinastičnih in narodnih šolskih slavnosti); a o teh veselicah, spodbudnih za učence, stariše in navzoče občinstvo, poročali so itak naši časniki. Dovolj je, da družbino vodstvo konstatuje: Naša osiro-čena mladež se že vzgojuje po jedinopravih pe-dagogičnih načelih; v katoliškem, avstrijskem, slovenskem duhu. Družbini zavodi imajo že konfesijonalno in narodno šolo, za kar se je izreklo naše ljudstvo v svoji ogromni večini.
Družbinemu vodstvu je omenjati zdaj še najbolj skeleče rane na slovenskem telesu, to
je slovenskega šolstva na Koroškem. Kako radi bi bili že letos slavni skupščini naznanili veselo vest: „Šola v Velikovcu je odprta," — a zaprek je bilo dovolj, da se to ni moglo izpeljati. Družbeni tajnik si je lani meseca avgusta z dvema čč. šolskima sestrama ogledal ponujano nam hišo v Velikovcu, katera pa žal za šolski namen ni prikladna. Zato se je moral pogojni nakup prečast. proštu Serajniku, kateri se je v svojem rodoljubnem srcu že ra-doval, da prav v njegovi hiši bo prva slovenska šola v Gorotanu, zopet odpovedati in misliti na drug prostor. Vodstveni ud Ivan Hribar potoval je zato nalašč v Velikovec ter kupil prav primeren stavbeni prostor v obsegu enega orala 706D0 za 1.250 gld., kateri prostor se je mej-časno dal v najem.
V tej zadevi pa je občni zbor celovške podružnice dne 27. junija 1893. sprejel in nam doposlal nastopno resolucijo: „Načelništvu se naloži, naj se pri glavnem vodstvu zahvali za sklep: da ustanovi v Velikovcu večrazredno slovensko šolo in naj se slavno vodstvo prosi, da bi družba sv. Cirila in Metoda najbolj ko mogoče podvizala si izpeljati omenjeni sklep".
Družbino vodstvo se je že nakanilo stopiti pred slovenski svet z okrožnico, proseč ga zopetnih žrtev, darov za to velepomembno šolo, katero kanimo zidati vspomladi. Na jesen in po zimi se bo potrebno pripravilo in osobito
se nadejamo, da bodo koroški rodoljubi s stav-binim gradivom prihiteli na pomoč.
Mislili smo, da bode zabavišče pri šolskih sestrah v Mariboru odprto že početkom šolskega leta 1893/94, a še do zdaj ni Družbino vodstvo se je zglašalo z opetovanimi vlogami na deželni šolski svet v Gradcu in na mini-sterstvo na Dunaju, naznanjalo je te odloke mestnemu šolskemu svetu v Mariboru, posredovali so v tej zadevi državni poslanci, a do danes še ni definitivne rešitve o tej, sami na sebi res malenkostni zadevi: kajti štajerski neslovenski rojaki se bodo prepričali, da se Maribor ni podrl, ko bodo tam res samo slovenski otroci zahajali v slovensko zabavišče.
Ker je preosnova tržaških naših zavodov v tesni zvezi mej seboj, torej ni bilo možno odpreti novega zabavišča na Belvederu v Trstu.
Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda. — Šolski in učni pomočki.
o. V smislu svojih pravil izdaja družba tudi razne spise, osobito mladinske. Od prejšnjih so I., III. in IV. zvezek popolnoma pošli in podružnica, ki bi utegnila imeti še kaj imenovanih izvodov v razpečavanje, storila bi veliko uslugo vodstvu, ako mu je vrne. Letos smo izdali vže X. zvezek z naslovom: „Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole“. Vredil Ivan
Mercina, učitelj na c. kr. deški vadnici v Gorici. S tem spisom se je odpomoglo nujni potrebi naših zabavišč; sploh se je v tej slovstveni stroki z njim ledina orala. Naši časopisi so knjigo prav laskavo ocenili in priporočili vsem ljudsko-šolskim knjižnicam. Na razpolago ima družba še dokaj spisov, a dok se ne razpečajo prejšnji spisi, ne kaže izdajati novih. Naše podružnice so z razpečavanjem takih spisov najboljše po-speševalke slovenskega slovstva.
Družba je pospeševala krščansko prosveto v smislu svojih nebeških zavetnikov sv. Cirila in Metoda tudi s tem, ker je rada uslišavala prošnje za podaritev raznih knjig. Molitvenih, nabožnih, šolskih, poučnih, zabavnih spisov je družba prejemala od mnogih darovalcev, druge, osobito šolske, je nakupovala, nekatere je imela pa v svoji zalogi.
Društvena ekspedicija, ki jo hvalevredno upravlj a Ivan Bona č-eva knj igo veznica, razposlala je na vse kraje slovenske domovine, osobito ob mejah, od lanske skupščine do inclusive 1. avgusta t. 1. vkupno 13.349 knjig.
Pri naročevanji in razpošiljanji šolskih knjig je družbo podpirala „Narodna šola" s svojim predsednikom deželnim poslancem Feliks Stegnarjem, kateremu tu javno izrekamo zasluženo zahvalo.
Vestnik.
3
Dobrotniki naše družbe.
6.	Iz vseh dosedanjih pojavov smemo po pravici trditi z zadovoljnostjo in hvaležnostjo, da ga ni več zavednega in v resnici narodno čutečega Sicvenca, ki bi ne bil na kakoršenkoli način podpiral naše družbe. Ker štejemo dobrotnikov in prijateljev mej ženstvom in mej moštvom na tisoče, torej Vam jih, čč. skupščinarji, ne moremo več naštevati po imenih. V tem oziru si Vas usojamo opozoriti na skoro vsakomesečni izkaz darov v naših časnikih. — Da so se darovi — vkljub preobilnemu narodnemu davku za slovenska podjetja — tudi za našo družbo skoro podvojili, zahva-ljati je slovenska društva po vseh naših pokrajinah, ki so prirejala akademije, koncerte, poučne shode, zabave. . . tudi naši družbi v korist. Imenoma navedemo: Dolenjsko okrožje akademičnega ferijalnega društva „Sava“ s koncertom v Kostanjevici. „Celjski sokol". Čitalnica in bralno društvo v Idriji. Gorenjsko okrožje „Sava“ koncert v Kranju. Bralno društvo v Mokronogu. Vsa, deloma že prej označena slovenska društva v Trstu in okolici. Čitalnica in učiteljsko društvo v Sežani — osobito ob lanski skupščini. Slovenska društva v Gorici. Prvo slovensko pevsko društo „Gorotan“ na Koroškem. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. Isto-tako več ali manj skoro vse čitalnice po Slovenskem.
Dohajali so božični, novoletni, velikonočni darovi, kakor tudi ob raznih veselih ali žalostnih dogodkih.
V smislu vodstvene okrožnice so se spominjale naše družbe osobito slovenske posojilnice in hranilnice, mnoge so se že vpisale mej pokrovitelje in od več posojilnic se to zanesljivo pričakuje. Krona darovom sta že stalna prispevka visokega deželnega zbora kranjskega s 1000 gld. in sl. mestne občine v beli Ljubljani s 500 gld.
A da se je ta ogenj domovinske ljubavi vsplamtil, provzročili so narodni časopisi, ki so se ob raznih prilikah simpatično spominjali naših naporov; „Slovenski narod1', „Mir“, „Edi-nost“, »Soča", imajo stalno rubriko za kronske darove. Sam „Narod“, je izročil vodstvu že 19. ali 20. zbirko kronskih darov: vkupno 7695 Kr 73 h. »Narodovim" kronskim darovom pa je stvaritelj in pogumen nadaljevalec do danes redaktor Josip Nolli.
Tolika jednodušnost v požrtvovalnosti gotovo veseli vsacega rodoljuba, a imponuje tudi Strancem.
Bodi vsem pospeševateljem družbinih namenov, vsem načelništvom, vsem narodnim časnikom iskrena zahvala.
A spominjajoč se živih dobrotnikov ne smemo pozabiti milih pokojnikov. Kolikor se nam je naznanilo, pokosila nam jih je
3*
dokaj tudi zadnje leto nemila smrt. Prominola je Jerica Klinarjeva, ona gospa, ki je v svojem hotelu pri Petranu na Mlinem sprejela našo IV. veliko skupščino v Bledu 1. 1889. Dr. Bilec, prej v Postojini, zamrl v Gradcu. Pesnik Fran Gestrin v Ljubljani. Posestnik Josip Kržič v Borovnici, volil družbi 200 kron. Družbenik Jan. Nep. Horak kot predsednik obrtno-pomožnega društva, vsako leto naklonil po 10 gld. Deželni poslanec Josip Ivančič, c. kr. notar in podpredsednik tolminske moške podružnice. Dekan Adolf Har-melj, osnovatelj i prvomestnik podružnice v Komnu. Josip Bernard, svečar v Ljubljani, volil 100 gld. Nadžupan Ferdo Mahorčič, bivši prvomestnik Nakelske podružnice. Župnik Blaž Artelj, prvomestnik podružnice „Gorenska Dolina11. Pri ženski podružnici v Idriji: ustanovnik Lavoslav Svoboda, letnice gospe Antonija Juvančič-eva, Minka Poženel-ova, Leopoldina Senčar-jeva. Pi-satelj-učitelj Josip Freuensfeld, ustanovitelj ljutomerske podružnice, zamrl v zlati Pragi. Telegr. uradnik Ferdo Cernovšek, odbornik krške moške podružnice. Župnik Boštijan Gradičnik v Bilčovsu, odbornik podružnice Kotmaraves. Dekan M. Ambrož v Kaplji, blagajnik podružnice Št. Janž v Rožni dolini. Gospa Marija Murnikova v Ljubljani, prvomestnica šenklavško-frančiskanske podružnice, kateri je pridobila največ (6) pokroviteljic, sploh znana kot vzgledna načelnica narodnega slovenskega ženstva. Anton Škabar, večletni
blagajnik podružnice na Greti. Prelat Frančišek Kosar j- v Iki, ustanovnik mariborske podružnice, velik pospeševatelj vodstvenih namenov, čegar obili dopisi do vodstva spričujejo njegovo res plemenito katoliško in slovensko srce. Filip Milonik, odbornik ziljske podružnice na Koroškem. Josip Regali, član št. peterske podružnice v Ljubljani. Štefan Faganel, letnik moške podružnice v Gorici. Janez Kukovič, posestnik v Št. Jurju ob južni železnici, volil 10 gld. Učitelj Rudolf Dolenec, odbornik vipavske podružnice.
Kakor živih, tako se je družba tudi teh in druzih nam nenaznanjenih prominolih družbenikov i dobrotnikov spominjala pri današnji presv. daritvi; ohranimo je vsi mi v častnem spominju !
7.	Nadejamo se, da ste se čč. skupščinarji, iz tega upravnega poročila prepričali, da se naša družba še zmir razširja povsod, koder bivajo Slovenci, ona raste naravnim potom brez umetnega pritiska in brez sile. Pokazali smo vam danes armado blizu 12.000 bojnikov, ki stoje na straži zoper dva mogočna neprijatelja na severu in na jugu.
Mi vsem njim nočemo prizadeti nič žalega, le to jim odkrito in možato povemo, da naj pustijo slovensko deco pri miru, naj je ne vabijo z mamečimi pretvezami v svoje šolske zavode, naj jo puste lastni materi slovenski,
katera jo želi po svoji skromni moči odgojiti zvesto Bogu, cesarju, domovini.
Kakor oni želijo svojo mladež vzgojiti v duhu svojega naroda, tako naj tudi nam privoščijo isto — mi nočemo njihovih otrok; le svoje hočemo imeti v slovenskih zavodih.
Ta klic, da hoče imeti naš narod tudi svoja vzgojevališča in izobraževališča, kakor drugi narodi, širi naj se po vsej državi, prodre naj do vseh merodajnih krogov. Narod, kateri v svojih skromnih razmerah toliko žrtvuje v kulturne namene — osobito v šolske — narod, ki že desetletja prosi, naj se vender vravna naše šolstvo po pedagogičnih načelih, narod, kateri je snežnobel v svoji zvestobi do mile Avstrije, ki je z bratskim narodom hrvatskim stoletja branil zapadno kulturo ter tudi po pravici zasluži vsled svoje tedanje i sedanje vernosti častni naslov: „antemurale christianitatis, — krščanstvu predtrdnjava"; ta narod ne zasluži tolikega preziranja.
Ali naj ostane še dolgo naš narod narod-trpin, mučenik? — To je deloma odvisno tudi od nas, ki smo vsklili iz njega. Delujmo skupno vsi v njegov blagor, vsaj vidimo, da je naš dosedanji napredek večinoma le delo „sloven-skega dlana in uma". Delujmo tudi v naši družbi — saj je njen delokrog tako obširen in preblag njen namen. Delujmo prav v duhu njenih nebeških zavetnikov sv. Cirila in Metoda. V tej
družbi zginejo vse razlike — visokega in nizkega, izobraženega in priprostega. Tu se mora vse spajati v harmonično jednoto, kakor sta sv. brata, pridši mej slovanske rodove, spojila vse stanove v bratovski ljubezni, ter jih zunanjemu svetu pokazala kot prosvetljene krščanske Slovane — jedine v veri, jedine v jeziku.
Zato naša družba ni in ne more biti: ni stanovska, ni politična, ni sebična, ni zgolj moška, ni ženska, nego katoliška, vesoljna in pa narodna — torej vseslovenska.
In to se bo v polni meri obistinilo, čč. skup-ščinarji, ako prisluhnemo besedam pesnikovim, ki si jih sleharni vzemi za spominčico iz današnjega našega zborovanja:
»Življenje Tvoje svetlo geslo vodi:
Najprvo bodi zvest katoličan,
Potem slovenski sin navdušen bodi,
Potem Avstrijec veren in Slovan«.
Prvomestnik omenja, da je letos tajnikovo poročilo naštelo izvanredno veliko družbenikov, ki jih je slovenstvu prezgodaj odvzela nemila smrt. To smrtno četo pa vodi Frančišek Kosar, mož po Božji volji, mož po narodovi volji. Bil je velik prijatelj naši družbi in bolj s srcem pisanih poročil ni v družbinih aktih, kot so poročila tega cerkvenega dostojanstvenika — posebno še o štajarskem šolstvu — do družbe.
Na čelu ženskih mrličev pa nam stopa ta trenutek pred dušno oko Marija Murnik-ova,
žena po Božjem in po narodovem srci, voditeljica slovenskega ženstva; vlani obsorej v polnem zdravju tako, da se prvomestnik še danes ne more udati tej resnici: da je Marija Murnik-ova mrtva. Izmed naštetih v prvi vrsti ta dva naša umrla nosi narod v svojem- srcu prav tako, kot sta ona dva v srci nosila narod. — Isto tako prvomestnik budi spomin do vse ostale vrste naših letošnjih umrlih: „teh vaših prijateljev in sorodnikov, teh blagih duš, ki vam spomin nanje razdira čuteče srce,“ — zato slednjič poživlja skupščinarje, naj se njim v spomin blagovole v znak globoke hvaležnosti in iskrenega obžalovanja dvigniti s svojih sedežev. (Dvignila se je družba; nepozabljen pa nam bo prizor, ko smo videli ob prvomestnikovih besedah o Frančišku Kosarju in Mariji Murnik-ovi brisati si solze ne le iz ženskih očes, ampak solzili so možje.)
Prvomestnik popraša na to zborovalcev, da-li želi kdo besede k temu vodstvenemu poročilu. Nikdo se ne zglasi k besedi. A tudi nikogar ni bilo, ki bi ne bil glasnim priznanjem odobraval v tem tajnikovem izvestji naslikano delovanje vodstva družbe sv. Cirila in Metoda v upravnem letu 1893.
Račun za Vlil. družbino leto 1893 kaže:
VI.	Mesto glavnega blagajnika, deželnega odbornika dr. Josip Vošnjaka poroča o denarnem družbinem stalu za 1. 1893 ud družbinega vodstva, deželni arhivar Anton Koblar.
	1 Dohodki	gld.	kr.
1	Doneski podružnic		! 7915	50
2	Pokroviteljnine . .'		866	—
3	Podpora sl. dež. zbora kranjskega .	1000	—
1	Podpora sl. mesta ljubljanskega	500	—
5	Darila in kronini darovi ....	2583	51
6	Kronin dar nabran od »Slov. Naroda«	2716	70
7	Volila (dr. Škofič, dr. Čuček itd.) .	114.3	57
8	Za prodane družbine knjižice . .	232	16
9	Obresti od naložene glavnice . .	601	90
		17859	37
	Troški .	16321	30
	Prebitek znaša torej .	1535	07
	Saldo 31. decembra 1892 .	11697	06
	Saldo 31. decembra 1893 .	16232	13
	Troski	gld.	kr.
1	Za družbine šolske zavode v Trstu in okolici		6616	66
2	Za družbine šolske zavode v Gorici in okolici		3300		
3	Za šolski vrtec v Celju ....	320	—
4	Narodno šolstvo na Koroškem . .	1463	79
5	Podpore podružnicam		656	97
6	Tisk družbinih knjig		252	96
7	Vezanje, razpošiljanje družbinih in drugih knjig		818	95
8	Za dijaške kuhinje		50	—
9	Nagrade pisateljem		50	—
10	Nakup molitvenih, učnih in zabavnih knjig		1095	98
11	Nakup stavhišča za šolo v Velikovcu	' 1250	
12	Razni stroški		448	99
	Skupaj .	16324	30
Z veseljem konstatujem, da so tudi v VIII. družbinem letu se dohodki zvikšali in da so presegali troške za znesek 1535 gld. 7 kr. Najvažnejša točka so doneski podružnic, na katere se mora najgotoveje zanašati glavna družba. In zato bi pač morale vse podružnice spolnovati svoje dolžnosti, vsako leto nabirati doneske ter jih v prvi polovici leta, kakor določuje § 10. družbinih pravil, poslati vodstvu.
Gledč tega še ni vse tako urejeno; kakor bi bilo želeti v prospeh naše družbe. Leta 1893. so sicer znašali do neski 17915 gld. 50 kr., kar je naj-višja vsjota, odkar družba deluje, vendar bi ta znesek lehko bil še veči, ko bi vse podružnice delovale, kakor bi morale. Nobenih doneskov niso poslale sledeče podružnice: Ribnica, Šoštanj, Kropa, Kamena Gorica-Dobrava, Brasloviče, Tu-rijak (se je 1. 1894. preustrojila), Kranjska Gora, Sevnica, Črnomelj (spi že tri leta) Senožeče, Begunje pri Cirknici, Ponikve, Logatec (spi že tri leta), Šmarije pri Celji, Rečica pri Mozirji, Smlednik (spi že štiri leta), Ormož, ženska v Ilirski Bistrici (spi že pet let), Kanal na Goriškem, Pliberk, Črna, Št. Lenart v Slov. goricah (spi že pet let), Priblaves, Škofja ves pri Celji, Laški trg in Libeliče Torej od 124 podružnic jih 25 ni spolnilo svojih dolžnostij, več kot peti del. Nujno prosim, da bi podružnice, na katerih sloni družba, ne opešale, temuč da bi vse brez izjemo s podvojeno silo lotile se dela in da blagajnik v poročilu za 1. 1894. ne bo moral imenovati nobene podružnice, ki ni poslala doneskov.
Med ostalimi dohodki zavzamejo prvo mesto kronini darovi. Družba je prejela prvih kron 10.600 in sicer 5433.40 nabranih od uredništva „S1. Naroda", oziroma redaktorja Josipa Nolli-ja, kateremu bodi izrečena gorka družbina zahvala. Vsi dohodki so znašali 17.859 gld. 37 kr., blizu za
2000 gld. več, kakor 1. 1892. — in bili sploh naj-veči, odkar družba deluje.
Največ troška ima družba za šolske zavode v Trstu in Gorici z okolico. Za petero-razredno šolo v Trstu z otroškim zabaviščem, za zabavišča v Rojanu in na Greti je družba potrosila 1. 1893. 6616 gld. 66 kr., za podporo „Sloginih šolskih zavodov11, za otroška zabavišča v Podgori, Pevmi in Ločniku pa 3300 gld. Za šolo, ki se bode zidala pri Velikovcu, nakupila je družba primerno stavbišče za 1250 gld.
Po odbitih troških se kaže prebitek, kateri se je priložil glavnici, ki je koncem leta 1893. znašala 16.232 gld. 13 kr., naloženih pri raznih narodnih denarnih zavodih.
Konečno naj bodo omenjene podružnice, katere so nabrale nad 100 gld. letnih doneskov. Te so: Prva ljubljanska, Št. jakobsko-trnovska, šen-peterska v Ljubljani, novomeška, šišenska, graška izven-akademiška, kranjska, tržaška moška, ki je nabrala za tamošnje šolske zavode 908 gld., idrijska, zatičniška (200 gld.), litijska (290 gld.), trnovo-bistriška (176 gld.), trboveljska (236 gld.), ženska v Trstu (370 gld.), š. ivanska pri Trstu, ženska v Gorici (200 gld.), tolminjska, ženska šenpeterska v Ljubljani (313 gld.). ženska v Kameniku (163 gld.), ženska v Ormoži, ženska crkniško-planinska (241 gld.), ženska št. ja-kobsko-trnovska v Ljubljani (630, reci: šest sto trideset gld.), ženska v Sežani (217 gld.). ženska
v Dornbergu, slovenje-bistriška (2G5 gld), ženska v Š. Vidu nad Ljubljano, Staritrg pri Ložu, moška in ženska, ženska v Tolminu (300 gld,), sežanska, ljutomerska, ženska v Postojini (214 gld.), teharska (220 gld.). Ljubljanske podružnice so tedaj nabrale 1893.1. 1306 gld. 15 kr. Sploh je tudi to leto naše narodno ženstvo bilo močen steber naši družbi, za kar mu bodi izrečena najsrčnejša hvala.
Po svojem službinem poročilu ud družbi-nega vodstva Anton Koblar — ki si je izprosil po prvomestniku v to besede — nadaljuje:
Dovolite, častiti skupščinarji! da temu poročilu dodam nekoliko besedij. Gotovo Vas je nemilo vrezalo v srce, ko ste slišali, da nekaj naših podružnic že dalj časa — „spi“. To res deloma hladi navdušenje današnjega zborovanja. Toda, nadejajmo se trdno, da te hčerke naše koristne družbe dolgo ne bodo več dremale, temveč prav kmalu probudile se k novemu čvrstemu delovanju. Vzdramila se je že letos pre rojena turjaško-velikolaška podružnica, za katero z mladeniškim ognjem deluje navzoči starosta našega zborovanja, blizu osemdesetletni mož, častiti gospod župnik Jakob Gruden. (Slava mu!)
Da pa spoznate, kako po drugi strani vnema za našo družbo raste, naj Vam omenim, da vsota 17.859 gld. dela čast slovenski zavednosti in da 'so se s temi dohodki lani še lahko pokrili troški. Vzradostila Vas bode tudi novica,
da sem danes kot blagajnikov namestnik v že-lezničnem vozu prejel dva stotaka za družbo od dveh Šentpeterčanov iz Ljubljane. Postala sta namreč pokrovitelja ljubljanska gospoda: tovarnar Franc Mally in trgovec Elija Pre-dovič. In ko sem vstopil v to dvorano, izročil se mi je dar 50 gld., katere je nabrala gospica Avgusta Ni g ri nova med rodoljubnimi gosti, ki pri vseh svojih mukah in potu v sosednjih Toplicah ne pozabljajo na drago jim šolsko družbo. Pred vsem pa smemo ponosni biti na to, da med 17.859 goldinarji ni nobene marke, nobene lire in — še celo nobenega rublja ne. Vse to je čist avstrijski denar, pošteno prislužen s slovenskim umom in trudom in darovan od slovenskih rodoljubov, bivajočih pod avstrijskim žezlom. Mi ne iščemo izdajskih podpor od zunaj, kakor delajo naši nasprotniki, ki so prejeli lansko leto za Schulverein-ske šole, t. j. za ponemčevanje slovanskih otrok v Avstriji, od občnega nemškega šolskega društva iz Berolina 54.800 mark. Precejšen del te vsote so po-vžili ponemčevalci slovenske dece. Komaj se je namreč razglasilo, da namerava naša družba za slovenske otroke pri Velikovcu sezidati slovensko šolo, na mah je pripihalo iz Berolina toliko mark, da so prejeli Nemci v Velikovcu 2000 gld. za osnovo nemškega otroškega vrtca in poleg tega je poslalo »stiskanim bratom"
podporo še nekaj drugih društev iz inozemstva.
Ali se bodemo ustrašili in obupali, ker se valč na nas tolike sovražne tuje armade? Nikakor ne smemo in ni nam treba! Zaupajmo na Boga in na svojo moč! Ako bodemo Slovenci jedini med seboj, ni se nam treba bati nikogar. Upanje do te jedi-nosti nam dajo tolažilne besede, katere smo veselo iznenadjeni čitali sinoči v znanem slovenskem listu, ki je pozdravil našo skupščino s toplo željo, da „naj pri podpiranju te vele-slavne šolske družbe preneha vsako strankarstvo in vsi Slovenci naj složno in požrtvovalno delujejo na to, da dobi družba sv. Cirila in Metoda obilne podpore za svoje blage namene". Napis, katerega nosimo danes na prsih: „Z združenimi močmi za vero in dom!" — ta napis postani vsem Slovencem geslo. Z navdušenjem nesimo to geslo domov v lepi slovenski svet, nesimo je v spomin na metropolo dolenjske strani; tiste čisto slovenske zemlje, ki je dolga stoletja ohranila častito ime „Slovenske Pokrajine". Čvrsto na delo v bratovski slogi in — mi bomo zmagali!
VII.	Prvomestnik pozove uda družbinega nadzorništva, profesorja dr. Ivana Svetina, naj veliki skupščini prebere „poročilo družbinega nadzorništva."
To poročilo se glasi:
Nadzorništvo je tekom 1. 1893. dvakrat skontrovalo blagajnico, dnč 22. februvarija in
2.	novembra, in vselej je našlo, da se je bla-gajnično stanje vjemalo z blagajnično knjigo. Dne 14. macija 1894. je nadzorništvo pregledalo račun za 1. 1893. in ga potrdilo.
Pri poslednjem skontrovanji, 14. marcija 1894, je bilo v blagajni 15.664 gld. 39 kr. in sicer naloženih pri sledečih denarnih zavodih: v poštni hranilnici gld. 74P13, v mestni hranilnici ljubljanski gld. 1414 75, v južno - štajarski gld. 2111, v posojilnicah: puljski gld. 109202, celjski gld. 532'27, sevniški gld. 1555’89, sinče-veški gld. 11G8 0G, v Djekšah gld. 2608-64, v Tinjah gld. 560’49, v Velikovci gld. 1116 67, na Suhi gld. 827, v Klečah gld. 1000, itd.
Slavna skupščina potrdi račun za 1. 1893. z dohodki 17859 gld. 37 kr,, s stroški 16.324 gld. 30 kr., s prebitkom 1535 gld. 7 kr. in konečnim blagajničnim ostankom 16.232 gld. 13 kr. in daj v smislu § 22. družbinih pravil vodstvu oprostilo.
Prvomestnik konstatuje, da je skupščina to nadzorniško izvestje soglasno sprejela v znanje in vodstvu v oprostilo.
VIII.	Prvomestnik naznanja, da po pravilih letos izstopijo naslednji udje iz družbinega vodstva: Matej Močnik, Ivan Murnik, dr. Josip Vošnjak in Andrej Zamejic.
Skupščinar deželni poslanec Slavoj Jenko nasvetuje, da se izvolijo z vzklikom dosedanji
odborniki. Skupščina z dobro- in slava-klici pritrjuje temu nasvetu.
Prvomestnik preide k volitvi družbinega nadzorništva in razsodništva. Poslanec Slavoj Jenko predlaga dosedanje člane, kar skupščina soglasno odobri. (Imena nadzornikov in razsodnikov se objavijo skupaj ob koncu.)
Prvomestnik naznanja, da je s tem vspored končan in vpraša, če je komu izmej čč. skup-ščinarjev še kaka želja do družbinega vodstva ter če sploh še kdo o družbinih šolskih zadevah želi na tej včliki skupščini kakega pojasnila.
Zastopnik Gretske podružnice Anton Bremic se imenom svoje podružnice zahvaljuje za prejete dobrote, katere je glavna družba delila Trstu. Trst, zatrjuje govornik, je avstrijska postojanka ob Adriji. Družba je mnogo storila za Avstrijo in za nas tamošnje Slovence, a nepri-jatelj naš je pazil na vsak njen korak in slovenskim šolam nasproti ustanavljal svoje šole. Da pa bodo družbini zavodi pri nas v Trstu še vspešneje delovali, treba jih je v večjem številu in časih — kakor on meni — drugod, kot do sedaj. Zato nasvetuje, da naj se dosedanji otroški vrtec na Greti, ki je — kot on misli — na nepravem kraji, prestavi v že najete prostore na Belvederu.
Predsednik izjavlja, da v tem ne more velika skupščina obravnavati, ker se po § 12. naših družbinih pravil ta podružnični nasvet ni
Vestnik.	^
predložil poprej glavnemu družbinemu vodstvu v posvetovanje; a bavilo pa se bo s tem nasvetom koj kmalo družbino vodstvo.
Nato prvomestnik stojč spregovori:
Častiti skupščinarji!— Nj. Veličanstvu našemu cesarju je usojena bila te dni britka izguba. Njegova cesarska visokost, prečastiti veliki mojster nemškega viteškega reda, vladarjev strijc Viljem se je ponesrečil na grozen način. Ob tej trpki rani cesarjevemu srcu bi si usojal predlagati, naj velika skupščina izreče Njegovemu Veličanstvu prvič: najponižneje iskreno sožalje, drugič pa si usojam nasvetovati, naj v edno izjavi velika skupščina ob slovesni priliki svojega devetletnega zborovanja v Novomestu globoko udanost, zvestobo in pokorščino Nj. Veličanstvu našemu cesarju.
Če nas pooblastite, izvrši ta Vaš sklep sedaj neposrednje po seji potom tukajšnega okrajnega glavarstva imenom družbe sv. Cirila in Metoda deputacija treh družbinih članov. (Skupščinarji vstanejo ter z živio- in slavaklici na presvitlega cesarja odobrč prvomestnikov nasvet.)
Konečno se prvomestnik zahvaljuje čč. oo. frančiškanom za preskrbitev božje službe, vrlemu pevskemu zboru za prekrasno petje v cerkvi, Novomeščanom, osobito mestnemu županu, narodnim družbam in novomeški podružnici na prisrčnem vsprejemu, vsem zborovalkam in zborovalcem, vsem častitim delegatom posamičnih
podružnic, vsem podružnicam na požrtvovalnem sodelovanji tekom preteklega upravnega leta ter brezizjemno vsakemu, ki čuti in dela za našo družbo — in zaključi IX. glavno skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Novomestu.
Takoj po sklepu zborovanja se poda depu-tacija k novomeškemu okrajnemu glavarstvu. Prvomestnik vodija Tomo Zupan si je privzel v ta častni posel podpredsednika Luka Svetec-a in družbinega nadzornika profesorja dr. Ivana Svetino. Okrajni glavar vitez Oton Vesteneck, ki je sploh z največjo eleganco postopal družbi napram, je radovoljno obljubil lojalno izjavo v minijaturi tu v Novomestu zbranega vesoljnega Slovenstva dovesti do Najvišjega prestola. Družba je vsled te svoje lojalne izjave prejela naslednji čestilni dopis:
Slavni družbi sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani.
Njegovo c. kr. apostolsko Veličanstvo je blagoizvolilo zapovedati, naj se naznani veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda za izjavo udanosti in sožalja Najvišja zahvala.
O tem obveščujem pričujočim-slavno družbo sv. Cirila in Metoda povodom odloka vis. c. kr. deželnega predsedništva z dne 11. avgusta t. 1., številka ‘2340.
C. kr. okrajno glavarstvo.
Novomesto, dne 12. avgusta 1894.
Vesteneck 1. r.
4 *
■ti
r	fy	;>
IX.	Po zborovanju je bil skupni obed na Tuček-ovem vrtu, katerega se je udeležilo nad 200 skupščinarjev in bi se jih bilo še več, ko-bi bilo prostora. Okusno okrašeni vrt, dobra postrežba, ubrano in vstrajno igranje novomeške mestne godbe, pokanje topičev, vse to je pospeševalo prijetno zabavo in netilo vzbujeno navdušenost, katero so pojavljali skupščinarji v prelepih govorih. — Prvomestnik Tomo Zupan prvi nazdravi tako le:
Častita družba!
Zdelo se nam je, da je dolenjskemu vedremu ljudstvu usojeno ostati še dalje v tišini med tem, ko stopajo drugi na dan. Zdelo se je, da naj to lepo ozemlje bo vselej še samo za-se med tem, .ko se zvezujejo druga v svetovnem prometu. A le zdelo se je tako. Oni, kojega dobrot naštevati ne premorem — ne vedel bi ni začetka ni konca — je dal govoriti svojemu čutečemu srcu tudi v prid Dolenjske. Le ena sama velika njegova dobrota naj nam stopi ta trenutek v sredini te oblagodarjene dežele, v krasnem Novomestu bivajočim, pred naše dušno oko. Po milosti Nj. Veličanstva je namreč zdrčal še le pred nekaterimi tedni prvokrat iz Ljubljane železni voz skozi dolenjske pokrajine v Novomesto. Uprav ti dolenjski železnici pa je namen Avstrijo in slovensko ozemlje ob novem prevažnem kraju, doli na jugu, zvezati z onim potom, ki je redom izvor in pospeševatelj človeškega blago-
stanja: z morjem. V spominju te zadnje — posebno Dolenjce kakor vse nas Slovence osrečujoče dobrote N j. Veličanstva naj hvaležno zakličem imenom družbe sv. Cirila in Metoda: Vsem raznim avstrijskim narodom dobrotnemu cesarju Franu Josipu, njemu ki se je prav zadnje dneve skazal posebno naklonjenega dolenjski strani naših pokrajin — trikratna slava!
Gosti se navdušeno pridružijo prvomestni-kovemu slavaklicu na cesarja, godba igra cesarsko pesem in topiči grmč.
Govorili so še: novomeški župan Perko, pl. Sladovič iz Novomesta, Omersa iz Kranja, prof. dr. Medved iz Maribora, podpredsednik Luka Svetec iz Litije, Ivan Hribar iz Ljubljane, ka-pelan Pankracij Gregorec iz Trbovelj, prof. Šuklje z Dunaja, dr. Pozni k iz Novega mesta, dr. Ivan Tavčar, Andrej Gabršček iz Gorice in prof. dr. Marinko iz Novomesta. Vsi govorniki so povdarjali korist družbe ter poživljali vse stanove, da delujejo neumorno za nje razvoj in moč ter da v tej družbi vedno ostanimo vsi Slovenci požrtvovalni in edini.
Omenjati je še, da so povodom IX. velike skupščine gospa Ivana Gutnikova. gdč. Antonija Kadivčeva, litijske in šmartinske Slovenke z razprodajo kokard naklonile družbi 128 gld. čistega dobička.
Brzojavno so pozdravili družbo sv. Cirila in Metoda v Novem mestu:
Bela Peč. Gospod, otmi nas, ginemo! — Sv. brata Ciril in Metod, prosita za nas! Morituri vos salutant!	Fertin, Malhj.
Bohinjska Bistrica. Zbrane slcupščinarje srčno pozdravljata, želeč najboljšega vspeha —
Predsednici ženskih podružnic St. Peterske v Ljubljani in Krške: Ana dr. Zarnik-ova in Marija Pfeifer-jeva.
Brežice. Ker je naš zastopnik službeno zadržan, pozdravljamo tem potoni najsrčneje vse ude-ležnike. Živela družba, rešiteljica slovenske mladine!
Podružnica v Brežicah. Budjevice. Čehi, na slovesnosti v Budjevicah zbrani, se spominjajo Vaše slavnosti in kličejo bratom Slovencem prisrčno: Na zdar! živela slovanska vzajemnost !	Lene.
Celje. Kdor je bogčlt, daj rokohvdt — dočim reven mož, vloži mali groš: in naš narod siromak — bode imovit orjak.
Dragotin Hribar, vojni kurat Mrazidovšek, notar Svetina, profesor Bezenšek, Vatroslav Ilolz.
Celovec. V metropoli Dolenjske na velevažnem shodu zbranim rodoljubom in rodoljubkinjam srdačni živio! Bog blagoslovi delo slavne družbe, ki |bodi narodu našemu upanje na boljšo bodočnost!
Podružnica Celovška. Celovec. Zadržani udeležiti se shoda pozdravljamo preserčno vse udeležence želeč, da prospeva
8lavna družba in utrdi ob mejah skale — zoper naših nasprotnikov navale.
Jagodic, dr. Kraut, Legat.
Crmošnice. Slavna družba sv. Cirila in Metoda! Danes Te pozdravljata sv. Rim in slovanski Velegrad, zbrano v glavnem mestu vesele Dolenjske. Tudi midva te danes ponižno pozdravljava s srčnim vzdihom do ljubega Boga: naj blagoslovi na prošnjo sv. bratov Cirila in Metoda za dušni in telesni blagor milega naroda delajočo družbo sv. Cirila in Metoda. Bog živi!	Brata	Ciril	in Metod.
Črnomelj. Živeli vrli branitelji naše decel Slava kliče Vam —	rodovina	Kupljenova.
Črnomelj. Bog blagoslovi delo slavne družbe!
Prva belokranjska ženska podružnica.
Črnomelj. Zbranim narodnim bojevnikom gromoviti: Živeli!	Notar	Kupljen.
Črnomelj. Vrlim braniteljem naše mladine: Slava in gromoviti živio!
Franjo Šušteršič, Ivan Nagu.
Gleichenberg. Za domovje se borite, za domovje vdarite!	Slovenci	in	Hrvati.
Gleichenberg. Blagoslovi mili Bog delovanje prepotrebne družbe! Prisrčno pozdravljam vse prečastite skupščinarje, ker sem sam zadržan. Zakaj, pojasnjuje kraj. V duhu sem pa pri Vas in z Vami. Od tu Vam kličem z brati Hrvati: Na zdar!
Doktor Štor.
Gleichenberg. Ovdje boraveči Hrvati i Slovenci Vam klicu: Napred za dom i slavjanstvo. Živili!	Stanko	Tuškan, dr. Franjo Štor.
Herpelje. Iz Materije v tuzni Istri. Bodi pozdravljena slavna skupščina, ki deluješ za narodne pravice. Naj Tvoji napori dosežejo zaželeni vspeli, da bi sijalo solnce enakopravnosti našemu narodu, kateri živi za cesarja in domovino.
*■	Kastelic,	župan.
Idrija. Idrijska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda kliče udeležnikom glavne skupščine trikratni živio!	Karolina	Lapajne-jeva, predsednica.
Idrija. Živi družba sv. Cirila iti Metoda! Živi vrlo vodstvo! Slava zbrani skupščini!
Delavsko bralno društvo.
Kastav. Glavna skupščina deluj v združenje duha, moči in srca Slovencev. Sveti Ciril in sveti Metod — varujta slovenski rod!
Dekan Rogač, dr. Sebesta, Požar, Šifrer, Štemberger, Volk.
Kršim. Zadržane osebno prisotne biti, strinjamo se v duhu z Vami ter Vam zakličemo srčni: Na zdar! Odbor ženske podružnice v Krškem.
Litija. Sveta naša apostola, čuvajta svetinje predrazega naroda. Slava skupščinarjeml
Za občino Litijo: Jos. Damjan, župan.
.Litija. V neustrašenem bojevanju za svetinje predrazega naroda blišči nam svetlejša bodočnost. Živeli skupščinarji! Slava stolici dolenjski!
Ivan Gregorčič, Mohorčič.
Litija. V blagor naroda zbranim skupšči-narjem: Slava, Siveli njih voditelji!
Josipina, Kristina in Marija Koblor-jeva.
Litija. Srčni na zdar in slava!
Koprivnikar.
Ljubljana. Obžalujoč nemogočnost svoje osebne udeležbe pozdravljam prisrčno, želeč dolnjega vednega napredka:	Natalija	Truden-ova,
predsednica tržaške ženske podružnice.
Spodnji Lofjatec. Družba sv. Cirila in Metoda naj se še bolj okrepi in razširi, da jej bo mogoče vsestransko delovati v korist in napredek našega naroda. To želi in kliče v imenu „Zaveze slovenskih učiteljskih društev
Ribnikar, predsednik.
Spodnji Logatec,. Vsem zbranim mladino-Ijubom kliče: Bog obudi še mnogo jednakih društve-nikov —	Zenska	logaška podružnica.
Spodnji Logatec. Bodite srčni branitelji slovenske mladine. Svet naj zna, da Slovenec še živi! Vsem zborovalcem najsrčnejši pozdrav.
Moška logaška podružnica.
Mokronog. Budi, vnemaj družba zlata, — Sreče ti odpiraš vrata! — V tebi narod reši se —■ V tebi vlada sloga zlata!— Vsak se čuti v tebi brata! — Slogo le se zmaga vse!
Bralno društvo Mokronoško.
Mokronog. Častitim udeležencem velike skupščine kliče srčni živeli:
Podružnica Mokronoška.
Ptuj. V Hajdini zbrani gostje na Slamber-gerjevi primidji navdušeno pozdravljajo slavno skupščino naše slavne družbe, kličoč jej: Tako naprej!
Vodušek.
Skopja Poka. V Stari Loki zbrana dekanijska duhovščina nazdravlja.
Kožuh, dekan; Tomažič, župnik.
Trst. Bodi nam Vaša družba pot kjedinstvu!
Ljubljančanje v Trstu.
Tolmin. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Tolminu pozdravlja srčno slavno skupščino ter kliče njenemu požrtvovalnemu odboru trikratni: Živijo, slava!	Odbor.
Tolmin. Zbranim skupščinarjem slava!
Tolminska podružnica.
Toplica - Zagor je. V duhu z Vami Vas najiskrenejše pozdravljamo, želeč, da bi res prenehalo vsako strankarstvo. Naj bi vsi Slovenci složno in požrtovalno delovali na to, da se utrdi prevažna družba, posvečena vzgoji naše mladine. Bog in narod!
Zagorska podružnica.
Vipava. Učiteljsko društvo postojimkega okraja, zbrano v Vipavi, kliče zbranim udeležencem in častitemu predsedstvu: trikratno slavo!
Višnja Gora. Bog živi, Bog krepi pre-koristno društvo in Bog vcepi pravo hvaležnost nd-rodu do družbe, ki nam rešuje našo deco.
Mestno županstvo Višnja Gora.
Vrhnika. Zbrane skupščinarje pozdravljati
vrhniški podružnici. Bog in narod! Lenarčič.
*
* *
Hitro je minul čas in treba je bilo odriniti na Grm. Tu nas je prijazno vsprejel ravnatelj kmetijske šole, Viktor Dolenec, ter nam razlagaje skazoval ta lepi vstav in njega krasne nasade.
Po šesti uri zvečer so se vrnili skupšči-narji na sicer prostoren, a za ta dan premajhen Brunar-jev vrt, kjer je bil koncert. Novomeška godba in „Dolenjsko pevsko društvo" s svojimi moškimi in mešanimi zbori rešila sta svojo za-dačo v polni meri.
Po izborno vspelim koncertu je bilo treba pravočasno oditi na kolodvor, kamor so nas spremili prijazni NovomeščaDje. Tu smo se ločili stiskaje si roke v nadi, da se za leto dni zdravi snidemo ter ohranimo današnjo ponovljeno navdušenost v dosego blagega družbinega namena: Slovenskim otrokom slovensko šolo!
Imenik podružnic
a izkazom poslanih doneskov za l. 1893.
I.	Kranjsko.
1. Bistriški okraj na Notranjskem: Ženska podružnica. Ustanovljena 16. oktobra 1887. Ustanovnic 12, letnic 68, podpornic 22, skupaj 102. — Gld. —	.
2. Bled: Ustanovljena 30. marcija 1886, z odi. min. za notr. št. 4775. 1. Prvomestnik Josip Razboršek, dekan v Gradu; 2. zapisnikar Josip Žirovnik, nadučitelj v Gorjah; 3. blagajničarica gospica Tereza Sterle-jeva, učiteljica v Gorjah. Namestniki: 1. Ivan Berlec, župnik;
2. Fran Hus, nadučitelj v Gradu; 3. gospica Katarina Drol-ova, učiteljica v Gradu — Pokrovitelji 3, usta-novniki -1, letnikov 51, skupaj 58. Gld. 42.
3. Brdski sodnijski okraj: Ustanovljena z odi. dež. vlade 24. septembra 1886, št. 9627. — 1. Ivan Vrhovnik, župnik trnovski v Ljubljani; 2. Janko Krsnik, graščak na Brdu ; 3. Ivan Janežič, učitelj v Ljubljani. — Pokrovitelja 2, ustanovnikov 8, letnikov 61, podpornikov 8, skupaj 79 — Gld. 97.
4. Crklje na Gorenjskem: Ustanovljena 1. 1889. 1. Andr. Vavken, nadučitelj in župan; 2. Fran Krek, kapelan:
3. Radoslav Hočevar, farmacevt. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 12, letnikov 28, podpornikov 18, skupaj 59. — Gld. 60.
5. Cerknica-Planina in okolica s sedežem na Rakeku: Ženska podružnica. Ustanovljena 30. avg. 1892, z odlok. št. 11.278. — 1. Gospa Matilda Šebenikar-jeva na Rakeku: 2. gdč. Marija Gale-tova v Cerknici; 3. gospa Klementina Piš-evx v Cerknici. Namestnice: 1.
g. Manica Milarč-eva v Cerknici; 2. g. Marija Zagor-jan-ova v Cerknici; 3. g. Vekoslava Jeršan-om na Uncu. — Pokroviteljica: 1, letnic 114, podpornic 1, skupaj 116. — Gld. 241 39.
6. Črnomelj: Moška podružnica. Ustanovljena leta 1886, potrjena dne 21. marcija 1887 vsled odloka c. kr. okr. glavarstva v Črnomlji. 1. Fran Šetina, učitelj; 2. R. Justin, učitelj; 3. Janko Schtceiger, posestnik. Usta-novnikov 5, letnikov 34. podpornika 2, skupaj 41. — Gld. -.
—	7.	Črnomelj:	Prva	belokranjska	ženska	podruž-
nica. Ustanovljena 8. oktobra 1892. 1. Gospa Zofija Haring-ova: 2. gdč. Rozalija Clarici-jeva; 3. gdč. Olga Haring-ova. Namestnice: 1. gospa Albina Bučar-jeva;
2. gdč. Jelica Jeršinovič-eva; 3. gospa Klementina Miil-ler-jeva. Ustanovnic 6, letnic 35, skupaj 41. — Gld. 60.
8. Gorenjska Dolina: sedež v Kranjski Gori. Ustanovljena z ministr. odlokom dne 18. aprila 1886, št. 6134. — 1. Anton Žlogar, župnik ; 2. Josip Bregar, nadučitelj;
3. Ivan Cuderman, kapelan. Namestniki: 1. Frančišek Budinek; 2. Ig. Fertin; 3. Ig. Mallg, c. kr. poštar za Belo peč. — Vinko Polaj, župnik in J. Pintbah, župan za Rateče. — Jakob Aljaž, župnik in Janša, župan za Dovje. — J. Sckreg, c. kr. poštar in Jakob Matijan, kapelan za Jesenice. — Avguštin Turk, župnik za Koroško Belo. Pokrovitelj 1, ustanovniki 3, letnikov 32, podpornikov 7, skupaj 43. — Gld. 86-82.
9. Idrija: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade Kranjske 1. sept. 1886, št. 8837.
1.	Alojzij Novak, učitelj; 2. Dragotin Sčinkovec, c. kr. knjigovodja; 3. Josip Oblak, paznik. Namestniki: 1. Fran Vončina, paznik; 2. Valentin Lapajne, trgovec in posestnik; 3. Karol Habe, c. kr. rudar. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 11, letnikov 24, podpornikov 44, skupaj 80. — Gld. 146-61.
L
10. Idrija: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade dne 29. okt. 1892, št. 13.037. 1. Gospa Dragotina Lapajne-jeva, posestnica; 2. gospa Franja Lapajne-jeva, trgovčeva soproga; 3. gospa Dragotina Nagode-jeva, posestnika soproga. Namestnice:
1.	gospa Franja Kos-ova, trgovčeva soproga; 2. gospa Dragotina Taler-jeva, trg. soproga; 3. gospa Frančiška Lapajne-jeva, trgovčeva soproga. Ustanovnic 7, letnic 66, podpornic 18, skupaj 91. — Gld. 80.70.
11. Kamenik: Ženska podružnica. Ustanovljena 6. septembra 1891. 1. Gospa Ana Polt-eva, sodnikova soproga; 2. gdč. Marija Koželj-eva; 3. gdč. Kristina Ja-nežič-eva. Namestnice: 1. Gospa Julija Močnik-ova; 2. gdč. Terezija Dralka-va; 3. gdč. Terezija Karolnik-ova. Pokroviteljica 1, ustanovnici 2, letnic 49, podpornic 14, skupaj 66. — Gld. 163 70.
12. Kamenik z okolico: Mo š ka pod ru žnica. Ustanovljena 10. marcija 1889, št. 3502. 1. Josip Močnik, mestni župan; 2. Ljudevit Stiasng, mestni učitelj; 3. dr. Jos. Barle, notarski kandidat. Namestniki: 1. Fran Zargi, trgovec; 2. Ivan Milohnoja,. notarski kandidat; 3. Vekoslav Benkovič, farmacevt. Pokrovitelja 2, usta-novnikov 10, letnikov 42, podpornikov 15, skupaj 69. — Gld. 67-27.
13. Kostanjeviški okraj: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade 12. maja 1890, št. 5826, intimacija c. kr. okr. glavarstva 22. maja 1890, št. 9788. 1. Aleks. Hudovernik, c. kr. notar; 2. Oton Vidic, not. kandidat; 3. Janko Hudovernik, notarski kandidat. Namestniki:
1.	Lavoslav Abram, nadučitelj; Božidar Lappein, c. kr. davk. pristav; 3. Karol Trošt, učitelj v Št. Jarneji. — Ustanovnikov G, letnikov 35, skupaj 41. — Gld. 82.
14. Kranj: Moška podružnica. Ustanovljena 28. novembra 1885, št. 4426. 1. Vinko Majdič, veletržec; 2. Avgust Drukar, notar, koncipijent; 3. Jurij Režek, učitelj. Namestniki:	1. Dr. Valentin Štempihar, od-
vetnik; 2. Ferdo Sajovic, trgovec; 3. Ferdo Polak, trgovec. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 14, letnikov 46, podpornik 1, skupaj 63. — Gld. 141*61.
15. Kranj: Ženska podružnica. Ustanovljena 13. avg. 1892, z odlokom St. 10.889. 1. gospa Leopoldina Savnik-ova, soproga županova; 2. gospa Helena Pavšlar-jeva, soproga posestnikova; 3. gospa Josipina Omers-ova, soproga trg. Namestnice: 1. gospa Matilda Majdič-eva, soproga vele-tržčeva; 2. gospdč. Pavla Omers-ova; 3. gospa Marija Drukar-jeva, soproga notar. kand. Ustanovnic 21, letnic 84, podpornica 1, skupaj 106. — Gld. 72 70.
16. Kropa-Kamena Gorica-Dobrava: Ustanovljena z ministe-rijalnim odlokom dne 30. marcija 1886, št. 4774. 1. Valentin Aljančič, župnik na Dobravi; 2. Adolf Kapus pl. Pichelsteinski v Kameni Gorici. Namestnik: Ivan Zupan, izdelovatelj orgelj v Kameni Gorici. Ustanovnikov 7, letnikov 33, podpornika 2, skupaj 42. — Gld. —.
17. Krško in okolica: Moška podružnica. Ustanovljena
6.	marcija 1887, z odlokom deželne vlade v Ljubljani, 24. marcija, št. 3013. 1. Dr Ivan Mencinger, odvetnik;
2. dr. Tomo Romih, mešč. šole učitelj; 3. F. Cernovšek, uradnik v pok. Namestniki: 1. A. Gregorin; 2. G. Križman;
3. Iv. Lapajne, ravnatelj meščanske šole. — Ustanovnikov 7, letnikov 32, skupaj 39. — Gld. 20.
18. Krško in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom ck. deželne vlade v Ljubljani, 27. julija 1894, št. 13.985. — 1. gospa Marija P/ei/er-jeva; 2. gdč. Ana Smidinger-jeva; 3. gdč. Marija Kessler-jeva. Namestnice:
1.	gospa Amalija Jugovič-eva; 2. gospa Leopoldina Kalan-ova; 3. gospa Ivanka Lilek-ova. Pokroviteljica 1, ustanovnice 4, letnic 52, podpornic 10, skupaj 67.
19. Litija: Ustanovljena 15. novembra 1886. 1. Jernej Zupančič, duhovnik; 2. Luka Svetec, c. kr. notar; 3. Fran Knajhč, posestnik v Šmartnem. Namestniki: 1. Fran Podkrajšek, načelnik želez, postaje na Savi; 2. Martin Molek, župnik 3. Fran Slanec, nadučitelj v Litiji. —
Pokroviteljev 11, ustanovnikov 6, letnikov 50, podpornikov «5, skupaj 152. — Gld. 290.
20. Ljubljana: Prva ljubljanska. Ustanovljena z odlokom deželne vlade dne 14. oktobra 18->5, št. 10.133. 1. Ivan Gogol'i, c. kr. notar; 2. Karol Pleiiveis, notarski kon-cipijent; 3. Gustav Pirc, tajnik c. kr. kmetijske družbe. Pokroviteljev 21, ustanovnikov 29, letnikov 30, skupaj 80. — Gld. 104-70.
21. Ljubljana: Šenklavško-frančiškanska ženska podružnica: Ustanovljena 25. julija 1892. 1. gospa Franja dr. Taviar-jeva; 2. gospa dr. Jenkova; 3. gospa dr. Gregorič eva. Namestnice: 1. gospa Lah-ova; 2. gospa dr. lludnik-ova; 3. gospa dr. Perjančič-eva. Odbornice: gospa podžupanova dr. Bleiiueis-ova pl. Trsteniška, gospa županja Grasselli-jeva, gospa dr. Košar-jeva, gospa vele-tržčeva Suiwan-ova in gospa dr. Zupanč-eva. Pokroviteljic 7, ustanovnic 20, letnic 71, skupaj 98. — Gld. 100.
22. Ljubljana: Št. jakobska-trnovska moška. Ustanovljena z ministerijalnim odlokom 27. marcija 1886, št. 3164. 1. Dr. Fran Papei, odvetnik in dež. glavarja namestnik; 2. Josip Pichler, c. kr. okrajni tajnik v pok.; 3. Ivan Verhovnik, trnovski župnik. Namestniki: 1. Andr. Žumer, šolski vodija; 2. KarolLahainar, hišni posestnik in magist. uradnik; 3. Mavrilij Šarabon, veroučitelj. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 14, letnikov 53. podpornikov 20,. skupaj 91. — Gld. 100-05.
23. Ljubljana: Št. jakobska-trnovska ženska. Ustanovljena 10. julija 1892. 1. Gospa Hedvika Bubič-eva, soproga c. kr. ravnatelja strokovnih šol. 2. gdč. Minka Marovt-ova, mest. učiteljica; 3. gdč. Antonija Kadivč-eva, trgovka. Namestnice: 1. gospa Ivanka Gutnik-ova, uradnikova soproga; 2 gdč. Antonija Kaiar-jeva, posestnikova hči; 3. gdč. Ivanka Praprotnik-ova, mestna učiteljica. Pokroviteljice 5, ustanovnic 14, letnic 136, podpornic 152, skupaj 307. — Gld. 629-86.
24. Ljubljana: Šentpeterska moška. Ustanovljena z odlokom c. kr. ministr. notranjih zadev dne 14. aprila
1886.	št. 5771. 1. Martin Malenšek, župnik; 2. J. Dev, živinozdravnik; 3. Anton Koblar, deželni arhivar. Namestniki: 1. Ignacij Valentinčič, mestni odbornik; 2. Fran Dan, faktor »Katoliške Tiskarne«; 3. Alojzij Poljanec, oskrbnik prisilne delalnice. Pokroviteljev 5, ustavnikov 23, letnikov 55, skupaj 83. — Gld. 158-41).
26. Ljubljana: Šentpeterska prva ženska v Ljubljani. Ustanovljena 12. julija 1891. 1. gospa Ana dr. Zarnik-ova, posestnica; 2. gdč. Justina Lavril-eva, mestna otroška vrtnarica; 3. gdč. Helena Bavdek-om, posestnica. — Namestnice: gospa Marija Terček-ova, veleposestnica; 2. gospa Marija Poljančeva, obskrbnikova soproga; 3. gospa Josipina Dev-ova, uradnikova soproga. Pokroviteljici 2, ustanovnic 19, letnic 78, podpornic 5, skupaj 104. — Gld. 313.
26. Logatec: Moška podružnica. Ustanovljena 6. ja-nuarija 1887. 1. Tomo Tolazzi.
27 Logatec: Ženska podružnica. Ustanovljena 21. avgusta 1892, z odlokom c. kr. deželne vlade št. 9854
1. gospa Josipina Tolazzi-jeva; 2. gdč. Mimi Tolazzi-jeva; 3. gdč. Ivanka Arko-va. Namestnice: 1. gospa Marija liibnikar-jeva; 2. gospa Amalija Majdit-eva; 3. gdč. Frančiška Rihar-jeva. Ustanovnice 3, letnic 14, podpornic 10, skupaj 63. — Gld. 78.
28. Loški Potok: Ustanovljena s c. kr. min. odlokom dnd
28.	aprila 1886, št. 6133. 1. Anton More, župnijski administrator; 2. Andrej Cvar, učitelj: 3. Janez Kveder, občinski tajnik. Namestniki: 1. Fran Kadnnec, župnik v Dragi.
2. Ivan Knavs, posestnik v Loškem potoku; 3. Bernard Andoljšek, učitelj v Dragi. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 17, letnikov 23, podpornikov 15, skupaj 57. Gld. 64.75.
29. Meniševska v Begunjah: Ustanovljena z odlokom deželne vlade dne 16. novembra 1886, št. 10511. —. Usta-
Vestnik.	5
novnikov 10, letnikov 26, podpornikov 5, skupaj 41. — Gld. 3.
30.	Metlika: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 16. aprila 1886, št. 4866. 1. Anton Aleš, dekan v
Semiču; 2. Anton Navratil, zasebnik v Metliki 3.----------;
Namestniki: 1. Fran Štajer, c. kr. notar v Metliki;
2. Fran Zupan, davčni pristav; 3. Andrej Sest, nadučitelj. Ustanovnikov 9, letnikov 32, skupaj 41. — Gld. 6-50.
81 Mokronog: Ustanovljena leta 1886. 1. Ivan Virant, župnik v Mokronogu; 2. Josip Jtohrman, notarski kon-cipijent; 3. Edvard Vohinec, učitelj. Namestniki: 1. Viktor Kozina, c. kr. notar; 2.---------------;	3.	Josip	Gregoril.	Po-
krovitelj 1, ustanovnikov 6, letnikov 28, skupaj 35. — Gld. 77.
32. Naklo z okolico na Gorenjskem: Ustanovljena 18. septembra 1887. Udov skupaj 30. Gld. —.
33. Novo Mesto: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 3. marcija 1886, št. 3318. 1. Ivan Krajec, tiskar; 2. Otmar Skali, c. kr. okrajni živinozdravnik;
3. Karol Rozman. Namestniki: 1. Ivan Mehora; 2. Ivan Vrhovec, c. kr. gimn. profesor; 3. Jurij Pfeifer. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 16, letnikov 76, podpornikov 34, skupaj 129. Gld. 112.
34. Pivka s sedežem v Št. Petru: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade 3. oktobra 1886, št. 9917. 1. Ivan Zupan, kurat; 2. Andr. Lavrenčič, gostilničar; 3. Mihael Kalan, nadučitelj. Namestniki: 1. Fran Groznik, vikar v Zagorji; 2. Štipko Jelenec, učitelj v Trnji; 3. Simon Punčah, nadučitelj v Slavini. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 22, letnikov 52, skupaj 75. Gld. 42.
35. Poljanska Dolina': Ustanovljena 17. septembra 1886.
1.	Jernej Ramdveš, župnik v Poljanah; 2. Valent Subii, podobar; 3. Fran Grošelj, posestnik. Namestniki: 1. Fran Petrovčič, župnik na Trati; 2. Radivoj Kant, učitelj;
3. Alojzij Giacomini. Pokrovitelj 1, ustanovniki 3, letnikov 41, podpornikov 11, skupaj 56. Gld. 60.
36.	Postojina: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 13. avg. 1886, št. 8053.
1. Miroslav Vičič, nadžupan; 2. Štefan Primožič, učitelj; 3. Gregor Piki, trgovec. Namestniki: 1. Anton Ditrich trgovec; 2. Rihard Šeber, tiskar; 3. Alojzij Kraigher, trgovec. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 26. letnikov 36, skupaj 64. Gld. 39.
— 37. Postojina: Ženska podružnica. Ustanovljena 28 julija 1892, potrjena dne 17. aprila 1893 z odlok. c. kr. deželne vlade. št. 2161. 1. gospa Josipina Vičič-eva, županova soproga; 2. gdč. Malči Vičič-eva, županova hči; 3. gospa Josipina Kraigher-jeva, trgovčeva soproga. Namestnice: 1. g. Zofija Smolič-eva; 2. gospa Franja Thumova, soproga šolskega nadzornika; 3. g. Marija Pikl-ova. Pokroviteljica 1, ustanovnie 6, letnic 54, skupaj 61. Gld. 214.
38. Prem: Ustanovljena dne 3. septembra 1886, z odlokom c. kr. deželne vlade, št. 8964. 1. Nikolaj Križaj, župnik; 2. Peter Čebin, nadučitelj; 3. Anton Grahor. Namestniki: 1 Fr. Žnidaršič, trgovec. Ustanovnikov 6, letnikov 16, podpornikov 17, skupaj 38. — Gld. 6.
39. Radovljica: Ustanovljena 27. septembra 1892. 1. dr. Ivan
Vilfan, advokat; 2. Andr. Geriar, nadučitelj; 3. Frančišek Mulej, trgovec. Namestniki: 1. — —; 2. Vinko Hudovernik, sodiščni pisar; 3. Anton Grundner, c. kr. davkar. Pokrovitelj 1, ustanovniki 4. letnikov 50, skupaj 55. — Gld. 39.
40. Ribnica: Ustanovljena z min. odlokom 5. febr. 1886, št. 1571. 1. — —; 2. Andrej Podboj, posestnik; 3. — —. Namestniki: 1. Franc Višnikar, c. kr. sodnik;
2. Josip Vogljar, župnik, za Sodražico; 3. Ivan Komljanec, c. kr. gimn profesor, za Kočevje Pokrovitelj 1, ustanovnikov 17. letnikov 76, podpornikov 23, skupaj 117. - Gld. -.
41. Seliča na Gorenjskem: Ustanovljena 31. maja 1886, z odlokom c. kr. okr. glavarstva v Kranji, štev. 5007.
I. Fran Šlibar, posestnik; 2. Josip Grošelj, podobar; 3. Miha Bergant, posestnik. Letnikov 25, skupaj 25. — Gld. 25.
42. Senožeče: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade v Ljubljani 23. aprila 1886, št. 4033 1. Ignacij Okorn, župnik; 2. — —; 3. Anton Jemec, kapelan. Namestniki: 1. — —; 2. Ivo Trošt, učitelj; 3. Josip Meden, posestnik. Ustanovnikov 6, letnikov 37, podpornikov 12, skupaj 55 Gld. —.
43. Smledenik: Ustanovljena 29. junija 1887 Ustanovnikov
II. —
44. Stari Trg pri Ložu: Moška podružnica. Ustanovljena dne 12. februvarija 1893 z odlokom c. kr. deželne vlade dne 19 januvarija 1893, št. 15820 de 1892.
1.	Fran Pede, trgovec in posestnik; 2. Jakob Zebre, učitelj; 3. Fran Kovač, trgovec v Ložu. Namestniki:
1.	Anton Levec, c. kr. sodnik; 2. dr. Ed. Volčič; 3. Fran Strašek, c. kr. notar. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 6, letnikov 23, skupaj 30. — Gld. 125'15.
45. Stari Trg pri Ložu: Ženska podružnica. Ustanovljena dnč 12. febr. 1893. 1. Gospa Olga Peie-va, soproga trgovčeva; 2. g. Ivana Perušek-ova; 3. gospa Franja Žagar-jeva, soproga trgovčeva. Namestnice : 1. gospa Franja Lah-ova, soproga županova; 2. gospa Ivana Levieva, soproga sodnikova; 3. g. Fani Kosinova. Letnic 34, skupaj 34. Gld. —•—
46. Šiška: Ustanovljena 17. febr. 1886. 1. Jakob Matjan, posestnik; 2. Iv. Tavčar; 3. Anton Bojina, slikar. Namestniki: 1. J. C. Juvančič, vinski trgovec; 2. Fran Drenik, posestnik; 3. Fran Bizjan in J. Suva, posestnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 9, letnikov 41, podpornikov 82, skupaj 132. — Gld. 130.
47. Škofija Loka: Moška podružnica. Ustanovljena z ministerskim odlokom dn<§ 28. marcija 1886, št. 4772.
1. Blaž Mohar, posestnik; 2. — — ; 3. Lovro Sušnik. Namestniki: 1. Ivan Tomažič, mestni župnik; 2. Avg. Sušnik. 3. — —. Ustanovnikov 7, letnikov 17, skupaj 24. — Gld. 19-35.
•48. Škofija Loka in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena 24. februvarija 1894, z odlokom c. kr. deželne vlade, št. 1551. 1. gospa Helena Hafner-jeva; 2. gdč. Ivanka Hafner-jeva; 3. gdč. Jerica Dolenčeva. Namestnice: 1. gdč. Marija Khm-ova; 2. gdč. Pavla Deistirv-ger-jeva ; 3. gdč. Zofija Mai/er-jeva. Ustavovnice 3, letnic 57, podpornica 1, skupaj 61.
49. Trnovo-Bistrica: Ustanovljena 13. avgusta 1886 z odlokom c. kr. vlade kranjske. 1. Ivan Vesel, dekan v Trnovom; 2. Janko Rahni, c. kr. notar; 3. Ivan Var lenčič-Severjev, posestnik. Namestniki: 1. Martin Zarnik, nadučitelj; 2. Dav. Judnič. učitelj; 3. Andrej Uršič, uradnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 19, letnikov 36, skupaj 56. Gld. 176 48.
50. Turijak: Ustanovljena 26. marcija 1886. 1. Lovro Gerjol, župnik; 2. Alojzij Vdovič, posestnik; 3. Ivan Kožar, posestnik. Namestniki: 1. Jakob Gruden, župnik v p.;
2. Frančišek Grebenee, trgovec; 3. Mihael Vdovič, posestnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 6, letnikov 27, podpornikov 22, skupaj 56. — Gld. —
61. Št. Vid nad Ljubljano: Ženska podružnica.
Ustanovljena z odlokom deželne vlade dne 12. decembra 1892, št. 15.434 1. gospa Katarina Žirovnik-ova, soproga nadučiteljeva; 2. gospdč. Janja Miklavčič-eva, učiteljica;
3. — —. Namestnice: 1. Ivana Kozman-ova; 2. Helena Bitenčeva; 3. Terezija Kančeva. Pokroviteljica 1, usta-novnici 2, letnic 48, skupaj 51. Gld. 103.
62. Vipava: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade
24.	sept. 1886, št. 9656. 1 Matija Erjavec, dekan; 2. Rud. Dolenec, učitelj; 3. Radoslav Silvester, trgovec. Namestniki: 1. Štefan Tomšič; 2. Miha Arko, župnik v Šturji;
3. A. Hrovatin. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 1(5, letnikov 39, skupaj 5(5. Gld. 29 60.
63. Vrhnika: Moška podružnica: Ustanovljena dnž
19.	marcija 1887, potrjena za pravni obstoj z odlokom c. kr. deželne vlade 19. aprila 1887, št. 4123. — 1. dr. Janko Marolt, okrožni zdravnik; 2. Luka Smolnikar, kapelan, 3. Ivan Gruden, c. kr. davkar v p. Namestniki:
1. Gabrijel Jelovšek, župan; 2. Štefan Rihar, kapelan;
3.	Josip Kavčič, c. kr. davčni kontrolor. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 20, letnikov 31, skupaj 52. Gld. 10 60.
64. Vrhnika: Ženska podružnica: Ustanovljena 10. okt. 1892. z odlokom c. kr. deželne vlade št. 12.368. 1. gospa Marija Harolt-ova, soproga okrožnega zdravnika; 2. gdč. Ana Pour-jeva, učiteljica; 3. gospa Fani Golli-jeva soproga c. kr. davkarja. Namestnice: 1. gospa Marija Gruden-ova, soproga c. kr. davkarja v p.; 2. gdč. Mici Teršar-jeva, posestnikova hči; 3. gdč. Olga Gruden-ova, hči upokojenega c. kr. davkarja. Pokrovitelj 1, usta-novnic 6, letnic 48, podpornic 30, skupaj 85. Gld. 224. — V »Vestnik« za leto 1893. se je vrinila o Vrhniški ženski podružnici neljuba hiba, ker takratna njena bla-gajničarica gospica Marija Petrič-eva je 21. decembra 1892 izročila našemu vodstvu tamošnji veselični dohodek 186 gld. in podružnični donesek 113 gld. 10 kr., skupaj torej gld. 299' 10.
65. Zagorije ob Savi: Ustanovljena dne 14. febr. 1892., z odlokom št. 3152. 1. Matija Medved, veleposestnik;
2. Franjo Perme; 3. Franjo Mandelj. Namestniki: 1. Pavel Weinherger; 2. Anton Berce, župnik v Št. Lambertu;
3. Jakob Hrastelj. Pokrovitelja 2, ustanovniki 3, letnikov 51, skupaj 66. Gld. 37-20.
.66. Zatičina-Višnja Gora: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade 3. septembra 1886, št. 8963. 1. Jakob Razpotnik, župnik v Višnji Gori; 2. Janko Skrbinec, nadučitelj; 3. J. Škufca, posestnik. Namestniki : l. J. Pirnat, c kr. notar v Zatičini; 2. Fran Kovač, učitelj v Zati-
Cini; 3.------.	Pokrovitelji 3, ustanovnikov 14, letnikov
15, skupaj 32. Gld. 200.
57. Železnike na Gorenjskem: Ustanovljena 17. junija 1886.
1. Jakob Mrak, župnik; 2. Jak. Dermota; 3. M. Klopčič. Namestniki: 1. Fran Demšar; 2. Fr. Oblak; 3. Anton Klemenčič. Letnikov 14, podpornikov 12, skupaj 26. Gld. 15-40.
58. Žužemberk in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade 2. julija 1887., št. 6490. 1. Ivan Pehani, zasebnik; 2. Josip Senčar; 3. Vinko KramarHč, trgovec. Namestniki: 1. Fran Vatami, župan; 2. Jakob Škerlj, posestnik; 3. Fran Florijančič. Ustanovnikov 11, letnikov 31, podpornikov 9, skupaj 61. Gld. 15,
v
11.	Stajarsko.
1. Brasloviče: Ustanovljena dne 3. marca 1886, z odlokom ministerstva za notranje zadeve, št. 6521. 1. dekan Matija Stoklas; 2. kapelan Fran Pečnik; 3. Fran Spom, posestnik. Namestniki:	1. Florijan Kak, posestnik;
2. Vinko Hojnik, posestnik; 3. Fran Pristan, posestnik. Ustanovnikov 13, letnikov 31, podpornikov 16, skupaj 60. Gld. —
2. Breški okraj v Brežicah: Ustanovljena z odlokom vis. vlade 27. julija 1890, št. 15.332. 1. Andrej Levak, posestnik; 2. Josip Mešiček, kapelan; 3 Josip Agreš, uradnik. Namestniki: 1. Frančišek Planinec, nač. postaje;
2.	Josip Šetinec, adv. konc.; 3. Karol Gregorič, trgovec. Ustanovnikov 11, letnikov 26, podpornikov 22, skupaj 58. Gld. 14-38.
3. Celje: Ustanovljena z ministr. odlokom 24. dec. 1885., št. 3563. 1. dr. Ivan Dečko, odvetnik; 2. Fran Lončar, tajnik Celjske posojilnice; 3. dr. Fran Ilozina, advok. kandidat. Namestniki: 1. E'ran Jrgel, vikar; 2. Ivan Vavken, tajnik »južno-štajarske hranilnice«; 3. dr. Dragotin Treo, odvet. kandidat. Pokroviteljev 6, ustanovnikov 8, letnikov 45, skupaj 59. Gld. 90-64.
4. Gornji Grad: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 27. februarija 1886, št. 2593. 1. Fran Dovnik, dekan; 2. in 3. Ivan Toman, kapelan. — Namestniki: 1. Matija Strnad, župnik v Ljubnjem; 2. in
3.	Fran Sarb, trgovec. Ustanovnikov 23, letnikov 25, podpornikov 20, skupaj 68. Gld. 41 '51.
5. Gradec: Akademiška podružnica. Ustanovljena z ministerskim odlokom dnd 26. januarija 1886., št. 1112. 1. Karol Verstovšek, stud. phil.; 2. Josip Zdolšek, stud. iur.; 3. Josip Povalej, stud. iur. Namestniki:
1. Ferdo Kunej, stud. med.; 2. Anton Gregorec, stud. med.
3.	— —. Ustanovnikov 6, letnikov 54, podpornikov 80, skupaj 139. Gld. —
6. Gradec: Izvanakademiška podružnica. Ustanovljena z min. odlokom 5. maja 1886, št. 7231. 1. dr. Frančišek Žižek, zdravnik; 2. Anton Vamberger, kurat deželno-prisilne delavnice v Messendorf-u; 3. Frančišek Hrašovec, c. kr. okr. sodnik. Namestniki: 1. Janez Lajovic, trgovec; 2. Štefan Hojnik, c. kr. namestniški računski asistent; 3. Matija Lju/jša, kurat v Karlau-u. Ustanovnikov 17, letnikov 80, skupaj 97. Gld. 139 85.
7. Št. Jurij ob južni železnici: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva 8. maja 1886., št. 896. 1. Fran Pisanec, veleposestnik v Brezovji;
2. Fran Praunseis ml.; 3. Anton liataj, posestnik. Namestniki:	1.	Josip	Podgoršek,	gostilničar;	2.	Jakob
Mastnak, veleposestnik; 3. Jak. Žveglar. Ustanovnikov 5, letnikov 26, podpornika 2, skupaj 33. Gld. 47 15.
8. Št. Jurij ob južni železnici: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradci
9.	oktobra 1891., št. 19.609. 1. Gospa Ant Kavčii-eva. trgovčeva soproga; 2. gdč. Ana liiipschl-ova; 3. gdč. Antonija Kaviii-eva. Namestnice: 1. gospa Nezika Pi-sančeva; 2. gdč. Terez. Praunseis-ova; 3. gdč. Dragica Ipavčeva. Pokroviteljica 1, ustanovnic 5, letnic 63, podpornic 14, skupaj 73. Gld. 60.
9.	Konjice: Ustanovljena z min. odlokom 26. marcija 1886., št. 4252. 1. dr. Iv. Rudolf, odvetnik; 2. Ant. Marguč-Sattler, posojilnični uradnik; 3. Ivan Sepec, trgovec-Namestniki: 1. — —; 2. Fran Napotnik, posestnik;
3.	Ivan Pospišil, lekarnar. Ustanovnikov 15, letnikov 16, podpornikov 52, skupaj 83. Gld. 44-80.
10. Laški Trg in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. i namestništva v Gradcu dne 18. sept. 1891., št. 21.236.
1. Ivan Drobnič, posestnik in gostilničar; 2. Vekoslav Groznik, organist; 3. Jernej Bogataj, vikarij. Namestniki: 1. Konrad Elsbacher, trgovčev sin; 2. Jurij Hrastnik; 3. Ivan Klezin. Ustanovnikov 8, letnikov 75, podpornikov 35, skupaj 118, Gld. —
11. Lehen: Ustanovljena 27. marca 1. 1887, z odlokom c. kr. deželne vlade štajarske. 1. Jem. Pavlič, posestnik;
2. Josip Osvald, posestnik; 3. Radoslav Kopič, nadučitelj v Lehnu. Ustanovniki 4, letnikov 54, podpornikov 14, skupaj 72 — Gld. 10.
12. Sv. Lenart v Slovenskih goricah: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 13. okt. 1888., št. 21.440.
13. Ljutomer z okolico: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradci 10. oktobra 1892, štev. 23.714.
1. dr. Josip Ralcež, zdravnik; 2. Josip Gomilšek, posestnik; 3 Martin Cagran, urar. Namestnik: Ivan Skuhala, dekan. Družabnikov 80. Gld. 100.
14. Maribor: Ustanovljena z ministr. odlokom 10. januva-rija 1886., št. 353. 1. dr. Ivan Križanič, stolni kanonik;
2. Fr. Korošec, prefekt; 3. Fr. Dolenec, trgovec. Namestniki : Jož. Žitek, prof. v p.; Matija Štrakl, korni vikarij ; 3 Pavel Simon, posestnik. Pokroviteljev 6. ustanovnikov 12, letnikov 64, podpornikov 10, skupaj 92.
16.	Ormož: Ženska podružnica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 21. jan. 1892., št. 721. 1. Gospa Roza Mikl-ova, trgovčeva soproga in posestnica; 2. gdč. Rezika Magdič-eva, zdravnikova hči;
3.	gospa Marija Gomzi-jeva, posestnikova soproga. Namestnice: 1. Gospa Ivanka Kranjčeva; 2. g. Marija Stupica; 3. gospa Amalija Lesjakom. Ustavnovic 6, letnic 65. podpornic 20, skupaj 91. Gld. 100.
16. Ormožki okraj: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade 17. oktobra 1887., št. 21.104. 1. dr. Ivan Omulec, odvetnik; 2 Fran Munda, kapelan; 3. Vekoslav Miki, veletrgovec. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 12, letnikov 60, skupaj 73. Gld. —
17. Ponikva: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradci 8. marcija 1887., št. 4219. 1. Fran Podgoršek, župan; 2. Fran Setinec, učitelj; 3. Josip Dobnik, nadučitelj. Namestniki: 1. Gašpar Senica; 2. Anton Goljuf;
3.	Miha Zdolšek. Ustanovnikov 5. letnikov 16. podpornikov 16, skupaj 36. Gld. —
18. Ptuj: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradci 27. decembra 1885.. št. 25.288. 1. O. Konrad Stazinski, minorit; 2. dr. Anton Brumen, odvetnik;
3.	Anton Gregorič, posestnik. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 17, letnikov 11, podpornikov 6, skupaj 36. — Gld. 68-43.
19. Rečica v Savinjski Dolini: Ustanovljena z ministerskem odlokom 15. aprila 1886., št 5233. 1. Matija Krtna, župnik na Rečici; 2. Ivan Klemenčič, nadučitelj; 3. Štefan Pivec, kapelan. Namestniki: 1. P. Vikt. Jerančič, gvar-dijan v Nazaretu; 2. Fran Lorber, učitelj; 3. Anton Turnšek, trgovec in župan. Ustanovnika 2, letnikov 33, skupaj 35. Gld. —.
20. Sevnica: Ustanovljena z ministr. odlokom 27. maja 1886., št. 8017. 1. Fran Vršeč, c. kr. notar; 2. Ivo Piši, kapelan ; 3. Josip Ozmec. Ustanovniki 4, letnikov 34, podpornikov 7. skupaj 45. Gld. —
21. Slovenji Gradec in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradci 3. marcija 1887., št. 3927. 1, Anton Ostrožnih, župnik v Pamečah; 2. Fran Hurt, kapelan v Starem Trgu ; 3. Fran llajtnik, obrtnik. Na-
mestniki: 1. Matija Fideršek, župnik v Doliču. 2. Frančišek Vračun, kapelan v Šentilu; S. Janez Vivod, obrtnik. Ustanovnikov 19, letnikov 156, podpornikov 400, skupaj 575. Gld. 65.
22. Slovenska Bistrica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradci 13. septembra 1892.. št. 20.790.
1.	Anton Gajšek, dekan in častni kanonik; 2. Ignacij Rom, vikarij; 3. Peter Novak, posestnik. Namestniki:
1. dr. U. Lemež; 2. Frančišek Biglez, mestni kapelan;
3.	0. Vobič. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 8, letnikov 103, skupaj 112. Gld. 265.
23. Šaleška Oolina v Šoštanju: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestnije 20. februv. 1886. št. 3698. 1. Ivan Goredič, župnik v Šoštanji; 2. Kristijan Kern; 3. Ivan Kramar. Namestniki: 1. Ivan Vošnjak, veleposestnik;
2. Iv. Kačič, c. kr. notar; 3. I. Virbnik. Ustanovnikov6, letnikov 22, podpornikov 30, skupaj 58. Gld. —
24. Škofja Ves pri Celji: Ustanovljena 3. oktobra 1890, z odi. c. kr. namestnije št. 35.590. 1. — —; 2. Josip Vrečar; 3. Fran Vrataric. Namestniki: 1. Miha Bi-kovšek, župan; 2. Fr. Ofentavšek; 3. Ivan Stepišnik. Ustanovniki 4, letnikov 13, podpornikov 11, skupaj 28. Gld. —
25. Šmarije-Slatina: Ustanovljena z odlokom c kr. dež. vlade v Gradci 10. decembra 1886 , št. 24.839.	1. — —;
2.	Ivan Rotnar, kapelan; 3. Fran Zupančič, sedlar. Namestniki: 1. Anton FrShlich, nadžupnik; 2. Alojzij Strmšek, učitelj; 3. Josip Cerjak, kapelan. Uslanovni-kov 5, letnikov 51, podpornikov 17, skupaj 73. Gld. —.—.
26. Teharje: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestnije
7.	januvarija 1893., št. 29.984. 1. Josip Potovšek, kapelan; 2. Gašpar Vrečar; 3. Ignacij Cajhen. Namestniki:
1.	Josip Pečnak; 2. Andrej Samec; 3. Štef. Stante. Pokrovitelj I, ustanovniki 4, letnikov 35, podpornikov 36, skupaj 76. Gld. 220.
27. Trbovlje in okolica: Ustanovljena kot podružnica za »Zidani Most in okolico« z odlokom c. kr. namestništva
7.	dec. 1886., št. 24.345; a 25. oktobra 1891. se je preselila ter ima svoj sedež v Trbovljah, kar je na znanje vzelo c. kr. namestništvo dnč 20. marcija 1892., št. 6047.
1.	Pet. Jbrjavec, župnik; 2. Anton Veternik, kapelan;
3.	Anton Volavšek, gostilničar. Namestniki: 1. Ferdinand Roš, veleposestnik in župan; 2. Fr. Staufer, učitelj;
3.	Fr. Peklar, gostilničar v Dolu. Ustanovnikov 22, letnikov 67, podpornikov 66, skupaj 155. Gld. 236.
28. Velika Pirešica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva 22. julija 1888., št. 15.216. 1. I. Ev. Košar, župnik v Galiciji; 2. Iv. Kač, obč. tajnik; 3. Josip Klemenčič, nadučitelj v Galiciji. Namestniki:	1. Martin Lednik, kmet; 2. Josip Cetina, orgljavec; 3. Martin Podpečan, župan. Ustanovnik 1, letnikov 35, podpornikov 26, skupaj 62. Gld. 10-31.
29. Vransko: Ustanovljena 9. jan. 1891. 1. Anton Svetina, c. kr. notar; 2. Simon Meglič, učitelj; 3 Janko Munda, kapelan. Namestniki: 1. — —; 2. Ant. Klobučar, zasebnik; 3. J. S. Oset, trgovec. Ustanovniki 4, letnikov 35, podpornik 1, skupaj 40. Gld. 40.
30. Vuhred-Marenberški okraj: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 10. februvarija 1886., št. 2958.
1.	Martin Kocbek, c. kr. beležnik; 2. Avguštin Becl, dekan; 3. Jos. Cernlco, župnik. Namestniki: 1. Tomo Mraz, nadžupnik; 2. Jurij Zmavec, župnik; 3. Jos. Le-derhas. Ustavnikov 9, letnikov 9, podpornikov 16, skupaj 34. Gld. 29 60.
31. Žalec pri Celju: Ustanovljeno 28. februvarija 1886, z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu, št. 2621. 1. Dragotin Žuia; 2. Fran Roblek; 3. Josip Sirca. Namestniki: t. Martin Medved, kapelan; 2. Vinko Vabič;
3.	Iv. Rak v Gotovlji. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 14, letnikov 48, skupaj 63. Gld. 20.
111.	Koroško.
1.	Apače: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade v ,	Celovcu, 16. maja 1888., št. 601. 1. Anton Božič, po-
sestnik ; 2. Andrej Butej; 3. Lenart Lakonik, rentier. Namestniki: 1. Jernej Jagovec; 2. Luk. Balte; 3. Mat. Bedenik. Ustanovnik 1, letnikov 23, podpornikov 19, skupaj 43. Gld. 28.
»	2.	Beljak in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. de-
želne vlade v Celovci, 21. oktobra 1886.. št. 1954.
1.	Matija 1 Vutti, posestnik; 2 Jos. Svatou, kapelan v Št. Lenartu; 3. Janez Gajler, posestnik. Namestniki:
1.	Gr. Einspieler in Ant. Gabron, župnika; 2. J.Lapuš;
3.	Jan. Vilic in Jan. Vilčnik, posestnika. Ustanovnikov 20, letnikov 16. podpornikov 186, skupaj 222. Gld. 50.
3. Celovec in okolica: Ustanovljena 8. januvarija 1886, z ministr. odi. št. 96. 1. Iv. Wieser, župnik pri Eliza-betinkah; 2. Filip Haderlap, urednik »Mira«: 3. Fr. Treiber, mestni kapelan. Namestnik: Janez Uri, posestnik. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 8, letnikov 31, podpornikov 5, skupaj 48. Gld. 30-30.
4. Črna in okolica: Ustanovljena 12. maja 1889. 1. Ivan Miiller, posestnik; 2. Prim. Walter; 3. Alojzij Božič. Namestnik: Tomo Sepulj. Ustanovnikov 6, letnikov 42. podpornikov 86, skupaj 134. Gld. —.
6.	Haber pri Medgorjah: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade v Celovci, 20. okt. 1888., št. 1447. 1. Matija Drobivnik, posestnik; 2. Štefan Fr. Bager; 3. Jurij Drobivnik. Namestniki: 1. Josip Kor dež; 2. Simon Sušnik; 3. Ureh Tolmaier. Ustanovnik 1, letnikov 36, podpornikov 71, skupaj 108. Gld. —.
6. Št. Janž v Rožni Dolini: Ustanovljena 16. sept. 1888.
1.	Martin Stih, posestnik; 2. Iv. Simonič, župnik; 3. Matija Ambrož, dekan. Namestniki: 1. Fr. Colarič; 2. Iv. Kuraš; 3. Jur. Fajnik. Ustanovnik 1, letnikov 59, podpornikov 85, skupaj 145. Gld. —.
7. Št. Kancijan in okolica: Ustanovljena 21. maja 1888. z odlokom c. kr. dež. vlade. št. 636. 1. Iv. Silan, posestnik ; 2. Karol Silan, kmečki sin; 3. Lovro Milar, posestnik. Namestniki: 1. S. Temelj, kmet; 2. Boštijan Ražun, posestnik; 3. Martin Roitijak. Ustanovnika 2. Jetnikov 67, podpornikov 195, skupaj 264. Gld. 13-82.
8. Kotmara Ves in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade, 11. marcija 1888, št. 298. 1. Matija Prosekar, posestnik in župan; 2. Val. Stangel, posestnik; 3. Ivan Stih, posestnik. Namestniki: 1. Tomo Kobun; 2. Miha Pak; 3. Boštijan Gradiinik, župnik in Mih. Robas, posestnik. Ustanovnik 1, letnikov 23. podpornikov 133, skupaj 157. Gld. 25.
9. Libeliče: Ustanovljena 1. 1891. 1. — —; 2. Ant. Mes-ner, posestnik; 3. Fr. Uroživnik, posestnik in mlinar. Namestniki: 1. Vinko Glinik; 2, J. Hlevnik; 3. Ureh Kašnih in Andr. Stimnikar, posestniki. Letnikov 15. podpornikov 125, skupaj 139 Gld. —.
10. Pliberk in okolica s sedežem v Šmihelu: Ustanovljena
2. aprila 1888. 1. Jur. Reš, veleposestnik; 2. Anton Gabron, župnik; 3. And. Kuhar, posestnik. Namestniki:
1.	I. Jernej; 2. M. Hanin; 3. Iv. Kraigher, posestnik. Ustanovnikov 6, letnikov 65, podp. 152. Skupaj 223, Gld. —
11. Prtbla Ves in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade, 22. marcija 1891. št. 385. 1. Jos. Lipuš, posestnik; 2. Fran Lene, provizor; 3. Frančišek Kumer, posestnik. Namestniki: 1. Jurij Pižeenik; 2. Josip Fugger, kapelan; 3. Janez Glinik. Letnikov 9, podpornikov 76, skupaj 85. Gld. 13- —
12. Rožak in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dno 19. julija 1893, št. 1178. 1. Jožef Paul, veleposestnik v Dolinčicah; 2. Peter Markovič, slikar;
3. Gregor Arnejec, posestnik. — Namestniki: 1. Janez Miklavčič, 2. Matej Stikar, 3. Fran Janah. — Usta-
novnikov 6, letnikov 26, podpornikov 175, skupaj 207. Gld. —
13. Št. Šteben in okolica na Zilji: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 22. februvarija 1890, št. 249.
1. Jernej Leka, posestnik v Zužalcah; 2. Gašpar Leksr
3.	Peter Vrbanec. Namestniki: 1. Vinko Jank, 2. Jakob Grafenauer, 3. Jurij BI Coni. Ustanovnika 2, letnikov 35, podpornikov 52, skupaj 79. Gld. 30’—
14. Tolsti Vrh in okolica: Ustanovljena 6. junija 1888, št. 677. 1. Dominik Kotnik, posestnik; 2. Jos. Pogačnik,
3.	Fr. Kogelnik. Namestniki: 1. Fr. Ločnik; 2. Lovro-Osojnik; 3. Iv. Herman. Ustanovnik 1, letnikov 52, podpornikov 31. skupaj 84. Gld. 25'88.
15. Velikovec in okolica: Ustanovljena z odlokom c kr. deželnega predsedništva v Celovci z dne 6. oktobra 1893, št. 1616. 1. Josip Pušl p. Zgornje Trušnje; 2. Valentin Gross; 3. Matej Škofič. Namestniki: 1. Frančišek Reš;
2. Jurij Rutar; 3. Janez Mavkler. Letnikov 32, podpornikov 52, skupaj 84. Gld. —
16. Ziljska Dolina in župnija Vrata: Ustanovljena kot podružnica v Ziljski Bistrici, a razširila si okrožje pod zgornjim naslovom, odobrenim z odlokom dne 6. novembra
1887.	št. 1492. 1. Jos. Katnik, posestnik v Ziljski Bistrici ;
2.	Frančišek Katnik, župnik v Gorjah; 3. Valentin Snabel, posestnik. Namestniki: 1. Janez Hebein; 2. Janez: Milonik; 3. Josip Svatou, provizor. Ustanovniki 3, letnikov 7, podpornikov 72, skupaj 82. Gld. 1770.
IV.	Primorsko.
a) Goriško.
1.	Ajdovščina in okolica: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. okr. glavarstva v Gorici, dnA
9.	septembra 1886, št. 11.979. 1. Iv. Dugulin, župnik;
2.	Fr. Petrič; 3. Ant. Terčelj. Namestniki: 1. A. Lokar;
2.	I. Budihna; 3. Ant. Bone. Ustanovniki 1, letnikov 46, podpornikov 7, skupaj 54. Gld. 55 —
2. Ajdovščina in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, dne
11.	novembra 1892, št. 19.261. 1. Gospa Terezinka Ga-brijelčič-eva; 2. gospa Roza Bajt-ova; 3. gospa Leopol-dina Kersnik - Bott-ova. Namestnice: 1. gospa Marija Lokar-Hmelnik-ova; 2. gdč. Marija Mahorčič-eva; 3. gdč. Jadviga Žvokelj-eva. Letnic 72, podpornic 29, skupaj 101. Gld. 89 85.
3. Boleč: Ustanovljena 20. decembra 1886, z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, št. 19.586.	1.	Fr.	Ilovar,
dekan; 2. Adolf Komar., učitelj; 3. Greg. Šubic, kontrolor. — Namestniki: 1. Vekoslav Sorč, c. kr. poštar;
2.	— —; 3. Fr. Pečenko, občinski tajnik. Ustanovnikov 6, letnikov 28, podpornika 2, skupaj 36. Gld. 20-—
4. Briška podružnica, sedež v Biljani: Ustanovljena 29. novembra 1888, z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, št. 18.671. 1. Lovro Juvančič, župnik v Št. Lorencu;
2.	Andrej Širok, nadučitelj; 3. Josip Vidmar, biljanski kapelan. Namestniki: 1. Avgust Poveraj, učitelj šmar-tenski; 2. Josip Semolič, učitelj biljanski; 3. Josip Kožlin, posestnik. Ustanovnikov 10, letnikov 43, skupaj 53. Gld. 30'—
b.	Crkljanski okraj, sedež v Crknem: Ustanovljena z odlokom tržaškega namestništva, dne 10. decembra 1887, št. 18.322. 1. Ivan Moravec, dekan; 2. Frančišek Smid, kapelan; 3. Andrej Kobal. Namestniki: 1. Anton Sedej;
2.	Anton Kranjec; 3. Anton Kosmač st. Ustanovnika 2, letnikov 27, skupaj 29. Gld. 33’—
6 Dornberg, Prvačina in Gradišče: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. ministerstva, dnč 15. okt. 1887, št. 17.813. L Fil. Kramar, župnik; 2. Vinko Gregorič; 3. Jos. Poljšak, župnik. Namestniki: 1. Sim. Gregorčič, st.; 2. Ign. Križman ml.; 3. Josip Orel. Ustanovniki 3. letnikov 31, podpornikov 110, skupa 144. Gld. 35 —
 7. Dornberg: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, dne 14. avgusta 189*2, št. 13.893,1. 1. Gospa Josipina Bizjak-ova; 2. gdč. Amalija Jelšek-ova; 3. gdč Frančiška Križman-ova. Namestnice: 1. gospa Amalija Golja-va; 2. Katarina Žorž-eva;
3.	Alojzija Sinigoj-eva; 4. gospa Lucija Šinigoj-eva;
o.	Josipina Poljšak-ova; 6. Ivana Šinigoj-eva, in 7. Franč. Šinigoj-eva. — Ustanovnica 1, letnic 54. podpornic 76, skupaj 131. Gld. —.
8. Gorica:	Moška podružnica. Ustanovljena dnd
29.	marca 1886, št. 4773. z odi. ministerstva. 1. Dr. A. Gregorčič, prof. bogoslovja, državni in deželni poslanec;
2.	Ant. Šantelj, gimnazijski profesor; 3. Val. Kancler, nadučitelj v p. Namestniki: 1. And. Gabršček, urednik;
2.	Benedikt Poniž, c. kr. učitelj; 3. Ant. Fon, posestnik in krčmar. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 14, letnikov 75, podporniki 3, skupaj 96. Gld. 62.
9. Gorica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, dne 9. maja 1889, št. 7360. 1. Gospa Avgusta Santelj-eva, soproga gimnazijskega profesorja; ‘2. gdč. Bojana Božič-eva; 3. Marija Kancler-jeva, nadučiteljevasoproga. Namestnice: 1. Gospa Ivana Dekletova; 2. gdč. Lavoslava Koršic-eva; 3. gdč. Amalija Drufovka; 4. gospa Josipina Blažon-ova, in
5.	gospa Julija Feigel-ova. Uslanovnic 20, letnic 187, podpornic 138, skupaj 345. Gld. 200.
10. Kanal: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, dne 23. februv. 1.888, št. 3002. 1. Mihael Zega, nadučitelj; 2. Anton Gabrijelčič; 3. Anton Križnič. IJsta-novniki 4. letnikov 37, skupaj 41. Gld. —.
11. Kobarid: Moška podružnica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, dne 11. dec. 1886, št. 18847,1. 1. Jurij Peternel, dekan; 2. Josip Miklavič, učitelj; 3. Josip Bakovšek, učitelj. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 8, letnikov 18, podpornika 2, skupaj 29. Gld. 36-55.
Vestnik.
6
12. Kobarid: Ženska podružnica: 1. gdč. Marija Slun-der-jeva, učiteljica; 2. gospa Ljudmila Mašera; 8. Antonija Gruntar-jeva. Namestnice: 1. gospa Rozalija Miklavič-eva; 2. gospa Ana Golja-va; 3. gospa Marija Kalan-ova. Letnic 81, podpornic 16, skupaj 47.
13. Komenski okraj: Ustanovljena dne 5. julija 1891. 1. —
2. Vekoslav Štrekelj, posestnik; 3. Jak. Rejec, kapelan. Namestniki: 1. Vekosl. Lužnik, učitelj; 2. Jos. Kovačič, župan; 3. Josip Strekeli, učitelj. Ustanovnikov 13, letnikov 45, podpornikov 100, skupaj 158. Gld. 72.
14. Naklo na Krasu: Ustanovljena dne 24. aprila 1887.
15. Prvačina: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu 1. 1894., št. 1264.
1. Gospa Avgusta Orel-ova; 2. g. Alojzija Mozetič-eva;
3. Viktorija Poljšak-ova. Namestnice: 1. g. Ivana Gre-yori(-eva; 2. Vincencija Semole-jeva; 3. Terezija Pahor-cca. Pokroviteljica 1, letnic 85, podpornic 60, skupaj 146.
16. Sežana in okolica:Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom tržaškega namestničtva, dne 6. oktobra 1892, št. 16.977/1. 1. Gospa Zinka dr. Rgbaf-eva, soproga zdravnikova; 2. gdč. Agneza Pitamič-eva; 3. gospa Franja G ulic-eva. Namestnice : 1. Gospa Antonija Gaberšček-ova;
2. g. Marija Skrinjar-jeva; 3. gospa Nežika Štolfa-va in gospica 4. Maša Dolenčeva. Pokroviteljica 1, ustanov-nic 6, letnic 101, skupaj 108. Gld. 217.
17. Sežana in okolica: Moška podružnica. Ustanovljena
10.	avgusta 1893, z odlokom c. kr. namestništva v Trstu št. 14.126. 1. dr. Otokar	okr. zdravnik; 2. Anton Kosovel; 3. Jan. Iienielj. Namestniki: 1. Matko Kante;
2.	Ivan Rožič; 3. Vinko Pregelj in 4. Jan Štolfa. Pokrovitelja 2, ustanovnika 2, letnikov 57, skupaj 61. — Gld. 169'75.
18. Šempas: Ustanovljena z odi. tržaškega nam. 16. jul. 1887, št. 9830/1.1. Blaž Grča, župnik in dež. poslanec; 2. Andrej Žnidaršič, vikarij; 3. Anton Bele, učitelj. Namestniki:
1.	Jernej Batič, posestnik; 2. Hinko Leban, učitelj;
3.	Ivan Batič. Ustanovnika 2, letnikov 22, podpornikov 14, skupaj 38. Gld. 9'80.
19. Tolmin: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom tržaškega namestništva ‘22. avg. 1887, št. 12.278. 1. Jos. Kragelj, dekan; 2 dr. Henrik Tuma, c. kr. sodni pristav; 3. Andr. Vrtovec, učitelj. Namestniki: 1. Fr. Kavčič; 2 in 3. —. Ustanovnikov 5, letnikov 25. skupaj 30. Gld. 100.
20. Tolmin: Zenska podružnica. Ustanovljena dne
24.	okt. 1892. 1. Gospa Ilika Devetak-ora, soproga po-štarjeva; 2. gdč. Marija Gianola-va; 3. gospa Jos. Vrtovčeva, soproga učiteljeva. Namestnice: 1. gospa Alojzija Brecelj-eva, soproga gostilničarjeva; 2. gdč. Ju-lika Gabriček-ova; 3. gdč. Rozalija Fon-ova in 4. gospa Josipina Kovačič-eva. Ustanovnic9, letnic 114, podpornic 226, skupaj 349. Gld. 300.
h)	Trst.
1. Greta pri Trstu: Ustanovljena 2. febr. 1889, z odlokom tržaškega namestništva, št. 2377/1. 1. Just Piščanec, c. kr. carinski uradnik; 2. Frančišek Mihelič; 3. Ivan Gerdol, posestnik. Namestniki: 1. Matej Striinar; 2, Iv. M. Gombač; 3. Fran Dolenec, deželni poslanec. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 8, letnikov 88, podpornikov 21, skupaj 120. Gld. 120.
2. Sv. Ivan v Vrdeli pri Trstu: Ustanovljena 14. avg. 1887.
1.	Ivan Marija Vatovec, trgovec; 2. Milko Šašelj, ka-pelan; 3. Jos. Gašperšič. Namestniki: 1. Miha Kamuščič, voditelj družbine šole pri sv. Jakobu; 2. llija Gregorič;
3.	Fr. Godina. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 10, letnikov 39, podpornika 2, skupaj 63. Gld 100.
8.	Trst: Moška podružnica: Ustanovljena z ministr. odlokom dne 27. febr. 1886 št. 3267. 1. Matko Mandič, deželni poslanec; 2. Gregor Bartol; 3 Viktor Klinar. Namestniki: 1. Dr. K. G laser, profesor; 2. Dr. Gustav
Gregorin, odvetnik: 3 M. Hrovatin. Pokroviteljev 6, ustanovnikov 41, letnikov 162; skupaj 209. Gld. 908-86.
4.	Trst: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom
c.	kr. namestništva v Trstu dne 12. febr. 1887, št. 1800/1.
1. Gospa Natalija Truden-ova, veletrgovčeva soproga;
2. gdč. Marica Nadlišek-ova, učiteljica; 3. gdč. Ljudmila Mankoč-eva, veletrgovčeva hči. Namestnice: 1. Gospa Karolina Ponikvar-jeva; 2. gdč. Josipina Delkin-ova;
3. gospa Marija Abram-ova. Pokroviteljice 3. ustanovnic 23, letnic 136. skupaj 162. Gld. 370.
c) Istra.
1.	Podgrad: Ustanovljena 2. avgusta 1886. 1. Anton ltogai, dekan v Hrušici; 2 Ivan Nekerman, nadučitelj; 3. J. Volk, poslovodja. Namestniki: 1. Slavoj Jenko, deželni poslanec; 2. Ivan Benedik, župnik; 3. Ivan Makarovič, nadučitelj. Pokrovitelji 3. ustanovnikov 14. letnikov 56, podpornik 1, skupaj 74. Gld. 16 20.
Družba sv. Cirila in Metoda
torej šteje po IX. veliki skupščini 130 podružnic. Družbenikov je naznanjenih:
		Pokro- viteljev	usta- »Ovni- kov	letni- kov	podpor- nikov	vkup
za	Kranjsko . . ■	96	544	2576	744	3960
>	Štajarsko. . .	19	275	1439	1160	2893
>	Koroško .	4	58	528	1414	2004
>	Goriško .	9	109	1106	760	1984
>	Tržaško . • •	14	82	425	23	544
>	Istro 		3	14	56	1	j 74
	Po vseh deželah .	145	1082	6130	4102	11.459
Opomnja: Izkazi so tako natisneni. kakor so bili vodstvu na zadnje objavljeni. — Le vsled smrti ali radi nekaterih mejdobnih premeščenj so dotični prostori prazni. — Breznačelništvene podružnice začasno mirujejo. — Ker se računi podružničnih doneskov sklepajo koncem decembra vsacega leta, vpisane so tu denarne svote le samo za 1. 1893.
Pokrovitelji
šolske družbe sv. Cirila in Metoda,
ki so po § 4. a) družbenih pravil vplačali vsaj po 100 gld.
1. Mariborska posojilnica, št. I.
2. Banka „Slavija“.
3. Andrej Zamejic, stolni kanonik v Ljubljani.
4. Simon Pogačar, umir. c. kr. voj. oskrbnik v Ljubljani
o.	Dr. Pavel Turner, zasebnik na Dunaji.
6. Luka Svetec, deželni poslanec, posestnik v Litiji
7. Dr. Josip Vošnjak, deželni odbornik v Ljubljani.
8. Cesarski svetnik Ivan Murnik, vitez Fran-Josipovemu redu, deželni odbornik v Ljubljani.
9. Vodija Tomo Zupan, gimn. profesor, konzistorijalni svetnik v Ljubljani.
10. Dr. Lovro Vidrič, odvetnik v Zagrebu.
11. Jakob Hren, c. kr. deželnosodnji svčtnik v Celovcu.
12. Ravnatelj Ivan Vilhar, hišnik in meščan v Ljubljani.
13. Franc Ks. Souvan, veletržec v Ljubljani.
14. Dr. Jernej Zupanec, vitez Fran-Josipovemu redu, predsednik not. zbornici v Ljubljani.
15. Ivan Velkovrh, tovarnar, mestni odbornik v Ljubljani.
16. Anton Žlogar, župnik v Kranjski Gori.
17. Dr. Josip Srnec, odvetnik,, deželni poslanec v Celju.
18. Celjska posojilnica.
19. Mihael Vošnjak, državni poslanec v Celju.
20. Andrej Jurca, veletržec v Ptuji.
21. Fran Kalister, veletrčec v Trstu.
22. Ivan Šabee, veletržec v Trstu.
23. Mnsgr. Anton Hrovatin, f <5. kanonik v Trstu.
24. Savinjska posojilnica v Žalci.
25. Ivan Plantan, c. kr. notar v Ljubljani.
26. Gospa Ivana Kallster-ova, soproga veletržčeva v Trstu.
27. Ivan Vrhovnik, Trnovski župnik v Ljubljani.
28. Fran Kotnik, f veleposestnik na Vrhniki.
29. Mnsgr. prof. Andrej Einšpieler, f v Celovcu.
30. Ormožka posojilnica.
31. Oroslav Dolenec, mestni odbornik v Ljubljani.
32. Jurij Jan, Častni kanonik in dekan v Dolini v Istri.
33. Dr. Anton vitez Vicco, graščak v Podgradu v Istri.
34. Dr. Ivan Svetina, gimn. prof. v Ljubljani.
35. Makso Vršeč, zasebnik v Celju.
36. Mestna občina v Idriji
37. Josip Zelenik, posestnik pri sv. Urbanu poleg Ptuja.
38. Jakob Fon, župnik v Kredi.
39. Vas Šmartino pri Litiji.
40. Župnija Št. Lambert.
41. Dr. Jernej Glančnik, odvetnik v Mariboru.
42. Martin Drčar, župnik v Preski.
43. Andtej Kalan, stolni vikarij v Ljubljani.
44. Litijske in Šmartinske Slovenke I, po zastopnici gospej Terezi Svetčevi.
45. Dr. Fran Celestin, vseučiliščni profesor v Zagrebu.
46. Ivan Nep. Resman, naCelnik železn. postaje v Velenji.
47. Jakob Gruden, upokojeni župnik v Turjaku.
48. Dr. Fran Munda, odvetnik in posestnik v Ljubljani.
49. Ivan Volk, kapelan v Škocijanu pri Dobravi (Dolenjsko).
60.	Slovenski bogoslovci centralnega semenišča v Gorici 1.1891.
51. Župnija Zagorije ob Savi.
52. Gospica Vekoslava Koblar-jeva v Litiji.
53. Anton Zarnik, posestnik in trgovec na Krtini.
54. Litijske in Šmartinske Slovenke II, po zastopnici gospici Ljudmili Roblek-ovi.
\
55. Slovenski in hrvatski abiturijenti 1. 1891.
56. Jernej Ramoveš, župnik v Poljanah nad Škofijo Loko
57. Trnovska župnij» v Ljubljani.
58. Župnija Sv. Ivan pri Trstu.
59. Mokronoska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda.
60. Peter Majdič, veletržec v Celji.
61. Ljubljanski bogoslovci 1. 1892.
62. Mariborski bogoslovci 1. 1892.
63. Župnija Crklje na Gorenjskem.
64. Župnija Višnja Gora na Dolenjskem.
65. Martin Luxa, posestnik in gostilničar na Proseku.
66. Slovenski bogoslovci centralnega semenišča v Gorici leta 1892.
67. „Gorijanski dom“ v Gorijah, zastopnik njegov predsednik. Darovalec misijonar Josip Zalokar.
68. Vas Podholm pri Blejskem jezeru, zastopnik duhovni predstojnik Gorijanske župnije. Darovalec misijonar Josip Zalokar.
69. Josip Zalokar, duhovni pastir v Red Jacket-u; Michigan, United States of North America.
70. Litijske in Šmartinske Slovenke III, po zastopnici gospej Mariji Zore-jevi.
71. Ivan Gerdol, posestnik v Škorklji pri Trstu.
72. Karol Miklavčič, župnik v Žminju v Istri.
73. Dr. Fran Stor, odvetnik v Ljubljani, pri I. ljubljanski podružnici.
74. Slovenski velikošolci na Dunaju 1. 1892.
75. „Ljubljanski Sokol11.
76. Viktor Rohrman, posestnik in tovarnar v Rudolfovem, stanujoč v Ljubljani.
77. Čitalnica v Planini na Notranjskem.
78. Gospa Franja dr. Tavčar-jeva, soproga odvetnikova v Ljubljani.
79. Gospica Josipa Arce-jeva, posestnica v Ljubljani.
80. Gospa Uršula Souvan-ova, soproga veletržčeva v Ljubljani.
81.	Gospa Ana dr. Stor-ova, soproga odvetnikova v Ljubljani. 82 Gospa Fani Ravnihar-jeva, soproga deželnega knjigovodje v Ljubljani.
83. Gospa Marija Bratanič-eva, veleposestniva v Celju.
84. Gospica Ana Druškovič-eva, trgovčeva hči v Ljubljani.
85. Gospica Antonija Kadivčeva, posestnica v Ljubljani-
86. »Slovenski klub“ v Celovcu.
87. „Trg Litija11.
88. »Slovanska Čitalnica11 v Trstu.
89. »Dolenjski Sokol11 v Novem Mestu.
90. »Loško-Potoska podružnica11.
91. »Pivska podružnica11 v Št. Petru na Krasu.
92. Jakob Aljaž, župnik na Dovjem.
93. Dr. Vinko Gregorič, deželni primarij v Ljubljani.
94. Anton Hajšek, kanonik, dekan v Slovenski Bistrici.
95. Gospica Ivanka Škofič-eva, posestnikova hči v Ljubljani.
96. »Ženska podružnica11 v St. Vidu nad Ljubljano.
97. Julij Rozina, f trgovec v Pudobu pri Ložu.
98. »Ženska podružnica11 v Kameniku.
99. »Narodna Čitalnica11 v Kranju.
100. Gospa Marija Koblarjeva, posestnica v Litiji.
101. »Ženska podružnica 1 v Postojini.
102. »Narodna Tiskarna11 v Ljubljani.
103. Dr. Janko Marolt, okrožni zdravnik na Vrhniki.
104. »Novomeški samci11.
105. Slovenski bogoslovci centralnega semenišča v Gorici 1.1893.
106. Litijske in Šmartinske Slovenke IV, po zastopnici gospej Ivani Knafbč-evi.
107. »Šentjakobsko-Trnovska ženska podružnica11 v Ljubljani št. I. po zastopnici gospej Hedvigi Šubič-evi.
108. Ista št. II. po zastopnici gospej Ivanki Gutnik-ovi.
109. Ista št. III. po zastopnici gospici Minki Marovt-ovi.
110. »Šentpeterska I. ženska podružnica11 v Ljubljani.
111. »Bralno društvo11 pri sv. Ivanu poleg Trsta.
112. Dr. Fran Stor, odvetnik v Ljubljani, pri teharski podružnici.
113. „Moška podružnica11 v Kranju.
114. Ivan Valenčič, trgovec v Trnovem pri Ilirski Bistrici.
115. Fran Jurca, trgovec v Postojini.
116. „Društvo učiteljev in šolskih prijateljev11 za okraj
Kamenik.
117. „Ženska podružnica11 v Trstu, št. I., po zastopnici go-spej Nataliji Truden-ovi.
118. Občina Sežana na Krasu.
119. Fran Steoančič, veleposestnik v Temnici.
120. Pevsko društvo „Adrija“ v Barkovljah pri Trstu.
121. Litijske in Šmartinske Slovenke V. po zastopnici go-spodičini Kristini Demšar-jevi
122. Ženska podružnica v Sežani.
123. Hinko Kavčič, f posestnik in deželni poslanec v Razdrtem, v hvaležni spomin njegovega delovanja zbrali in darovali prijatelji po njega smrti.
124 Andrej Alijančič, f prelat in stolni kanonik v Celovci.
125. Občina Draga.
126. Šentjakobsko-Trnovska ženska podružnica v Ljubljani št. IV. po zastopnici gospodičini Ivanki Praprotnik-ovi.
127. Litijske Slovenke št. I., po zastopnici gospej Josipini Koblar-jevi.
128. Rojanska župnija v Trstu.
129. Čitalnica v Vipavi.
130. Ženska podružnica v Trstu. št. II.. po zastopnici gdč. Miliki Mankoč-evi.
131. Vas Št. Vid pri Zatičini.
132. Mariborska posojilnica, št. II.
133. Mariborska posojilnica, št. III.
134. Radovljiška posojilnica.
135 Zenska podružnica v Prvačini.
136. Moška podružnica za Sežano in okolico.
137. Podružnica v Šiški.
138. Feliks Ferk, zdravnik in veleposestnik v Mariboru.
139. Slovenski bogoslovci centralnega semenišča v Gorici
1.	1894.
140 Zenska podružnica za Krško in okolico.
141. Josip Rode, posestnik v Kameniku.
142. Gospa Marija Murnik-ova f, bivša soproga ces. svetnika.
143. Posojilnica v Ribnici.
144. Frančišek Mally, tovarnar v Ljubljani.
145. Elija Predovič, veletrgovec v Ljubljani.
A.	Vodstvo
družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Po volitvi pri IX. veliki skupščini v Novomestu 7. avgusta 1894.
1. Prvomestnik: Vodija Tomo Zupan, gimn. profesor, konzi-storijalni svetnik, član c kr. dež. šolskega sveta Kranjskega in dr. Izvoljen leta 1893.
2. Dr. Dragotin Bleiweis pl. Trsteniški, ljubljanski podžupan, primarij deželne bolnice, član c kr. dež. šolsk. sveta, deželni poslanec, mestni odbornik in dr. L. 1892.
3. Dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju na Štajarskem, dež. poslanec, tajnik »Slov. društ.« in dr. L. 1892.
4. Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru na Koroškem, deželni poslanec in dr. L. 1892.
6. Ivan Hribar, Ljubljanski častni meščan, ravnatelj banke »Slavije«, dež. poslanec, mestni odb. in dr. L. 1893.
6. Anton Koblar, kurat v prisilni delalnici, dež. arhivar. L. 1893.
7. Matej Močnik, učitelj v p., odbornik »Vdovskega podpornega društva« in »Narodne Šole«. L. 1894.
8. Cesarski svetnik Ivan Murnik, vitez Fran-Josipovemu redu, prvomestnik kranjski kmetijski družbi, deželni odbornik, član c. kr. dež. šolskega sveta, tajnik kupčijsko-obrtne zbornice, mestni odbornik in dr. L. 1894.
9. Podpredsednik: Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji, deželni poslanec, posestnik in dr. L. 1893.
10. Blagajnik: Dr. Josip Vošnjak, dež. odbornik, član c. kr. dež. šolskega in zdravstvenega sveta in dr. L. 1894
11. Andrej Zamejic, stolni kanonik, konzistorijalni svetnik, član c. kr. mestnega šolskega sveta, predsednik I. Vin-cencijeve konference in dr. L. 1894.	J
12. Tajnik: Anton Žlogar, župnik v Kranjski Gori. L. 1892.
B. Nadzorništvo
družbe sv. Cirila in Metoda:
1. Oroslav Dolenec, hiš. pos. in svečar, mestni odbornik in dr.
2. Ravnatelj Fran Povše, dež. in drž. poslanec in dr.
3. Fran Ravnihar, dež. knjigovodja, vlastelin, mestni odbornik, predsednik »Glasbeni Matici« in dr.
4. Dr. Ivan Svetina, gimn. prof., prefekt v Alojzijevišči in dr.
0. Ivan Vrhovnik, Trnovski župnik v Ljubljani.
C. Razsodništvo
družbe sv. Cirila in Metoda:
1. Andrej Kalan, stolni vikarij, urednik »Domoljubu« in »Slovencu«.
2. Dr. Fran Stor, odvetnik.
3. Dr. Fran Munda, odvetnik, hišni posestnik in dr.
4. Ljudovik Ravnikar, deželno-sodiščni svetnik v p. in dr.
5. Dr. Jarnej Zupanec, vitez Fran-Josipovemu redu, predsednik not. zbornici, c kr. notar, hišni posestnik in dr.
Društveni zavodi.
I.	Otroški vrteo v Colji.
Voditeljica: Č. prednica šolskih sester, s. Mr. Rafaela. Vrtnarica: S. Vincencija Lah-ova.
Škofijski nadzornik: Ivan Krušič, knez.-vlad. duhovni Bvfetnik, c. kr. šolski svetnik, gimn. prof. v p.
Družbeni nadzornik v pedadogiško-didaktiških in ekonomskih zadevah: Dr. Ivan Dečko, deželni poslanec, prvo-mestnik Celjske podružnice.
Število vpisanih otrok začetkom oktobra 1893 : 59.
H. Otroški vrteo pri sv. Jakobu v Trstu.
Voditelj: Mihael Kamuščič, ravnatelj družbene šole. Vrtnarica: Julija Mikota.
Škofijski nadzornik: Fran Sila, mestni kapelan pri Sv. Jakobu.
Družbeni nadzornik v pedagogiško-didaktiskili zadevah: Dr. Karol Glaser. gimn. profesor.
Družbeni nadzornik v ekonomiikih zadevah: Prof. Matko Mandič, deželni poslanec, prvomestnik tržaške možke podružnice.
Število otrok: 70.
XII. Slovenska peterorazredna ljudska šola pri sv. Jakobu v Trstu.
Voditelj-učitelj: Mihael Kamuščič (poučuje v III. razr.). Katehet: Fran Sila, duhovni pomočnik pri sv. Jakobu. Učiteljica-. Josipina Delkin-ova (poučuje v I. razr.). Učitelj: Ivan Kiferle (poučuje v IV. razr., 1. oddelek). Učitelj: Miroslav Pretnar (poučuje v IV. razr., 2. oddelek). Učiteljica: Amalija Reichman-ova (poučuje v II. razr ). Nadzorniki: Isti. Zgoraj.
Število otrok: 320.
IV.	Otroški vrteo v Rojanu.
Voditelj: Mihael Kamuščič.
Vrtnarica: Viktorija Kavčič-eva.
Škofijski nadzornik: Tomo Thaler, župnik v Rojanu. Družbena nadzornika: Dr. Glaser in prvomestnik podružnice na Greti.
Število otrok: 70.
V.	Otroški vrtec na Greti.
Voditelj: M. Kamuščič.
Vrtnarica: Margareta Podkrajšek-ova.
Škofijski nadzornik: Tomo Thaler.
Družbena nadzornika: Dr. Glaser in prvomestnik podružnice na Greti.	število	otrok:	50.
VI. Otroški vrteo v Fevmi pri Gorici.
Vrtnarica: Irma Fabijani-jeva.
Škofijski nadzornik: Fran Košuta, prvostolni kanonik, dekan in dr.
Družbeni nadzornik: Dr. Anton Gregorčič, bogoslovski profesor, drž. in dež. poslanec, prvomestnik goriške moške podružnice.	Število	otrok:	47.
VII. Otroški vrtec v Looniku.
Vrtnarica: Marija Bunec-eva.
Škofijski nadzornik: Ivan Filipič, dekan, župnik. Družbeni nadzornik: Dr. Gregorčič.
Število otrok: 36.
Po družbi podpirani:
VIII. Otroški vrteo v Podgori pri Gorioi.
Vrtnarica: Berta Pehani-jeva.
Škofijski nadzornik: Ivan Filipič.
Število otrok: 115.
IX. Društva „Sloge“ otroški vrtec v Gorioi
v ulici sv. Klare.
Število otrok: 92.
X. Društva „Sloge“ otroški vrteo
v ulici Barzellini.
Število otrok: 67.
XI. Društva „SIoge“ štlrlrazrednioa v Gorioi.
Število otrok: 327.
Vseh po naši družbi poučevanih ali podpiranih otrok je torej nad tisoč.
——
P. n. državni nadzorniki nadzorujejo i naše privatne zavode.
P. n. slavnim načelništvom, čast. narodnemu ženstvu, rodoljubom, vsem prijateljem naše družbe in pospeševateljem slovenskega šolstva iskrena zahvala in Božji blagoslov!
Članovina, denarna in knjižna darila, prošnje, pisma, sploh vsaka doposlanina naj se blagovoljno adresuje z naslovom:
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Za katere si že bodi drugatne naslove ne prevzetna družba nikake garancije.
Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda.
I. zvezek: „Franc Jožef I., cesar avstrijski",
strani 64. Ves natis pošel.
II. zvezek: »Rudolf Habsburški, oče avstrijske
cesarske rodovine", str. 77,
stane	—	gld.	40	kr.
III. zvezek: »Valentin Vodnik,
prvi slovenski pesnik", strani 58. Ves natis pošel.
IV. zvezek: »Junaki", I. snopič,
strani 88. Ves natis pošel.
V. zvezek: »Matej Ravnikar, tržaško-koprski škof", strani
36, stane	—	„	40	„
VI. zvezek: »Pesni Valentina
Vodnika", strani 64, stane	—	„	30	„
VII.	zvezek: »Junaki", II. snopič,
strani 102, stane nevezan	—	„	30	„
vezan................... .	.	—	„	35	„
100izvodovvkupjneveza"ib	^	”	~	”
(vezanih	30	„	—	_
VIII. zvezek: »Janez Cigler, slovenski pisateljstrani 56. stane vezan..........................—	gld.	80	kr.
IX. zvezek: »Ljubezen do mamice", strani 74, stane vezan — „ 4n „ X. zvezek: »Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole“. Strani: Predgovor 38, pesmi 103, torej v vsem 141, stane vezan........................—	„	60	„
Opomba: S kupom zvezkov II., V., VI.,
VIII.	in IX. smo poskočili v tej meri, kakor jih družbi primanjkuje.
Zvezke I., III. in IV. pa bi — če jih je kdo oddati voljan — družba zopet sama rada nakupila.
Vodstvo družbe
sv. Cirila in Metoda.
blagovoli!, naj cenj. mnogobrojni člani družbe uvaževati naročilih. Tu objavljene tvrdke so zanesljive, postrežejo tocnu z dobrim blagom in nizko ceno.	:<
Ker je. dohodek naznanil odmenjen družbi v korist, je želeti, da • se j^est. JS^toiniki pri naročbah sklicujejo izrecno fcjfc inserat v aVeatniku“, ker tiko poudarjanje osigurava- dotilši tvrdkivspoh inebriranja.	■
I ililfiTraa Bonač 1 II
v Ljubljani, Šelenburgove ulic® št. 6||
J -U"'?' V	priporoča	se za
vezanje knjig. W
»THE GRESHAM"
Društvena aktiva duš	—	‘i
31.	decembra 1892	fr.	131,435.65^
ijetni dohodki premij,
 io.oltr.eslidBd31.de-
,/	‘	v	oeirtbra	1892	tVd	*	•	23.942.14$
Izplačitve za zav^ovalne m rentne, pogodbe, za zakupnino	itd.	v	dobi društvenega ob-
Stanko (18461	■	..	.	 ....	»	287.452.800
Mej letom 1898 je dmfllvo izpostavilo 9638 polica glavnico,.	„................k .  ...............»	73,023.67»
Prospekt« lu turlf«, im podla(l katerih Izdaja družba police, kakor udi obrazce za predlog« dpje brezplačno
§3? glavni zastop v Ljubljani
prt
Gvidonu Zesehko-tu,
Tržaška-cesta, stav. 3. b.
%
Ubald pl. Trnkoczy
lekar zraven rotovža V Ljubljani
Si.Ii.S iMT Za želodeo:
Marijinceljske kapljice *a želodec.
' Steklenica 20 kr., K steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice
Čistijo Želodec pri' zabasan,]!/ skaženem želodci. škatulja 21 kr., jeden zavojček s fi Ska-
Angleski balzam, 1 steklenica 10 kr , tucat 1 gld., 5 tucatov
HUea V Hill	;
ilnC’
kaninski zeli | feetke in Jso! * leCine, na.
■e stekteS« 2 gid, 60 k^HAi-muia	1 jgmmi
| m-sJtem & . *8 4	j	\Mgff9
aMT.ZjV tiig&uje: TBfii	uuL3
Ckst	za trganje {fiichtgeist) lajS^n-pve-l ..iMJ
ganja bolečine VI.križu, nogah in rokah .vU-jJ-rl,.vrl Steklenica stane 60 kr., 6 steklenic 2 gld.
kravah, konjih in prašičih.	/|pp
Zarnotck . r.ibilnim im-	1
vodom vred velja 50 kr, J PhH/	JW	“
6 zamotov samo 2 gld.	1Wr
iv ar..	■eTJ/W
cv*t__ :
•	%	* k o n j e.	M.
Najboljše mazilo za 1	^Sw
konje, pomaga pri prethgu	f 1 PjUB n	liinnLl
til, otekanji nog, otrpnjenji	1
v boku, v križi itd,, s
kratka pri vunanjih be-	IMPBW M-41-
leznih in hibah. Steklenica B	sfJzL
z rabilnim navodom vred
»lane I gld., j 6 steklenic ^-f / -r
z rabilnim navodom vred
le 4 gld.	■
V$a tu miteta pravila' se, dobijo , > "
v apoteki Trnkoczy-ja v Ljubljani zr&ven rotovža
%	.	ifclsr	'	^	...i,.- ‘ -- - -» ••	'	*'"•
in se vsak dau s prvo pošto razpošiljajo.
H Tovarniška [1 j zaloga ['j! < vsakovrstnih f umetnili' cvetlic I sopkoyf. 1 vencev na.	(Poštena postrežba, j	
	LJUBLJANA, 0« Špitalska slioa it. a.	^jwyaio zaiujja mnogovrstnega . i d n 'ejSrto'.. 3 kramarskega za meške in ŽSmke obleke.
	—;Nizke cene.,««..	
tj ; —■''V. Na debelo trgovcem izvanredno nizke cene. -v— t		
tvornica
za gostilna, kavarno. Zasebna stanovanja, sprehajališča in vrtove, kopališča, aavode, sploh za-vsakovrstno uporabo, 'izdelana trpežno in lično, z lesenim ali pletenim sedežem
jjv Ljubljani, Dunajska cesta
'; št 7 (drugo dvorišče)
£ s š S fcD | J o
<D > M f«
Ih sto
?ia«lq tff	y«
A
Itošjftte
l| seeges ^Domača tvfdka ^
Največja zaloga
za gospode, gospe in dečke (. ■
—<3 O—-----------------
"1
Slonove ulice Ljubljana Slonove ulice
8 ' Velika pa ^!J L-J Y
poljubnem kroju izvršene obleke
iz najrazličnejšega, blaga, za.pak letni čas.
Najoenejščnakupovanje dobro in trpežno izgotovljenih oblek
za lovce, turiste, potovalce,
različno prikrojenih zimskih Sukenj , vrhnih-sukenj, itd. za gospode; za gospe: plaščev in plaščkov,
tudi s krznovino obloženih in obrobljenih.
V zalogi imava tudi najrazličnejše blago
ter vzprejemava naročila v
izvršitev
po izbranem blagu.
0 Nujna naročila v najkrajšem času. ®
lil 8
M
cene o
na' Mestnem trgu nasproti rtflovla priporoča svojo .bogate j zalogo -nlkalivasJUi. sirnih In žepnih pr z verižico vred, tef ure ■buthniieel/eteneke ure, stojalom, godbene palčke v kasetah po jal^o nizkih, cer
1 /Popravo :i*vršujo	^vV^r
—o Ilustrorani cenik! so na razpolago.
«»2^ VnaVtfi 'narc^A’ odp^irijtlrn -na želj gy*j	obratno pošto.
I -JE	!
tovarna solnčnikov in dežnikov v Ljubljani, Mestni trg 15.
js^Sjj Največja zaloga I	|
U?iS9fcl Najnižje cene a
ilFaO ■ — ■ |Jp
K-j- jVi?* Prevlake in popravila'	\
'Mki^k	natančno in ceno. ¥ ''131'
H 4'ekyjicq>n so ceniki na razpolago,
Tvorniea in zaloga
L	;od	preprostega	do najelegautnejšega, ■,
[ zavod za dekoriranje
imejitelja zlat. križca s krono in zlatega križca j *
V Ljubljani, Frančiškanske ulice ši 14.	^
v Ljubljani
šivalnih strojev,
Največja zaloga
Nizke, cene. Ugodno plačevanje na obroke. Stari stroji se zamenjavajo. Popravila se izvršijo hitro dobro in oeno.
Izbrana zaloga najrazličnejših
Cenilki
zastonj
in franko
'1
^" mTm »
v Ljubljani,1" ^Testni trg" st ib,
priporo«# ' V Velikem Izboru in pb h izk i ceni različne okove za okna in vrata, vezi *a« zido^, traverze ir^gtgre železniške &ii|c^za
cempnt, sklejni papir (©atdpappaj^epa in k»o«p#
. -ir	—
in njih posaroeznr^dem.
v naj ve^jej . izberi. Velika zaloga vsakovrstnih
od najbolj priprostih do najflnejžih. ffcjf* Ceneje kot povsod drugod.	.oiioa .emiid nZ
Velika izbera razhih ravnotežnic,
vodiijiikov
dobivati vodo j ravno tako s« 'tildi dobivajo vet * deli za izkopane vodnjake, železne cevi i»V železoliti gornji' stojali, kakor tudi; za lesene cevi inešingaste trombe, ventile in Železna okova. — V veliki izberi ao	r-:
Za poljedelstvo vsake vrste orodja': posebno lepo, močno navejenp plijjge .in pljuina; Selezne’:in lesene brane -itd. - -■ ■'
Poštna nbroSila se takoj In vestno ifcvržd. — Ilustrovani ceniki križev in. Štedilnikov brezplačno In poštnine' prosto. ‘
H Popisani priporoča volečastltl duhovščini in slav. !J u | občinstvu
ji rpj	~T7r5i[d’!
,,, za cerkev, proce# iu,pogrebe, .qi)(,
gospodom trgovcem amto >;v -jTorfo oisjits/rr
vqseeu.e zvitke m m*d
za prodajo v škailh po 16,«0,40 tdtkJh prav pt>! ceni. f
mrstm garantiram pitanec |
vSkatljah pb	80	kr.,	Skatljk	30	kr.,	pošilja	|
se po pošti prt^pj^atju^^MrijdLfto. -	’
Oobiva se mčd v' satdvji iti pitanec v Škafih ; | po aOrr^Ofeg prav po opni,	•, #..	1
Za birmo, Božič, Miklavža Hd, pibdaja rasmovMtho I
med^1
Zaloga is prodaja
j ^ brinja in bpinjevca p |
I liter po I gldi 20 kr., medono žganje liter pp i gid. j Vseje* lastni iadalek.	•	u.r	r,.:	'	.	.	il
I Kupuje tudivsaki čas: B»M v; itajijilij^mlčkili, ij h kakor tudi vonek inevlio satovje, po kolikor mpgoče || ji visoki ceni.	=':
Za obila natočila sč toplo priporoči in zagotavlja ; točno in pošteno postrežbo	j
Dolenec,
| svečar in lectar, trgovina z ročdom in voskom
v Ljubljani, Gledališčne njice št. 10.
zavarovalna ^fiftižba za življ ‘
varovalna družba
no uplačani deleži in druge jamčevine, ušteli letna j| zavarovalna , UpAtčila družbe iznašajo |j
tef24 milijon»ap)ar. Hi Jez 20 milijo*, kron
. m Hin«inr.'HSi |J| Uiiv; niul.	*
g- Ulit SuifMi«
M	IBj
k .v Dražba sravaruje.:	-•§
Prfti Škodi po O^pjVv vseh mogočih sdučajih|,namreč: prettifinino. poljske pridelke itd., proti škodi po loči, pgbvažanje blaga in proti telesnemu poškodovanju.
V oddelku zavarovanj* telesnega poškodovanja'ima naša zavarovalnica najnižje tarife. N. pr. bi plačali duhovniki, odvetniki. notarji, uradniki itd. 1. za slačaj smrti za 10.000 Md. 4 gld;,
II.	za slučaj invaJiditate za 10.000 gld. 6 gld., 111. za Vsaki gol-
It.	Hrtiutvvjiii	av.uuu g««*	11	»
dinar dnevne odškodnine v č*hu bolezni 1 gld 10 kr. na leto. Ta zavarovalna tvrdka je po vsej pravici jako priljubljena,
■ V	~	■	J!'"'	‘	’	tr--	-
i)ruSba|zavaruje:
Za slučaj smrti, ter izplača takoj po smrti zavarovanca-opravičencem' zavarovano svoto.	1	1
j 7.a slučaj " “*
gStf	preskrbljenje’	dob
skrhljenje v starostii *,	:	V	-
f Vsprejema tudi zavarovanja, ki zagotovijo dohodarino; (Wpio). penzijo vdovam in vzgojilno rento otrokom, po naj-' kulantnojših in najnižjih pugojih.	■	,
Generalni zastop za Kranjsko v Ljubljani
Pisarna: Kongresiiitrg št. 17.
£ rt i £ V 01 k
Bdšuib
film "T
• Sr )f’ n« i!t-‘
p&MOGa,
priznano izvrstno kakovosti
Wili)	id	,’JO	./	*».;Sifflittž fr.H&JifJ
najboljša piča za živino.
Ceb
v/v; : • .1 I’ 11 »Et»£fr !-;)j!
Leta 1894; izvarilo ne je
55.000 Hktl.
....................
U6im
dl Uoi Jtrv,JcaJDJtSx\,
v Ljubljani ključavničar Franc, nabrežje
priporoča izborno svojo zalogo nalančno iz trpežne kovine izdelanih
štedilnih ognjišč,
ključev od aluminija,
kateri so za tri četrtine lažji nego ključi iz navadne kovine; dalje veliko zalogo
elektrotehničnih proizvodov,
napeljavo hišnih telegrafov;
dobe se tudi posamezna dela po nizki ceni.
POZOr nnapeljevaS StT Ol 0 Y0(l0V !
Napeljevanje strelovodov izroči naj se le veščemu strokovnjaku, ker sicer je napeljava brezuspešna, osobito pa nedostatno pozlatenje osti povzroči elementarne nezgode.
Za uspešno, elementarne nezgode odstranjujoče napeljavanje jamčim.
Prevzemam vsa naročila na
ključavničarska dela
kakor so:
železni umetno izdelani in lepo pozlačeni nagrobni križi; cerkvene ograje in ograje za rakve, vrtove; železna okna, železne duri za prodajalnice, okove za. vrata in okna
vsa stavbinska dela
po trpežnemu delu primerni, nizki ceni.
Načrti ao na razpolago.
######## $#$$#$$#$ m	#
^	Priporočena
% zaradi njenih zdravilnih lastnosti)
•Sjf od odličnih medicinskih izvedencev in s častno diplomo in z zlato -žfc svetinjo na zdravilstvenih rastavah i$9fc # v Londonu, Parizu in Gentu od likovana, je ta
| Tinctura Rhei composita
(tinktura za želodec)
H lekarja PICCOLI-ja v Ljubljani
^	sigurno	delujoče sredstvo, ki krepča že-	^
^	lodec,	pospešuje tek, prebavljanje jedil	^
in odvajanje.	^
To tinkturo za že-lodec razpošilja lekar
Piccoli v Ljubljani	^
proti povzetju zneska.	#
Zaboj po 12 steklenic	j#
1 gld. 36 kr.; poštni	f
*
#
*
*
zaboj (tehta 5 %) po 66'stekl. za 6 gld. ‘26 kr. Poštnino plača vedno naročnik.
*
#
#
Cena steklenici 10 kr. §
l#i