Puttulna plačana v ifotovim.
Leto XVII., št. 199
^pravuisivo. t-juoijttb*, rt rinil Jtsva Ulica IX — ieielon SC iVU, 3123, 3126, 8126«* LDseratm oddeieit; UjuDljana, Selen-»urgova itL i. — Tet 33»2. 8492. Podružnica Maribor; Gosposka Ulica
■rt- LL — Telefon St 2455. Podružnica Celje: tiocenova ulica ftt.
!L — Telefon St. 190. tiačum pn poftt. Cek. za voditi: Ljubljana 8t- u £42. Praga člaio 78.180. Wten 105-241.
Ljubljana, sobota 2» avgusta 193*
_Cena t Din
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znafta mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6- Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3128. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St- 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica fitev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Moskovski deveti termidor
Za revolucije in preobrate, ki jih ustvarjajo, kaj radi porabljamo izrazoslovje iz franc-oske revolucije. Tudi za dogodke v Rusiji so mnogi iskali in često našli podobnosti z razvojem v Franciji pred 150 leti. Bilo je napovedi, da bo iz ruskih množic vstal nov Napoleon in napoleonski em-pire. To vlogo so pripisovali sedanjemu maršalu Vorošilovu ali Bliiohirju; rustikalnd Budjonni jih je spominjal maršala Lameta, Tuhačcvski maršala Neja. trojico. Danton, Marat.. Robespierre. pa so videli poosebljeno v Troc.kem. Zinovjevu in Kamenjevu. Le za Stalina je težko najti precedenčne osebnosti. Seveda šepajo vse te in slične primere. Danes pa ljubitelji zgodovinskih šablon vendarle prihajajo na svoj račun. Izkazuje se veljavnost krilatice »o bogovih ki so žejni in o revoluciji, ki požira svoje.« Moskovski proces, ki je na krvav način likvidiral levičarsko opozicijo, se da primerjati z 9. termidorjem. dnevom, ko je pariško jakobinstvo zadel udarec, od katerega se ni nikoli več opomoglo.
Ko je pred 10-leti Stalin spustil svojo pest na levičarje, je kazalo, da se bo že takrat vsa stvar zasukala vsaj po zunanje v jakobinski pravec in da bo generalni tajnik stranke brezobzirno iztrebil Trookega in njegov krog. Toda lokavi Gruzin očividno ni hotel biti Robespierre. Zavedal se je pač, da prilike v Rusiji še niso take, da bi dovolile splošen poboj trockistov. Danes je položaj v bistvu drugačen in zato Stalin ni več okleval. Ne pregnanstvo v Srednjo Azijo, ne odstavitev z vplivnih mest, ampak radikalna likvidacija vseh opozicional-cev, to je sedaj njegov program, ki ga izvaja z brezobzirno krutostjo.
Kaj se je med tem izpremenilo? Prvič so »e levičarji onemogočili tako zaradi Troc-kega, ki je rovaril v inozemstvu zoper današnji režim v SSSR in zaradi Zinovjeva in Kamenjeva. ki nista prenehala zbirati okrog sebe nezadovoljneže, navzlic danim svečanim obljubam. Mnogo važnejši pa je drugi razlog. Današnji sovjetski naraščaj izgublja smisel z »svetovno revolucijo.« ltuska mladina čuti velikanski razloček v življenjskem standartu zadnjih deset let. Dokler se je v Rusiji vodila politika komunističnega mesijanizma in je veljalo, da država služi kominterni, je ruski narod preživljal dobo »mučenika za boljševiško idejo«, čase neizrečene bede. Obrat k boljšemu je nastal še le, ko je pod silo dejstev sovjetski režim moral pričeti nekoliko skrbnejše misliti na napredek lastne države in na zboljšanje življenjskih pogojev. Tako je bilo mogoče pojačati stvariteljsko delavnost — proti idejam in načrtom trockistov. Mlada komunistična generacija se je odmaknila od ekstramistov; več zaslužka in manj bednega življenja je mnogo s i m pa t ione jše nego mučeništvo za komunistično odrešenje človeštva.
Stalin ni bil tako kratkoviden, da bi proti razpoloženju milijonov foreiral metafizične principe, marveč je sam začel govoriti isti jezik, ki ga je govorilo novo pokolenje sovjetskih upravnikov, ponosnih na svojo rusko pokolenje in na svojo narodnost. Pred dvema letcma je izjavil na zasedanju Sovjetov: »Naša obrambna težka industrija je na tako visoki stopnji, da. so za vselej minuli oni časi, ko je lahko vlomil v Rusijo in počenjal grozodejstva vsak, komurkoli se je ljubilo. Rusija? Kakšna Rusija? Tako so se zavzeti spraševali or-todoksni internacionalisti. Novemu poko-lenju. med katerim je že bil izredno živ sovjetski patriotizem, pa ni bilo kar nič iznenadno, kar je govoril Stalin. Saj &o to bile besede, ki so izražale, kar so množice že davno čutile, bil je jezik množice. Zi-novjev in Kamenjev pa sta, pravilno v du-bu komunistične ideologije dolžila Stalina nacionalizma in radajstva temeljnih načel socializma.
Toda obtožbe in zarote ne morejo spraviti s sveta dejstva, da je v ruskem boljševizmu že davno pričela borba med marksizmom in » narodničarstvom« in na postaja slednja komponenta vse jačja, v kolikor bolj so se začele v »ovjetih udejstvovati širše plasti ruskega naroda. Ogroženi od dveh najekspanzivnejših velesil sveta, Nemčije in Japonske, so morali Rusi začeti realno politiko, in to spoznanje je bil prvi udarec nauku o permanentni revoluciji, ki jo je propovedovala levica. Podcenjevati tudi ni temeljna razlika v narodnem značaju Rusov in Židov. Med moskovsko šestnajstorico obsojencev je 12 Židov. V re-voluciji je sencitski živelj izvršil gigantsko razdiralno delo, ko pa je bilo treba sesti in delati na načrtih petletke, ee ta nemirni element ni izkazal. Semat hoče vsako soboto delati bilanco izgube in dobička, ruski kmet pa komaj vsako jesen. Tako je ruski element polagoma izrinil žide z mnogih vplivnih mest in jih potisnil v malkon-tentsko opozicijo. V novem sovjetskem patriotizmu, ki se zmagovito širi po vsej Rusiji, so postali židje zopet tuj element. Novi patriotizem pa se je dal vcepiti samo na deblo zdrave ruske narodnostne zavesti, zavesti pretežne večine onega naroda, ki je v vsakem pogledu merodajen v SSSR.
Ideolog mednarodnega komunizma Buharin je letošnje poletje v člankih nastopil zoper novi patriotizem, češ da oživlja nacionalizem. Dejal, da se ruska zgodovina začenja šele z rdečim oktobrom, vse drugo je temno in se mora zavračati. Radek,
UMESTEN NASTOP ANGLIJE
Angleška vlada proglaša olajšanje trpljenja španskega prebivalstva
za mednarodno dolžnost
London, 28. avgusta, d. Angleški zunanji minister Eden je poslal angleškemu madridskemu poslaniku, ki se mudi v Hendayu, naslednjo brzojavko o stališču angleške vlade glede na dogodke v Španiji:
Nihče ne more ostati desinteresiran glede na razvoj konflikta v Španiji- Prizor z notranjo neslogo razcepljenega velikega in starega naroda ter trpljenja moških, žensk in otrok so dogodki, nad katerimi se mora zgražati vsak civiliziran človek. Ni moja stvar, da obravnavam politična vprašanja, za katera gre. Notranja politika Španije je zadeva španskega naroda, toda olajšanje trpljenja je vprašanje, ki se tiče nas vseh. Dejstvo, da odklanjajo ujetnike in da ubijajo v množicah ljudi, ki pridejo v ujetništvo ah pa se predajo, dalje maščevalni ukrepi in naraščajoče grozovito*ti so stvari, napram katerim civilizirane države ne morejo ostati ravnodušne. Kakor sem poučen, je bilo predlagano, naj bi diplomatski zastopniki sodelovali pri izdelavi načrta, po katerem bi stopili v stik z voditelji obeh strank. Angleška vlada bo skušala sodelovati pri vsakem takem koraku. Razen tega je njena nujna želja, da sodeluje v polni meri pri vsakršnem organiziranem mednarodnem prizadevanju, ki bi ga bržkone rodil tak korak.
Prepoved izvoza orožja
London, 28. avgusta, d. Kakor poroča Reuterjev urad, predlaga francoska vlada, maj bi se osnoval odbor, ki bi poenostavil ukrepe o prepovedi izvoza orožja v Španijo ter se bavil z vsemi sličnimi predlogi. Angleški vladi je bil tudi predlagan kraj za tozadevno posvetovanje. Angleška vlada je na to pristala in se bo konferenca morda bavila tudi z vprašanjem, kako naj bi se omilile grozovitosti španske državljanske vojne, ter bo poizkušala pripomoči k olajšanju trpljenja vojnih ujetnikov.
Konferenca diplomatov ob španski meji
Pairte, 28. avgusta. w. Na francoski meji se je razširila govorica, da je guverner v San Sebastianu, Ortega, prekoračil danes francosko mejo, da se s francoskim ali mednarodnim posredovanjem pogaja za premirje med uporniki in vladnimi četami. Ta govorica doslej še ni bila potrjena, dejstvo pa je, da so se člani diplomatskega zbora, ki so svojčas zapustili Španijo, danes v St. Jeanu de Luz ssstali, da se posvetujejo o možnosti premirja aH vsaj humanizacije državljanske vojne. Seji je prisostvoval tudi španski grof Ro-manones.
Pravcat lov na ljudi v Kataloniji
Perpignan, 28. avgusta. AA. Ljudje, ki se jim je posrečilo zbežati čez mejo na Francosko, pripovedujejo strašne stvari o terorju v Barceloni in sploh vsej Kataloniji. Bolj ali manj se v vsej Kataloniji slej ko prej vrši pravcat lov na ljudi. Samovoljnega ubijanja v Barceloni ni konca. Dan za dnem pripeljejo v sodno mrtvašnico po 15 do 20 ljudi, ki so jih pobile patrulje na ulici. Potnih dokumentov ne izdajajo tako rekoč nikomur več. Pošta in brzojav še funkcionirata, toda z velikanskimi zamudami in pod strogim nadzorstvom samozvanih odposlancev ekstremističnih organizacij . Zmernejši elementi ugotavljajo s strahom. da se v vse urade in korporacije vedno bolj vtihotapljajo notorni anarhisti. Največji vpliv so si izsilili anarhisti v prometnih ustanovah in pri obmejni policiji.
Mučeniška smrt talcev v Irums
Lizbona, 28. avgusta. Milične čete so v sredo v Irunu ustrelile 98 talcev, med njimi 23 žensk. Zvezali so po dve osebi
skupaj in jih potem iz kratke razdalje ustrelili v hrbet. Sorodnik in prijatelji nesrečnih žrtev eo morali gledati to grozno početje, nakar so še nje poetreliH
V dveh nočeh v Madridu postreljenih 2000 ljudi
Rabat, 28. avgusta AA. Radijska postaja v Jerezu de la Frontara ie davi ob 8. objavila: V Madridu delajo tovarniški delavci lO ur na dan kljub zakonu o 06emurnem delavniku, plačani pa so samo za 8 ur dela. V prestolnici so popolnoma izčrpane zaloge kave in sladkorja V Madridu so ustrelili poslanca Ru'sa in mnogo dijakov. Uporniško letalo je bombardiralo vladne postojanke v okolici Toleda. Pokrajina Guenca Minera je popolnoma pomirjena. Ugledna
oeafciiost, ki se ji je posrečilo zbežati iz Madrida je izjavila, da so marksisti v dveh nočeh samo v prestolnici usmrtili 2000 ljudi.
Smrtne obsodbe oficirjev
Madrid, 28. avgusta. w. Vojno sodišče ie v procesu proti 24 častnikcm. ki so bili obtoženi, da so sodelovali pri uporu, objavilo obsodbo, po kateri je bilo 7 častnikov obsojenih na smrt. 16 pa v dosmrtno ječo. En častnik ie bil oproščen.
Pariz in Rooseveltova mirovna akcija
Pariz, 28. avgusta, b. V francoskih političnih krogih pozdravljajo z velikim vese-
ljem Rooseveltovo akcijo za sestanek vseh šefov glavnih svetovnih sil, ki naj bi svečano prokkmiralii, da bodo vse svoje sile zastavili v to. da svet ne zabrede v novo svetovno klanje. K temu načrtu pripominjajo tu, da odgovarja v polni meri Matiji francoske zunanje politike od konca svetovne vojne dalje, saj 90 bili vsi francoski državniki od nekdaj v službi velike ideje miru, kar so na vseh mednarodnih zborovanjih dokazali tudi z dejanji.
Italija prepovedala izvoz orožja v Španijo
Rim, 28. avgusta AA. Z odlokom ministrskega sveta je prepovedan izvoz orožja, municije in vojnega materiala ter avtomobilov, montiranih in nemonitiranih in vojnih ladij v Španijo in španske kolonije. Prepoved se žj izvaja.
Angleško delavstvo za nevtralnost
London, 28. avgusta. AA. Svet delegatov delavskih organizacij je z vfjfko večino sprejel resolucijo- s katero se izreka za nevmešavanje v španske dogodke.
Boj za Irun se nadaljuje
Na severnem bojišču je položaj v splošnem neizpre-menjen in bitka za Irun še ni končana
Hendaye, 28. avgusta AA Na bojišču v	Koncentracija Vladne
okolici Iruaja je bilo v zgodnjih jutrnjih I	VOjske
Madrid, 28. avgusta, g. čeprav se na
urah dokaj mirno. Postojanke so ostale neizpremenjene in se upornikom ni posrečilo prodreti proti griču San Marialu, kjer so zakopane vladne baterije, ki so včeraj prizadele napadalcem velike izgube.
Davi od pol 8 do 8. se je čulo strahovito streljanje iz pušk. Uporniki so se vrnili k taktiki prodiranja v raztresenih majhnih skupinah- vendar pa niso mogli prodreti skozi navzkrižni og3nj vladnih čet. Tudi topništvo je bilo na obeh straneh zelo živahno. Nad bojiščem se neprestano pojavljajo letala obeh taborov. Vladna letala so bombardirala La Punco :n San Marcial. Več njihovih bomb je priletelo prav na mejno črto blizu hendayske-ga pokopališča
Preteklo noč so dobile maroške čete, ki se bore na tej fronti, pomoč v četah in vojnem materijalu Okoli pol 12 so se čute od daleč eksplozije, ki so se najbrže pripetile v okolici Pasajeza Med Ahmdo in Punco se je razvilo živahno streljanje iz pušk. Doslej po streli s španskih tal ranili 4 francoske državljane na francoskih tleh, eden pa je bil nevarno ranjen v prša
Poročilo, da je špansko vladno letalo metalo bomb? na francoska tla, uradno potrjujejo. Prav tako je neko špansko letalo vrglo včeraj dve bombi blizu francoskega mesta Briatouja. Priletelo je tudi več granat vladnega topništva na francoska tla.
Radiopo&taja v Burgosu poroča, da so uporniki v Asturiji izvojevali nove uspehe in da so ustavili vladni oddelek na pohodu proti jugu Včeraj popoldne sta se združili dve uporniški koloni, ki sta operirali v Galiciji. Uporniška letala so prisilila na Sredozemskem morju nekj španski trgovski parnik, da je moral odpeljati svoj tovor v Ceuto, kjer so ugotovili, da je voz;l vojni material iz Marseijla v Bilbao za vladne čete. Radiopostaja v Valladclidu poroča, da so včeraj uporniška letala zopet bombardirala letališča v Madridu. Radio v La Coruni javlja, da so vladne če^e brez uspeha napadle Oviedo. črte generala Mole so napadale v smeri proti Tolosi. Prve čete generala Mole so oddaljene 60 km od Madrida.
Irunski vodovod poškodovan
Hendaye, 28. avgusta w. Opoldne je postalo streljanje topov miličnikov na fronti pri Fucnter abiji in pni Irunu zopet močnej_ še. Detonacije se dobro slišijo pri Beho-bijii na francoski meji. Napadalci morejo le korakoma prodirati. Oozemlje pred postojankami branilcev je polno min in žic. ki so nsipolnjene z elektriko. Zaradi močne obranite danes uporniki ne bodo pridobili več ozemlja kakor nekaj sto metrov. Pri bojih zadnjih dni je bil tudi zadet vodovod, približno 3 km od mesta. Iz Hendaye se dobro vidi visok vodni curek, ki brizga iz vodovoda.
ki je takrat še pisal po navodilih Stalina, 300.000 mož je pravi razsadnik tega čustvo-je Buharin a poučil, da je njegovo naziranje | vanja in nove sovjetsko-ruske miselnosti.
Proti taki vseobči miselnosti peščica levičarjev naravno ni mogla uspeti. Ko je v skrivnih sestankih skušala obrniti kolo razvoja v drugo amer, ni dovolj pomislila, da danes na Ruskem ni človeka, ki bi ba bolj osovražen in osmešan. kakor je Trocki. Česar Stalin ni mogel tvegati pred 9 letu to sedaj ni bil nikak riziko več. Da, udariti je mogel celo na one, ki so samo po svojih nazorih stali blizu trockist-om, dasi so sodelovali pri ustvarjanju sedanjega stanja, ne upirajoč se razvoju.
Ideologi komunizma in nositelji revolucije so zaostali v razvoju. Novi čas jih neusmiljeno pometa z lica zemlje, uporabljajoč ista sredstva, s katerimi so sami rušili prejšnjo, še starejšo miselnost. Res revolucija golta svoje otroke, kar je znak. da sta narod in država trajnejši in n^zad-nje jačji sili nego »svetovna moč boljševizma« ...
zmotno. Ruska zgodovina se ne začenja šele leta 1905 ali 1917. marveč že dobrih tisoč let prej »Vse kar so naši predniki ustvarili dobrega, je naše in na tej osnovi stoji naša današnja država, mi imamo globoke korenine v preteklih stoletjih, ruski narod ni od včeraj.« Vsa javnost, je pritrdila Radeku.
Nemški in japonski pritisk pospešuje razvoj v to smer, kajti imperialistični nacionalizem. ki preti v vzhoda in zapada, je v vsakem pogledu kos meglenemu inter-nacionalizmu. ki nivelizira in ohramlja ravno najboljše narodne sile. ko jih sili v enotni kalup. Ce je ruska revolucija res osvobodila in sprostila ruske narodne energije. jih sovjeti ne smejo zatirati, ako hočejo ustvariti mogočno državo in si zagotoviti mir. Značilno je. da se je novi ruski patriotizem razvil na sibirskih tleh od Ir-kuteka do Vladrvostoka in stoječa armada
vseh frontah opaža živahnejše delovanje obeh strank, vendar doslej še nikjer ni uspelo doseči odločitve, ki bi bila važna za izid državljanske vojne. Močna koncentracija tojjništva in letal na strani vladnih čet kaže na novo ofenzivo generala Mole na fronti Guadarrame in S-mo-sierre. Vladne čete in miličniki morajo neprestano odbijati napade uporniških čet Izgube na obeh stran-h so že zelo velike in prihajajo v Madrid neprestano transporti ranjencev.
V Madrid so danes prispeli poveljniki vseh front, da se posvetujejo o enotnih operacijah Obstoja namen, da koncentira vlada vse svoje sile na treh ali štirih točkah in da zavzame na ostalih frontah samo obrambne postojanke. Tudi bitka pri Irunu in San Sebastianu, ki traja sedaj že četrti dan, še ni prinesla nobene odločitve. Zdi se- da b?do borbe za nekaj
bombardiranj. Največje napade so izvedla na tovarno orožja v Toiedu. Pri San Sebastianu se je uporniškim četam posrečilo v zadnjih bojih sestrelili 11 vladnih letal. Zadnje 4 dni se je pokazala premoč uporniškega letalstva. V prvi vrsti gre zasluga za to njegovi organizaciji in disciplini, dočim se pri vladnem letalstvu opaža pomanjkanje strokovne izobrazbe rn organizacije. To najbolj dokazuje dejstvo, da jc pred kratkim minister Prieto izjavil, da bi bilo treba želeti, da se poveljnikom raznih odsekov vladnih čet prijavijo višji šefi letalstva, ne pa odborj podoficirjev. Nadalje pravi poročilo radijske postaje, d« spričo takšnega stanja vladnega letalstva ne more biti dvoma v končno zmago upornikov. Veliki odpor marksistov se da razlagati samo s tem, da madridska vlada neprestano širi sistematske laži o dejanskem stanju. Bar celonsfci marksisti so organizirali obrambo mesta, ker pričakujejo napad upornikov.
V znamenju „nevtralnosti44
Hendaye, 28. avgusta. Iz mesta Behobie so bili poslani zopet veliki immicijski transporti marksistom v Španijo. Poročilo je izzvalo tem večjo pozornost, ker so uporniki v Tolosi šele v ponedeljek zaplenili velke množine francoske nrunicije.
Sevilla, 28. avgusta. Po poročilih rz Ai-merie je priepel 19. avgrreta s španskim vladnim letalom številka 62 neki aktivni ruski letalski major, da prevzame vod-
časa prenehale, ker se na obeh straneh j stvo kakega vladnega 1 tajskega brodovja. opaža pomanjkanje munjcij?.
Brez odločitve
Pariz, 28. avgusta. w. Dopoldne se je zopet pričela borba za Irun. Ob 7. zjutraj je oddelejc upornšikjh čet skušal naskočiti višino, k leži nasproti franceskemu obmejnemu kraju, miličniki pa so ponoči postavili strojnice, s katerimi so napadalce odbili. V nas1ednjih urah so bila zlasti letala zelo živahna Tri vladna letala so vrgla bombe na taborišče upornikov, ne da bi napravila večjo škodo. Kmalu nato je letalo upornikov metalo bombe na ceste, ki vodijo na višino San Marcial, ki so jo utrdili miličniki. Med tem so uporniki dobili ojačenja ter so opoldne zopet prešli v napad. Po francoskih vesteh je trajala borba v popoldanskih urah dalje, ne da bi prišlo do odločitve. Po cenitvah znaša število mrtvih v zadnjih borbah na obeh straneh okoli 800.
Premoč uporniškega letalstva
Sevilla, 28. avgusta. AA. (Havas.) Tukajšnja radijska postaja je ob 13.15 sporočila, da je položaj na bojišču brez večje izpremembe. Letala vladnih čet so izvršila več
Bilbao in Gijon prosita za pomoč
Ber&n, 28. avgusta. S franoesiko španske meje poročajo, da je bil ujet radio-gram poveljnika v Bjlbau. ki prosi pomoči od vlade v Madridu. Ujeli so tudi rad}o-gram, v katerem madridska vlada odgovarja, da ne more ugoditi njegovi prošnji. Radiopostaja v Coruni poroča, da je tadi mesto Gijon zaprosilo za pomoč v Madridu. Na fronti pri Guadarrami je več vladnih pristašev pobegni".o k upornikom.
10 vladnih letal sestreljenih
Sevilla, 28. avgusta AA General Qtriep» de Liano je izjavil, da so uporniške četo sestrelile štiri vladna letala pred mestom Badajozom, šest pa na Guadarrami. Rudarji v Riu Tintu so se vrnili na'delo.
Azana bo odstopil?
Lizbona. 28. avgusta. Tu se je razširila vest, da bo predsednic republike admiral Azana odstopil. Baje zahteva od njega to madridska vlada sama. Njegov naslednik bo baje sedanji predsednik parlamenta Martine® Barrios.
zapletljaji v Bolgariji
Sofija, 28. avgusta o. Ob koncu tega ali v pričetku prihodnjega tedna ee bosta vrnila v Sofijo kralj Boris in kraljica Ivana. Politični položaj v Bolgariji je postal medtem zelo napet in trdijo1 splošno, da namerava ministrski predsednik Kjuseivanov takoj po kraljevem povratku podat-; ostavko celotne vlade, ker ni v njen soglasja glede na ak-
cijo Cankova, ki mu očitajo, da pripravlja fašistični prevrat v državi.
Na drugi strani se skušajo organizirati posamezne politične skupine. Med zemije-delci sa je pričela akcija, da bi se skupina Stambulijski-Vrapča I. in skupina Gičeva združili, Gičev pa baje na združitev noče pristati in bo prej podpri Cankova, ker mu je le do iega. da 6i pribori oblast.
Od 1. — IS. septembra
LJUBLJANSKI VELESEJEM
50% popust na železnici, parobrodlh, avijonih. Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za Din 2.—.
Vsedržavna razstava »ZA NAŠ LES«. ŽIVALSKI VRT. DIVJAD V PARKU.
VELIKA VRTNARSKA RAZSTAVA Industrija, obrt, trgovina. Domače preproge. Perutnina, kunci, golobi. Ribe itd. Tekmovanje harmonikarjev 13. sep.
KRASNO ZABAVIŠČE.
VELIKOMESTNI VARIET15
popoldne in zvečer. Vabimo Vas.
Rydz Smigly na poti v Pariz
Varšava. 28. avgusta g. Generalni inšpektor poljske vojske Rydz Smig!y je danes ob 17. odpotoval s svojim spremstvom v Pariz, kamor bo prispel v nedeljo.
Možnost preosnove rumunske vlade
Bukarešta, 28. avgusta g. Kralj Karol je snoči sprejel ministrskega predsednika Ta-taresca v avdijenci. Nato je brzojavno pozval v Bukarešto vse člane vlade na izredno sejo ministrskega sveta, ki se to vršila jutri. Na njei bodo razpravljali o važnih notranje-političnih vprašanjih. V političnih krogih so razširjene vesti, da vladna kriza ni izključena. Največjo skrb povzroča vladi vprašanje, kakšno stališče naj zavzame napram vojaško organiziranim radikalnim desničarskim strankam Govorijo o možnosti rekonstrukcije vlade, ki bi jo izvedel Vaj-da Voevod.
Zaostritev položaja
na Daljnem vzhodu
Bo] za petrolej med Rusijo In Japonsko — Rusija je odpovedala Japonske koncesije na Sahalinu
Prošlih deset let je morala Rusija pod Bilo razmer samo mirno gledati, kako so Japonci prodirali na azijsko celino in potiskali ruski vpliv preko Amurja. Ta proces se je začel že 1. 1905. in danes stoje mikadove čete neposredno na meji pravega ruskega narodnostnega ozemlja. Pod silo razmer se je morala Moskva umikati, danes pa se čuti že toliko močna, da se energično upira japonski nasilnosti. V boju za kitajske obrobne pokrajine je nastalo nekako zatišje in dejanski stan je sedaj ta, da je Rusija obdržala zunanjo Mongolijo in kitajski Turkestan, Japonska pa Mandžurijo in pet kitajskih pokrajin med Velikim zidom in Notranjo Mongolijo.
Po dobi vojaških zasedb je nastopilo za Japonce razdobje organiziranja osvojenih dežel in utrditve gospostva na azijski celini. Zadeli pa so pri tem na veliko nevšečnost, da jim letos potečejo koncesije za izkoriščanje naftinih izvirkov in pre-mogokopov na severnem delu Sahalina. še pred leti je morala Rusija obnoviti ribar-ske koncesije na Kamčatki, letos pa je japonsko zahtevo glede Sahalina kratko-malo odklonila. Petrolej, ki ni samo na tem mestu jabolko spora med interesenti, je tudi med Rusijo in Japonsko povzročil novo napetost.
Kakor znano, je bil otok Sahalin po vojni 1. 1906. razdeljen na dva dela. Sever je obdržala Rusija, južni del pa je pripadel Japonski. Za mejo je bil v portsmouth-skem miru določen 50. vzporednik. Pokazalo pa se je, da so se Japonci zaman toliko potegovali za delitev otoka. V ruskem delu so namreč velika ležišča premoga, nafte in drugih rudnin, japonski del pa ima tega le v neznatni količini. Za svojo veliko potrebo je Japonska navezana, da uvaža petrolej iz tujine. Formoza ima sicer petrolejske izvirke, toda ti dajejo le zelo majhno količino.' Mandžurija ima mnogo skrilavca, vsebujočega petrolej slabše vrste, toda pridobivanje je zelo drago, japonsko otočje samo pa sploh nima nafte.
Zaradi tega je morala Japonska uvažati petrolej iz Nizozemske Indije, angleškega Bornea in iz Amerike. Ker pa je Singapur zvišal svojo potrošnjo petroleja, je japonska vojna in civilna tehnika nista mogli dobivati pogonskih snovi več na Borneu. Tudi velik del nafte iz nizozemske Indije so si zagotovili Angleži, zato so se morali Japonci posvetiti intenzivnejšemu izkoriščanju svojih koncesij na ruskem delu Sahalina, ki so jih bili izsilili v času ruske slabosti. Zato so svojo produkcijo petroleja iz ruskih virov dvignili od 117 tisoč ton na 300 tisoč letno, pripravljali pa so se, da jo bodo povišali še na 1,000.000 ton. Tega roparskega izkoriščanaja Rusi niso radi gledali, osobito ker bi ob razvoju Industrije v Poamurju in Primorju sami nuino potrebovali sahalinski premog in nafto.
Zato so odbili obnovo tujih koncesij, brž ko je le-tem potekel rok. Na Sahalinu so tudi Rusi pridobivali po 300.000 ton nafte, novi rafineriji v Habarovsku in Vladivo-Etoku pa zahtevata večjih količin surovi-
ne. Rusi so se tudi naveličali stalnih šikan in sporov z grabežljivim sosedom, ki se v ničemer ni držal pogodb, marveč je gospodaril na ruskih tleh, kakor da je na svojem. Podjetje je proti pogodbi nameščalo samo japonske delavce in n upoštevalo ruskih zakonskih določb glede plače in socialnega zavarovanja delavcev. Trudilo se je, da izloči vsak ruski vpliv in da si prisvoji tudi ruski del Sahalina. Kršitve ruskih zakonov in spori s sovjetskimi državnimi oblastvi so bili na dnevnem redu in samo 1. 1932., ko je bila japonska predrznost največja, se je sovjetski komisarijat za zunanje zadeve bavil s 307 spori, ki so jih povzročili tuji vsiljencl na Sahalinu.
še pred dvema desetletjema je svet poznal otok Sahalin samo po tem, da je bila tam kazenska kolonija za zločince. Kasneje pa so pri Aleksandrovsku odkrili velika najdišča izvrstnega premoga. Geologi so 6e pričkali, da li je tam samo 2 milijardi ton premoga, ali jih je več ko 3 milijarde ton. Toda brez ozira na to razliko je bilo odkritje važno, kajti sahalinski premog je izvrsten in ima 8000 kalorij. Zanj so se potegovali Angleži in Japonci in oboji so dobili koncesije za Izkoriščanje. Pogodba z Angleži je lani potekla in nI bla več obnovljena, japonska pogodba pa je še v veljavi, toda čez leto dni je sovjeti tudi ne bodo obnovili več-Japonci so na Sahalinu pridobivali okoli 300.000 ton izvrstnega premoga.
Rusi so osnovali svoj trust »Sahalin-ugolj«, ki je v rudnike investiral že 8 milijonov rubljev. Tokijski vladi je jasno, da bo ch odpovedi obeh koncesij močno prizadeta zlasti njena vojna mornarica, zato si bo gotovo prizadevala, da se polasti tudi severnega dela Sahalina. Odpoved pogodbe, ki jo je Anglija vzela molče na znanje, je na Japonskem vzbudila veliko ogorčenje. Tam so namreč že smatrali Sahalin za svojo last. Kako* pa vse kaže, je Rusija že dovolj močna, da lahko zastavi znatne sile za svoje pravice, osobito, ker je začela izvajati načrt obširne industrializacije Dal„Viega vzhoda. Grabežljivi sosed, ki je doslej zlahka izsilil razne ugodnosti, je ogorčen nad odpovedjo tn japoski [isti so polni hudih očitkov >o samopašnosti in razbojniStvu sov-jetov«, ki scer ne delajo drugega, kakor da sami izkoriščajo bogastvo ruske zemlje.
V Moskvo se je potrudilo posebno odposlanstvo, da doseže obnovo pogodb, Japonci So imenovali novega poslanika šigemi-cuja, ker ee je prejšnji popolnoma kompromitiral z Tečn;mi japonskima pritožbami. Ako se v Moskvi ne bodo vdali, potem je Sahalin eden izmed najopasnejših povodov za spopad med Rusi in Japonci.
Komunistična zarota v Argentini
Bnenos Aires, 38. avgusta, o. V Argentini so izsledili veliko komunistično zaroto in so oblasti takoj energično intervenirale. Včeraj in danes je bilo aretiranih zelo mnogo ljudi. Silno vznemirjenje je nastalo tudi za_ radi vesti, da so aretirali tudii mnogo častnikov. Pri preiskavi so oblasti dognale, da je bilo mnogo častnikov komunističnih agitatorjev, ki so celo ustanavljali častniške komunistične celice. Glavnih kolovodij komunistične organizacije v Argentini pa do-
slej še niso izftakndli. Komunistična akcija je bila baje v zvezi z akcijo za ustanovitev ljudske fronte, ki pa jo je vlada že prej preprečila. Organizirani so bili celo že glavni štabi rdeče armade, kii naj bi prevzela oblast v Argentini. Nekateri listi poročajo, da je vsa ta komunistična organizacija plod delovanja Bele Khuna, ki se je vtihotapil v neko bližnjo ameriško državo in prevzel vodstvo komunistične agitacije za ves kontinent.
Odhod dr. Schachta iz Pariza
m
Pariz, 28. avgusta. AA. Predsednik nemške državne banke dr. Schacht je odšel ob 11.30 v predsedništvo vlade in se poslovil od ministrskega predsednika Bluma. Njun razgovor je trajal eno uto. Na vprašanje novinarjev, ali je zadovoljen z razgovorom, je dr. Schacht odgovoril: >Kako ne bi bil zadovoljen, če sem pa govoril s takšnim človekom, kakor je g. Blum. Zelo sem zadovoljen z uspehi svojega potovanja.«
Popoldne je dr. Schacht z letalom redne proge družbe »Air France« odpotoval v Berlin. Na letališču sta se oa njega poslovila minister za trgovino Bastid, in guverner Francoske banke Labeyrie.
Gdansk spet pred DN
Ženeva, 28. avgusta b. Na dnevnem redu
jesenskega rednega zasedanja sveta DN bo tudi topot gdansko vprašanje. Svet DN je naročil Poljski, naj pripravi za to zasedanje v as material, ki se nanaša na incident ob priliki prihoda nemškega parnika »Leipzig« v gdansko luko.
Horthy v Innsbrucku
Dunaj, 38. avgusta. AA. Madžarski državni upravnik Horthy se je davi ob 7. po končanem lovu v Hinterrisu odpeljal v Innsbruck. Prenočil je v Lienzu na vzhodnem Tirolskem.
Gombos pojde v Avstrijo
Budimpešta, 28. avgusta b. V političnih krogih domnevajo, da bo ministrski predsednik Gombos, ki 60 mu zdravniki predpisali daljše zdravljenje, odpotoval v ta namen v Avstrijo, in sicer v sanatorij Edlach, kjer bo pod 6talno kontrolo zdravnika Wen-ckebacha.
Odstop klajpedskega guvernerja
Kovno, 28. avgusta, b. Sedanji guverner klajpedskega ozemlja Kurkauskas namerava odstopiti. Po informacijah iz dobrega vira bo na njegovo mesto imenovan glavni notar Kovna, Kubilius.
Italija išče posojilo v inozemstvu
Rim, 28. avgusta, w. Kraljevi odlok pooblašča finančnega ministra, da sme izdati posebne zakladnice v inozemski valuti za dobo 12, 18 in 36 mesecev. Te ziaikladnice se bodo plasirale na inozemskih trgih po obrestni meri in pogojih, ki jih bo finančna minister določil s posebnim odlokom. Zakladnice se bodo glasiile na predložitelja ali na lastnika ter bodo oproščene vseh sedanjih ali bodočih davkov.
Nov abesinski napad na Addis Abebo
Rim, 28. avgusta. AA. Abesinska razbojniška tolpa okoli 1.200 mož je po vesteh iz Adis Abebe izvršila v sredo zvečer napad na abesinsko prestolnico. Napad bo hitro odbili. Razbojniki bo pustili na bojišču 200 mrtvih, na italijanski strani pa je padlo samo 15 askarov, dočim jih je bilo 40 ranjenih.
Prevoz marsejskih atentatorjev na Guyanno
Pariz, 28. avgusta. AA. Z otoka Re bodo te dni odposlali večje število robija-šev na Guyanno. Med temi so tudi trije marsejaki atentatorji.
Nov češkoslovaški poslanik na Dunaju
Dunaj, 28- avgusta b. Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je imenoval za novega pooblaščenega ministra CSR in izrednega poslanika na Dunaju dr. Ferdinanda Vevarko, ki je bil doslej češkoslovaški poslanik na mnogih odgovornih mestih, tako v Londonu, Bukarešti in Berau ter nazadnje v Washingtonu.
Likvidacija vojne za Gran Chaco
Ženeva, 28. avgusta o. Društvo narodov je bilo obveščeno, da sta Bolivija in Paragvaj izmenjali diplomatske zastopnike in tako obnovili normalne odnošaje med seboj. S tem je deflnitivno likvidirana vojna za i Gran Chaco,
I Beležke
Konferenca delegatov iz moravske banovine
V	četrtek se je na željo organizacij JNS v moravski banovini vršila v Beogradu konferenca odličnih predstavnikov stranke iz moravske banovine b predsedništvom JNS. Na konferenci bo je razpravljalo o političnem položaju v tej banovini, ki je nastal povodom razpisa občinskih volitev. V okviru splošnih smernic, ki jih je izdalo vodstvo stranke, so bile izdelane direktive za postopanje pristašev JNS pri občinskih volitvah v tej banovini.
Včerajšnja vest v »Jutru«, da te je vršila v Beogradu banovinska konferenca JNS za moravsko banovino, je radi telefonskega nesporazuma pogrešna. Banovinska konferenca JNS za moravsko banovino se bo vršila v Nišu.
Občinske volitve v Mengšu
V	nedeljo bodo občinske volitve v starodavnem Mengšu, ki je bil z zadnjo preko-masacijo povečan za vasi Dobeno in Loke, kateri so izločili iz občine Trzin. Spočetka je izgledalo, da bosta vloženi dve listi in sicer oficielna JRZ lista z nosilcem g. Gre-gorcem in gospodarska lista, na kateri naj bi bil nosilec dolgoletni župan g. Peter Li-par. Na tej listi bi bilo tudi večje število nacionalnih odbornikov. Koncem koncev pa je ostala samo lista JRZ z nosilcem, dosedanjim podžupanom g. Gregorcem. Nacionalna opozicija ni postavila svoje liste.
Maček ne bo več čakal na čudeže
Gospod Večeslav Vilder je napisal v »Narodnem kolu« članek »Politiki snujejo, dogodki žurijo«, v katerem ugotavlja, da gre poletje h kraju in da je nastopil čas, »ko morajo vsi odgovorni činitelji zbrati svoje glave in se naglo odločiti. Oblaki, ki prete danes vsej Evropi, silijo naravnost vsako državo, da uredi svoje notranje zadeve in se pripravi na preteči vihar. Iz zasebnega življenja vemo, da je vsak tudi mršav sporazum boljši kakor dolg proces.« Nato razlaga g. Vilder pravi smisel informacije beograjske »Politike«, da dr. Mačok ne beži pred državniško odgovornostjo in da je pripravljen aktivno sodelovati pri razpletu naše notranje krize. »Naravno je, da se ta vest ni dopadla onim. ki love v motnem in žive stalno v strahu za svoje položaje. (Kakor znano, so zagrebški »Obzor«, »Jutamji list«, in drugi kar najostrej-še demantirali vest »Politike«, označujoč jo kot prozorno grdo intrigo. Svoje nezadovoljstvo so izražali v obliki, ki je dala njihovim izjavam skoraj služben Mačkov značaj. Op. ur.) Ti ljudje bi najraje čuli stalno zatrjevanje, da Hrvati sami ne vedo prav, kaj hočejo in da samo oponirajo, namesto da bi prevzeli soodgovornost. Sklep dr. Mačka, da ne bo*čakal na čudeže, nego zastavil vso ogromno moč, ki jo vodi, za dobro stvar končnega sporazuma, je zadel vse beograjske politične kroge brez razlike strank. Ta sklep je izbil spletkarjem glavno oro?je iz rok in obenem tudi pokazal, kdo je kriv, da ne pride do sporazuma. Izjavo, ki jo je dal dr. Maček »Vremenu«, pa je treba znati samo dobro čitatL On ni zapustil združene opozicije. Toda Zagreb želi zbrati čim več političnih čini-teljev, da se stvori široka koncentracija, ki bi omogočila ne samo pisan sporazum, nego tudi njegovo izvedbo. Toda na tem vprašanju zastaja stvar v Beogradu. Upamo, da bodo dogodki streznili ljudi in da bomo skoraj lahko javili kaj bolj ugodnega.«
Pravilna ocena
Glasilo ministra brez portfelja g. Voje Djordjeviča, »Seljački glas« objavlja uvodnik o bližnjih občinskih volitvah v vrba-ski in moravski banovini. Po njegovih informacijah srbijanski združeni opoziciji ne bo uspelo postaviti skupnih kandidatnih list, tako da bo vsaka skupina nastopila s svojimi listami. O značaju samih volitev pa sodi tako-le: »Odmev volilne borbe v moravski in vrbaski banovini se čuje že sedaj tudi po ostalih delih države, ki stoje na pragu občinskih volitev. Izid že razpisanih volitev bo gotovo vplival tudi na volitve v ostalih banovinah. Toda naj bo rezultat teh volitev kakršenkoli, eno je gotovo, da ne bo mnogo razčistil našega notranjepolitičnega položaja. Vprašanja niso postavljena dovolj jasno«...
Minister Gjorgjevič, kakor znano, ni član JRfZ.
Mačkov list o ljudski fronti
»Hrvatski dnevnik«, ki je znan po svojih tesnih zvezah z dr. Mačkom, razpravlja v obširnem članku o hrvatskem seljačkem po-kretu in marksizmu ter odločno obsoja komunizem in njegovo taktiko političnega delovanja. Po trditvah »Hrvatskega dnevnika« je bil hrvatski seljaški pokret agentom III. internacionale že od nekdaj trn v peti, češ da nosi najbolj zdravo rešitev vseh socialnih problemov. »Poborniki diktature prole-tariata so zakleti sovražniki kmetske demokracije. Prsti III. internacionale se opažajo v našem narodnem političnem življenju pod najbolj bizarnimi oblikami. Sedaj nastopajo kot antifašisti in poborniki demokratskega sistema vladanja Nastopajo pa tudi kot propovedniki neke »ljudske fronte«, kakor da ne bi bil hrvatski seljaški pokret dovolj časten naziv za politično organizacijo hrvatskega naroda. Ako kakemu velikemu narodu odgovarjajo koncepcije in taktika ter program »ljudske fronte«, je to pač njegova stvar. Hrvati ne mislimo. da bi dajali kake nasvete onim narodom, ki smatrajo, da je fašistična ali komunistična oblika vladanja najboljša, ker spoštujemo voljo in suvereniteto vsakega naroda. Za nas Hrvate velja to, kar je dejal najbolj poklicani tolmač volje hrvatskega naroda dr. Maček, ki je dejal »da v hrvatskem pokretu ni nobenega mesta za stvari. ki niso vzrastle v našem narodnem mišljenju. To velja v prvi vrsti za komunizem in marksizem, ki nimata ničesar skupnega z našo narodno dušo.«
i Zadnji trenutki ustreljenih trockistov
Zinovjev je vzkliknil pred smrtjo: „Vi ubijate Dantona, toda Robespierre mu bo kmalu sledil44
Moskva, 28. avgusta, o. Šele sedaj so se zvedele podrobnosti o zadnji uri ^Inovje-va. Kamenjeva in tovarišev. Tik pred ju-
stifikacijo jih je ob rani uri obiskal državni tožilec Višinski m vsakemu posamezniku sporočil, da je Stalin odklonil pomilostitev in da se morajo zaradi tega pripraviti na smrt. Osem minut kasneje je prišel ponje oddelek GPU. Po dva in dva so odvedli iz celic na dvorišče jetišnice Lub-janke ter jih postavili k zidu. V razdalji 2 m od njih se je razpostavilo 12 izbranih organov GPU. Prisotni so bili predsednik vojnega sodišča, šef policije in državni tožilec. Predsednik vojnega sodišča je še enkrat prečital obsodbo. Obsojenci so jo poslušali s solzami v očeh, nekateri so globoko vzdihovali. Nato je šef policije vzkliknil: »Kamenjev in Zinovjev naprej!«- Kame-njev je mirno pristopil k zidu. Zinovjev se je onesvestil in sta ga morala dva vojaka privezati k zidu. Obema so zavezali oči. Nato je šef policije Peter dal znamenje in ž« je odjeknila salva iz pušk. Kamenjev je padel, Zinovjev pa je obvisel na vezeh. Peter je pristopil k obema in sprožil še vsakemu strel iz revolverja v usta. Nato je sledila justifikacija ostalih. Vsa procedura je trajala 12 minut.
V	zadnji noči pred justlfikacijo je Zinovjev pobesnel. Kričal je, da je Stalin morilec. Tudi na morišče so ga privedli le s težavo. Nekega vojaka je sunil z nogo v trebuh. Še malo pred justifikacijo je vzkliknil: »Vi ubijate Dantona, toda Robespierre mu bo kmalu sledil«.
V	Moskvi so se razširili glasovi, da je prišlo do »pora med Stalinom in Krupsko, vdovo po pokojnem Leninu. Krupskaja je ostro obsojala smrtno obsodbo Zinovjeva in Kamenjeva. Pravijo, da bodo Leninovo vdovo aretirali in izgnali v Sibirijo.
Stalinov strah pred atentatom
Pariz, 28. avgusta, b. »Matin« Je objavil naslednje podrobnosti o atmosferi, ki vlada v neposredni Stalinovi okolici in gradu Kremlu po zadnjem zarotniškem procesu: Prava armada samih Georgijcev, ki so vsi prisegli žrtvovati svoje življenje za rdečega voditelja, obdaja noč in dan Stalina. Prihod vsakega, ki se bliža poslopju, javijo posebne avtomatične signalne naprave. Vtihotapiti se v Kremi, pomeni danes smrt za vsakega, ki bi se tako daleč spozabil, ker so povsod nastavljene avtomatične električne naprave, ki neprevid-
GroS Karolyi obsojen
Budimpešta, 28. avgusta, d. BudimpeStan-sko sodišče je te dni ponovno obsodilo bivšega predsednika madžarske republike grofa Mihaela Karolyija. L. 1931. je namreč izdal letake, v katerih je nastopil proti krivični razdelitvi zemlje na Madžarskem. Letaki so imeli naslov »Zemlja je vaša! — Poslanica madžarskim kmetskim siromakom«. Državno tožilstvo je videlo v letakih zaaramovanje madžarskega naroda ter je grofa Karolyija obtožilo. Grof Karolyi je bil v prvi instanci obsojen iz contumati-am, vendar pa kazen v smislu zakona ni bila izrečena. Sedaj se je bavilo z zadevo višje razsodišče, ki je razsodbo v celoti potrdilo. Grof Karolyi, ki ni prišel k razpravi, tudi ni poslal svojega pravnega zastopnika.
Zadovoljstvo v Egiptu
Kafro, 28. avgusta. AA. Egiptska vlada Je objavila snoči, da se bo dan 26. avgust poslej slavil kot narodni praznik v spomin podpisa pogodbe med Anglijo in Egiptom.
London, 28. avgusta. AA »Morning post« komentira sklenitev angleSko-egiptske pogodbe in pravi: Ce je res, kar vemo doslej o tej pogodbi, dobimo vtis, da smo z njo žrtvovali več zelo stvarnih koristi zaradi nekaterih dokaj sumljivih dobičkov. Začudilo bi nas, če bi nekateri izmed mnogoštevilnih britanskih podpisnikov te pogodbe, ki so včeraj sedeli za zeleno mizo v lo-karnski dvorani zunanjega ministrstva, ne imeli sličnega vtisa in če jih ne bi zaskrbela bodočnost države.
Inozemski politiki v Barceloni
Barcelona. 28. avgusta AA. V Barcelono so prispeli *Jacques Duclos, podpredsednik francoskega parlamenta, Es. Girovski, zastopnik francoske socialistične stranke in Georg Branting, švedski senator. Takoj jx> prihodu eo obiskali Companysa in mu dali na razpolago zdravstveni material za ranjence.
Olajšave za tujski promet med Nemčijo in Avstrijo
Berlin, 28. avgusta. AA. Novi predpisi za turistični promet med Avstrijo in Nemčijo določajo, da lahko vsak nemški turist iz Nemčije odnese v Av*>trijo s seboj plačilnih sredstev v višini 250 mark za mesec dni bivanja. Najprej je bilo nameravano, da bi lahko vzel s seboj 500 mark na mesec, kar pa se ni moglo odobriti zaradi nezadostnih rezerv v tujih devizah.
Obisk egiptske princese v Beogradu
Beograd, 28. avgusta p. Iz Švice Je prispela davi v Baograd egiptska princesa Hadžida Albus Halim. Bila je dalje časa na oddihu v zapadni Evropi. V Beogradu bo ostala par dni, nakar bo odpotovala dalje proti jugu.
Italijanske izmišljotine
Beograd, 28. avgusta. AA. Vest italijanskega lista »Lavoro Fascista« o nekakem spopadu v Kraptoj in neredih na Rabu, t zaradi česar tuji Izletniki odhajajo, je ne-I točna, neresnična ia tendeačna.
nemu ustavijo korak. Na vratih sob, kjer se mudi Stalin, ni nobenih kljuk, avtomatično se odpirajo in zapirajo. Stalin prebiva v stanovanju, sestoječem iz 6 sob. Preje se je v avtomobilu večkrat pojavil na moskovskih ulicah. Toda vrata njegovega avtomobila so bila že tedaj zavarovan z jeklom, tako da bi jih revolverske krogle ne mogle predreti. Tudi notranjost avtomobila obdajajo jeklene stene. Sedaj pa Stalin le redko zapusti Kremi. Le, kadar ga nujni državni posli prisilijo, zapusti svoje prostore, a pred njim gredo trije policijski avtomobili, šest pa za njim. Nekoč so ga videli ljudje, kako je peš korakal po moskovskih ulicah, sedaj pa je to izključeno. Stalin izgleda precej izmučen. Ljudje, ki pripadajo njegovi telesni straži, priopvedujejo, da je postal zelo nervozen.
Nove aretacije
London, 28. avgusta, o. Agencija Reirter je objavila vest iz Moskve, da je sla bila tam aretirana vojni ataše ruskega poslaništva v Londonu general Putna in njegova žena. ker so ju osumili, da sta bila v zvezi s Trockim in njegovimi pristaši.
»Daily Express« objavlja vest iz Varšave, da je sovjetska vlada dala vod.ilnom osebnostim GPU neomejena pooblastila, da lahko aretirajo vse. ki so proti Stalinu, in naj zavzemajo kakršnekoli položaje. Tako &o bili med drugimi aretiranj sovjetski generali Po z mikov. Kuznjecov in Pulin, ki so bili osumljeni, da so pripravljali zaroto v rdeči armadi. Glavni cilj zarote je bil ubiti Vorošilova. V zvezi s temi aretacijami se ie zvedelo, da je bila sovjetska vlada obveščena. da so v mnogih velikih sov;etskih garnizijah častniki in podčastniki delili vojakom letake, v katerih jih pozivajo k uporu. Letaki so navajali, >da je ustvaril rdečo armado Trocki, ki se mora vrniti Iz izgnanstva. in da je treba maščevati Zinovjeva in Kamenjeva«.
Trocki bo na Norveškem interniran
Oslo, 28 .avgusta, o. Notranji minister je izjavil, da je norveška vlada eklenfla Leva Trockega in njegovo ženo internirati, ker je v razgovoru z zastopniki oblaste v odločno cdklonll izjavo, ki so jo zahtevali od njega, da se ne bo več bavil s politiko, dokler bo na Norveškem. Oba tajnika Leva Trockega bosta morala takoj zapustiti norvežka tla.
Šahovska olimpiada v Monakovem
Monakovo, 26. avgusta. AA. (DNB). Rezultati XV. kola šahovske olimpiade so: Norveška - švedska 1 in pol : 2 in pol, Estonska - Jugoslavija 2 : 2, Brazilija -Francija 4 in pol : 1 in pol, Finska - Ho-landska 3:4, Madžarska - Avstrija 2 : 2, Italija - Danska 0 : 6, Rumunija - Litva 2 : 2, češkoslovaška - Islandija 4 : 1, Švica - Letonska 1 in pol : 3 in pol, Poljska - Nemčija 4 : 2. Bolgarija je bila prosta.
Veletumir v Nottinghamu
Nottingham, 28. avgusta, o. V 14, zadnjem kolu je bilo prekinjenih več partij, tako Euwe - Botvinik, Flohr - Lasker, Bogoljubov - Winter in dr. Vidmar - Thomas. Aljehin je premagal dr. Tartakowerja, partiji Fine - Capablanca in Tylor - AIexander sta se končali remis. Reshevskv je bil prost. Stanje: Capablanca 9 in pol. Botvinik 9 (1), Aljehin 9, Fine in Feshevsky po 8 m pol, Euwe 8 (1), Flohr 7 (1), Lasker 6 m pol (1), Vidmar 5 in pol (1), Bogoljubov 5 (1), Tartakower 5, Tylor 4 in pol, Alexan-der 3 in pol, Thomas 2 in pol (1) in Winter 2 (1).
Nottingham, 28. avgusta. Končno »tanje: Botvinik in Capablanca 10, Euwe in Re-shevsky 9.5, Aljehin 9, Fine 8.5 (1), Flohr in Lasker 8.5, Vidmar 6, Bogoljubov in Tar-takovec 5.5, Tylor 4.5 (1), Alexander 3.5, Thomas 3, \Vrnter 2,5.
Demanti o incidentu ob madžarski meji
Beograd 28. avgusta. AA. Vest, ki jo jo objavil »Budapesti Hirlap« o tihotapljenju tobaka z Madžarskega v Jugoslavijo in da je pri tem prišlo do spopada med obmejno stražo in kmeti, je popolnoma izmišljena. Ze trditev, da so tihotapili tobak z Madžarskega v Jugoslavijo, kjer je boljši in cenejši, dovolj jasno kaže, da je ta vest docela brez podlage.
Inozemski verski uslužbenci
Zagreb. 38. avgusta, o. »Katoliški lis*«, glasilo zagrebške nadškofije, objavlja odredbo ministra pravde, da prenehajo s 1. majem 1937. pravice, ki jih uživajo inozemski verska uslužbenci, ki vršijo verske funkcije na teritoriju kraljevine Jugoslavije. Zastopniki verskih oblasti so dolžni poskrbeti, da bodo po poteku tega roka izpraznjena mesta izpopolnjena z verskimi uslužbenci, ki so naši državljani. Ta odredba pa se ne nanaša na inozemske verske uslužbence jugoslovanske narodnosti in na ruske begunce.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Jasno v vsej državi, povečanje oblačnosti v drinski in dunavski banovini. Dežja ni bilo. Temperatura je nekoliko padla. Minimalna temperatura Caribrod 4, maksimalna Mostar 32 stopinj.
Zemunska vremenska napoved za danes$ Prevladovalo bo jasno vreme, nekoliko oblačno v severozahodnih in vzhodnih krajih, Solnce vzhaja ob 4.56 in zahaja ob 18.2L
« i
Dunajska vremenska napoved za sobotoj
Lepo vreme bo trajalo dalje neizpreme-njeno,	J
Pogajanja v tekstilni industriji
Tekstilni industrijci se ne pogajajo, dokler delavstvo ne zapusti tovarn
Ljubljana, 28. avgusta.
Za danes dopoldne so bila v mestni zbornici najavljena pogajanja med zastopniki delavcev in delodajalcev in sestanka so se udeležili obratni zaupniki tekstilnih tovarn iz vse banovine, centralni tarifni odbor, tajniki vseh strokovnih organizacij in predstavniki industrijcev in korporacij. Kmalu po 10. je razpravo otvoril ban dr. Natlačen. V imenu Delavske zbornice in delavstva je govoril tajnik Uratnik, v imenu industrijcev pa g. Kavčič. G. Uratnik je predlagal. naj bi se pogajanja vršila tako. da bi se danes razpravljalo samo o splošnih določilih kolektivne pogodbe, o mezdnem vprašanju pa naj bi se razgovarjali po strokah. ko bi bil dosežen že okvirni sporazum. Nato je povzel besedo tajnik Zveze industrijcev dr. Golia in naglasil. da se delodajalci ne morejo pogajati, dokler vlada v tovarnah na Gorenjskem, kjer so delavci odložili delo in ostali v tvornicah. nelegalno stanje.
Zato bi bila pri sedanji situaciji vsaka izmenjava misli brezpomembno teoretiziranje. Nato so zastopniki delodajalcev zapustili pogajanja.
Danes nov sestanek
Po raznih prizadevanjih je bil naposled dosežen dogovor, da se jutri sestaneta v prostorih Zveze industrijcev tajnik te zveze dr Golia in tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik. Njuna naloga je, da pripravita do ponedeljka gradivo za eventualno obnovo službenih pogajanj med predstavniki delodajalcev in delojemalcev. Za sedaj pa tekstilni industrijci vztrajajo na tem, da delavstvo zapusti tovarne
Osnutek kolektivne pogodbe
Osnutek kolektivne pogodbe, ki so ga predložili tekstilni delavci, se posebno izčrpno ba-vi z ureditvijo mezdnega sistema, ki je bil doslej v tekstilnih podjetjih v
resnici brez pravega dela. A^ordni zaslužki naj bi bili v smislu tega predloga taki, da bi znašali povprečno 20 odstotkov več, kakor znaša urna mezda v pripadajoči kategoriji. Za posamezne vrste obratov predlaga osnutek naslednje minimalne mezde: V predilnicah naj bi kvalificirani delavci pri selfaktorjib prejemali od 4.60 do 6.75 Din, natikači pa od 2.50 do 4 Din. Znano je. da so po tekstilnih tvornica-b v velikem številu zaposleni tudi otroci in mladoletniki in značilno za te razmere je dejstvo, da navaja osnutek posebne mezdne predloge za delavce v starosti od 14. do 16. leta (2.50 Din), od 16 do 18. (3 Din) in od 18. do 20. leta (3.50 Din). Delavci, zaposleni pri drostih. naj bi prejemali od 3 do 5 Din. tako da bi najnižja mezda pripadla predil-cu ali predilki na osnovi, najvišja pa nad-piedilcu in vdevaču vrvi. Urne mezde pri flierjih naj bi znašale 4.25 do 4.60 Din. pri raztezalkah 4.50 za ženske in 5 Din za moške, pri kardah od 4.25 do 5.25 Din. v čistilnicah in pri predalih mešanic 4.50 Din. po ostalih oddelkih pa naj bi se mezde kvalificiranih delavcev gibale od 3.50 do 6.25 Din.
Za pomožno delavstvo naj bi v predilnicah veljale urne mezde od 2.50 do 4 Din in sicer tako. da bi te mezde prejemali v enaki izmeri delavci moškega in ženskega spola od 14. leta dalje. V predilnici odpadkov naj bi kvalificirani delavci prejemali urne mezde od 5 do 7 Din. za nekatera manj kvalificirana dela od 4.25 do 5 Din. mlajši mladoletniki pa od 3 do 3.50 Din. Za kvalificirane delavce v tkalnicah so predlagane urne mezde od 3 (tkalci in tkalke na enem stolu), do 6.50 Din (šlihtarji in podmojstri). Kvalificirani delavci pri pripravljalnih delih naj bi prejemali od 4 do 5 Din, mladoletni pomožni delavci od 2.50 do 3.50, starejši pa po 4 Din. Enake 80 zahteve za pomožno delavstvo v predilnicah. barvarnah, tovarnah in škrobarnah. priučeni delavci pa naj bi zaslužili 4.50 do 5 Din. Urne mezde profesionistov naj bi z ozirom na dobo po izvršeni učni dobi zna-
šale od 4.50 do 6 Din. za strojnike 6 Din, za glavnega strojnika pa 7 Din.
Pogajanja v Celju
Celje, 28. maja.
Na mestnem poglavarstvu so se pričela pod vodstvom župana včeraj dopoldne pogajanja med zastopniki tovarne Westen ter zastopniki strokovne organizacije in zaupniki izprtega delavstva. Zastopniki delavstva so stavili svoj predlog in želeli, da sprejme podjetje spet vse delavstvo v službo, zastopniki podjetja pa so stavili svoj predlog. Do sporazuma ni prišlo, ker sta obe stranki izjavili, da se morata še vsaka zase posvetovati. Ob 18. so se pogajanja nadaljevala.
Kolektivna pogodba mizarjev za vso Slovenijo
Ljubljana, 28. avgusta.
Med strokovnimi organizacijami in zastopniki delodajalcev so se te dni z razmeroma lepim uspehom zaključile nove ko_ lektivne pogodbe mizarjev v St. Vidu in parketarjev v Ljubljani. Položaj mizarskih pomočnikov v Št. Vidu, v tem cvetočem središču naše pohištvene industrije, doslej nikakor na bil zavidanja vreden, saj so mnogi prejemali poleg skromne oskrbe komaj po 40 do 80 Din tedenske mezde. V torek in sredo so se vršila pogajanja, ki jih je vodil sreski načelnik dr. Maršič. Po daljši obravnavi je prišlo do sporazuma, po katerem bodo mladi pomočniki prve tri mesece po izvršeni učni dobi prejemali po 3 Din urne mezde, nato po 4.30 Din. Po prvem letu pomočniške dobe pa mora deloda jalec vsakega delavca razvrstiti po kategorijah. ki prejemajo po 4.50 do 3.75 Din na uro. Samostojni pomočniki imajo pravico do 6 Din na uro, nekvalificirani strojni delavci prejemajo 3.50 — 4.50 Din, kvalificirani strojni delavci pa 5.75 Din. Razen tega pripade vsem delavcem v mizarski stroki po dveh letih 3 dini plačanega dopusta, po 4 letih pa 4 dni. Kolektivna pogodba ki je bila sklenjena v Št. Vidu. se bo razširila na vso dravsko banovino.
Hkratu so se pogajali s svojimi delodajalci tudi parketarji v Ljubljani in so dosegli okrog 20 do 25°/o poviška
IIM
Nestor slovenskega učiteljstva
Tovariška počastitev 90 letnega Frana Kavčiča
Polje, 29. avgusta Ljubljansko društvo upokojenih učiteljev je včeraj popoldne proslavilo redek jubilej svojega najstarejšega čLama in menda sploh najstarejšega slovenskega učitelja g. Frana Kavčiča. Na vrt Kuharjev® gostilne v Vevčah je pohitelo častno število njegovih stanovskih tovarišev in tovarišic, pa tudi drugih njegovih častilcev, bivših učencev in uČ3nk. Kljub svojim devetim križem je jubilant še dobro ohranjen, duševno svež in Histresra spomina. Še vedno se zanima za
sila tudi domača fantovska pešam, kar je V90 družbo z jubilantom vred posebno oživi. Io. In tako je hitro minilo popoldne in zvečer se je bilo treba ločiti z obljubo: Na svidenje v prihodnjem letu! Ginjeu je jubilant slehernemu stisnil desnico.
Fran Kavčič bo dopolnil 90 let 7. oktobra, a ker je ta čas kaj rado nestanovitno vreme, pa tudi Ž3 prehladno za stare ljudi, da bi
posedeli na prostem, še manj ugodno pa ie posedevati v zakajenih prostorih, so izkoristili sedanje sohične dni. Ob 90-letnici pa se bodo gotovo številni jubilantovi častilci spomnili nestorja učiteljev s čestitkami, katerih je bil tudi te dni že deležan. Med drugimi mu je včeraj brzoiavil minister n. r. in senator g. dr. Kramer. Možu tako pestre in uspehov polne preteklosti, ki je menda še zadnji iz žalostne konkordatsk? dobe in poslednji gojenec nekdanje idrijske učiteljske šole. želimo tudi mi, kakor so mu želeli včeraj njegovi najiskrenejši prijatelji.
Tudi tako se da Silmati
Malo pojasnila o samozvanih direktorjih in režiserjih
vsakdanje dogodke m t»iaoe zvest naprad-cam načenom iz mladeniške dobe in sokolski jiejL Izredno ee je razveselil te počastitve ra je bil wie popoldne in eak> 3e v noč najboljše razpoložen. Slehernemu je stiekai desnico v zahvalo ter je obujal spomine na rasne dogodke ▼ življenju. Izrečenih je biku več napitnic. Tako ga je višji šolski nadzornik v pokoju g. Fran Gaberšek proalav-kot vzornega, nadvse vestnega učitelja, r^jbališega svetovalca odraslim, drugi so rnu nazdravljaj kot moža kremenitega značaja in neomahtjrvo naprednega mišljenja, kot zvestemu stanovskemu tovarišu, požrtvovalnemu in vsskdar zvestemu članu stanovskih organizacij. Vsi govorniki so poželeli, da bi nčakari Stoletnico. Pa se je ogla-
Ljubljana, 28. avgusta.
Pred nekaj dnevi smo čitali, da so imeli Celjani svojo »filmsko senzacijo«. Pri tej priliki se nam zdi potrebno, da opozorimo in pojasnimo našemu širšemu občinstvu, da je bistvena razlika med pravimi, resnimi filmskimi strokovnjaki in pa med gotovimi samozvanimi »režiserji« in »filmskimi direktorja«.
Za enkrat nimamo namena pogrevati kariere v dopisu iz Celja (25. avg. t. 1. str. 3) omenjenega »režiserja in direktorja« in njegovega delovanja iz polpretekle dobe, na katero pač ne more biti ponosen. Poudariti pa motamo, da taka, vse preveč po reklami v naprej in samohvali duhteča poročila, inspirirana od »filmskega direktorja« samega, kratijo po ena strani ugled resnim filmskim delavcem, po drugi pa smešijo nehote občinstvo, ki je »sodelovalo« srečno pri »filmskem snemanju« in imelo kajpak svojo ceneno senzacijo.
»Filmski direktor in režiser«. Bosanec tamkaj iz Dervente, je tudi svoj lastni reklamni šef, in sicer zelo agilen reklamni šef. Ta funkcija mu leži najbolje in brez dvoma bd napravil mož pošteno kariero, ako bi se posvetil izključno le temu delu. Ne more in ne zna vsakdo hvaliti in dvigati do neba filmov, o katerih se še samemu ne sanja, kako jih bo ustvaril. Najprej si skuša pridobiti novinarje oz. dopisnike listov, nato pride v svojo zagonetno kamero običajno ob nede3jah, ko imajo ljudje bolj čas gledati in potem slavnostno »iu-scenira«! Pri tem sestavi kar ad hoe iz
gledalcev svoj igralski in pevski ansambel (da je bolj poceni in da je senzacija še večja) in snema s svojo kamero, ki je zagonetna zato, ker teče včasih v njej film, včasih pa tudi ne, ali pa kar star pozitivni materijaL Glavno je. da se »snema« za publiko. zaradi senzacije, kajti vse to je reklama, ki je potrebna za »direktorje« in »režiserje« take sorte. Na ta način skuša zainteresirati široko publiko za svoje »filmsko delovanje«. Od časa do časa le pride k »filmskemu direktorju« kakšna rožica, ki sanja vsako noč o Greti in bi želela postati vsaj njen double. Honorar »za izšolanje« mora vplačati seveda kar v naprej, kar stori revica z največjim veseljem, čeprav prinese vse svoje prihranke in si mogoče še kje kaj izposodi, saj ji to že narekuje sama hvaležnost, ker je bila »sploh« sprejeta in ker ji je celo dejal »direktor«, da je posebno nadarjena za film... Tako vsaj je bilo za časa nemega filma, mogoče da se je v dobi zvočnega filma »direktor in režiser« v tem pogledu kaj izpreobmil, v načinu »inscenacije« se ni, sodeč po nazornem dopisu iz Celja. Jasno bo vsekemu čitatelju. čeprav laiku, dia pravi filmski strokovnjaki ne delajo in tudi ne morejo delati na tok način, kakor je bilo opisano v omenjenem dopisu, 5e jim je le malo pri srcu kvaliteta filma tako s tehnične kakor z umetniške strani. Za vsakega pa, ki ima le malce upogleda v pravo filmsko industrijo, je tako poročalo čista zabava. Klasična je poleg drugega trditev, da je » .. - dosedanje filmsko snemanje (v Celju) krasno uspelo.«
(»Filmski direktor« je gotovo n ▼ Celja
predvajal ekspresno razvite m kopirane posnetke?)
Namen teh vrstic je zaščititi resne filmske delavce, poleg tega pa opozoriti naše ljudstvo, bodisi meščansko aH podeželsko, da ni vsakdo »filmski režiser« ali »filmski direktor«, ako privleče s seboj kako kamero in čeprav sd je »nadel nalogo, da prikaže to in ono čim lepše, za propagando itd...« in čeprav zveni vse to prav lepo domoljubno. Naše oblasti ao še vse preši-rokogrudne nasproti nekaterim »filmskim direktorjem«, ki begajo ljudstvo. Efekt je vedno isti: grmele so gore. rodila se je miška. aii pa niti ta ne.
Za danes dovolj. Ako se pa bo g. »direktor in režiser« še kaj dolgo sukaj tod okrog in trkal na svoja hipernacionaina prša, bomo izvlekli na dan še kaj več podrobnih zanimivosti izza početkov njegovega »filmskega delovanja« pri nas, ko se je bil »odzval klicu domovine« in pustil ▼ tujini lovorike (o katerih sam piše in govori,
KINO MOSTE
Danes ▼ soboto, ob 20.30, ▼ nedeljo ob 17, 19. in 21. ari
ter ▼ ponedeljek ob 20.30 SENZACIJA NAD SENZACIJO
Vihar nad Afriko
FDm je v stilu »BENGALIJAc. Dopolnilo: Žurnal in novi »POPAJ«.
Cene: Din 3.50, 4.50, 5.50 tn 6.50
I
B*a
česar se pa tam v oni tujini nič kaj ne morejo spomniti), ter prihitel »ustvarjati našo nacionalno Rimsko industrijo«. Ta naš »prvi filmski režiser in direktor« je blagovolil najaviti svoj prihod tudi k nam v Ljubljano. (Mogoče reflektira na poseben sprejem?) Bili bi mu res hvaležni, ee nam prizanese s svojim famoznrim in senzacionalnim »filmskim snemanjem«.	*
Vajenski dom posluje dalje
Po izpraznitvi je kuratorij poskrbel za
Vajenski dom spet urejajo. V Poročilu, ki smo ga včeraj objavili pod tem naslovom
so _ ne po naši krivdi — ostale nekatere
nejasnosti, ki jih je treba popraviti.
je kuratorij ob pravem Času poskrbel, da bo zavod lahko nemoteno in v polnem obsegu posloval da-
lje. Ker bo zaradi odhoda banovinskih in mestnih podpiraneev ostalo ne&aj mest praznih, vat« kuratorij starše vajencev m v»-jenk, da mu jih zaupajo v ossrbo. Prijave sprejema uprava Vajenskega doma v Lipi-čevi ulici. — ~
Eden izmed največjih pustolovcev na svetu
Kasacija v Buenos Airesu ;"e potrdila obsodbo Tonka
Mi*iča
Buenos Aires, avgusta.
Dalmatinski rojak Tonko Milič je eden največjih pustolovcev na svetu. Pred me seci je bil v Buenos Airesu obsojen na 15 let robije in na 10 let izgube častnih pravic. Njegova obsodba je vzbudila v vseh kolonijah Južne Amerike, kjer živijo jugo slovenski izseljenci, veliko zanimanje, saj je pustolovsko življenje Tonka Miliča splošno znano.
Tonko Milič, po rodu iz Dubrovnika, je do leta 1927. bival v šibeniku kot ravnatelj rudniškega podjetja Adria Bauksit. Tik pred propastjo podjetja, katero je zakrivil s svojimi špekulacijami, je Tonsko odnesel pete, za seboj pa je zapustil spo mine kot dubrovniški arisiokrat, gentle-man, darežljiv na vse konce in kraje in lahkomiseln do razkošnosti. živel je kakor maharadža in sleherni dan zapravil po par tisočakov. Kadar se mu je zljubilo, se je odpravil na pot po Evropi ali pa z jahto po Sredozemlju in venomer so bili na sporedu izleti z njegovim luksuznim avtomobilom. Iz šibenika je pobegnil v Španijo, kjer ga je neka velika finančna skupina angažirala kot borznega senzala. Ko je
zbral dovolj denarja, je odjadral v New Yorft. Tu je osnoval lastno banko, ki je kmalu bankrotirala.
Leta 1932. se je odpravil v Južno Ameriko, ki jo je skoro vso prepotoval, naposled pa se je nastanil v Buenos Airesu. Hitro je našel pot v visoke argentinske družbe. S pomočjo pretkanih sleparjev si je ustvaril nadvidezno odličen položaj, zato pa je Wl škandal tem večji, ko je propadla njegova Banca Comercial del PJata, ki je trošila silne denarje za reklamo ta je zgradila krasno palačo na glavni aveniji. Preiskava je ugotovila, da je v blagajni komaj 100 pesov in en sam ■vrednosti papir za 40.000 pesov, poneverbe pa so šle v milijone, večji del na škodo naših ubogih izseljencev. Kasacij-sko sodišče je zdaj potrdilo sodbo porote: Tanko Milič bo presedel 15 let, kolikor je najvišja kasen za zločine njegove vrste.
Naročniki ponedeljskega »Jutra" prejemajo revijo »Življenje In svet44 zastonj*
Letovanje okrog Mokric, ki so naprodaj
Predlog za pomoč tujskemu prometu onkraj Brežic
Velika Dolina, 28. avgusta.
To je tam doli že proti hrvatski meji, kjer se Sotla iziiva v Savo, kjer kraljuje med bujnim zelenjem bukovih nasadov in temnozelenih iglavcev stari zgodovinski grad Mokrice. Tod v bližini je bilo nekdaj tro_ ali četveromeja, kakor pravijo stari ooanci, ki se še dobro spominjajo nekdanje madžarske ekspanzivne politike in njenega vpliva na Hrvatskem. Namreč tostran Soi-le dežela štajerska, južno od Save Kranjska in onstran Gorjancev Hrvatska. To je pa danes kraj, kjer se na bregovih Save pri Jesenicah sončijo cele trume izletnikov in domačinov, seveda tudi Zagrebčanov.
V letošnjem poletju je ta kotiček kar dobro obiskan. Sava nudi turistom vseh vrst in stanov dobro ohladilo v valovih. Marsikdo pa nečesa pogreša: primernega kopališča, kakor ga zasluži ta krasni kotiček naše zemlje, ki vabi vsakogar na prijeten poletni oddih. Ce se ustaviš tam pri birtu »Šetincu«, možu na.prednjaku, da je malo lakih — kjer je postajališče za savinjske :oflosarje«, zagledaš posebno v nedeljskih popoldnevih pestro družbo uradnikov iz bližnjih tovarn, domačo inteligenco, mnogo Zagrebčanov z nežnim spremstvom, Sa-moborčane. domačine in še marsikoga. Vsakdo išče poživljenja v Savi, ki je prav tu primerna za kopanje. Zato upamo, da bo zgraditev kopališča v bližini postala potreba tega. za tujski promet pripravnega kota.
Kraj sam je ob prometni toSki. Cesta iz Ljubljane preko Novega mesta in Kosta njevice pelje od Brežic vedno ob reki na dolenjski strani mimo Jesenic v Samobor

fgsi
Mokriški stolpi
in dalje v Zagreb. Tudi številni inozemski izletndki sd privoščijo krasno vožnjo z avtom prav po tej cesti. Letos menda še prav posebno, ko jih je mnogo napravilo ovinek preko Zagreba na naš sinji Jadran, kjer je
letoval angleški vladar. Vseh vret vozila so drvela mimo nas dan za dnem.
Mnogo letoviščarjev je običajno v odločno ohranjenem starem gradu Mokri cah, ki je le četrt ure oddaljen od reke. Znameniti grad zasluži, da si ga ogleda vsak popotnik. saj je to kraj razkošnega, izbranega drevja od blizu in daleč; kraj, kjpr najde mestna človek samoto in mir v tihi pri-rocli. Nižje doli od trdnjave nudi ribnik razvedrilo mnogim, ki v skupinah poseča-io ta romantični del Posavja. In nekdanji lastniki? Gregorijanci, Auerspergi, Gager-»i... Ali ni zanimivo pogledati grobove slavnih Auerspergov malo niže od včasih tako lepo urejenega grajskega parka, kako med smrekami v tihi dolinoi stoje navadni leseni križi, kjer ponoči ie še kaka uharica moti tišino...? Pod zemljo pa počivajo nekdanji mogotci, ki so si v življenju privoščili vsega v izobilju, tu so pokopani tako skromno... In grad sam — morda tisoč let stara trdnjava, že rimska naselbina je bila tu — ki je igral tako veliko vlogo za kmečkih uporov.
Kakor čujemo, hoče sedanji lastnik g. Srečko Berger iz Zagreba, ki se vestno trudi, da bd ohranil njegovo lepoto, prodati starinsko utrdbo. Menda je edini kupec škofijski ordinariat v Zagrebu, ki potrebuje grad za nekak letni oddih svojih gojencev. Tako se sliši. Naj bo kdorkoli — v interesu ljudstva in tujskega prometa je, da bi se grad urejeval, da bi ga dobil v roke človek, ki bi posvečal stavbi, parku in okolici vso skrb, da bi bil tak kakor pred leti in bi tako privabljal tujce še v večjem številu. Želimo tudi, da bi bila stara zgodovinska stavba vedno — tudi v bodoče odpTta vsakomur posebno tujcem, ki si ogledujejo zanimivosti. To pričakujemo.
Na dvorišču moknškega gradu, s križcem zaznamovan je vhod v ječe, kjer je trpel Matija Gubec.
naj bo bodoči lastnik kdorkoli! Pestra zgodovina utrdbe, ki je tako tesno združena s preteklostjo krasne posavske ravnine, naj bo vedno na ogled vsakomur!
Ko je bil blagopokojmi Viteški kraflj še živ, se je govorilo, da ga bo on kupil, ker mu je močno ugajal, ko ga je obiskal. S tem bi bila okolica mnogo nnidobila. ali usoda je obrnila drugače.
Izleti v okoflioo so zalo lepi. Južni obronki Gorjancev, romantično kraljestvo Trdinovih pravi jic, nudijo pri znani Stojdragi krasne razgledne točke. Na severu so valoviti griči hrvatskih in štajerskih goric, kjer se svetlika portugalka med zelenimi trtami, odkoder je nepopisno lep razgled po vBem Posevju od Krškega polja tja doli do Zagreba dn še dalje po hrvatski Posa-vtfni. V bližini višje gori ob Savi so znane Cateške toplice, najbolj vroči radioaktivni vre(lec ▼ dravski banovini ki doseže tudi 54 stopinj. Bolnim na otopelosti, revmi, iši asa in z drugimi boleznimi nudijo vse poletje od maja do novembra lepo priliko za okre-ranje. Do tod prideš po glavni cesti, aii pa s postaje Dobove. Kratek sprehod je ▼ tovarno špirita onstran Save — brod te prepelje čez reko za pol dinarja —, pa gori k Sv. Križu z lepo razgledno točko po Gorjancih. In ob nekdanji meji, prav ob mosta, stoji mala vasica Bregana, kjer je znana tovarna paJic. ki kljub krizi in težkim gospodarskim prilikam kar dobro obratuje. Znana je tudi izven mej naše ožje domovine, njeni izdelki se izvaža jo v tujino. Senzacija letošnjega poletja v tem odseku Save je ogroknni bager, ki vrši veliko delo pri regulaciji. Mnogo izletnikov je privabil v svojo bližino: strokovnjakov, uglednih odličnih osebnosti, domačinov in drugih izletnikov.
Tujskemu prometu, ki je v zadnjih letih po vsej Dolenjski zavzel tako velik raz mah, bi bilo treba v tem kotu posvečati maio več pozornosti. Pogoji so odlični, saj z zgraditvijo kopališča bi se dotok tujcev in izletnikov povečal, kar bi nudilo itak siromašnemu ljudstvu nov vrr dohodkov
Tone Trdar
Domače vesti
•	Priprave ia proslavo Nj. Vel. kralja Petra II. ▼ Beogradu. Na Banjici eo zgradili veliko tribuno, na kateri bo prostora za 4.000 oseb. Tribuna je vsa iz umetnega kamna. \ prizemlju so prostori in 6aloni za dvor, za diplomatski zbor, za ministre in generaliteto, pripravljeni eo tudi bifeji. Z zadnje strani vodijo štiri ka mani te stopnice na zgornjo tribuno. Lože bodo zelo udobne. Vsa Banjica je pretvorjena v velik športni stadion, ki se bo poslej še izpopol njeval, 1938- pa to služil vseslovanskemu sokolskemu zletu. Potem bo to ostal največji 6portni stadion prestolnice. Za prihodnjo pomlad ee bodo pričela nova obsežna dela na terenu. Dolina bo izravnana, poleg sedanje tribune pa bosta zgrajeni še dve sta.-ni tribuni. Na tej strani bo potem prostora za 12.000 gledalcev, urejenih pa bo še več lesenih tribun, da t>o okrog 30.000 sedežev. Ves prostor to posejan s travo, vsa okolica bo pogozdena. Tako bo Banjica postala .ie samo stadion, temveč svojevrsten park.
*	Jenkova proslava v Cerkljah na Gorenjskem. Lani novembra je proslavila Ljubljana in z njo vred nešteto drugi krajev v naši kraljevini lOO fdnico roistva skladatelja Davorina Jenka. Tudi niegov rojstni kraj ponosna vas Cerklje pri Kranju in vasica Dvorje, pripravljata proslavo Davorina Jenka, ki se bo vršila definitivno v nedeljo "0. septembra. V Cerkljah bo odkrit spomenik Davorinu Jenku. Poprsje v nadnaravni velikosti je izdelal akademski kipar Lojze Doli nar, viila ga je v bron livnica v Beogradu. Načrt za podstavek pa je iz ljubeznive naklonjenosti napravi] univ. prof. arh. Vurnik. Tam, kjer je stala Jenkova rojstna hiša v Dvorjah. pa bo postavljena spominska piramida z različnimi napisi. Oboje bo odkrito 20. septembra ob 15. uri. Narodna društva in občinstvo opozarjamo, da napravi ta dan izlet v prijazne Cerklje pod Krvavcem.
Sestanek
na velesejmu
Lutz-tovarna peči, tel. 3252.
*	Z banske uprave. G. ban dr. Natlačen v torek 1. septembra ne bo sprejemal strank.
*	Razstava Narodne Odbrane. Zvesta svojemu geslu »Svoji k svojim« bo Narodna Odbrana priredila od 5. do 15- septembra v prostorih nove univerze v Beogradu veliko razstavo proizvodov domače delavnosti. Razstavljeni bodo številni izdelki, pričenši pri domači obrti vse do viška naše industrije. Med gospodarstveniki vlada veliko zanimanje za to razstavo, ki bo predhodnica prestolniškemu velesejmu. Priprave ee bližajo koncu Razstava bo obsegala 1200 kvadratnih metrov. Njen namen je, da pokaže naši javnosti sposobnost domače produkcije in pridelke nacionalno domačih produ-centov.
*	Za narodno edinstvo. »Politika« prinaša v svoji rubriki »Medju nama« naslednji dopis profesorja: Hotel sem svojim dijakom pokazati, kako je slovenščina slična srbohrvaščini. Prinesel sem v šolo slovar, ki je že dolgo v rabi. Sestavil ga je neki slovenski profesor. Odprem neko stran in opozorim dijake, naj pazijo, jaz pa jim bom iz slovarja čital slovenske besede in njihov srtsko-hrvatski pomen. Takole stoji: gatati je trtositi, gaj je berak, gladilo je šikalica, gaziti je grcati, gizdalin je vrkoč ali pečak glasnik je ličnik, gibs je sadra, gnjat je drobno, gnil je prladovič, golič je čuča. gosiar gridač. .. Lahko si mislite kakšen obraz so napravili moji dijaki. A kako bi šele hiilo, da jim je kateri njihov tovariš karkoli napisal s pomočjo takega slovarja. Avtor pravi v pregovoru, da noče vnašati v slovar onih besed, katerih pomen ie lahko uganiti. Kako se je držal svoje na mnre. se vidi najbolje po tem, da ie v slovar vstavi tudi besede: gorosrtasen, gorski, golobrad, golob. gnoj. gornji itd. Če upoštevam, da so te malenkosti zbrane samo na eni strani, si lahko mislim, kaj vse je v kniigi. ki obsega 20 tiskanih pol.
Motnje v črevesju,
omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne
FRANZ-J OSEFO VE
grenčice
Ogl. reg. & M. 30474/35.
*	Iz skavtskega življenja. Nedavno smo poročali, da ee bo mednarodni skavtski jamboree vršil prihodnje leto na Nizozemskem. Vseslovamski tabor skavtov pa bo leta 1938. v Jugoslaviji. Na Nizozemskem, kier bo skavtska mladina vsega sveta slavila 80. rojstni dan Badena Powella, se bodo slovanski skavti lahko dobro spoznali med seboj in pripravili vse potrebno za III. slovanski tabor v Jugoslaviji Kraj še ni določen. — Splitski skavti so v imenu 6vojih bratov na Jadranu izročili angleškemu kralju Edvardu krasen spominski album v narodnem vezivu s skavteko značko in našo zastavo ter s slikami taborskega
življenja in lepot naše države. _ Preteklo
nedeljo se je vrnila v domovino reprezentanca naših skavtov, ki je zastopala Jugoslavijo na IV. zletu ramunskih skavtov od 6- do 13. avgueta v Brašovi. — Glavna uprava Zveze skavtov v Beogradu organizira svoj skavtsiki fotografski arhiv. Te dni bo razpisan nagradni natečaj za najboljše fotografije iz skavtskega življenja v Jugoslaviji.
*	Važno za šole. Vzgojitelji smatrajo za svojo dolžnost prirejanje poučnih izletov v Ljubljano, še posebno pa na veiesejem, kjer bo letos na razstavah »Za naš 'es«, prav tako pa tudi na razstavi »Sodoben vrt«, predvse-m pa v velikem živalskem parku z vsem živalstvom naših gozdov m tudi na razstavi- malih živali ter sploh vseh oddelkih toliko poučnega, da bi moral ta izlet za vse šole biti obligaten. Obisk velesejma pa ne bo zgolj (»učen. saj mladina na njt-m spozna, da lahko iz njega sami napravimo vse stvari-k j jih sedaj še vedno uvažamo. Nešteto po bud bo dobila mladina na vseh razstavah in se bo v nji krepila tudi nacionalna zavest.
*	Kakšna drva rabimo za različne peči,
da štedimo z njimi in je v sobah toplo, bomo spoznali na velesejmski razstavi »Za naš les« od 1. do 13. septembra, kjer bodo razstavljene razne vrste peči in štedilnikov za drva in tudi za lesne odpadke, kakor za
2;>o-»n?g ij) drUgO	^
*	Tovarna JOS. KEICH sprejema mehko ip škrobljeno perilo y najlepšo izdelavo.
*	Živinorejski praznik v Zadrečki dolini. V torek dne 1. septembra priredi sedek cijsko društvo v Šmartnem ob Dreti prvo za slovensko belo ali marijadvorsko govedo, razstavo selekcionirane rodovniške živine Za to prireditev so dali subvencije država, banovina, sreski kmetijski odtor v Gornjem gradu in občini Bočna ter Rečica ob Savinji. Pripravljene so za naše živinorejce, ki bodo pripeijali na ta dan svojo živino na razstavo, prav iepe nagrade. V6e živinorejce in sploh vse one, ki jih zanima živinoreja, opozarjamo na to zanimivo gospo darsko prireditev.
*	Planinski praznik na Sedlu. Ravno prav ie bilo, da so proslavo SOietnice zgraditve Kamniško koče na Sedlu preložili na jutrišnjo nedeljo. Zadnjič bi jo bil pokvaril dež, ki nam bo zdaj skoro gotovo prizanesel. Za praznik na Sedlu je tolikšno zanimanje, da obeta biti udeležba rekordna. Obisk so najavili planinci iz Zagreba, tz Ljubljane pa bo tudi izredno mnogo gostov. Osrednji odbor SPD ho prav številno in častno zastopan, pri maši pa bo, kakor ob otvoritvi koče, pela kamniška Lira. Nekateri gostje bodo že v soboto krenili na Sedlo ali pa pre* nočili v Bistrici, večina pa bo šla šele v nedeljo zjutraj s turistovskim vlakom. Do Kopiš bode vozili avtobusi e kamniškega kolodvora. Maša bo šele okrog 11. ure, ko bodo vsi turisti prišli na Sedlo- Kakor ču-jemo. se bo pokrenila tudi akcija za zgraditev kapelice na Sedlu, nedeljski praznik pa to obenem manifestacija za zgraditev planinskega zavetišča na Velikih Podih.
_ Izletniki v planine Bosne in Hercego vine odpotujejo iz Ljubljane v dveh skupinah in sicer prva skupina v petek dne 4. septembra, druga skupina pa v soboto dne 5 septembra, vsakokrat z brzovlakom ob 20. uri. Izletnikom v skupini najmanj 10 oseb ie odobren 75% popust, poedincem 50% popust pri voznih cenah na držav železnici in parobrodu Ugodnosti znižane voznine veljajo od 1 do 20. septembra. Vsak posetnik se more udeležiti kongresa Zveze planinskih društev dne 6. septembra v Sarajevu ob 15. uri v mestni posvetovalnici, kjer prejme potrdilo, ki je potrebno za ugodnosti na povratku. Prijave za skupine sprejema pisarna SPD v Ljubljani, kjer prejmete tudi ostale informacije in prospekte.
*	Kdor se želi učiti pletarstva. Vpisovanje učencev obojega spola v državno moško obrtno šolo za pletarstvo v Ptuju bo od 1. do 5. septembra. Šola je triletna in ima značaj nepopolne srednje šole z nižjim za-vršnim Izpitom. Poleg obče vzgoje daje učencem teoretsko in praktično izobrazbo v pletarstvu in jih usposablja za pletarsko pomočnike. V prvi razred se sprejemajo učenci obojega spola, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali 6 •letnikov osnovne šole in so starj najmanj 12 let. Podrobnejša pojasnila daje upravitelj šole.
*	Društvo učiteljev meščanskih šol kraljevine Jugoslavije obvešča svoje člane, da se kongres, sklican na 7. in 8. september, odgodi na kasneje- Kdaj, to odločil izvršilni odbor sporazumno s sekcijami društva.
*	Mesečno glasilo zveze stomatoloških (zobozdravniških) društev izhaja v Ljubljani. Pod spretnim uredništvom dr. Jurija Kallaya je »Stomatološka glasnik« že mnogo pripomogel k neoporečni moderni orientaciji našega zobnega zdravstva, saj redno prinaša tehtne ilustrirane članke in referate o vseh modernih pridobitvah v tej važni panogi medicine. Najnovejša številka za avgust, prinaša na uvodnem mestu dr. Kal-layev članek o anesteziji mucaina v stomatologiji, nadaljuje se dr. Pacherjeva razprava o tehničnih delih v ordinaciji in laboratoriju, potem pa je vrsta zanimivih referatov, poročilo o dunajskem kongresu in drobiž.
*	Najlepši del Šibenika bo urejen s stroški 3 in pol milijona Din, in sicer eo pričali tlakovati slovečo Poljano Kralja Petra z bližnjiijii trgi vred. razen tega pa bo urejeno tudi pokopališče Sv. Ane, nad katerim gospoduje mogočna trdnjava. Stopnišča bodo iz belega marmorja z Brača- Vea deia bodo končana najkasneje do januarja in tako bo novo urejeni Sibenik gotovo še bolj kakor doslej razveseljeval številne prijatelje, ki jih ima po Jugoslaviji in v inozemstvu.
*	Nesreča v kamnolomu. V sredo dopoldne se je v kamnolomu Bliznecu pri Gra-čanih odkrhnila velika skala in pokopala [>od seboj brata Jureta in Števana Tonko-viča. Oba so prepeljali na kirurško kliniko v Zagreb, kjer je 361etni Jure kmalu podlegel, dočim so Štefana lahko odpustili domov k družinici.
Sestanek
na velesejmu
Lutz-tovarna peči, tel. 3252.
*	Tragedija na Dunavu. Veliki luksuzni brod »Uranus«. last dunavske paroplovne družbe, je v četrtek zjutraj zadel pri Starem Slankamnu v ribiški ooln, v katerem so bili štirje ribiči. Trije so se rešili, četrti je utonil. Uvedena je preiskava.
*	Cigani še vedno kradejo otroke. Da to ni samo prazen strah in bajka, pričuje naslednje poročilo v »Politiki«: Cigani so ukradli 121etno hčerko Antona Tušle iz Do-toja. Vodili so jo s seboj kakih 10 km, ko je dekletcu uspelo, da se je izmuznilo in pobegnilo Ciganj so nadaljevali pot. nato pa so v vasi iViodriču izpred hiše odvedli Sletno Anko Barišičevo. Ko so bili izven vasi, so dekletce zvezali in mu iztegnili roke nad laktom, da bi jo pohabili in potem porabijali za beračenje. K sreči je An-kin oče takoj pogrešil hčerko in zdiriad z>a cigani. S pomočjo nekaterih sosedov jih je vse polovil, pretepe! in nato izročil orožnikom
*	Obsojen odvetnik. Kasaoijsko sodišče v Novem Sadu je obsodilo odvetnika dr. Slavka Jevriča iz Vnšca, ki je bil svoj čas šef agrarnega urada, zaradi zlorabe dolžnosti pri zastopanju poverjenih mu imovinskih koristi. Dr. Jevrič ie dobil nalog od Narodne banke, da iztoži menično terjatev 3 milijonov D-n proti Joči Georgijeviču, narodnemu poslancu in industrijcu iz Vršca. Iz prva je bil dr. Jevrič kaznovan na 20.000 Din. kasacijsko sodišče pa je denarno kazen izpremeniio v 8 mesecev zapora.
*	Prijatelji elegantnih kravai niti ne slutijo da je svila teh kravat narejena iz le sa. Kako pa umetno svilo pridobivamo iz lesa, bomo videli na velesejmski razstavi »Za naš les« v oddelku za kemijo lesa, kjer bo za vsakogar toliko odkritij in novosti, da bo vse strmelo.
*	»Putnikov« izlet na jesenski velesejem na Runrjt. Zastopništva? draifea »Pjjtaik.«
• Poroka v ogledni rodbini. V sredo sta
se poročila v Ločah g. Silvester Orel, za-I eetni uradnik in profesorica ga. Breda Ščekova, naša priljubljena edina skladateljica. Poročil ju je nevestin brat g. župnik
Virgilij Šček. bivši poslanec v Rimu. Želimo vso erečol
Iz Ljubljane
u— Poljski gostje v Ljubljani. Sinoči je dospela naravnost iz Wilna v velikem avtobusu v Ljubljano ekskurzija 20 dijakinj in dijakov, ki jo je organizirala »Medna rodna liga za zbliževanje visokošolcev« na Poljskem. Dijake, ki so večji del geografi, vodi g. univ. profesor Mjeczyslaw Limanovvski Wilno. ki nam je že iz predvojnega časa znan po geoloških in tekton skih raziskavanjih na Hrušicl in v ljubljanski okolici. Ekskurzija potuje iz Ljubljane v Dalmacijo, Črno goro, na Kosovo polje in preko Skoplja v Beograd. Danes si bodo ogledali pod vodstvom beograjske ga geografa A. Laz ča in domačih geografov Ljubljano. Poljake goste prisrčno po zdravljamo in jim želimo, da odnesejo s slovenske zemlje najlepše vtise!
u— Belokranjski dan. V nadeljo 13. septembra bodo nastopili v Ljubljani naši Be-lokranjoi iz Črnomlja. Metlike, Vinice in drugih vasi ter izvajali celo vrsto najlepših belokranjskih narodnih običajev in plesov, vse v pristnih narodnih nošah z narodno glasbo in petjem. To bo pravi praznik Be lokranjcev v beti Ljubljani. Prireditev bo ob 15. uri na prostoru Ljubljanskega Soko la v Tivoliju. Že danes opozarjamo ljubljansko in drugo občinstvo na to prireditev, predvsem pa številne obiskovalce velesejma-Prireditev pripravljata Folklorni institut Glasbene Matice ljubljanske in društvo Bela Krajina v Ljubljani. Ob tej priliki izide tudi drugi zvezek naše folklorne knjižnice: »Belokranjski plesi«.
Sestanek -f^ * ■—3f na velesejmu Lutz-tovarna peči, tel. 3252. u— Burja na Jadranu _ slab ribji trg.
Tako izredno slabega ribjega trga ob petkih že kmalu ni bilo, pa tudi obisk je bil malenkosten. Skoraj ni bilo nobenega povpraševanja po boljših ribah. Na Gorenjem Jadranu je včeraj besnela prva jesenska burja, ki je ribičem onemogočila uspešnejši lov. To se je poznalo tudi na ribjem trgu, kjer ni bilo nikake izbire morskih rib. Pri. peljanih je bilo le 50 kg sardel, ki so v ceni poskočile od 14 m 18 Din kg. Nekaj kg tunine so prodajali po 26 Din. Večja izbira je bila v sladkovodnih ribah. Donavske postrvi so bile po 22 do 24, domače postrvi žive po 40. ščuke 18, klini 12 m belice 10 Din. Raki 2 do 6 Din komad po velikosti.
u— Od prihodnjega torka dalje bo vpisovanje na državni konservatorij in šolo Glasbene Matice. Na konservatorij 6e bodo sprejemali gojenci do 7. septembra, v šolo Glastene Matice pa do 3. septembra. Redni pouk se začne na šoli 7. eept. na konser va tori ju pa 15. septembra. Opozarjamo na velike plakate, ki vise po mestu, kjer eo zabeleženi vsi oddelki in predmetu Podrobni pogoji v veži poslopja.
u— Otvoritev razstave najnovejših del slik in kipov prof. Franceta Kralja bo jutri v nedeljo ob 11.15 uri v Jakopičevem paviljonu. Razstava bo obsegala vse tehnike tako olje, marmor, les, bron, terakote, risbe itd. Motivno so pretežno kmetski in delavski motivi, dalje portreti ter religiozne vrste. Otvoritev bo prenašal radio, otvoritveni govor pa bo imel književnik Jože Vidmar. Vsi prijatelji naše umetnosti vabljeni.
u— Aškerčeva cesta za promet »prta.
Mestno poglavarstvo naznanja, da se bo zaradi tlakovanja državne ceste št. 2 od Sv. Jakoba mostu do Bleiweisove ce6te do nadaljnjega zaprla Aškerčeva cesta za ves avtomobilski in vozovni promet
u—Velesejmske cigarete Vardar in Drina so prav posebne specialitete, ki jih bomo tudi letos dobili na velesejmu. Navzlic temu, da za vse prave poznavalce pomenijo prvovrsten užitek, niso nič dražje od navadnih cigaret tega imena po drugih trafikah. Vse kadilce pa moramo (jpozoriti, da so te cigarete na prodaj edino v velesejmski trafiki.
u_ Dogodek za K »ležijo bo jutrišnja velika vrtna veselica, ki jo priredi agilni SK Jadran v gostilniških prostorih in na vrtu restavracije kopališča v Koleziji. Pridite ee malo zavrtet in uživat zadnje poletne dneve pod lepim košatim drevjem v Koleziji, v prijetni družbi brhkih trnovskih deklet-Pridite, pozabimo zopet enkrat na krizo1 Cene bodo zelo nizke, jedila in pijača pa bodo odlična. Ples. Najvljudneje vabi odbor SK Jadrana.
u— Ni sicer navada, da se žen sika leta obešajo na veliki zvon, vendar kadar je na mestu, da se poudari pridnost in eflcrbnost take ženske kakor je ga. Terezija Orlov a na Galjevici, tedaj se lahko prekrši tudi gornje pravilo. Včeraj je ob dveh svojih hčerkah oraznovala 50-letmco. Doma je s Proseka iz znane Uikioarjeve družine in je že zgodaj izgubila starše. V Trstu se je poročila z železniškim uradnikom, kj ga je pa žal tudi kmalu izgub Ua. Leta 1919. se je s svojima hčerkama preselila v Ljubljano, kjer kot vzorna mati po vseh močeh skrbi za svojo družinico. Z astnimi močmi si je (zgradila domek na Galjevioi. Znana je po svoji dobroti, pridnosti in lepem značaju. Želimo ji še mnogo zadovoljnih let!
Iz Celja
e— Nadzornik ČeTneJ na zadnji poti. V
četrtek popoldne so položili sreskega šolskega nadzornika v p. g. Ludvika Cerneja v Maikolah k večnemu počitku JSa zadnji poti ga je spremila ogromna množica naroda od blizu in daleč, ld je jasno izpričala koliko spoštovanja in simpatij je užival nepozabni pokojnik v vseh slojih naroda. Pred hišo žalosti eo zapeli makolsati šolarji, ob grobu pa makolski cerkveni pevski ztor in učitelji. Ob odprtem grobu su 6e posloviii z ganljivimi besedami od pokojnika gg. šol. ski upravitelj Ivančič v imenu makoleke šole in prijateljev, dekan Ozioiič, sreski šolski nadzornik Pestevšek iz Celja v imenu celjskega sreza. učitalj Roš v imenu učiteljstva celjskega sreza, oblastni šolski nadzornik v p. Senkovič ▼ imenu uredništva »Popotnika«, direktor Mravljak iz Celja v imenu lovcev, prof. Raič v imenu čebiiar-jev, upokojeni učitelj Rajšp v imenu stare učiteljske garde ter docent dr. Godala v imenu mlajših pedagogov, v imenu ljubljan. skega učiteljišča jn Pedagoškega društva v Ljubljani.
- < Sokolsko društvo v Celju proslavi rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra n. na slavnostni seji, ki bo v soboto 5. septembra ob 20.30 v telovadnici mestne narodne šole. Na sporedu bodo deklamacije in govor. K proslavi so vabljeni predstavniki obiastev, kor-poracij m društev ter sokolsko članstvo in mladina.
e— Sreska skupščina JNS r Konjicah.
Preteklo nedeljo je bila v Konjicah sreska skupščina JNS ob lepi udeležbi delegatov in zaupnikov iz vsega sreza Na skupščini sta poročala član izvršnega odbora JNS g. dr. Pirkinajei in narodni po«anec g. Ivan Prekoršek iz Celja.
e— Prekinitev dobav« toka. Zaradi nujnega popravila na omrežju boao jutri od 5. do pol 6. ure zjutraj prekinili dobavo električnega toka.
e— Usoden padec s kozolca. V sredo ob 22. je padel 43-letni brezposelni mesarski pomočnik Štefan Tajnikar iz Celia z nekega kozolca šest metrov globoko ter si zlomil rebro na levi strani in poškodoval desno roko. Zdravi se v bolnišnici.
e— Celjska policija je. aretirala včeraj 25-letnega Rudolfa S. iz Mirne na Dolenjskem, ker je 15. julija ukradel Francu Bizjaku v Krškem nekaj obleke in čevljev v vrednost; 900 Din. Aretiranca so izročili sreskemu sodišču.
e_ Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 ruski velefilm »Zlato jezero« in tednik.
Dom Ilirija Rateče-Planica, 1.000 m, od 1. IX. dalje celokupna oskrba Din 50.—
Iz Maribora
a— Odbor za počastitev spomina blagopo. kojnega Viteškega kralja (Rotovški trg 1) nujno prosi vse naslovnike, ki so prejeli nabiralne pole odnosno bloke, da jih čim prej. najkasneje do 10. septembra, vrnejo izpolnjene ali tudi prazne odboru, ker se mora nabiralna akcija zaključiti.
a— Letno gledališče Sokola Ruše ponovi jutri ob 15. ljudsko igro Vekoslava Janka; »Od pohorskih pavrov vam hočem zapet.. « Igra je imela pri prvi uprizoritvi popoln uspeh in je imenitno zabavala občinstvo, ki ga je bilo nad 1000. Kdor ni mogel prisostvovati premieri, naj tokrat ne zamudi prilike in pohiti v Ruše. Ugodne železniške zveze.
a— Lepa bilanca kulturnega dela. Agil-
no delujoče pevsko društvo »Poštni rog« v Mariboru je imelo te dni svoj redni letni občni zbor, na katerem &e je izvolil novi odbor s predsednikom g. Jurijem Zulajem na čelu. Vsa poročila, ki so jih na oljčnem zboru podali posamezni funkcionarji, pričajo o vztrajnem in požrtvovalnem delu »Poštnega rogač v cilju glasbene in godbe-ne izobrazbe mariborskih poštarjev.
a— Smrt blage gospe. Nenadno je preminula v Mariboru vobče priljubljena gospa Rozina Irgoličeva, soproga inšpektorja in upravnika pošte Maribor I. Frana Irgoliča. Rajnka je bila blaga in plemenita žena ter usmiljena do vseh pomoči potrebnih. Blag »i spomin, žalujočim naše toplo sočutje!
a— Pravoslavna cerkvena občina obvešča svoje članstvo, da bo v nedeljo 30. t m. ob 9.45 liturgija, ki jo bo služil g. Bulovan, paroh iz Celja.
a— Posestno gibanje. Posestnik Josip Kreuh je prodal svojo hišo in parcelo v Linhartovi ulici št. 13 posestniku Josipu Hometerju za 212.000 dinarjev. Posestnica Terezija And&rletova je prodala hišo in parcelo v Marmontovi ulici št. 3 iz zapuščine po pok. Alojziju Anderlet-u trgovcu Josipu Skazi za 173.000 din. Zasebnik Anton Krempl pa je kupil hišo in parcelo v To-manovi ulici št. 1 od Matije Marion za 150.000 din.
■■KINO UNION, tet 22-ZUm
DANES PREMIERA!	S
Ob 16., 19.15 in 21.15 uri	i
Čarobno petje in lepa vsebina!	E
Hrepenim za Teboj	S
Lou i s Graveur, Camila Horn,	n
Theo Lingen, Adele Sandrock	^
Najnovejša 2 zvočna tednika (Ufa	Ig
in Fox) z najnovejšimi dogodki iz	K
vseh krajev sveta	K
a— V smrt? 40-letna Marica Rajsmano-va, uslužbena pri nekem zdravniku, je pred <lnevi izginila. Domnevajo, da je šla prostovoljno v smrt, ker je bila zadnje čase zelo potrta.
a— Pevski zbor Glasbene Matice r Mariboru prične takoj v začetku septembra g rednimi vajami. Prvi sestanek članstva bo v torek 1- septembra ob 20. uri.
a— V Mariboru zidajo. Mestni gradbeni urad je izdal gradbeno dovoljenje g. Matiji Kudru za gradbo visoko-pritiične stanovanjske hiše v Beograjski ulici 35 in Mariborski tiskarni d. d. za preureditev obstoječega mlinskega poslopja v Kopališki ulici št. 6, katere stroški bodo okoli 1.400.000.— din.. Tereziji Reiserjevi pa za gradnjo dvonadstropne stanovanjske hiše v Magdalenski ulici 40.
a— Žrtev splašenih konj je postal hlapec Ivan Lešnik, ko je na Grajskem trgu padel pod kolesje voza in zadobil pri tem težje poškodbe na obeh nogah. Splašena konja so ustavili šele v Vetrinjski ulicL Poškodovani hlapec je v domači oskrbi.
a— Davčne zadeve. V smislu razglasa davčne uprave je poteke! skrajni rok za plačilo III. četrtletnega obToka zgradari-ne, pridobnine, davka na poslovni promet in' luksuz (pavšaliranega). rentnine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka, vojnice in posebnega davčnega dodatka za skupni brutto promet, nadalje I. polletni obrok zemljarine in uslužbenskega davka z izrednim doprinosom in izredno davščino za bednostni fond za mesec julij 1936.
a— 15 žrtev zastrupljenja z mesom. Po Mariboru se mnogo govori o zastrupljanju okoli 15 oseb, ki so se mudile na "Pohorju in ki so zbolele po zavžitja mesa, ki jo očividno bilo nezdravo. Med žrtvami je tudi oseba, ki je včeraj podlegla posledicam zastrupljenja-. Oblastva vršijo poizvedbe v svrho ugotovitve provenience nezdravega in slabega mesa.
a— Arnuševe zadevščine. Kakor smo poročali so našli pri aretiranem 22-letnem nevarnem vlomilcu Ivanu Arnnšu nekaj obleke in aktovko, o katerih si je bGa policija takoj na jasnem, da so ukradene. Na podlagi časopisnega oklica, naj »e javijo vsi eventualni oškodovanci se je včeraj popoldne zgiaeD pri mariborski mestni policiji učitelj meščanske šole v Vojniku g. Ivan Vuda. ki je spoznal dotične predmete za svoje. Po dolgem oklevanja je Arnraš tudi to tatvino priznal. Povedal ja, da »e je 23 »vgusta vtihotapil v stanovanje učitelja. ko ni bilo nikogar doma ter mu odnesel 3 obleke, nekaj perila in druge manjše predmete. Najboljšo obleko si je pridr-žal, ostale predmete je pa prodal nekemu neznancu. Policija je prepričana, da je izvršil še več drugih vlomov v Mariboru in okolici, vendar je Arouš trdovraten m prizna le one vlome, ki mu jih sproti dokažejo.
a— Pojasnjen vlom. Josipu Senčarju v Magdalenski ulici 55 je bilo v meseca juliju ukradenih več oblek, čevlji in drugi predmeti v vrednosti 3.000 din. V zvezi s tem je policija aretirala 24-letnega tapetniškega pomočnika Alojzija Milavca, ki je tatvino priznal. Po zaslišanju je M oddan v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Omalovaževanje muropoljske reje
Dirke bodo pokazale sposobnost ameriških kasačev
Ljutomer, 28. avgusta
Muropoljski kmetsiki konjerejci opazujejo že dalje časa, da niso neki uradni krogi naše države preveč naklonjeni kmetski reji ameriških kasačev. Podpore za to rejo in potrebne preizkušne dirke so pritekale vedno redkeje in skromneje in naposled so popolnoma usahnile. Letos pa so dobili pridna muropoljski konjerejci tudi še uradno izjavo in ugotovitev, da so se oni in njihovi predniki trudili cela desetletja zastonj, ker so vzgojili konja, »kj je zaradi svoje na večjo dirkalno kapaciteto usmerjene vzgoje za kmetijsko delo nesposoben«.
Tako vsaj pravu dopis ministrstva kmetijstva, kj ga je objavilo »Jutro« v svoji 197. številki. Po tem dopisu odvrača reja ameriSkega kasača gospodarsko slabega kmeta od njegovega pravega poklica, zato se javna sredstva ne smejo več izdajati v podlporo te konjereje. Naši kmetijski konjerejci imajo zdaj črno na belem, da ot-jejo in branja jo svoje njive, vozijo gnoj, les, vino itd. s konji, ki so za tako delo popolnoma nesposobni. Klub temu pa so te njive najlepše obdelane in rejci ameriških kasačev so v muropoljskih vaseh gospodarsko najnaprednejši kmetovalci. Človek, ki pozna muropoljsko konjerejo in njene uspehe in ki ve, koliko denarja je dala prav ta konjereja ljutomerskemu srezu, ne more poj mri ti. kako more strokovnjak priti do takih unnčuiočih sklepov, kaikor jih odkriva omenjeni dopis. Morda tiči za tem nevednost, da je kasač ne samo dirkač, ampak tudi gospodarsko izredno uporaben konj, kar so muropoljski konjerejci dokazali že večkrat na uporabnostnih izkušnjah, ki so bile združene z dirkami in raz-
stavami. Morda pa je vzrok drugje: aH se naj goji ameriški kasač samo na veleposest-vih in v posebnim kobilarnah, ki bi potem na dirkah odnesle vse nagrade, kmet pa naj goji manj vrednega in zato slabo prodaj. neca konja? — Naj bo temu tako ali drugače, dejstvo je, da se namerava od uradne strani ureičdtii nekaj, kar je bilo desetletja dobro in koristno in celo ponos cele pokrajine. Pri tem se poraja vprašanje: Ali moramo pni nas res vse, kar je koristno, pametno in lepo. uničiti, ker je dediščina stare dobe?
Zoper omalovaževanje muropoljske reje ameriških kasačev so storila Kola iahačev in vozačev že potrebne ukrepe. O tem bomo še poročali. Danes hočemo samo pokazati, da prehajajo muropoljski konjerejci preko takih pogrešnih ugotovitev na dnevni red. To dokazujeta prireditvi, ki ju pripravljajo kot običajne jesenske dirke za dne 6. in 8. septembra na dirkališču na Cvenu pri Ljutomeru. Prvi dan je pred-vidlenih pet dirk, drugi dan sedem. Vsota nagrad je 7300 D; n. Pričetek voženj bo vsakokrat ob 15. uri. Kakor kaže spored, bodo dirke zelo zanimive in napete. To dejstvo, še boli pa dejstvo, da skuša nekdo te dirke in z njimi tesno povezano kmetsko rejo ameriških kasačev omalovaževati in celo uničiti, naj bo za vsakega ljubitelja konj, njih reje in nanosled tudi konjskega športa bodrilo, da prisostvuje tema prireditvama marljivega Kola jahačev in vozačev Ljutomera in podpre naše kmetske ko-njerejce v njihovem boju za obstanek nečesa, kar je bilo. je in bo vedno ponos zavednega murorpoljskega kmeta in vseh Slovencev.
Žrebanje v drž. razr. loteriji
Dne 25. In 26. avgusta 1936 I. so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 40.000 št.: 95336,
Din 10.000 št.: 1699, 25474, 35918, 72665, 75.933, 78374. Din 100.000 št.: 80810, Din 60.000 št.: 89170, Din 20.000 št.: 52387,
Din 10.000 št.: 2898, 18333, 39316, 66649, 67967, 74769, 87127.
Pri Zadružni hranilnici pa sledeči:
Din 6000 št.: 62040, Din 5000 št.: 10880,
Din 1000 št.: 5889, 15731, 15769, 24810, 24830, 24847, 24849, S3033, 33051, «3057, 46142, 46182, 62071, 62076, 62094. 89882.
Din 6000 št.: 62031, Din 3000 št.: 15735,
Din 1000 št.: 5855, 15703, 15714, 33021, 62021, 62029, 89880, 95726, 95741, 95773.
Zadružna hranilirica - Dalmatinova št* b*
Gospodarstvo
Izvaža jmo samo tipiziran les
Ce motrimo izvoz lesa posebno iz dravske banovine, vidimo zelo zanimiv razvoj. Ugotoviti moramo namreč, da so baš na lesno industrijo zgodovinski dogodki in gospodarski razvoj zadnjih let posebno močno delovali.
Ako izvzamemo male izjeme, je bil pred vojno glavni odjemalec našega lesa Trst. Lesna trgovina se je razvijala na ta način, da so večje tvrdke iz Trsta pokupile ves les po Sloveniji in ga iz Trsta pošiljale dalje po svetu. Ta način je bil za producenta zelo ugoden, ker je tako hitro prišel do denarja. Ugoden pa je bil tudi za konzumenta v Italiji ali kaki drugi državi ob Sredozemskem morju, ker je na ta način dobival iz Trsta prilično tipiziran les. »STYRIA« in »CARENTHIA« sta bila dva tipa mehkega rezanega lesta Sleherni konzument si je lahko predstavljal, kakšen les bo dobil pod teipa imenoma.
Uvedba strojev za produkcijo finalnih lesnih izdelkov in s tem v zvezi pocenitev je postavila lesno industrijo pred povsem nove probleme. Pred svetovno vojno sta, kakor rečeno, obstojala prilično dva tipa kakovosti mehkega rezanega lesa. LTrejene pa so bile tudi njegove dimenzije na pol, tričetrt, en palec ttd. Dokler je zadnji porabnik lesa delal z rokami in je pri produktu nekaj zaslužil, ga večji al1 manjši odpadek pri lesu ni motil. Stroji, ki se dajo postaviti na 1 mm natanko, pa sc konzumenta napotili, da uporablja in kupuje les v popolnoma novih dimenzijah. Razen tega so hitra in lahka prometna sredstva in agil-nost producentov povzročili izločitev trgov-cev-posrednikov iz Trsta Ker smo med tem prehodom izgubili tržaško luko za slovenski les, smo morali preusmeriti svoj izvoz na Sušak. Čim bolj pa je šel naš izvoz na jug, tem bolj so se spremenile pri lesu dimenzije, spremenila pa se je tudi klasifikacija
Prej smo imeli, kakor že v začetku rečeno, v glavnem dva tipa lesa, medtem ko so bosanske in rumunske tvrdke že pred vojno izvažale les v klasifikaciji I/IIa vrsta se in lila vrsta zase. Čim cenejši pa je postajal les in čim hujša je bila konkurenca, so bila podjetja primorana sortirati svoj les na čim več vrst. Obstojajo lesne ptrodukcije, ki imajo že sedem različnih vrst mehkega rezaega lesa s sedmimi različnimi označbami. Naravno, da se je moral slovenski les v konkurenčnem boju prilagoditi temu načinu klasifikacije. V drugih delih naše države so lesni producenti klasifikacijo svojega lesa vedno zniževali, da
se s tem navidezno izognejo prevelikemu
padcu cen. Do leta 1935. je bosanski les IV. vrste ustrezal prilično naši klasifikaciji I/H/II1. vrste. Vendar ni jasno, koliko časa bo ta relacija obstojala. Na tržiščih ob Sredozemskem morju vlada v tem pogledu prava zmeda in nujno potrebno bi bilo s ti-piziranjem lesa vsaj deloma razčistiti polo-žaj.
V splošnem uporabljamo mehak les za tri namene. Največ se ga porabi v stavbarstvu, in to les najslabše kakovosti, medtem ko se uporablja v mizarski stroki les boljše kakovosti. Približno v sredi med tem pa je les, ki se uporablja za izdelavo zabojev. Temu bi torej ustrezale tri klasifikacije. Ker pa je konkurenčni boj v Sredozemskem bazenu zelo hud. zaenkrat ni izgledov, da bi se razmere v tem pogledu uredile. Edini izhod je, da si posamezne produkcije same pomagajo.
Vsekakor si moramo biti na jasnem, da more samo najpravilnejše izdelan les še najti kupca. Kakor že v začetku omenjeno, pride naš polfabrikat pred končno izdelavo v stroj, zato je jasno, da mora biti rezan natančno v dimenzijah, kakršne rabi konzument. Zato se danes zahtevajo absolutno paralelno rezane in pravokotno oče-ljene deske, ker more samo pri takih konzument računati z najmanjšim odpadkom. Ker pa sc odpadle splošne tipe, kakršne so bile v veljavi prej, je vsak konzument vedno bolj odvisen od tipa, ki ga proizvaja posamezno podjetje. Medtem ko si je prej konzument pod imenom »STYRIA« lahko predstavljal, kaj bo dobil, je danes med IV. SIPAD, IV. SUŠAK in IV. Slovenija velika razlika. Zato je konzument, če noče doživeti razočaranja, čim dalje bolj navezan na to, da pozna direktno posamezne pro-ducente. V lastnem interesu producenta pa je, da zaznamuje svoj les na način, ki po njem kupec vedno lahko vidi, kdo mu je ta les dobavil in kje ga bo lahko zopet dobil. Potrebno je, da vsak producent opremi svoj les s posebnim žigom, kajti danes smo prišli tako daleč, da polaga kupec na to največjo važnost. Ker si kupec pod označbo la ali IVa danes ne more ničesar več predstavljati, kupuje les samo od produkcij, ki jih pozna in o njih točno ve, kako svoj les sortirajo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da morata biti zunanji izgled lesa in oprema lepa, kajti to je pogosto važnejše od kakovosti lesa. Le na ta način si bomo v teh težkih časih lahko ustvarili krog svojih odjemalcev.	inž. Anton Rudež.
To sicer ni
postranska zadeva,
GLAVNO PA JE
NI VE A
Nivea naredi VaSo polt lepo rjavo In deluje prijetno osvežujoče, če ste v vročih dnevih zbitl tn utrujeni.
Jngoslav. P. Belersdorf & Co., d. s. o. k Maribor.
Okoli prizadevanj za uvedbo hmeljskega monopola v češkoslovaški
Med češkoslovaškimi hmeljarji obstoja prizadevanje, da bi se za hmelj uvedel monopol, odnosno podobna institucija. Proti temu pa se bore hmeljski trgovci in je Zadruga trgovcev s hmeljem in drugiimi pridelki v Pragi objavila v časopisju daljšo razpravo, v kateri dokazuje škodljivost takega monopola. Dasi sicer pri nas takih namer ni, vendar bo naše hmeljarje zanimalo, če navedemo nekaj glavnih misli iz omenjenega članka.
ZLasti naglašajo hmeljski trgovci v svojih izvajanjih, da se ne obnese hmeljski monopol niti v Nemčiji, kjer so zanj teoretično najboljši pogoji. Toliko manj bi uspeval v Češkoslovaški, ki večji del svojega hmeljskega pridelka razpeča v tujini. N emčija porabi doma 70 do 80 odstotkov hmelja, nasprotno pa Češkoslovaška izvozi 70 do 80 odstotkov hmeljske letine.
Dejstvo je, kakor izvaja članek, da nemška monopolska družba celo po zelo nizkih cenah (dumping) ni mogla razmerno majhne množine 35.000 starih stotov, ki jih je prevzela novembra lani, čisto razpečati dn v celoti izplačati kmetov. Velik del kmečkih hmeljarjev, ki je bil novembra prisiljen oddati hmelj monopolski družbi, še zdaj pred novo letino ni prejel nitd pfeniga. Nemška Hmeljskoprcmetna družba v Niirnbergu ima po lastnih podatkih — čeprav so bitle nemške pivovarne tako rekoč prisiljene, da se bodo oskrbele s hmeljem do konca aprila 1. 1937. — še zmerom okoli 10.000 sitarih stotov lanske letine neprodane, kar znaša približno 30 odstotkov za izvoz namenjene množine. Kako bi bilo v takem primeru v Češkoslovaški, kjer je 150.000 do 200.000 starih stotov hmelja za izvoz? Poleg tega pa je biio lansko leito še ugodno za izvoz hmelja.
Jedro vseh neuspehov je v dejstvu, zatrjuje članek, da hmelj ne prenese ne samo po svoji naravi, temveč tudi ne po naravi svojega razpečavanja nikake reglementacije
po umetnih vplivih. Članek spominja na neuspehe poizkusov v tej smeri v zadnjih letih, ki so vsi odrekli, a so požrli ogromne vsote. Višje cene se morajo doseči po pri-rodnem razvoju ponudbe in povpraševanja. Vsak drugačen način bi bil po mnenju če-škoslovaških trgovcev s hmeljem obsojen na neuspeh, zlasti v tako izrazito izvozni državi, kakor je Češkoslovaška.
V monopolizaciji bi bile velike nevarnosti za finančno gospodarstvo, zakaj trgovina s hmeljem pomeni enega izmed naj-krepkejših stebrov devizne bilance v Češkoslovaški in v nasprotju z onimi panogama, ki predelujejo uvožene sirovine in izvažajo potem izdelke, stoodstotne aktivno postavko.
Na koncu omenja članek, da je hmeljski monopol uveljavljen samo v Nemčiji, med tem ko so Jugoslavija, Poljska in Francija, ki jih članek označuje za najo-pasnejše hmeljsske konkurentke na svetovnem trgu, proste vseh omejitev in prisilnega gospodarstva. Te države bi bile edine uživalke morebitnega češkoslovaškega hmel;skega monopo'a. Hmeljski trgovci naglašajo v članku, da ni treba imeti letos skrbi glede razpečo.nja velike češkoslovaške letine. Pogoj je. da se z ničemer ne ovira izvozna trgovina.
Gospodarske vesti
= Italijanska vest, da bo Italija osvojila naše predloge za vzpostavitev trgovinskih odnošajev. Kakor poročajo iz Rima je rimska vlada preučila odgovor naše vlade na noto Italije z dne 29. julija, ki se nanaša na vzpostavitev trgovinskih odnošajev med obema d-žavama Zatrjuje se. da bo Italija osvojila pripombe, ki jih vsabuje odgovor na omenjeno noto. Na podlagi lega se pričakuje, da se bo v septembru že začela normalna izmenjava blaga med Jugoslavijo in Italijo. V našem odgovoru sta dve glavni pripombi; prva, da naj bo izmenjava blaga v bodoč? 1:1, in druga, da se morajo stare terjatve, ki so blokirane, obravnavati čisto posebej. Torej bi nova izmenjava blaga ne bila obremenjena s problemom de blokiranja naših terjatev od Italije. Predlog Italija, naj bi uvoz v Jugoslavijo znašal četrtletno 21,275.000 lir, a izvoz iz Jugoslavije 14.5 milijona lir, je katkuliran za tretje letošnje četrtletje. Ker bi 6e izmenjava blaga regulirala na osnovi četrtletnega kontingenta, bi vrednost kontingentov za posamezna četrtletja ne bila zmerom enaka. Lahko ti torej pričakovali, da bi kontingent za četrto četrtletje bil večji, kakor se namerava določiti za tretje četrtletje-Vprašanja je samo, kakšno bo razmerje 1:1, ali bo 21.7:21.7 milijona ali 14.5 ; 14.5 milijona li(r
= Do^azj za naše bogastvo. Naši gozdovi in naš les nas napravljajo tako bogate, da nas tujci zavidajo- vendar pa ne znamo teh svojih zakladov izkoristiti tako, da bi se res opomogli. V ta namen bo pa na Ljubljanskem velesejmu od 1. do 13. sep tembra velika razstava »Za naš les«, kjer nam bo statistika o gozdovih za vso državo, podrobno pa za dravsko banovino, dokazala, kako lahko bi vsaj z lesom in z izdedkij iz lesa tekmovali z drugiimi državami. Posebno nas bo presenetila statistika o produkciji, domači porabi in izvozu našega lesa, ko bomo strmeli, kako ogromne množine lesa pri nas ostanejo neporabljene in neizkoriščene.
= Plovni park Rečne plovidbe. Po zadnjih podatkih ima Rečna plovidba 48 vlačilcev, 16 potniških ladij, 3 motorne tovorne ladje in 409 tovornih ladij. Skupna nosilnost v tonaži znaša 266.216 ton- Rečna plovidba ima zdaj 476 plovnih objektov, medtem ko jih je pred letom dni tme~ da 472 s skupno tonažo 266.871 ton.
= Stanje kliringov z državami, nasproti katerim smo aktivni, je bilo po obvestilu Narodne tanke 27. t. m. nastopno: Saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji se je v tednu od 20. do 27. L m. dalje zmanjšal za 0.1 na 19.1 milijona mark (zadnji izplačan avizo št. 10.187 od 29. julija 1935). Saldo v kiiringu z Italijo se je znižati za 0.1 na 38.7 milijona dir. V kiiringu e Turčijo se je saldo povečal za 0.1 na 1.4 milijona francoskih frankov. Prav tako je večji tudi v ktfiringu z Bolgarsko, in sicer se je dvignil za 126.000 na 557.000 Din.
= Za večji izvoz naše pšenice v Češkoslovaško. Po vasti praških »Narodnih listov« zahtevajo jugoslovenski izvozniki večji kontingent pšenice na Češkoslovaško. Jugoslovenski izvozniki računajo, da bo ostalo za izvoz preko 80 tisoč vagonov pšenic 3. od katerih je po pogodbi izvesten del reser-viran za Nemčijo, a vendar ne toliko, kakor eo pričakovali. Prav zaradi tega ei hočejo sedaj priboriti večji kontingent za Češkoslovaško.
= Poljska trgovina s tujino. V prvi polovici letošnjega leta je trgovina Poljske s

na šahovski olimpiadi
Vasja Pire porova o bojih zadnjih dni in o monakovshih
prireditvah
Monakovo, 25. avgusta.
Naša ekipa se drži še vedno dobro. Trenutno je na tretjem mestu za Poljsko in Nemčijo, pa pred Madžarsko, Češkoslovaško itd. V zadnjih dneh smo imeli celo nekaj prilike za poči-fek. V nedeljo, ko so drugi morali igrati dve koli. smo bili namreč popoldne prosti. Danes pa nas je doletela smola, da je dr. Trifunovič obolel. Pokvaril si je močno želodec in nekaj dni ne bo mogel igrati. Sreča v nesreči je, da imamo te dni razmeroma lažje nasprotnike, namreč Bolgare Ln Norvežane, v četrtek pa je radi skupnega izleta prost dan. Tako se bo mogel dr. Trifunovič mimo spočiti.
Jutri ima Poljska prost dan, pa se lahko zgodi, da bomo mimogrede prišli m.i na prvo mesto. Trajno ga skoro gotovo ne bo mogoče držati. Madžari, ki so trenotno tik za nami, imajo lažje nasprotnike nego mi in bodo skoro sigurno prvi. Tudi Poljska nas bo najbrž prehitela, z Nemci pa se bomo borili za tretje mesto. Odločitve bodo padle v petek in soboto, ko se igrata zopet po dve koli. Zal imamo ravno v soboto popoldne mateh z Madžarsko.
Prekinjene partije, o katerih sem zadnjič poročal, so se končale za nas deloma ne-ugodneje. kakor smo mislili. Dr. Astaloš se je zaman trudil, da bi premagal Carlsa. Moral je končno pridati na remis in tako smo z Nemci končali samo neodločeno 4 : 4
V soboto zjutraj smo igrali z Avstrijo. Zabeležili smo zrnato 4.5 : 3.5. ki pa je izpadla skromneje, kakoT bi bili zaslužili. Jaz sem remiziral z Eliskasesocn kot črni
v nepravilna otvoritvi. Imel sem že tolikšno prednost, da bi bila skoro gotovo zadostovala za zmago, potem pa sem se prenaglil in dovolil nasprotniku, da izenači. Slično smolo je imel dr. Trifunovič, ki je v daimskem gambitu lepo nadigrail Becker-ja in pnišel v gladko dobljeno končnico. V naglici je spregledal fino nasprotnikovo potezo in se moral tndS zadovoljiti z remijem. Schreiber je imel z Lokvencom zdravega kmeta več, pa je neprevidno dopustil neenake tekače in istotako zabeležil samo pol točke. Konig je remiziral z Miillerjem po mirni igri. Kostiič je v izredno divji par tijj porazil gornjeavstrijskega prvaka Po-schauka. Slednji je zaigral kraljevski gambit, ter je imel močen napad, pa se kasneje v komplikacijah ni znašel. Izgubil je za nas Vukovič, ki je igrail proti indijski obrambi inž. Pailmeja preveč riskantno. Broder je remiziral z dr. Weilom, Tot pa je z lahkoto porazil Weissa. — Madžari so v tem kolu oddali dve ito3ki Švicarjem in zmagali samo 6 : 2. Nemci so premagali Brazilijo 6.5 — ljS, Poljaki Finsko 5.5 : 2.5.
V soboto popoldne smo igrali s Holand-sko in zmagali po dovršitvi prekinjenih partij 5.5 — 2-5. Jaz sem premagal Van Doesburgha, ki je igra! diamski gambit slabo in kmalu izgubil kmeta. Odločil sem partijo z zelo elegantno kombinacijo. Dr. Trifunovič je zelo fino nadigral Prinsa in stal gladko na zmago. Včeraj, pri nadaljevanju partije na se ni počutil dobro in je moral v dobljeni poziciji pristati na remis. Tudi Schreiber je stal s Felderhofom že
na zmago — dobili bi lahko damo — pa je pozneje dovolil še Temis. Konig je kot čr ' ni v Niemcovičevi obrambi lepo porazil Van Scheltinga, Kost i č pa Hamminga. Broder je stal v dunajski varianti damskega gambita z Grootom že pred zmago, pa tu-di ni pravilno nadaljeval in je remiziral. Ne-odiločeno sta se končali tudi partiji Cor-tlever — Tot in Nedeljkovič — Koomen. — Nemci so komaj premagali Fince 4.5 — 3.5, Madžari pa so srečno porazili Poljake 4.5 — 3.5. Poljaki so v zadnjem trenutku pokvarili izglede na neodločen rezultat. Na prvi deski je L. Steiner porazil Frydmana.
V	nedeljo dopoldne smo igrali s Francozi, ki so poleg Bolgarov najšibkejše moštvo na olimpiadi. Zmagali smo 7 — 1. Jaz nisem igral, pa je imel dr. Trifunovič na pr vi deski za nasprotnika Gibauda, katerega je z elegantno žrtvijo trdnjave gladko premagal. Smolo smo imeli samo «a peti deski. Kositič je namreč proti Gottiju ravno dosegel dobljeno pozicijo, ko je nenadoma spregledal figuro in se moral takoj vdati. Vse ostale partije smo dobili. — Glavno zanimanje v tem kolu je bilo osredotočeno na mateh Madžarska : Nemčiji. Zmagali so Maidižari s 4-5 — 35 in sicer po zelo ostri borbi.
Poooldne v enajstem kotlu, smo bili prositi. Madžari so premagali Letomce 5.5 : 2.5. Nemci Italijane 6 : 2. Poljaki Rumune najbrž 5.5 : 2.5.
V	dvanajstem kolu, v ponedeljek, smo premagali Švede z visokim rezultatom 5.5 : 2.5. pri čemer so imeli naši nasprotniki celo srečo. Na prvih štirih deslkah so se končale partije hitro remis: Pire _ Štahlberg, Lun-din - dr. Trifunovič. Schreiber - Stolz in Danielsson _ dr. Astaloš. Odločitev je padila na zadnjih deskah. Konig je premagal K i nn marka. Kostlč v divji partiji Bergqui-sta. Tot istotako po zelo divji igri Sund-berga. Smolo smo imeli na sedmi deski. Broderjev nasprotnik Kayser je igral zopet
tujino po obsegu napredovala, nasproti enakemu času lanskega leta. izvoz je dosegel vrednost milijona zlotov in je nasproti enakemu času lanskega leta napredovai za 3t> milijonov. Lvoz pa nasproti prvi lanski polovica leta za 42 milijonov večji in je znašal milijonov. Presežek izvoza nad uvozom doseza torej 233 raLLijonov in je za okoli 3 milijone zlotov manjši nasproti ena kemu času lanskega leta- Glavna odjemal-ka poljskega blaga je Anglija, kamor se je izvozilo za 105 milijonov zlotov, a odkoder se je uvozilo le za okroglo 01 milijonov zlotov blaga, kar pomeani izvozni presežek okrog 44 milijonov zlotov. Na dnr dem mestu je po obsegu trgovinskega prometa Nemčija, kd je pri uvoziu v Poljsko na prvem mestu. Izvoz v Nemčijo je dosegel 69 milijonov, a uvoz iz Nemčije 66 rrailijou nov zlotov.
Borze
28. avgusta
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji z izjemo Bariina, Bruslja in Londona, ki so oslabeli, neizpremenjeni. V privatnem kiiringu so se trgovali avstrijski šilingi: v Ljubljani po 8-61 in v Zagrebu po 8.5750; angleški funti v Ljubljani po 238.1250 in v Zagrebu po 238; španske pezete so se ponujale v Zagrebu po 570 brez povpraševanja; v grških bonih je bilo v Zagrebu povpraševanje po 32. Nemški klirinški čaki so se trgovali v Ljubljani po 13.35 in v Zagrebu po 13.23. Beograjska borza je bila danes zaradi praznika zaprta.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notirala neizpremenjeno brez zaključka. Zaključek so imele samo Trbovlje po 135.
I)«1»
Ljubljana. Amsterdam 2966.37—2980 96. Berlin 1753.48—1767.36, Bruselj 736.69— 741.75, Curih 1424.22—1431.29, London 219.27—221.32, Newyork 4333 22--1369.53, Pariz 287.78—289.12, Praga 180.47— 181.58.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.20, London 15.42, Newyork 30675, Bruselj 51.7750, Milan 24.15, Amsterdam 208-2750, Berlin 123.30, Dunaj 57, Stockhotan 79.50, Oslo 77.45, Kobenhavn 68.85, Praga 12.68, Varšava 57.70, Budimpešta 61, Atetne 2.90, Bukarešta 2.50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 365—366, za sept. — okt. 364 den., 7% ! invest. pos. 82.50 den., 4% agrarne 47.50 j
den.. T* Blair 73.50 dacL, 9% B&atr 8t den., 7% posojilo DtBB 86.50 dml, 6% be-gluške 66.50 dtfL. 7% »tabliiz. 83—83.25; delnice: PAB 283 dan., TVbovlje 135—140, Lsis 25 bi., gečerana Cterijek 100—130.
Blagovna tržišča
ttTO
4- Chlcago (28. L m.). Začetni tečaji: pšenica: za sept. 111.25, za dec. 110.25, za maj 109; turdčiea: za sept. 110, za dec. 95, za maj 90.8750.
4- VVlnnipeg (2Š. t. m.). Začetni tečaji: pSenica: za okt. 97.50, za dec. 96.25, za maj 97.50.
4- Novosadska blagovna borza (28. t. m.) Tendenca neizpremenjena. Pšenica tcene Prizada«): potiska. Slep. 79 kg. 2*/» 127-50
—	133.50, gornjebaška in gornjebanatska. 79 kg. 2% 127.50; baška in banatska, 79 kg, 2% 125-50; sremska in slavonska, 78/79 kg 3% 119.50. Rž: baška nova 105 — 107.50. Ječmen: bašk in sremski novi 64 ka 90 — 92. Oves? baški. sremski, slavonski novi 85
—	87.50 Turšfiea: baška in tanatska 92 — 93 Moka: baška sremska. slavonska in banatska »Og« in »Ogg« 205 — 215; »2« 185 — 195; »5« 165 — 175; »6« 145 — 155; »7« 125 — 135; »8« 95 — 100. Otrobi: baški 71 — 73; banatski 69 71; sremski 70
—	72 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 160 — 165; z vrečami 170 — 175. Borza jutri ne bo noslovaV
4- Budim peš tanska terminska borza (28. t. m.). Tendenca in promet slaba. Turšči-ca: za sept. 12.43—12.45, za mai 1120— 11.22.
BOMBAŽ
-f- Iiverpool (27. t. m.). Tendenca mirna, stalna. Zaključni tečaji: za avgust 6.40 (prejšnji dan 6.43), za sept. 6.29 (6.32), za okt. 6.22 (6.26).
-f- Mariborski svinjski sejem (28. t. m.). Dovoz 282 rilcev. Prodali so jih 114. Cene so bile: 5 do 6 tednov starim prascem 70 do 110, 7 do 9 tednov 135 do 160. 3 do 4 mesece 160—235, 5 do 7 mesecev 250 do 360, 8 do 10 mesecev 370 do 550, eno leto starim pa 570 do 920 Din; 1 kg žive teže je bil po 6 do 7.30, kg mrtve pa 8 do 9.50 Din.
ŽIVINA
4- Svinjski sejem v Ptuju (26. t. m.) Dovoz: 120 svinj in 121 prasCev, skupaj 241 rilcav. Od teh so prodali 76. Cene ao bile: prascem, starim od 6 do tednov. 55 do 135 za rilec, pršutarjem 5.50 do 6, debelim svinjam 6 50 do 7 in plemenskim 5 do 5-50 Din za kg žive teže.
Kaj nam bodo pokazali na velesejmu
Ljubljanski velesejem upravičeno lahko imenujemo zrcalo, ki sproti kaže vse naše gospodarske razmere in tudi kulturna stremljenja predvsem s svojimi specijalni-mi razstavami- Tako bo tudi letos 1. septembra pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra n. otvorjen ljubljanski velesejem, ki bo trajal do 13. septembra in bo pokazal v prvi vrsti veliko razstavo za propagando našega lesa iz vse države. Čeprav je tretjina naše države pokrita z gozdovi, v dravski banovini pa skoraj polovica, vendar se prave vrednosti našega lesa zavedamo šele ob težkih posledicah gospodarske krize. Razstava, ki je njeno častno predsedstvo sprejel minister za šume in rudnike Djuro Jankovič, bo dokazala, kako lahko mi sami uporabimo in predelamo svoj les doma, obenem nas bo pa opozorila, kako neekonomični smo bili dozdaj, ko smo les in polizdelke izvažali v inozemstvo, nato pa za drag denar kupovali iz našega lesa napravljene izdelke
spet nazaj.
V tesni zvezi a to veliko razstavo »za naš les« je pa tudi živalski park, kjer bo društvo »Noe« pokazalo vse živalstvo naših gozdov, vendar pa ne v tesnih kletkah, temveč res popolnoma svobodne na velikih prostorih parka. Poleg vseh zveri in divjadi (medvedov, jelenov ter kozorogov) bodo po parku šetale tudi vse manjše živali, v velikih volierah pa se bodo »preletavale vse ptice od ponosnih planinskih orlov do drobnih in koristnih ptic pevk, a v 20 m dolgem bazenu bodo vodne ptice razkazovale svoje umetnije.
Kakor so nas sankcije prisilile k propagandi za splošno uporabo lesa v domovini, tako so spet duhovna stremljenja, ki so se pojavila po grozotah svetovnega klanja, razvnela željo po miru in estetskem izživljanju predvsem s tem, da se vse človeštvo z vnemo posveča vrtnarstvu v tišini lepih vrtov. Velika razstava »Sodobni vrt« nam bo pokazala velik vzoren moderen vrt, nadalje alpinetum, starodavni samostanski vrt, zdaj tako moderen skalnjak in otroški vrtiček. Poleg tega bomo videli tudi načrte za najrazličnejše vrtove. Po-
želo slabo varianto indijske, s katero sva prejšnje dni dobfla partiji Screiber in jaz. Ta tretja ponovitev je vsekakor kuriozen slučaj. Br5der jc žal končnico igral premalo pazljivo in dosegel samo remis. — Važen mateh Poljska _ Češkoslovaška »e je končal z razmeroma visoko zmago Poljakov 5:3. Nemci so komaj premagali Rumune s 4.5 : 3.5, izgledalo je celo že, da bodo mateh izgubili. V tem kolu je padla menda tudi že odločitev za zadnje mesto. Francozi so namreč .porazili Bolgare 5.5 : 25.
V	trinajstem kolu, v torek smo porazili Bolgare 7 : 1. Bolgari so se proti nam posebno potrudili in dali še mnogo večji odpor, kakor je razviden iz rezultata. Napovedali »o celo, da nas bodlo premagali, za kar so sedaj še mnogo prešibki. Izgubil je za nas samo Tot na sedmi deski. Igraj je proti Francevu preveč riskantno. izg»M kmeta in se moral v končnici vdati. — Madžari so porazili Litvo	5-r v„-r bodo najbrž dobili proti Čehom 4,5 : 3.5. Poljaki oddajo Svioi najbrž celi dve točk:.
V	nedeljo se je prav za prav šele začei pravi olimpijski šahovski teden, v katerega okviru je na programu nekaj velikih prireditev. V nedeljo zvečer je bil veldk ognjemet. Navzočih je bilo okoli 20.000 gle_ dalcev. Vse ognjene slike »o imele zvezo s šahom. Za šahiste najzanimivejši je bil šahovski problem v ognjemetu. Figure so ugašale in se na novo pojavljale, ter tako označevaJe napravljene poteze. Danes se je igrala pred približno 3000 gledialoi partija z živimi figurami. Navzočih je bffio tudi nekaj članov vlade. Partija je nudila izredno lepe sinke. Poleg partije same so izvajala jahači, bnciklasti, akrobati, indijski fakirji, baletni zbor itd. nekaj lepih točk. Jutri bodo udeleženci sprejeti pri črtanih vlade, pojutrišnjem je na programu izie* s posebnimi vlaki na ScbVer^ko jezero, v nedeljo p« bo svečana predstave t operi.
Vasja Pire.
sebno privlačne bodo velike specijalne razstave cvetočih vrtnic, dalij, begonij, gla-dijol, nageljnov ter drugega cvetja z najčudovitejšimi novostmi. Seveda se bomo na razstavi tudi naučili, kako je treba to cvetje aranžirati in v kakšnih posodah, da značilnosti in lepota cvetja pridejo do čim večje veljave in dekorativnega učinka. Posebno skrb polaga pripravljalni odbor pod vodstvom upravnika ljubljanskih mestnih nasadov Antona Lapa razstavi sobnih rastlin, prav tako pa skrbi tudi za popolnost razstave zgodnjega sadja, kjer bodo razstavljene vse vrste tega sadja iz dravske banovine, in sicer tako, kakor je treba sadje vabljivo servirati. Prav poučna bo tudi razstava sodobnega vrtnarskega orodja, neobhodno potrebna pa je razstava vrtnih škodljivcev ter sredstev za njih zatiranje. Na razstavi bomo imeli tudi priliko spoznati vso našo vrtnarsko literaturo. Naposled omenjamo še interesantno razstavo vseh ogrodij in priprav za vrt z oblikovanim sadnim drevjem. Razstavo bodo okrasili naši kiparji s plastičnimi deli, primernimi za parke in vrtove.
Impozantno državno razstavo »Za naš les« pripravlja v štirih velikih paviljonih razstavni odbor pod predsedstvom dvornega svetnika ing. Josipa Rustie. V splošnem oddelku bomo poučeni o statistiki o gozdovih vse države in bomo lahko primerjali tudi domačo produkcijo ter uporabo ter izvoz s tujimi državami. Prav nazorno bo II. oddelek razstave prikazal produkcijo lesa, drv, čreslovine, smole in tudi ostankov v gozdu, v ni. oddelku bomo videli uporabo drv, oglja in ostankov. Ves veliki IV. oddelek je posvečen uporabi lesa v stavbarstvu, kjer bodo prepričljivo prikazane prednosti lesa kot stavbinskega gradiva, razen tega bomo videli seveda vse lesno gradivo, lesene konstrukcije in zveze ter konstruktivne elemente. Za vsakega poučni bodo načrti in modeli stanovanjskih hiš vseh vrst, predvsem pa malih eno in dvostanovanjskih domov in vseh drugih utilitarnih stavb. Posebno bogato bodo zastopane podeželske stavbe za kmetijstvo, enako pa tudi stavbe za gozdarstvo, naposled pa industrijska in obrtna poslopja in naprave ter vodne zgradbe,, zgradbe za zemeljska dela, mostovi, ceste, pota in transportne naprave.
V posebnem paviljonu bodo razstavljeni sloviti slovenski izdelki pohištvenega mizarstva tn tudi stavbnega mizarstva, poleg tega pa karoserije in vozovi, upognjeno pohištvo, šolske potrebščine, embalažno blago, furnirji, športno in telovadno orodje in tudi kiparski, rezbarski ter stru-garski izdelki.
Nadvse interesanten |n poučen bo pa oddelek, kjer bomo spoznali vedno važnejšo ln zmagovitejšo kemično industrijo. O vsem, kar moramo vedeti o postanku lesa, nas bo poučil botaničen uvod, poleg tega nam bo razstava pokazala fizikalna svoj-stva in kemično tehnologijo lesa. Prav nazorno se bomo lahko poučili, kako nastanejo iz lesa papir in razstreljiva ter razni produkti oglarenja, videli bomo tudi uporabo lesa In oglja kot gonilnega sredstva. Splošno razumljivo bo prikazana industrija terpentina, čreslovine in barvil iz lesa, a razstava nas bo poučila tudi o 8'fcdkorenju lesa.
Za malega človeka Se prav posebno skrbi razstava malih živali, ki jo priredi društvo »živalca« (perutnina, golobi, kunci itd.). Razstava bo smotrno pomagala rejcem pri nakupu čistokrvnih plemenskih živali.
Kakor na vsakem velesejmu, bo pa tudi na jesenskem bogato zastopana mala obrt poleg razstave na jrazn ovrstne jšlh živil, prav bogata bo pa tudi splošna razstava Industrije in obrti, zlasti s sezonskimi predmeti. Izredno pestre bod^pa spet privlačnosti veseličnega prostora m resnično velemestnim varietejem.
Točno plaču) »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
ANEKDOTA
Nekoč so vprašali Haydna, zakaj so njegove maše takio vesele. Skladatelj Je odvrnil: »Zato, ker postanem vselej kadar se spomnim na ljubega Boga nepopisno vesel.« Goethe je bil, ko so nru to povedali tako ganjen, da so mu solze navrele na oči.
VSAK DAN ENA
Na levi
Vojaški oddelki u Maroka deiilirajo »red generalom Gabanellasom in njegovim štabom v Burgosu — Na desni
čet generala Mole
Ljudstvo motri vojaško parado
r
to je črtalo, kakršnega si že dolgo š*Sverytwdyfl weekly«)
Eksplozija v želodcu - ženska kameleonka — Ura v ušesih — Kosti, drobi j Ive kakor jajčje lupine — Hrustančasto srce
Gospodarstvo ali politika?
Čudne bolezni
V earstvu bolezni je zdravn;k prav po-gostoma zelo nebogljen. Krvaveči znaki Tarezige Kannesreuthske go &e up/irali vsem zdravilnim poskusom. Toda mnogo je primerov, ki so še bolj čudni, nego je bil ta.
Na balkonu nekega londonskega gledališča si je hotel neki možakar prižgati cigareto. V trenutku, ko ji je prbližal gorečo vžigalico, je nastal pok. Ljudje so videli, kako so mu iz ust švigali plameni. Nejgov dih je bil dobesedno eksplodiral. Nenavadnega kadilca so raziskali v bolnišnici Kimgg Collegea. Ugotovili so, da mu je ostajala hrana zavoljo neke rane v želodcu v tem organu v vse večji meri nego običajno Premočno vrstje v želodcu je razvijalo gorljive pline, ki so se ob vžigalci vneli.
Pred kratkim so oddali v bolnišnico v Kansas Cityju žensko, ki ji je bila vsa koža sinje modra Dva dni pozneje je po-
Smokve prinašalo visoko starost
Malo prebavnih, želodčnih m črevesnih bolezni, skoro
nič raka
Guverner nemške Državne banke dr. Schacht se je pripeljal v Pariz. Eni pravijo, da zaradi pogajanj o posojilu, ki naj bi ga dala Francija Nemčiji, drugi trdijo, da je prišel kot emisar vlade, ld naj bi utrl pot pogajanjem o političnem sporazumu. Ker se Kitler boji ruske nevarnosti, skuša Sehacht pregovoriti Pariz za odpad od moskovske aliance
Po zadnjih znanstvenih ugotovitvah vsebujejo presne smokve med vsemi največ vitaminov in rediinih snovi. Sedaj sta raziska
!a to stvar profesorja Smith in Hansen. Študirala sta jo v deželah, ker so smokve prava ljudska jed.
Radijski valovi nadoinestujejo človekovo pozornost
Tehniki in izumitelji so se že davno ba-vili z idejo lokomotive ki ne bi potrebovala vodje. Vodili naj bi jo radijski valovi. Kakor poročajo iz Japonske, se je nekemu tamkajšnjemu mlademu tehniku posrečilo, da je zgradil takšno lokomotivo, ki bi se Jahko obnesla tudi v praksi.
Gre za električno lokomotivo, ki jo s
Ho lan d.-,ki prizadeva vprašanje prodaja njene povrtnine prav resne skrbi! Tržišč za »Kijem ja vedno manj. To je napotilo lastnike zelenjadinih vrtov, da so te dni v Venlu uničili nad milijon kg povrtnine. Na trg je prišlo namreč toliko zelenjave, da se je prodaja skoro popolnoma ustavila. Lastniki vrtov niso videli izhoda in so povrtnino polni s petrolejem ter jo nato zažgali. Uničili so na ta način nad četrt milijona kg kumar, 16.000 kg paradižnikov, 60.000 kg fižola, 30-000 kg sailate in še mnogo drugega.
kompliciranim brezžičnim sistemom vodijo iz neke osrednje postaje. Zanimivo je pri tej lokomotivi tudi to, da mora vsak trenutek radiotelegrafično sporočiti osrednji postaji, v kakšnem položaju so signali na progi, k-' vozi mimo njih. če kaže signal na »Stoj«, ..-daj sporoči to lokomotiva sama brezžični postaji in tu jo lahko brezžično ustavijo. Ko postane proga potem spet prosta, se to sporoči na isti način postaji in tu jo spravijo znova v tek. Japonski železniški strokovnjaki menijo, da pomeni ta lokomotiva, ki se je zelo dobro obnesla na poskusnih vožnjah, prevrat v vsem železniškem obratu.
Dognala sta. da dosežejo ljudje prav v tistih delih Male Azije, kier je podnebje najbolj nezdravo, kakor v Anatoliji, a kjer uspevajo najboljše smokve, visoko starost. Ženske može v tem pogledu celo presegajo, kar se da razlagati s tem. da jedo pač več smo-kev. Mnogo stolelnikov je. kakor znano, tudi na Bolgarskem, a kakovost bolgarskih emokev je takšna kakor kakovost slovitega bolgarskega jogurta. Učenjaka sta tudi dognala, da je v krajih, kjer rasejo smokve, prav malo bolezni, posebno pa manjka prebavnih. kožnih želodčnih, črevesnih in podobnih bolezni Redko se pojavlja tudi rak-
Povečana kolonialna vojska
V londonskih »Times« stoji da je začelo vrhovno vodstvo italijanske okupacijske vojske v Abesiniji v sporazumu z italijansko vlado rekrutirati mlade Abesince. Doslej je štela italijanska kolonialna vojska v Vzihoclni Ariki 30 tisoč mož. v bodoče jih bo imela 120.000.
Horthy in Hitler sta se sestala
V Italiji se zdaj vršijo velike vojaške vaje, ld se jih udeležuje 3000 častnikov, prav toliko podčastnikov ln 600.000 mož. Vsi so oboroženi z najnovejšimi pridobitvami vojne tehnike, imajo nove strojnice in lahke ' __ topove, ki se lahko
uporabljajo tudi proti letalom. Manevre vodi prestolonaslednik Umberto, ki
tukaj inspicira čete
ASriški kralj demantov mrtev
V začetku je bU iskalec zakladov, pozneje pa lastnik
Cnllinanovega demanta
Napad v avtomobila
Te dni ee je mudil na potovanju skozi Pariz Američan wiilliam PurdJ*. Na večernem sprehodu blizu Champs Eiysees se je seznanil z dvama moškima Povabil ju je, da sta z njim obiskala nekaj lokalov. Nato je moška odslovil ter najel faksi, da bi se z njim odpeljal v hotel.
.Vladpotoma pa je avtto zavil v temno ulico. kjer so se nenadoma odprla vrata. V vo. žilo sta planila moški in ženska. Vstopivši moški je prijel Američana za roke in ga držal z vso silo, ženska pa mu je pomolila pod nos vlažno krpo. Pardy se je onesvestil brez besede. Ko se je čez čas zavedal, je spoznal, da sta mu ženska in moški uro-pala denarnico s 400 franki ter 520 dolarji. Po ropu sta izginila iz vozila. Šofer se je nato ustavil pred Američanov i m hotelom in je izjavil, da ni opazil nič sumljivega med vožnjo. Pač pa ie pozneje prinesel "na policijo prazno denarnico, ki jo je našel v blazinah svojega vozila. 0 storilcih ni nobenega sledu.
V	Johannelburgu je umrl v starosti 74 let kralj demantov v Južni Afriki sir Thomas Cullinan. Njegovo ime je nesla po svetu slava Cullinanovega demanta, tri četrt kg težkega dragulja. Pokojnik je tudi predsedoval Prvi družbi za kopanje demantov v Transvaalu.
V	mladih letih je bil sam iskalec zakladov, do premoženja pa se je dokopal na ta način, da je pridobil na svojo stran nekega farmarja, od katerega je hotel v začetku najeti demantna polja, ko pa je videl, da to ne gre, jih je kupil, špekulacija se je posrečila. Cullinan je takoj, ko so prešla
demantna polja v njegovo last, začel sistematično iskati demante m dve leti potem, ko je plačal za zemljišče 55 tisoč funtov, je že imel od njega dobiček 750 tisoč funtov.
Interesantna je zgodovina najdbe Cullinanovega demanta. Nekega dne je paznik v rudniku opazil na tleh velik kamen. Od-krušil ga je in ko so ga očistili in obrusili, so iz njega dobili dragulj nenavadne teže. Samo iz tega kamna so pozneje odkrhnill za nad milijon funtov šterlingov brilan-tov, ki so šli kmalu v dobro kupčijo.
Rekordno leto tujskega prometa na Angleškem
V pričakovanju kraljevega kronanja — španske
liomatije
V Berchtesgadenu sta se minule dni sestala Hitler (razoglav) in madžarski državni upravnik admiral Horthy (v plašču). Bazgovarjala sta se o aktualnih političnih vprašanjih. Informacije pravijo, da je Horthy načel vprašanje ponovne oborožitve Madžarske, ki pa je zelo kočljivo, ker stvari nasprotnjejo države
Male antante
Angleški hotelirji so leto6 zelo zadovoljni, kajti letošnja tujska sezona je tam najboljša izza leta 1929. Avgust, ld privabi drugače v deželo najmanj tujcev, bo letos posekal menda vse rekorde.
Eden izmed vzrokov je v kronanju angleškega kralja, ki se bo vršilo prihodnje leto v maju. To je privabilo že mnogo ljudi. ki si najemajo že 6edaj primerna stanovanja in balkone, da bodo mogli opazovati svečanosti. Tudi mnogi poslovni ljudje iz
Is taborišča uporniških generalov v Burgosu
domini onov in iz evropskih dežel prihajajo že sedaj, da bi že danes sklepali kupčija. Eden največjih londonskih hotelov je do kronanja tako rekoč že razprodan. TudB španska državljanska vojna je angAeškrni hotelom koristila!, ker so mnogi Američani zavoljo nje spremenili svoje prvotne potne načrte.
Eksplozija na vojni ladji
Med brzojavnimi vestmi smo že poročaB, da se je v bližini Tankerja ponesrečila italijanska križarka »Gorizia«. Na ladji je eksplodirala posoda za petrolej. Poveljnik ladje je braojavno prosil za pomoč in kri-žarfeo so odvk&ii vlačilci proti Gibraltarja.
stala škrlatno rd^ča potem rožasta, na
zadnje rjava, ženska je imela občutek, da je dobila sončarico in je kazala visoko vročino. Zdravniki so menili, da ae je zastrupila s prekomernim uživanjem nekega mamila. Bolnica pa je zatrjevala da ni povžila nobene droge- vsaj ne pred svojim obolenjem. Navzlic vs;m poskusom ni uspelo, da bi našli kakšno neoporečeno razlago za ta pojav »ženske kameieon-ke«.
V Hartfordu so imeli spet nekega mo-ža, ki so mu ušesa razločno — tiktakala, v rednih predsledkih je bilo slišati iz njih na nekoliko korakov daleč udarce, kakšnih sto na minuto Dr. Stoli je končno raz'ožil uganko te ušesne ure- Uvedel je pacientu v nos in grlo instrument, ki je zgrajen po principu periskopa in Je odkril mesto, kjer je nastajalo tiktakanje. Bila je to drobna miš:ca vzdolž mesne stene Evstahijeve cevi. Neka živčna motnja je bila kriva, da se je ta mi-
Vefild manevri italijanske vojske
šica krčevito stiskala in sprožala. Ob vsakem stisku se je odpiralo ustje Evstahijeve cevi ln je povzročalo tiktakanju podoben glas. Mišioo so ozdravili in to nenavadno utripanje je prenehalo,
K sreči nimajo vsi otrooi tako rahlih kosti kakor tisti deček iz Bellairea v Ohiu, ki si vsakikrat, kadar pade, zloma kakšno kost. Doslej je doživel že 64 težkih kostolomov. še težje je neki ženski, ki trpi za >demineralizacijo« okostja. Njene kosti so tako drobljive kakor jajčne lupine. Nekoč se Je samo obrnila na postelji in si je zlomila tri kosti. Najbolj čuden primer anomalij kosti pa Je bila nedvomno tista ženska iz San Franci sc a, ki ji je srce polagoma postajalo hrustan-často. Bila je v življenski nevarnosti. Le často. Bila je v življenjski nevarnosti. Le 1 j en je.
Boljševiški disident v emigraciji LeT Trocki, ki je s svojo propagando zakrivil smrt šestnajstorice, ki so jih te dni ustrelili v Moskvi zaradi zarote proti Stalinovemu režimu. Žid je moral zdaj podpisati reverz, da ne bo uganjal na Norveškem nobene politične propagande, sicer ga ima vlada pravico izgnati. Po drugi verziji pa so mu sporočili, da je na Norveškem nezaželjen gost
ZANE GRET:
58
BETTY ZANE
Zgodovinski roman iz ameriške revolucije
W«tzelove o£i so bile uprte v zahodni konec otoka; Alfredove so nehote poiskale isti cilj. Zahodni konec otoka je bil dolg, nizek, s trnjem, bičjem in ločjem poraščen rtič. Ko je Alfred spustil oči po vodnem robu tega jezika, je zagledal temno postavo, ki je smukala od grma do grma. Prepričan je bil, da se ni zmotil. Počasi, skoraj neskrbno je vstal in se približal Wetzelu.
*Halo, Wetzel,« je tiho dejal. »Kaj se premika tamle? Nekaj črnega sem videl za grmovjem na koncu otoka. Ne vem, ali je bila žival, ali je bil Indijanec.«
»Indijanec. Vrnite sa, ne dajte, da bi kdo kaj uganil. Molčite in pazite na Millerja,« je šepnil \Vetzel.
Nekoliko zmeden od dogodkov zadnjih sekund in poln tesnobne radovednosti, kaj se bo zdaj zgodilo, se je Alfred odvrnil; komaj de bil spet pri ostalih gostih, je že začul Betko, ki je s povzdignjenim glasom jezno oporekala:
»Pravim vam, da sem s svoiim ponijem preplavala reko!« je klicala. »In voda je bila višja kakor danes.«
»Najbrže preoetynJete svoje dejanje,« jo z neprijetnim, dvomljivim nasmehom odvrnil Miller. »Seveda, kadar je voda tako nizka, da jo je moči pre-bresti, takrat gre tudi na konju. Zdaj pa ne bi zmogel vaš poni niti polovice razdalje.«
»Videli boste,« je Betty odgovorila, in črne oči so se ji zabliskale; postavila je nogo v stremen in se zavihtila na konja.
>Nu, Betty, pusti te nespametne umetnije,« je nujno dejala Mrs. Zanova. »Kaj ti je mar, ali ti tuji ljudje verjamejo ali ne? Eb, pokliči jo nazaj.«
Polkovnik Zane se je samo smejal, in nič ni bilo podoba, da bi mislil Betko zadržati. Njene muhe so ga zabavale.
»Ustavite jo!« je kriknil Clarke.
»Kam, Betty?« je rekel Wetzel in zgrabil ponija za uzdo. A Betty je bila prehitra zanj. Ognila se je lovca, s porogljivim smehom okrenila iskro, malo žival in jo pognala po bregu nizdol. Še preden je kdo utegnil uganiti njen namen, je stal poni do kolen v vodi.
»Nazaj, Betty!« je zakričal Wetzel.
Ni se zmenila za negov Krik; v naslednjem trenutku je moral imeiti konj plitvino za seboj in splavati
»Stoj, Be#y! Nazaj, ali tj pa ustrelim konja,« je kriknil Wetzel, in to pot mu je zazvenela v glasu smrtna resnoba; hkratu je napel petelina na svoji puški in ponesel kopito k licu.
Betty ga je slišala; prestrašena se je obrnila in v
skrbi in osuplosti vzdignila oŠ, zakaj vedela je, da Wetzel ne pozna šale.
»Za Boga!« je vzkliknil podkovnik Zane ki začuden pogledal lovca v bledi obraz.
»Oh, Lew, menda ne mislite reči, da ste mi res hoteli ustreliti ponija?« je očitajoče rekla Betty. ko je prišla na breg.
Vsi radovedni gledalci so molče Čakali ktvčevega odgovora; čutili so tisto skrivnostno grozo, ki napoveduje razodetja čudnih reči. Polkovnik Zane in Jonatan sta že ob prvem pogledu na Wetzela vedela, da se bliža neka^j nenavadnega. Obraz mu je bil postal mrzel in siv, ustnice so bile krčevito stisnjene, oča so se širile in svetlikale s čudnim bleskom.
*Kam ste horteli s ponijem?« je vprašal.
»Hoteila sem priti tjale, onkraj vode, kjer je voda plitva,« je odgovorila Betty.
»To sem si mislil. Nu, Betty, na tistem lepem kraju, kamor ste hoteli priti, se skrivajo Indijanci in vas čakajo v visokem ločju.«
Vsi, ki so čuli te nepričakovane in čudne besede, so od usuplosti zazijali.
»Oh, saj ne govori zares!« je vzkliknila Betty. »Kakšno neumnost bi bila storila!«
»Prekleto čudno,« je zagodrnjal polkovnik Zane in nagrbančil čelo. »Wetzelov sum, Miller se prikaže in draži Betko s svojim posmehovanjem, dokler ni pripravljena, da ponovi vratolomno umetnijo, in nazadnje — Indijanci! Nemara se je vse slučajno tako strnilo, a videz je vražje grd.«
>A£ ne ntisBte tndi vi, polkovnik Zaoe. 2a bi se
bal Wetz©i utegnil »motiti?« je vpraša! Miller, ki je bil v tem pristopal. »Davi sem hodil po onem bregu
rekle, a rdečekožca nisem videl nikjer. Bržkone je vse to razburjenje odveč.«
»Iz tega, da ste bili na onem bregu reke, še ne sledi, da ne bi bilo tam Indijancev,« je netzko odvrnil polkovnik Zane. »Ali se imate za upravičenega, da krStikmjete Wetzek>vo sodbo?«
»Enega izmed zlodejev sem videl!« je rekel Clarke in z iskrečimi se očmi stopil pred Millerja. Tega ne izpremenijo vse vaše ukane. Da, kakor je videti, ste o tem bolje poučeni od nas vseh. Opazoval sem vas; videl sem, kako so vam oči zda« pa zdaj uhajale čez reko. Morda bi bilo bolje, če bi pojasnili polkovniku Zanu, iz kakšnih razlogov ste hoteli zapeljati njegovo sestro v to predrznost«
Z besnim renčanjem, ki je bilo bolj podobno tigru kakor človeškemu bitju, se je Miller vzravnal in p'anil na Clarka. Obraz se mu je spačil od hudobnega sovraštva, in po bliskovito je prijel za nož. Ženske in otroci so zakričali. Alfred je s čudovito urnostjo izvežbanega boksača stopil v stran, in desnica mu je zletela naprej. Njegova pest je zadala Milleriu tako strahovit udarec po glavi, da se jp zakotalil po tleh dn mu je nož v širokem loku zletel iz roke.
Vsie to se je zgodilo toH naglo, da so stati gledalci kakor ohromeli; naselniki so negibno gledali, kako se je Miller počasi pobiral.
Multurnl pregled
Knjiga o naših muslimanih
V Beogradu je pravkar izšla 472 strani i Kemalu Ataturku). K slednjemu se pisec
iCPCain^a nhilnn ilnctrimno lrniitrfl Lri I	« tiAnaKrirt /^fltis« S+n/lii/. rtV. l,nr>r,„
obsegajoča, obilno ilustrirana knjiga, ki skuša osvetliti sodobne kulturne in socialne probleme jugoslovenskih muslimanov (Mustafa A. Mulalič, »Orijent na zapa-d.u«). Pisec je narodni poslanec in znani publicist, sodelavec našega muslimanskega tiska. Njegov obsežni spis je zanimiv pojav, ker nam odpira doslej malo znano, versko, kulturno in socialno zaključeno plast Jugoslovenov, ki prav zaradi svoje zaključenosti in izoliranosti predstavlja najkonservativnejši del celotne družbe v Jugoslaviji. O naših muslimanih je pisal že marsikdo; naj zlasti omenimo spis Dra-giše Lapčeviča. Mustafa A. Mulalič je prvi v tem obsegu in prvi iz muslimanskih vrst obdelal njihova najvažnejša vprašanja. Zanimanje za nje so že pred njim vzbudili lepo uveljavljajoči se muslimanski književniki, zlasti Hifzija Bjelevac, Hara-sa Humo in Ahmet Muratbegovič; o njihovih spisih je bila beseda tudi že v slovenskih revijah in dnevnikih, zlasti v »Jutru«.
V	prvem delu svojega spisa je Mustafa A. Mulalič razvil nekako filozofijo kulture in pokazal obsežno načitanost. Kakor intelektualci v sodobni Turčiji, je tudi Mulalič eden izmed intelektualcev naših bo-sensko-hercegovinskih muslimanov, vnet zagovornik zapadne usmerjenosti in vernik nezadržnega napredka zapadne civilizacije. Njegovo neomajno prepričanje, da se morajo muslimani čimbolj pozapaditi, ne da bi se sicer odrekli svojim bistvenim duhovnim posebnostim, daje "vsej knjigi poglavitno in kar z veseljem zapišemo — pri-jvupno obeležje.
Takoj v uvodu pravi naS avtor: »Pa tudi tedaj, če bi bil Vzhod obnovil kulturo in dal boljša duhovna in pravna jamstva za sporazum kapitala in dela, bi bila ta nova kultura samo nadaljevanje evropske, kajti človeštvo v svojem razvoju ne more več nazaj, marveč samo naprej, popolnejšemu naproti«. Tako torej pisec najprej zagovarja načela in metode današnje zapadne kulture, nato pa prikazuje v kratkih poglavjih značilnosti orientalizma, bizanti-nizma in turcizma, treh činiteljev, ki so bili usodnega pomena za kulturno in socialno Izoblikovanje našega muslimanstva. čita-telje bo nedvomno zanimalo poglavje o islamu, ki v njem razglablja osnovne verske in filozofske nazore te zgodovinske struje, s katero se je v teku stoletij, kakor z deročo reko, ki marsikaj trga, pobira in nosi s svojim tokom, združilo mnogo splošne orientalske zaostalosti in jo tako znatno preobličilo. Pisec vidi v današnjem islamu zadnjo fazo ogorčene borbe med orien-talizmom in zapadnjaštvom ter trdno veruje v končno zmago zapada; takrat nastopi notranji preporod islama, ki naj mu napredne ideje vrnejo »alhambrijski kulturni sijaj, a vernike islama otmejo iz očitne socialne bede«. O pravem bistvu islamskih naukov navaja Mulalič pričevanja Wellsa in Stj. Radiča. Toda. ali bo križanje zapad-nih idej in orientalske rase dalo trajno zadovoljive rezultate? Primer Turčije je vzpodbuden; etnično poreklo bosensko-her-cegovinskih muslimanov, ki so večidel arijci, bi moralo razorožiti tudi pristaše dandanes modnih rasnih teorij!
V	nadaljnjih poglavjih nas pisec vodi iz sveta lepih idej in načrtov v dejanski svet jugoslovenskih muslimanov, ki kaže strahotno zaostalost in nazadnjaštvo. Tu pove marsikaj novega in zanimivega o vsakdanjem življenju muslimanske rodbine, navajajoč tista drobna dejstva, ki po utemeljeni sodbi H. Taina kajkrat jačje osvetljujejo neko stvarnost, kakor pa splošne, velike značilnosti. Nato se Mulalič mimogrede pomudi pri nekaterih psiholoških znakih orientalizma in zaostalosti: fatalizmu, bigotizmu, fevdalizmu, nakar prehaja k vprašanjem organizacije verskega občestva in politične organizacije na verski podlagi od berlinskega kongresa vse do naših dni. Nato se zopet vrača k tipičnim znakom orientalizma: fesu in feredži (ženskemu zagrinjalu). Njegova zahteva je, da morajo naši muslimani opustiti ne le fes, maiveč sploh poseben kroj ter se v obleki izenačiti z vsemi drugimi; to velja tudi za muslimanke, katerih feredža je ogromna ovira napredka muslimanske žene, in nje enakopravnosti z moškimi, ki jo po piscu priznava tudi islamski verski nauk. Raz-pravljaje o moralnih posledicah ženske emancipacije, pobija pisec zastarele predsodke konservativnih moralistov, verujoč v moralo, ki jo narekuje človeku njegov zdravi čut in razum ter življenjski interes družbe, od katere zavisi posameznik.
Izmed ostale vsebine naj zaradi večje popolnosti našega pregleda opozorimo še na poglavja o šoli, o nacionalizmu (Mulalič tu razglablja dilemo: srbsko-hrvatstvo in vidi iz nje rešitev v jugoslovenstvu kot sintezi vseh tradiiconalnih oblik, ki pa naj ne uničuje bistvenih posebnosti), o agrarni reformi, o musl:manskl književnosti, o muslimanskem tisku, o umetnosti. Nato sledi poseben članek o treh reformatorjih (Petru Velikem, Mudjuhitu in Mustafu
vrača s posebno, daljšo študijo ob koncu knjige, še prej pa v vrsti člankov obravnava vodilne književnike in intelektualce iz kroga naših muslimanov.
Mulaličeva knjiga je prežeta s stremljenjem, pospešiti z vsemi sredstvi napredek muslimana v duhu zapadnih idealov in metod: v tem je nje poslanstvo in pomen, in zato jo pozdravljamo.
Lahko bi si želeli, da bi bila kot monografija o naših muslimanih spisana z znanstveno metodo in zato bolj zgoščena, dokumentirana, smotrno zgrajena. Toda pisec sam priznava, da ni imel »ne literarne ne historiografske pretenzije«, Z lahkim publicističnim slogom skuša doseči čim širšo poljudnost in tako bolj pritegniti pozornost svojih rojakov in vsega našega občinstva. V tem smislu je bil izbran tudi obilen ilustracijski material, ki pa ne zadovoljuje v vsem našega okusa, čeprav v tem ali onem (na pr. v prikazovanju žensk) karakterizira muslimansko okolje in začetke očitnega presnavljanja stoletnih družabnih form.
Knjiga »Orient na Zapadu« je izšla v samozaložbi (Beograd, Georgesa Clemen-ceau ul. 12/ni.
Zapiski
»Življenje in svet« ima v prihodnji številki, ki izide kot priiloga ponedeljske^a »Jutra«, tole zanimivo vsebino: Nastanek .bitij (Odkrite skrivnosti stvarstva);.Smrt — edina beseda (Ivan Podržaj); Po bolgarskih planinah in dolinah (dr. Miian Sijanec); Trije mušketirji (Dumas — Nfjrrentranders); Slavomanija pri Nemcih (J. Kostial); Svetovna vojna v angleškem romanu; Knjiga o Lawrenceu (R. D.); Orjak med turboge-neratorji; Za ljubitelje cvetlic; Praktične novote; Šah; Za bistre glave. Kakor v vsaki, so tudi v tej številki številne ilustracije.
Dr. Joscf PSta, profesor hižiSkoerbskega jezika in literatura na Karlovi univerzi v Pragi, je te dni obhajal petdesetletnico. Ta življenjski jubilej nam daje priliko, da sa spominjamo zaslužnega prijatelja Slovencev, ki je že pred vojno pisal o naši literaturi
in prevajal spise F. KS. Meška, Cankarja in dr. Dr. pftta še vedno ob strani svojega znanstvenega in publicističnega dela v prid
lužiškoerbskemu narodu zasleduje slovanske in posebej še slovenske pojave ter poroča o njih v praških revijah in dnevnikih, zlasti v >N4r. Politiki«. Njegova delavnost na področju lužiškosrtskega jezikoslovja in literature nima primere. Prof. dr. P&ta je spisal Lužičanom obsežno zgodovino njihove literature, izdal slovar lužiškosrbskega jezika, ki navaja poleg čeških srbskohrvat-ske izraze, tako da je uporabljiv tudi na slovanskem jugu, sestavil lužiškosrb6ko čitanko in spisal več drugih znanstvenih del o Lužici. Mimo tega se prof. dr. P&ta zanima za bolgarsko kulturno življenje in je med drugim spi9al monografijo o pisatelju Ivanu Vazovu. Pisal je tudi o delovanju prof. dr. Murka. Neumornemu prijatelju če-škoslov.-jugoslov. vzajemnostne misli želimo še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu-'
Konec »revolucionarnega obdobja« t kulturi. Praške »Literarne novdne« so priobčile zanimiv uvodnik svojega urednika Boh.
Mathesi i a, ki je sicer znan kot prevajalec sovjetskih avtorjev in ideolog kulturne levice. Mathesius ugotavlja, da ee duhovna Evropa čedalje bolj pomirja in ohlajuje. Du_ hovni zemljevid povojne Evrope se riše že docela jasno. Polagoma gineva vera, da bi 6e mogli z naglimi sunki pospešiti kazalci časa. Generacije žtiridesetletnikov in petdeset letnikov, ki so nosili na svojih plečih veliko vojno in revolucionarno vrenje povojnih let. se loteva utrujenost. Dozoreva in vstopa v življenje generacija, ki je bila rojena ob grmenju topov svetovne vojne, generacija, podobna oni, ki je o nji pred sto lati napisal Alfred de Muaset »Izpoved otroka svojega stoletja... < Počasi, toda gotovo nastaja na kulturnem bojišču umik revolucionarnosti. Ne osvajajo se več nova jezikovna, tematična in tudi ne formalna ozemlja. Nastopa otdobje že osvojenega ozemlja. S tem je v docela logični zvezi vrnitev k tradiciji. Pisec opozarja na naj-val tradicionalizma celo na najbolj revolucionarnih tleh, v sovjetski Rusiji. Vrača sa cena starih vrednot. Današnja generacija nadovezuje na prejšnje. Odtod mnogim nerazumljivi pojav, da pripravlja Rusija v ogromnem merilu slavnosti ob stoletnici smrti Puškina (izdaja njegovega dela v 8 milijonih izvodov!). — Vsak ako zanimivo priznanje; naj si ga dobro zapomnijo tisti mladi ljudje pri nas, ki zmedeno sanjarijo o nekih kulturnih prevratih in ki jim je priznanje tradicije očitni znak zaostalosti.
ŠPORT
Igrali bomo torej tudi z Bolgari
Ne pravijo zaman, da je športni pokret v današnjih časih najprimernejše sredstvo za zbližanje med narodi. Kdo bi bil še pred kratkim — in tudi še danes — mogel pričakovati bratknljenje n. pr. med Nemci in Francozi, In vendar je dokazal že Garmisch Partenkircheo, sedaj pa še celo Berlin, da so možne navdušene manifestacije Nemcev — za Francoze! Športno tovarištvo prenese in omogoča, kar je v politiki nemogoče.
Nasprotstrva med nami in Bolgari eo bila
po voijni naravnost prislovična. Zasluga gre bratom Srbom, da so na športnem polju prvi prebili steno sovraštva in navezali stike s sovražnikom a po krvi bratom. Mladina v športu je šla preko prilik, ki jih je ustvarjala starejša generacija pod tujčevim vplivom, v mladini je z elementarno silo
zmagal naravni Instinkt, ki takoj ugane, kaj je prav in kaj ne.
Mi in Bolgari smo skrajni veji velike družine južnih Slovanov. Prostorna oddaljenost je med nami, zato je bilo težko navezati stike. To bi preveč stalo. Ali tedaj, ko se Bolgari vračajo is Francije, smo izkoristili priliko in jih povabili, naj ee za par dni ustavijo med nami.
V svoje veliko zadovoljstvo moramo 80 posebej naglasiti, da nastopijo bolgarekl nogometaši v zelo močni postavi, neofi-cielno je to celo reprezentanca Sofije. V Marseillu so igrali z 01ympique in podlegli tesno 2:3, kar kaže, če vpoStevaimo, da je tiik pred tem 01ympique zmagal nad dunajsko Admiro s 4:3, da je sofijsko moštvo izredno močno. V nizu večjih tekem bo torej to srečanje s čisto športne strani zopet velik dogodek.
Zagrebški Maraton v LJubljani
V nedeljo 13. septembra dopoldne ob 9. bodo nastopili lahkoafcleti Maratona iz Zagreta v dvoboju proti lahkoatletom ljubljanske Ilirije. Oba kluba sta se že lani dogovorila, da bosta vsaj enkrat letno pomerila svoje moči v dvoboju lahlcoatlertov. Prvo srečanje v jeseni lanskega leta je bilo v Zagrebu. Zal je prav ta dan izredna nevihta preprečila lepo pripravljeno tekmovanje. Ilirijani so izmenjali z Maratonci primerna spominska darila in jim obljubili, da jih bodo letos enako prisrčno sprejeli v Ljubljani.
Maraton pride s kompletnim moštvom, kjer so že znani športni obrazi inž. KalaF (višina, daljina, palica) Feigtf (palica), Zin-gerlin (1500) in še mnogi drugi. Kje se lo tekmovanje vršilo še iavimo, za nedeljo 13. sept. pa je že zagotovljeno.
Pokalni turnir na igrišču Reke. Da bo
imela športna publika zopet priliko videti pri delu naše nad vse dobro obetajoče ju-niorje je Reka v okviru proslave 10-letnice razpisala krasen pokal, za katerega bo v nedeljo 30. t. m. ob 8. dopoldne na igrišču jubilanta pokalni turnir. Izbrani kandidati za ta turnir juniorji Korotana, Mladike, Ja-
drana in Jubilanta, eo vsekakor dovoljno
jamstvo, da bo borba na taki športni višini. kot se ia redko vidi. Naši mali, ki povečini igrajo že v prvih moštvih, vsekakor zaslužijo pozornost športne publike in sa zato pričakuje, da bodo priSlj >kibici« vseh vzpodbujati 6voje ljubljence.
V nekaj vrstah. Kakor smo že javili, je ilirijanska juniorska plavalna ekipa po ju-niorskem prvenstvu v Splitu odšla v goste k dubrovniškemu Jugu. Z njo je potovalo tudi moštvo ZPK. Prvi dan je dal naslednje rezultate: 50 m prosto juniorji: 1) Sta-kula (Jug) 28 sek. 2) Klein (ZPK), prvak Jugoslavije 28.5, 3) Veramenta (Jug) 29, 4) škarpa (Ilirija). 100 m prosto juniorke: 1) Grosehel (Ilirija) 1:16.8, 2) Dragič (ZPK) 1:17.2, 3) Bjelovučid (Jug) 1:26. 100 m hrbtno juniorji: 1. Sohell (Ilirija) 1:15, 2) M. Ciganovič (Jug) 1:20, 3) Stiegler (ZPK) 1:23, 4) Marčifi (Jug). 100 m prsno juniorke: Fino (Ilirija.) 1:34, 2) Orlič (Jug) 1:37.8, 3) Dvorak (ZPK) 1:47. Štafeta 4x50 m juniorji: 1) Jug 1:54, 2) ZPK 1:57.4, 3) Ilirija. Štafeta 3x100 m mešano juniorke: 1) Jug 4:32, 2) Ilirija 4:38.5, 3) ZPK 4:57. Drugi dan je bila Ilirija prva na 200 prosto juniorji, 50 m prosto juniorke, 100 m prsno juniorji, v štafeti 3tl00 m juniorji in v šta-
feti 4x100 m jiuniorbe, dočim je Jug omagal na 100 m hrbtno juniorke. V vaterpolu je prvi dan Jug A zmagal nad Ilirijo 7:2, a Jug B nad ZPK 2:0. Drugi dan je drugo moštvo Juga porazilo ZPK 4:0, Jug A pa Ilirijo 6:1. Kljub porazu bo kritike ilirijan-6kega moštva zelo ugodne. V Iiumunijo so odpotovali naši kolesarji Gngac, Abulnar, Prosenik in Pokupec, ki bodo startali na krožni vožnji po Rumuniji. Poleg Rumu-nov, naših kolesarjev in drugih slovanskih narodov startajo na tej vožnji še Francozi, Turki in Madžari. Je to druga vožnja po Rumuniji, ki jo priredi romunski kolesarski savez. Kakor znano, bo naši kolesarji sodelovali že lani, pa so po šesti etapi zaradi gotovih incidentov odstopili. Dirka w prične danes in bo trajala do 13. septembra.
SK Ljubljana. Postave moštev, ki igrajo
proti reprezentanci Sofije in p red tekmo, bo razvidne na oknu v tajništvu.
SK Ilirija (bazenska sekcija), Drevi ob 18 na igrišču obvezen lahkoatletski trening za članice: Pribošek, Ponikvar, Mira, Nada in Zajec. Udeležba je dovoljena tudi vsem ostalim, ki se zanimajo za lahko atletiko.
SK Reka obvešča klube, sodnike in ju-niorje, da se vrši turnir Reke v nedeljo dopoldne na igrišču Reka m ne popoldne, kakor je bilo objavljeno.
SK Mars. Dane« ob 20. obvezen sestanek. V nedeljo igramo predtekmo Ljubljani Sofija.
Sokol
Razvitje prapora Sokola Ljubljana-Šiška
V času od 1. do 6. septembra bodo v Šiški velike sokolske slavnosti. Šišenski Sokol razvije svoj novi prapor in v zvezi s to proslavo se bodo vršile razne telovadne in prosvetne prireditve.
1.	septembra ob pol 21. bo ▼ veliki sokolski dvorani Sokolskega doma v Šiški telovadna akademija z izbranim sporedom.
2.	septembra ob 16. bodo na letnem telovadišču meddruštvene tekme v odbojki naraščaja in članstva.
3.	septembra ob 16. bodo na letnem telovadišču meddruštvene lahkoatletske tekme naraščaja in članstva. Zvečer ob pol 21. pa bo v veliki dvorani Sokolskega doma prosvetna akademija.
4.	septembra bo ob pol 21. baklada po šišenskih ulicah. Ob tej priliki naredimo podoknico kumici prapora sestri Lajovie Miri in kumu prapora br. Stepiču Mirku. Zbirališče članstva, naraščaja in dece bo ob pol 20. na letnem telovadišču. Članstvo, naraščaj in deca sodeluje pri bakladi v so-kolskem kroju.
5.	septembra, na predvečer kraljevega rojstnega dne, bo spet baklada in to na čast rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Baklado priredijo vsa ljubljanska društva skupno. Zbirališče za naše članstvo in naraščaj bo ob pol 20. na sokolskem letnem telovadišču v Siaki. Iz Šiške bo potem skupen odhod na letno telovadišče Ljubljanskega Sokola v Tivoliju.
6.	septembra se udeležimo Sokolskega zbora na Kongresnem trgu, od koder bo nato odhod sokolstva k razvitju sokolskega prapora v ŠiskL Ta dan bo ob 6. budnica po Siski. Ob 7. skušnje za javni nastop. Ob 11. slavnostno razvitje novega prapora. Po razvitju pa bo po šišenskih ulicah manifestacijski obhod 'Sokolstva in gostov. Ob 16. bo javni telovadni nastop, potem pa velika narodna zabava.
V spomin na razvitje prapora je društvo izdalo lepe spominske znake, ki se bodo prodajali po 3 Din na dan razvitja. Segajte pridno po spominskih znakih! Iskreno vabimo vse pripadnike in prijatelje sokolstva, da prisostvujejo slavnostnemu razvitju našega novega sokolskega prapora in vsem drugim našim sokolskim prireditvam. Na slavnost še posebej vabimo naše narodne noše. Želimo, da se čim večje skupine udeleže slavnosti, ki jo bodo s svojo pestrostjo visoko povzdignile.
Zdravo!	—
Iz življenja na deželi
JESENICE. Zvočni kino Radio bo predvajal danes ln jutri velefiim »Napoleonovih 100 dni« z Wernerjam Kraussom v glavni vlogi. Dodatki; domač zvočni tednik Zora, Universumov zvočni tednik in Paramountov zvočni Žurnal. Sledi za otvoritev sezone »Nataša«.
ZALOG. Znani gostilničar in posestnik v
Zgornjem KaSlju ter nedavno razrešeni občinski odbornik Grad Franc je imel te dni nenavaden obisk. Posetila sta ga oba poljska kaplana. Ker je pojav teh gospodov v Kašlju redek, so nekateri že sklepali, da sta morda prišla na razgovor 6tarokatolišfca svečenika, ki naj bi na kašeljsko nedeljo v »Retinovi šupi« brala starokatoliško mašo. Brihtnejši in dalekovidnejši so pa bili Kar mnenja, da sta prišla kaplana, da bi spravila Bažjakovega očeta na pravo pot Kdor le ni tujec v Jeruzalemu, namreč ve, da se pošteni Bežjak ne Straši kar tako pekla in vražjih vil in bo kljub znani škofovi prepovedi imel na žegnanjsko nedeljo 6. septembra domačo prireditev in ne to zaostajal za svojim bratom Ivanom, Se nerazrešenim županom v Beričevetn. Bežjakov ata eo pač bi rt in ee prav dobro zavedajo, da je kruh važnejši od vmešavanja v birtovsko obrtne zadeve. Za prijetno razpoloženje bo skrbelo od gotovih oseb odklonjeno »polovičarsko katoliško društvo« in godba poljskega Sokola. Zaloški Ciril in kašeljski Grad pa vabita ota gg. kaplana in vse svoje prijatelje in znance na pokušnjo boba, potic in drugih zemaljskih dobrot.
Radio
Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno ln brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Sobota, 29. avgusta Ljubljana 12; Veseli napevi na ploščah. —• 12.45: Poročila', vreme. — 13: Cas, spored, obvestila. —13.15; Plošče. _ 14: Vremenska napoved. _ 18: Za dedopust igra radijski orkester. — 18.40; Borba za vrhunce sveta (dr. Valter Bohinec). —19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Indijske vode in naša narodna poezija (g. Pavle Jevtič, Beograd). —19.50: Koračnice na ploščah. — 20.10; O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). _ 20.30: Olirn-pijada 1936, ali Bogovi ee zabavajo in na zemljane gledajo. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Lahka glasba radijskega orkestra.
Nedelja, 30. avgusta
Ljubljana 8: Lahka glasba radijskega orkestra. _ 8.45: Cas. poročila, spored. — 9: Nadaljevanje koncerta. _ 9.30: Prenos z Jesenic: jubilejne prireditve raznih društev.
—	11.15: Reportaža z razstave prof. F, Kralja. — 13; Cas, jx>ročila, obvestila- — 18.20; Plošče po željah. — 17: Spravljanje sadja z ozirom na zahteve sadne trgovine
(inž. Martin Humek). — 17.20: Koncert lahke glasbe (gdč. Jelka Igličeva ob sprem, ljavi radijskega orkestra). — 18-30; Striček Matiček govori in poje. — 19; Cas, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Na«, ura: 300ulatnica varaždinske gimnazije (g. Josip Krajiščan Za<?reb). — 19.50: Vokalni koncert gdč. Vande Ziherlove, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek. _ 20.30: Vesel večer: Koncert radijskega orkestra, vmes zvočne elike »Odmevi s počitniških dni«. _ 22; Cas, poročila, spored. — 22.20: Magistrov drama! kvartet.
Beograd 17; Plošče. — 1820: Violinske 6kladbe. — 19.50; Srbske narodne pesmi.
—	20.20; Koncert orkestra. — 23; Plesni muzika Zagreb 16-30: Lahka glasba. — 20; Ženski pevski kvartet. — 20.45: Orkestralen in pevski koncert. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.20; »Dedovi epomini«. _ 21: Holandska glasba. — 22.35: Plošče. — Varšava 19.55; Klavirski koncert. — 21- Zvočna igra. — 21.30; Pesmi.
—	22.20* Plesna glasba- — Dunaj 11.45: Simfoničen koncert. — 12.65: Vedra glasba. _ 15.45; Regerjeve komorne skladbe.
—	17.40: Koncert orkestra in solistov. —■ 19.10; Nadaljevanje koncerta. — 20: Dramski večer. __ 22.20: Arije in pasmi. — 23.10: Plesni orkester. — Berlin 19; Lahka godba.
—	20; Prenos iz Stuttgarta. — 22.30: Plesna muzika. — Munchen 20; Orkestralen in pevski koncert. — 22.30: Plesni orkester. _ Stuttgart 19; Klavirski koncert. _ 20: Orkastrailna glasba. — 21: Glasbeni komadi ea vsakogar. — 22.80; Prenos iz Miinchena. _ 24; V družbi veselih pivcev.	^
Glavno zastopstvo vodilne nemške radlotvornlce,
ki je tudi pri slovenskih strankah dobro vpeljana in uživa najboljši sloves, išče spretre
krajevne zastopnike in akviziterje,
ki lahko dokažejo v tej stroki velike uspehe pri prodaji in ki imajo po možnosti tudi za prodajo potrebno tehnično znanje.
Ponudbe s currlculum vitae pod »Serios 10/A-20« na ogl. odd. »Jutra«.
at adifsfca patrulj d — Pomoti r sil (ca. h*
jiimniii
Ambrož je dvignil roke pred Tomyjevim revolverjem. To-my ma je pre-iskal žepe in odvzel revolver. Postavil ga je k f steni in hotel poklicati policijo. Telefon pa ni deloval.
LJUUUUULIUUUU
67.
Copyright »Pantheon« & »Jutro«.
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjfii znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—%
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra«	,
odgovor, priložite	>' V ZnamKofl
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tišoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ffJntra", Ljubljana«
Beseda 1 Din, davek S Din tu Šifro ali dajanje naslova 5 Din- Najmanjši znesek 17 Din.
Akviziterje
ml prodajo srečk državne razredne loterij« v Ljubljani in po deželi iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv in agilen« 20378-1
2 kleparska
pomočnika
dobra, mlajša, vojaščine prosta, sprejmem in enega ki je zmožen dela na avto karoserijah z avtogenskim valjenjem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30446-1
Restavracijsko
kuharico
samostojno moč, starost do ■tO let, sprejmem takoj aH lo. septembra. Staln3 služba za Ljubljano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva moč«.
20429-
Brezposelni!
,100 Din dnevno zaslužite s prodajo prepotrebnega brezkonkurenčnega predmeta po hišah. — Kavcija 50 Din. Oglasite se v trgovini Sv. Petra c. 35.
31945-1
Plačilni natakar
vešč nemščine, zmožen kavcije dobi mesto. Restavracija, hotel Štrukelj.
20505-1
Službe išče
Vsaka beseda 00 par; davek S Din. ta dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek IS Din.
Izvrstna
starejša moč
ras let. star. špecerijske in kolonialne branže, zanesljiv in pošten, išče primerne službe kot poslovodja, skladiščnik in mka«vnt ali stično. Govori jugosloven-sk: in nemški jezik. Ponudbe na: Poste restnnte, Kočevje 327.
20166-2
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, išče primernega mesta. Izvežban v vseh panogah, v trgovini z deželnim; pridelki ter v potovanju. Gre tndi za potnika aH kaj stičnega. 1'rmudbe na »Dobra moč«, Dol - Hrastnik, poštno ležeče.	2051.1-2
Ključavničarski
pomočnik
išč» službo za takoj. Speci-jaliiziran v vodni instalaciji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2TM&J-2
Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjS znesek 17 Din.
Krajevne
zastopnike
za prvovrstne kozmetične predmete, sprejmem za vse kraje v državi. Za skladišč blaga potrebno 3—8 tisoč Din. Ponudbe na trt. »T'ranin«, Zagreb. Gajeva ulica br. 20.
20402-5
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj® znesek 17 Din.
Strojepisni pouk
(po desetprstnem sistemu). Večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Najnižja šolnina, nčna nra samo 2 Din. Vpisovanje dnevno. Priče-tek novega tečaja dne 3. septembra ob 18. uri. Chri-stofov učni zavod. Domobranska cesta 15.
30502-4
Nemščino
od začetka do popolnega obvladanja poučuje dr. Svoboda. Tavčarjeva 1.
20401-4
l
Beseda 1 Din, Javek i Din za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
2 novi izložbi
kompletni, i-z mecesnovega les«, z 2 nadoknoma s 2 zaporama in rolo, prodam po nizki ceni. Praprotnik, Domžale.	20409-6
Šolske torbice
aktovke, nahrbtnike ln neresnice — vse v veliki izbiri priporoča — IVAN KRAV0S, Maribor. Aleksandrova 18.
19040-6
Bazno pohištvo
posodo in perilo, prodam zaradi odpotovanja. Javno skladišče. Prodaja se vrši od rt. septembra vsak dan od 4—6.
20472-6
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Večje posestvo
ali graščino
če mogoče v bližini Ljubljane, v Savinjski dolini s hmeljs.ki.mi nasadi ali t-udi drugod v Sloveniji, kupimo. Ponudbe z navedbo vsega obsega, koliko gozda, poslopij, kraja ter cene na ogl. odd. Jutra pod sDel-niška družba«.
20649-30
strsrrmm
Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Oroslav Dolenc
Ljubljana, WoIfova ul. 10 zopet kupuje vosek in med ter prodaja sveče vseh vrst in slaščice.
212-33
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znes»k 17 Din.
Smrekovo žamanje
suho, 1 m dolgo 2 X rezano i žico, par vagonov ugodno odda žaga Hribar, Medija, Izlake.
20405-IS
■Avto, moto
Be-seda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ford limuzina
štiri vTata, dobro ohranjena zelo ugodno naprodaj. Na vpogled v garaži hotela *So6a«.
20498-10
Motorno kolo
Indian Prinz 350 ccm. prodam za Din 4000. Ogledati garaža Stnpica, Slomškova — bi
ulica (Weibl).
20633-10
gagga
Beseda 1 Din, davuk 3 Din za šifro aH dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kolesa
ponk|je.na in pokromana radi direktnega trvoia h Nemčije naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina, Tyrševa 36.
20356-11
Kolesa
prvovrstnih znamk, rabljena in nova, šivalni stroji po neverjetno nizkih cenah naprodaj pri »PtROMET« (nasproti k rižanske cerkve).
20509-11
Kupim
Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro aH dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Brinjevo olje
kupuje vsako množino po najvišji ceni Drogerija A. Flor jančič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 17.
20507-7
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hranilne vloge
vrednostne papirje kupuje in prodaja najbolje
Al. Planinšek
a g. bančnih kredit, poslov, Ljubljana, Beethovnova ul. štev. 14/1.
17356-16
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
lepo, s pritiklinami, oddam takoj ali za oktober. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	20471-21
nun
TnnrTi
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Solnčno sobo
lepo onremljeno, separira-no, oddam z eno ali dvema posteljama. Zibertova ul. št. 33.	20504-23
Mesečno sobo
prijazno, svetlo, s posebnim vhodom takoj oddam boljšemu gospodu. Japljerva ulica 13.
20473-28
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, zračno in solnčno, oddam 1. septembra 1986. Cesta na Rožnik 47.	20482-23
Trisobno stanovanje
na pobočju gradu nad ba novin. dečjim dcmom, absoluten mir, brez prahu, bližina cerkve sv. Jožefa in stolnice, z vsem kom fortom, se takoj odda. Pojasnila v vseh poslovalnicah Jutra.	20532-21
Dvosob. stanovanje
z veliko kuhinjo s plinom, oddam 1. septembra na Starem trgu 19.
30522-21
2-sobno stanovanje
lepo, s pritiklinami, v T. nadstropju oddam 1. novembra. Ogled od 10.—'15. ure. Bleiweisova 16, nasproti »Banske palače«.
304S9-21
Dijaikesobe
2—3 dijake
vzamem v veliko sobo, na stanovanje .ali vso oskrbo. Cesta 29. oktobra 9/!I vrt št. 16.	204514-32
Dijakinjo
boljšo, sprejmem v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo. vrt. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20456-22
2 boljša dijaka
srednješolca, sprejmem v dobro, vestno oskrbo v sredini mesta. — Lepa soba, dobra hrana. Gajeva 3/H, levo.	20469-22
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje, z vso oskrbo k sinu sed-mošolcu. Sobo je solnčna in zračna. — Kopalnica v hiši. Naslov v vseih poslovalnicah Jutra.
20474-22
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje s hrano poleg nove gimnazije. Kržičeva c. 6/II, vrata 11.
20619-32
Gospodično
sprejmem k družini na stanovanje, event. z zajtrkom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20626-2.3
Opremljeno sobo
zračno, v vili Podrožnikom takoj oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20518-28
Veliko prazno sobo
oddam takoj za pisarno ali šiviljo. Center, poseben vhod. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20618-23
Sobo
s prostim vhodom, oddam gospodu v sredini mesta. Naslov v vseh posl. Jutra.
20494-23
Opremljeno sobo
solnčno, g posebnim vhodom, oddam takoj v I. nadstropju. Idrijska M.
20511-23
Sobico
oddam solidnemu gospodu e dobro domačo hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	20496-33
Sobe išče
Beseda 1 Din, davek 3 Did za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Preprosto sobico
išče ves dan odsotna gospodična. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20561-33a
UL_r
Vsaka beseda	2 Din
lavek 3 Din. ta	šifre al:
tajanje naslova	5 Din.
najmanjši znesek	30 Din.
Gospod
ki je inseriral 22. VIT. pod šifro »Simpatija«, naj dvig ne pravo pismo pod isto šifro v podružnici Jutra Maribor.	30543-34
DOLENC JOSIP
KRZNAR
naznanja
da je otvoril na sv. Petra c. 19 v Ljubljani, SVOJO LASTNO TBGOVEVO IN DELAVNICO ter se p. n. občinstvu za poset najtoplejše priporoča.
Njegovo mnogoletno poslovodstvo pri ugledni krznarski tvrdki Filip Bizjak na Kongresnem trgu je najboljše jamstvo za njegovo popolno strokovno usposobljenost. Osamosvojil se je v najlepšem sporazumu s tvrdko Filip Bizjak.
TELEFON STE V. 2262
Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Za Šolarje
vse vrste obleke, pumparce, perilo itd. v največji izberi si nabavite
poceni pri
Preskerju,
Sv. Petra c. 14.
ZAHVALA
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ob prebridki izgubi naše predobre žene, sestre ln tete, gospe
Leopoldine
KOVAČIČ
soproge inšpektorja drž. železnic
izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo pevskemu in godbenemu . društvu »Drava«, glasbenemu društvu žeL delavcev in uslužbencev, gasilski četi v Bistrici, vsem darovalcem mnogoštevilnih krasnih vencev in cvetja ter prijateljem in znancem, ki so v tolikem številu spremljali blago-pokojno na njeni zadnji poti.
Bistrica-Maribor, 27. avgusta 1936.
Žalujoči ostali.
Špedicija
Učenko
ali 3. razreda gimnatije, sprejmem na stanovanje kot družico domači hčerki. Prvorazredna oskrba, nadzorstvo staršev, primerna cena. Riharjeva 2, U. nad.
20499-22
Dijakinjo
sprejmem v vso oekrbo po zmerni ceni. Soba solnčna, lepa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20400-02
Mlajšega dijaka
sprejme učiteljska družina skrbno nadzorstvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	20497-22
2 nižjejolca(ki)
sprejme učiteljska družina v vestno oskrbo. — Sob« solnčna, kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20646-26
Informacije
Dotično podjetje
katero je rabilo samostojno knjigovodkl-njo 26. junija t. 1., se naproša, da vrne spričevala no ime Jožica Sulič na ogl. oddelek Jutra.	20548-31
z 5• tonskim Diesel-autom za raznovrstno blago na progi Ljubljana-Suš ah in na drugih sosednih progah. Cene ugodne.
JOSIP VERDERBER,
KOČEVJE štev. 202.
Bre« posebnega obvestila
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti naše preljube soproge ln sestre, gospe
Rozine Irgolič roj. Kalek,
soproge inšpektorja in upravnika pošte
ki nas je za vedno zapustila dne 28. avgusta ob 9.20 uri po daljšem trpljenju, previdena s tolažili sv. cerkve.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 30. avgusta ob 15.30 uri iz mrtvašnice v rodbinski grob na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala 31. avgusta ob 7. uri v mestni in stolni župni cerkvi.
Skrušeni pod udarcem krute usode, prosimo tihega sožalja!
Maribor, Regensburg, Wien, dne 28. avgusta 1936.
FBAN IRGOLIČ, soprog, inšpektor in upravnik pošte; FRAN LUDOVTK KALEK, centr. inšpektor v pokoju, brat; MATILDA RICHTER, roj. KALEK,
sestra.
pojem kvalitete in odličnosti
SVJETSKA MARKA ENGLESKIH TKANINA
ZAGREB • PREOBRAŽENSKA,6
ZASTOPNIK ZA DRAVSKO BANOVINO:
šlibar Štefan Ljubljana
RESLJEVA 8
nserirajte v ,Jutru'l
jj uspehov
en oglas
?
„JUTRU"
1x130—00
ococ
ZAHVALA
Čutimo dolžnost se po težkem udarcu, ki nas je zadel z izgubo našega dragega
DANILA,
najtopleje zahvaliti vsem, ki so mu lajšali bolečine, in vsem, ki so nam z izrazi sočutja, petjem, cvetjem in spremstvom na zadnji poti vlili utehe v razžaloščena srca.
Gor. Radgona, Trst-škedenj, Trbovlje, Beograd,
28. avgusta 1936.
Družine PAHOR, WERK, LUKMAN.
l. re ju.le
Davorin Ravljen. Izdaja 0 konzorcij »Jutra« Adoll &ibnika*. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnam Frane Jezerček. — Za tnseratm del Je odgovoren Atola Novak. — .Val 1
»Strel! Kaj naj to pomeni ? Ambrož je spet skuhal vročo kašo.«