d.lj te
lMu*d daU7
■ ..<1 Holidava.
VETA
glasilo .slovenske narodne podporne jednote
-----■'	_{_:. i • -______ - 1 Jff -1 ■*• ■ ■ & ' '■> •___i: » •__

UrtMlttUki U upravaiftkl pr«
storit M67 B. l.«wndaJ« ar.
Offloe of pubUcatloa: »«57 Bo. LawadaU ava. Tfl«phonn: Lawndala 4995.
r___~ i t i , a , . . ■
LETO—YEAR XI1L „ ^ .f^-Sa^T^S:fcV^Chlco, III., .obou. 5. junij. (Ju«. 8tk) 1920.
FeWi#h*l ŠhlHhplai umdm »mit (N*. 146) tutkorimU k«	-t	"Z	__	""""T"™"™?"*""
3ub«crlptUa $4.00
STEV.—NUMBER 132.
profitarji se pri-pravuajo za podražitev kave.
IZJAVE 0 SLABI KAVIHI LE TINI ŽE PRIHAJAJO V JAVNOST.
It (N.. 140) »utkori—4 Wy tU Act .f 0.»^ t, Itn. -HU Bi tU	W Ckfcag«. HM**- If-*> »# tU	A. i. l»rUa~, ^
A—»U»- f>r »Ob,	^Un	lm	111. A* W OH. ». Itlf, *«tWW - hm* 14. 101».
OOMPERS IMENUJE SENATNI NAČRT GLEDE MEHIKE PRUSKO NASILJE.
To so prva znamenja, da mislijo profitarji podiatiti kavo.
Chicago, IU. — Pred dobrim te-dnom je neki čaanikarski poročevalec prepotoval skladišča v Chi-cagu in na tem potovanju je videl i a ko ogromne zaloge kave, da je kar strmel. Ta veat še šumi po glavi čitateljev, a že prihaja Harold M. Horke, nakupovale« znane velike trgovine "Fair," v javnost izjavo, da bo težko dobiti kavo, ker je letošnja kavina letina zelo slaba.
Borke pravi: "Letos bodo pridelali le 4,000,000 bušljev kave na vaem svetu,, medtem ko so je lani pridelali sedem miljonov bušljev. Kava zdaj ne prihaja na trg iu minili bodo meseci, preden pride na trg kava, ki jo pridelajo letos."
Z drugimi besedami pomeni njegova razlaga: Letina je slaba, kava ne prihaja na trg, na trgu ui kave, kava ae*podraii!
Če se kava podraži, bodo ljudje segli po Čaju! Da se to ne zgodi, imajo profitarji že svoj pri pomoček, ki pove jasno, da se čaj tudi podraži.
Šmokavzar modruje o čaju v nekem velebizniškem listu takole: "Čaj ima še vedno visoko ceno. Temu je vzrok akutno delavsko vprašanje na Japonskem. Koš najboljšega čaja vrle ato dolar jev, lani je pa vrgeUt peti in šest dešct do&lfa*!'^* ' "
To modrovanje pomeni, da nameravajo profitarji najmanj za tri in petdeset odstotkov podražiti čaj, kajti pod solncem ni tako zabitega človeka, ki verjame, da ho na Japonskem od lani do letos povišali mezdo poljskim delavcem za tri in petdeset odstotkov. Ju-potiski delodajalci in podjetniki so lavno tako trdosrčni napram svojim delavcem kot ameriSki ali pa evropejski. Taka modrovanja v velebizniškem časopisju imajo namen zbegati ljudstvo, da ne vidi, da imajo profitarji svoje roke v njegovih žepih.
In tako gre po vrsti z vsemi živili. Podražil se je sladkor, zdaj prideta na vrsto kava in čaj, za n jima »e podraži moka, za krompir pa ljudstvo Že zdavnej plačuje prave oderuške cene, in tako s<» bodo dražila najpotrebnejša živila /.a ljudsko prehranitev dalje, da se bo ljudstvo lahko prehran je valo h travo in listjem, čo se nc zbudi iu v jeseni pri volilni žari temeljito ne obračuni s profitarji. To pomeni, če hoče ljudstvo odpraviti profitarstvo, mora izvoliti v postavodajne zbore može, ki »e bodo prejemali profitarjev z glu-< <-rokavicami, ampak bodo pošto puli z njimi kot tolovaji, ki jem-]j«.i<» ljudstvu živež proč od ust
Ljudstvo ima moč, da z glasov ni< o hitro odpravi profitarstvo In ee MP ljudstvo ne posluži g!*-sovniee /,a odpravo neznosne dra-Kinje, profitarstva in verižni stv«, tedaj zasluži usodo, za kafro je Kamo glasovalo, da se strinja /. njo, kajti Časi, ko so odre-M-niki prihajali na svet odreševat ljudi, ho daleč za nami in se nc vrri«-jo nikdar več.
ljudstvo je sam svoj odrešenik, srrdtrtvo za odrešitev je pa gla-Kovnica za izvolitev javnih uradnikov in poslancev v postavodaj ne zbore, ki zastopajo ljudske in terene.
Washington, D. C. — SanAi Gompers, predsednik Amerišk« delavske federacije, je izjavil i Četrtek, da je načrt senatnega od seka za intervencijo v Mehiki pru sko nasilje, ki vodi direktno <l< vojne. Po njegovem mnenju je « meriško ljudstvo proti vojni in b< pobilo načrt.
ameriski zastopnik na sestanku s sovjeti.
Združene države bodo "neoffci-jelno" zastopane na konferenci ekonomskega sveU i Krasi-nora. „
POGOJI ANOLUE ZA TRGOVINO.
Wasliington, D. C., 4. jun. — V krogih državnega departmenta j bilo včeraj rečeno, da bodo Združene države imele "neoficijelnt ga" zastopnika na konferenci zu-vezniškega gospodarskega svetu ki se vrši enkrat prihodnji teden Londonu in na katerem bo na vzoc tudi Gregorij Krasin, trgovski komisar ruske sovjetske vlade. Ameriški zastopnik bo samo poslušal, kaj se bo govorilo na konferenci in potem bo o tem poročal v Washington.
London, 4. jun. — Lloyd Geor-ge je dejal danes v parlamentu, da se še niso pričela trgovska pogajanja med zavezniki in Kraei-nom in njegov sestanek s sovjetskim komisarjem je bil le preliminarno razgovarjanje. Dalje je rekel Ueorge, da mora ruska vlada prej garantirati, da boljševiki aa bodo aapadaii brftiškikJt«Xuw* sov v Aziji in doma in da morajo biti osvobojeni vsi ujetniki, ki so še*v Rusiji, predno se začne po-gajanje.
Neki poslanec je vprašal Lloy-da Oerga, če mu je znano, da je Krasin Nemec, ki je bil tekom vojne v službi Nemčije. George je odgovoril, da je Krasili Rus in da ni bil v službi nemške vlade, pač pa neke nemške enektriške druž-be v Petrogradu.
predsednik steklarske družbe hudodelec
NAJEMAL JE LJUDI ZA RAS BUANJE SiP.
Razbijanje šip je bilo orj no kot obrt.
Ohioago, IU. — Policija je prišla na sled, da je poatal krožek, ki je razbijal razložila okua. Na Iu način so bile zavarovalne drui-be vsako leto osleparjvnc približno za pet in sedemdeset t iaod„ dolarjev. Seveda je bil ta hudodel ski krožek le odkrit, ko se je po-lici ji posrečilo prijeti enega rotnika.
Aretiran je bil Fred Galviii, ki je bil obenem uslužbenec Američan Uondiug & Insurance kpmpa ni je, ko je razbil okno Wolf Drug kompanije.
Ualvin je izpovedal, da ga je najel Benjamin Beris, predsednik Ameriean Plato Glass kompanije, da razbija šipo. Najet je bil aa eno leto. Za majhno okno je pre-jel petdeset dolarjev, za veliko pa pet in Sedemdeset. Ko je bil Galvin najet za razbijanje šip, je odšel v New York, kjer je dobil službo eenilca pri American Boud ing & Insurance kompaniji, ker je bila njegova ponudba sa deeet odstotkov nižja od drugih kompe-tentov.
Dogovor za razbijanje tšip je bil tale:	v
Galviii in Arthur Bastien, cenilec za odbor zavarovalnih druftb proHi ognju, napravita poročilo, da je šipa popolnoma zdrobljena. Beri* napravi novo šipo in zahteva zavarovalnino od aavarovalne
MILJ ON I V RUSKIM ZLATU PRIPELJANI IS MOSKVE NA * ŠVEDSKO,
Stoekholm, 4. jun. — dvedsk paruik "Gauthiod," ki je pred iiim tednom odpeljal v Reval avtomobile in razne atroje za sovjet sko Rusijo, se je vruil v sredo j 143 zaboji ruskega zlata v vred uoati 10 miljonov rubljev. Zlato bo depozitlrano v švedskih bankah kot plačilo za uakupljeuo bla go. Zadnji pondeljek je poindini vlak is Moskve pripeljal v Reval 45 miljonov rubljev v zlatu, ki pojde tudi na Švedsko.
poljaki na divjem i begu pred rusi.
Poljska vlada proti sa premirje; panika mod ententnimi impori-aliitl
SOVJETSKE OBTE V TEKE RAMTJ?
TOVARNAR JE KUPIL KAR CELO MESTO.
Cindnnati, O. — Izdelovanje delovne obleke se izplača za tovarnarje, kajti tovarnar Osear Herman je zdaj kupil mestece Stoneuall, Miss., ki se nahaja o-semnajst milj južno od Merideua in leži ob progi železniške družbe Mobile & Ohio.
Pokupil je vse delaici« družbe, ki je zgradila mesto in predilnico v lijem. S tem nakupom je postal gospodar vseh tovarniških pošlo-pij, hiš, gledališč, cerkev, šol, ho-tela in 1,100 akrov sveta. Za vse skupaj je dal tri miljone dolar, jev.
To se razume, da bo tovarnar absoluten gospodar nad svojimi delavei, ki bodo stanovali v njegovem mestu in delali v njegovih predilnicah. Postavil jih bo lahko pod kap irr spinlil iz mesta, če ne bodo tako delali in volili, kot jim bo ukazal. O delavski strokovni, politični in gospodarski organi z* c i ji ne more biti govora v takem mestu, kajti tovarnar ni	ne-
umen, da bo delavcem dovolil, da »e organizirajo.
Vprašanje nastane, v čim )«» či delavec, ki dela v lakih raz merah, od srednjeveškega tlača na.
Kopenhagen, 4. jun. — Tukaj se poroča, da je poljska armada na divjem begu pred veliko bolj* ševiško silo.
London, 4. jun. — Hinoči je bi> objavljena veat, da je poljska vlada naprosila Anglijo, da naj »osrednje /n premirje s auvjetsko lusijo. Uradni krogi zanikajo to vest.
Is Moskve poročajo, da ruske rdede Čete prodirajo na obeh koncih fronte. V okolišu Molodešna na severni atrani fronto se bliltjo Rusi železnici. Pri Mosirju bliao ustja'Beresine se nadaljuje furi* ; osno bojevanje in Poljaki pešajo.
okolici Bele Cerkve so bile pogske Čete vržene nazaj vej milj. V smeri proti Bvenctjanu so druft*» Oatvhi je pa Imel nalofo^oljševlkl okuplsali vel va«i; da ubije šipo v vogalu, tako da ae lahko porabi za manjše okno. Ko je bilo najprvo ubito veHko okno, je Galvin ubil manjše okno, da so prirezali zanj šipo iz velike šipe.
Bastian je seveda izročil Galvi-nu imena vseh tvrdk, ki so zavarovale svoje šipe pri kompaniji, pri kateri je bil Galvin zaposljen.
Razbite so bile šipe, ki so bile vredne od $1,500 do $5,000, Iz teh šip so napravili manjše Šipe in razbili manjša razložna okna, da so lahko porabili te šipe,
Benjamin Beris, predsednik A-merican Plate kompanije, je tudi napravil izpoved in priznal zločin; Bastian je pa najbrž otresti prah (/hieaga w svojih čevljev, ker ga policija išče zaman v mestu.
Kadar prihajajo taka hudodelstva na ftau, takrat lahko aleberni razume, da je Medanja človeška družba gnila v svojih stebrih, kaj« ti če predsedniki velikih podjetniških tvrdk izvršujejo ' hudodel-atvo, da pomnoAe svoje dohodke, ki so že tako visoki, ne more nihče trditi, da to ni rea.
BRITSKA ZASTAVA SEŽOANA PRED ZAKLADNISKIM DE
Waehin(Wn. D. O. — Pred za Mudniškim departmentom je bila hritska zastava To delo so baje izvršile Irnske. ki so bile "tražarie* v interesa osvoboditve Ireev. Časopisje ni priobčilo isien tek ženek, ampak prsvi, ds se u-vede preiskava.
ZA OHRANITEV ALIGATOR JEV.
LJUBEZEN DO DUHA" PRINESLA ZAKONSKO LOČITEV.
JE
Chieago, III. — Chas. H. Oreen je tožil svojo ženo m ločitev zs kolin, ker s« je zaljubila v "duha," s katerim ju občevala potom
aodnikovo vprašanje, če je kedaj videl družino razdirajočega "du-ha," je dejal Oreen, da nikoli, kajti navadno je obiskal ženo le takrat, kadar ni bilo njega doma. 2ena mu je priznala, da je tudi grešila z "duhom." Hodnik je dovolil ločitev.
KONGRES ZAKLJUČI ZBORO VANJE.
Aliffatorj'
Louiniam
New Orleans, La
mi p<M»tal» tako redki da im* boje, d« popolnoma izgine-jo dasiravno Je bilo še pred šli-ridenetimi leti nevarno -topit« ^
vodo. +r - ik*vek ,l^'*Pr, /.>1, d« ni aligatorja v nji.
Državni legislaturi nameravajo predložiti odredbe. . katerim. ~ pa jo do«e6i, da v izgine popolnoma.
reliki kuščar
Wa»hingt<m, D C. — Kongres-no zasedanj« »e dsnes zaključi. Zadnje tri dni je kongre« zboro-val podnevi in ponori, izvzemši par ur jutranjega presledka, i kljub temu ne p^Pr®** logov z dnevnegs reda Hezoluei-ja za preklie vojnih zakonov, ki je bila sprejeta v poslanski zbor-niei v četrtek, najhr* natane ne •prejeta v senatu.
Vprašanje Primorja položeno na polico.
V programu jugoslovanska vlado ni voč jadranskega vprašanja. Prva naloga Veanid-Koroščeve vlade j«, d* so narodi "rod in mir1' r Jugoslaviji. Vesni* jo do-jal, da tudi 44naii najboljši prijatelji na morajo vet pomagati primorskim Slovencem" in Hrvatom; In program ja bil sprejeti
Belgrad, i, jun. — (Po inform. biroju H1IS v Washlugtonu), — l>r. Milenko Vesnič, predsednik nove vlade, je 30. maja prečitsl v narodnem predstavništvu izjavo vlade, ki se plasl, da prvi cilj nove vlado je, da se čim prej sprej m« ustava. Pred narodnim pred-Mavništvom se ie nahaja načrt zakona sa volitve sa ustavodajno skupldino, kakor tudi projekt za«, kotia zs rstifieirsoje mirovnih mgodb z Nemčijo, Avstrijo in Jolgsrsko. Vlada kmalu predloži načrt zs dobavo kreditov iu finančnih u kropo v.. v
Dalje je tekel Vesnič, da prva naloga vlade je, da se sasigura popolni red in mir v Jugoslaviji n v ta namen je tudi pripravljen lavni.
vraina obrambna štta pri Krivi-čih je bila zdrobljena in Poljaki so se umaknili iz svojih pošto-jsnk. V okolišu Vspnijsrke ns južnem koncu fronts prodirajo aovjetake čete proti zapadu.
Ursdno poročilo is Vsršsve, datirano 3, junija, ae (lasi, da so Poljaki ponovili protinapade Jul-no od Kijeva, kjer se sbirs veli-ks sils rdeče vojske za okupacijo mesta. Boljševiki so osvojili nekaj ozemlja, ali pozneje so ga izgubili. Na severnem delu fronte se bojna sreča neprenehoma spreminja in teritorij menja gospodarje dnevno. *
Angleški vojaški krogi so v silnih skrbeh zaradi Poljakov, ker so prepričani, da se morajo vsak čas udati silni premoči ruske armade. Zanesljiva poročile is Rusije kažejo, da je Troekij vrgel o-gromno rdečo armado na poljsko fronto. Sovjetske sile so pod vod-atvo m snsmenitih generslov, kot so Brusilov, Klemobovski, Kvert iu Velečenko. Dslje javljajo, da se Je veliko število bivših csristič-nih generalov ponudilo sovjetski vladi zs sktivno službo, ksr ve-do, ds je rdeča armada edin« hramba bodoče Rusije. Ruske *«-te so dobro preskrbljene z vso o-premo, ksjti ves bojni msterijsl belih armad na Jugu in severu in v Hibi ri J i je padel v roke sovje-tov.
Carigrad, 3. jun. — Tukajšnja perzijsks legaeija je prejela brzo-
Kpiritintimnega posredovanja. Na javko, da boljševiki okupirali Te
hersn, glsvno mesto Perzije. Vest ni potrjena.
London, 4. jun. — C>ril B. llarmsworth, podtajnik ministr atva za zunanje posle, je včeraj dejal v nižji zbornici, da bodo ru-aki boljševiki kmalu izpraznili perzijsko pristanišče Knzeli, koli. ko r Je njemu znano.
Berlin, 4. Jnn — Kiazim *>ej, sorodnik Knver paše, ki Je pred nekaj dnevi prišel iz Moskve v Berlin, je prinesel vest, da se Knver nahaja s sovjetskimi čstami v Perziji.
Carigrad. 2. Jun — Tukajšnji zavezniški krogi so dobili infor-maeije po nvojih vuhunih, da ee IfesUfa Kemal paša, voditelj tur ftkih revolucionarjev, pripravlja na veliko bojno kampanjo preti Grkom v Hmirni, Angležem v Me zopotamiji in Frsneosoei v »iriji
splošna delavski bojkot ogrske,
Mednarodna strokovne unija m nastopila proti belemu tarorju.
BOJKOT Pfttifava 90. JUNIJA.
Amsterdam, 4, jun. — livnto valiti odbor Mednarodnih strokovnih unij in generalni svet Ifedna-rodne sveso pristauiščnih delavcev sta prokiamlrala splošni trgovski bojkot Ogrske zaradi bele-ga terorja, ki ga isvršuja proti-revolucionarna, monarhlstlčun-klerikalna vlada še cuiem mesecev nad organisirsnimi ogrskimi do-
Bojkot se prične 'Jd junija 1920. Vas sveaa s Ogrsko - še-lesnišks, poštna, brzojavna, morska in na vsak drugi način bo pretrgana in Ogrska mora biti odrezana od sunanjega sveta.
>4
zakon, na katerega naj bi narodni predstavniki obrnili veliko pozornost. Kar se tiče mednarodnih od* noša je v, je rekel Veanlš, da bo vlada«hodils "po posvečenih potih Srbija" (I), tako da bomo tudi vbodoAe "tvesti ssvesniki, iskreni prijatelji, dobri sosedi, ki bomo vodili ra&uue o naših pravicah, pridobljenih n krvjo in da se seveda mo mednarodnih obligacij«"
V predstavništvu je bito oeto dolga In buros debata o vlsdnl isjsvl. Mnogi predstsvniki so kri-tislrali vlado, ssksj ni nič omenile jsdrsnsko vprsšsnje. O tej tej stvsri js nsjveč govoril posls-neo Bisakini, ki Je kritiziral Jm-perislistično politiko itslljsnske vlsde. Med debsto je prišls vest, ds nsmersvs d'Aunmisio zssestl Hušsk. Ministrski predsednik je izjsvil, ds Je vlsds obvestils Italijo iu oatale zsvezniške vlsde, da odklanja odgovornoet zs posledi* ee, ki nastsnejo, sko d'Annuuzio isvrši nsmersvsnl čin, Istočasno Je jugoslovanska vojska dobila potrebna navodila.
Vesnič je v zaključnem govoru dejal, ds se Je vlsds v svoji Izjavi ssto izognlls Jed rs tiske mu vpra šenjil, ker je stvar Isko zapletena, da bi vlada lat)ko prišla v konflikt x zavezniki, če bi ms Izjavila o tem, zato Je is taktičuili razlogov opustila zadevo. "Mi amo dolžniki zaveznikov'* — Je rekel Veenlš — "in te nočemo, da od bi jemo njihov kredit, moramo voditi računo napram obvezno atim." Dalje Je rekel Vesni«, ds ne smeta vlada ua narodno pred-atavništvo smatrati Italijo kol sovražno dršsvo zsrsdi vprašanja zepetine meje,
Nadalje je rekel: "Najboljša rešitev spora z Italijo bi bila, da Je Jadransko morje meja med našo mlado državo in Itslijo, sli verjetno Je, ds dsnes še ne pridemo do te rešitve f nsši nejboljši pri je tel JI nam ne morejo pome geti, da bi bils zadeva rešena na tskšcn na4n. Mkrbimo torej, da Im vprašanje z Italijo rešeno ts-ko, da bo eim manj ran ns nsšem narodnem telesu in ds Im omogočeno življenje nešim bratom, ki pridejo pod ltelijo, kakor tudi Italijanom, ki oetsnejo ne našem ozemlju."
Wsahington, D. C — Kotign s
Vledn^izjeve Je bile sprejela v	,)ror-/ilin m armado in
narodnem predstavništvu ekcrraJ.p^h^ i<(f„ Kniženja »m, da s iMiglesno. Hemo trije poslenei s« |frvjm ju||jfm .M|puate do pet ti-
POROČILO 0 PODRAŽITVI i SLADKORJA EAKLJU
Smo,
Washingten, D. O, — Dva
xr>omfMt»0i pododseka, ki isksval slsdkorne eene, sts isde. Isls poročilo manjšine v zsgovor justičnegs tsjniks Pslmerjs iu ds odgovori ts os obtožbe, israče-ne v poročilu večine. Oba kon-kresniks prihajata is jušnlh dr-Asv,
Poročilo večine očlts justišno-mu tsjuiku Pslmerjii, ds Je slo-rabil svojo uradno moč sa določi-tov csne sladkorju v Louiaisni. Podvssl je to skeijo bres postav ne svtoritete In v protislovju s njegovimi dolžnostmi.
Pslmcr se je ssgovsrjsl pred pododsekom, ds on ni določil cene, sntpsk Je obvestil plsntsšni-ke v Louisisnl, ds bo nastopil proti vsem kot profitsrjem, ki bo-do prodsjsli funt slsdkorjs l>" višji ceni kot 17 In IH centov,
Pojlodsekovs manjšina pravi v svojem poničilu, da je Pa I mer ravnal pravilno.
PROKIBIOUOiniKI AOBfT V »MOLI
. jobn ni-
Ilon, zvezni prohibleljoniški a-geut, je bil aretiran, da je lahko premišljeval, da Je tudi njagove moč omejene. Obtožnica mu očita, da Je nameril pištolo na policijskega sarženta Joseph <»erney ja, da je nameril pištolo še ne nekega drugega moža, de je izvršil neped in de je nosil orožje skrilo.
Hodišče Je zanj določilo dve sto dolarjev poroštva.
Policijski sorlent Je hotel aretirati prohibieijoniškega agente, (oda on ae mu Je postavil pištolo v bran Obravnava je določena Sa develeKs Junija.
OKOLI PIT TMOO USLUiBBM CEV BO ODPUiOlVIH V VOJ NEM DEPARTKEKTU
glasovali proti vladi.
Priprave so razvidne Iz nekega piama, ki gs je Keaul bsje po.lal turškim la arabekim poveljnikom v Marašu, Mozutu, DUrbekrn in Bsgdadu Pravijo, da Ims Kemal v to evrh« 900,000 mož in dovolj denarja.
m ti' ualužl»encev v vojnem depsrl menili. Do/daj Je bilo (Mipuščeitib Ae do J,ft00 iialuŽImneev.
rhieago In okolloa: V nedeljo oblačno J«ekki vzhodni vetrovi. Temperatura v zadnjih K urah: najvišja M, nejnižje M. ftolnee Izide ob 4:1*, salda ob TAL
J
PK08VBTA
prosveta
GLASILO SLOVEMKE HAROOHl
i \ •• i nina slovi 35 KARotfmiVoopdiinc TSdmotS
C«n« Of lasov po dogovoru. Rokopiai ss M m alejo.
Naročnina: Zedinjana drlavo (izvea Chicago) in Can»rta »4.00 na Isto. 12.00 zm pol lota in 11.00 sa tri moaoeo; Chicago $6.50 na loto. 12.7» ss pol loto. 91.40 u tri meaocs, in sa inozemstvo $7.00.
Naslov aa ns kar Im atfk al
"PROSVETA"
2SS7 S*. LavaAtlo Avomo. CkUaao.
'THE enlightenment"
Orga« W |ha glov—ia Natioaaf
Owa^ kjr tU
Hubscription: Um t« d States (oacopt Chicago Chirugo $5.B0f and /orelgn coantr (es'$7.00 por
$4 por yoar;
pr,
■PIJIj.« __
»vaiaiBo, 4a m vasi Mjutofi Ust.
NEZMOŽNOST PRIVATNIH INTERESOV ZA UPRAV-LJANJE ŽELEZNIC SE PRIKAZUJE VEDNO V BOLJ 2ARKI LUČI.
ai moramo razgledati predvsem malo podrobneje politični tčut današnje Mehike, kajti akoro gotovo ni dvoma, ds je rsvno samozavestni in brezobzirni način političnega vodatva dežele s strani najvišjih funkcionarjev eden glevnih vzrokov veeh revolucij, ker jih je preživela ta dežela v zadnjih desetih letih. Obenem ne smemo pozabiti, da za Mehiko danes še ne teče dvajseto stoletje; njene šege, njene družabne, gospodarske in religiozne razmere so komsj v dobrem teku sred-
Liga za nacionalizacijo ameriških železnic je skrbela	___
g svojo obširno agitacijo, da je ljudstvo prišlo do spozna-1
pravi vzrok
njaf da Esch-Cumminsova transportna postava ni le uda*1 rec za delavstvo kot razred, ampak da je težka butara za ameriške konzumente. Med železničarji je zavrelo, ko so videli, da je ta predloga postala postava, ki dodaja sedanji draginji še osem miljard dolarjev, daai je še zdaj draginja neznosna, njim se pa ni povišala mezda. Želez-ničarske organizacije so storile, kar je bila v njih moči, da dokažejo, kako cvete profitarstvo in da je velika laž, če kdo trdi, da so visoke delavske mezde odgovorne za draginjo. Najele so ekonomičafja, da proračuni produkcijske troške raznih življenskih potrebščin, dožene natančno, koliko prejmejo delavci za svoje delo in koliko se prime profitarskih rok. Mr. Jett Lauck je poverjeno njegs veka, dasiravno, če pri nalogo spolnil in dokazal s številkami, da niso visoke delavske mezde povzročile draginje, ampak da so visoke cene posledice profitarstva. Zelezničarske organizacije so upale, da se z objavo takih neovrgljivih dokazov zbudi vest političarjev starih strank in velebieniškega časopisja, da se izdelajo zakoni, ki napravijo konec profitarstvu In se tako zopet vrne mir v industrijo. Zgodilo se pa ni nič, ako se odštejejo obljube, ki se niso nikdar spolnile.
2eleznice so prišle pod privatno kontrolo. In v dveh mescih je bila polovica ameriške industrije paralizfrana. V velikih mestih ne pohajajo le industrijski izdelki in stav-binski matferijal, ampak pohajajo tudi živila in kurivo. Sreča je, da je zdaj poletje tukaj, kajti če bi bili pred zimo, bi ljudstvo strašno trpelo, ker bfte k drugim nadlogam pridružil še mraz.
Žito in industrijski izdelki zdaj lepo leže v skladiščih in čakajo na železniške vozove, ravnatelji železnic pa izjavljajo, da vozovi primanjkujejo. Iz rudniških naselbin prihajajo pritožbe, da obrat v rudnikih počiva, ker ne morejo dobiti voz, da nalože vanje premog.
Dasiravno se prikazeva nezmožnost privatnih interesov v vedno bolj žarki luči za upravljanje železnic, vele-bizniško časopisje molči o tej nezmožnosti, kakor da pričakuje na čudež, ki čez noč uvede zopet reden promet na železnicah.
Zvezna trgovska komisija se trudi, da uravna promet na železnicah, toda njena moč je omejena, prometne razmere pa tako zavožene, da se dajo težko spraviti v pravi red. Stari železničarji pravijo, da je položaj na železnicah zdaj tak, da kmalu zopet oživi zahteva, da se morajo železnice postaviti pod vladno kontrolo.
Nihče ne more danes tajiti, da je stavka kolodvorskih uslužbencev omejila železniški promet. Celo železniški ravnatelji in delničarji vidijo pisavo na steni, kajti železniški ravnatelj Hale Holden je izjavil, da se morajo "biz-nismani" seznaniti z resnico, da je stavka kolodvorskih uslužbencev tako omejila železniški tovorni protaet, da postaja narodna nevarnost. Kedaj bo ta stavka končana, pa nihče ne ve. Mogoče traja en dan, en teden, ali pa še mesce.
Časi ae spreminjajo. — V Nashvillu, IU., v katerem se nahaja okrajni sedež, je delavska stranka sklicala javen shod. Na shod je prišlo nad tisoč kmetov in delavcev, kar je izredno veliko število za tako malo mesto. d poslušalci je bilo okoli šest sto farmarjev.. Ta shod je tako pre-atrašil matadorje tukajšnje demokratične stranke, da so izjavili, da v jeseni ne postavijo svojih kandidatov it wRAhinKton«ki okraj. Iz te izjave je razvideti, da se bo bila volilna bitka le med republikanci in delavsko stranko.
Pred izbmhom svetovne vojne je bilo nem^oče privabiti farmarjev na delavski shod. Zdaj so se pa farmarji tudi prebudili iz spanja in so pričeli spoanavati resnico, cc s* no bodo nami brigali, kdo bo aaatopai njih inUrese v |K»«tavodajnih zborih, da bodo zapuščeni. Spoznali so drugo resnico, da veliki bianis drli delavce ravno tako trdil I nt itarmmje hi fta w> delavci njih naravni zavezniki, kadar gre za ljudske korinti.
Cani ae spreminjajo, ljudje pa z njimi!
Padec Carranse.
Piše Jote Z nt dar kič.
. Človek bi dejel, da postajajo Mehikanci od dne do dne spret-nejŠi v umetnosti revolucioniis-njs, opirajoč svojo trditev na čudovito hitri uapeh zadnje vstaje, naperjeno proti Cerranzi. Ivzem-ši "euartelaza" (upora vojaške posadke) generala Hucrte proti Maderu, se ni kon&ala še nobene revolucija v Mehiki od leta 19X0 sem — in teh ni bilo baš malo!— tako hitro, kakor ta zadnja, ki je pomela z nepričakovano naglico s Carranzo in celo njegovo politično družino.
Kako ai razlagati dejstvo, da je postal Človek, ki je uporabljal še pred dobrimi par raeac?i ideal uatavno moderne demokracije, svojim lastnim oboževalcem naenkrat tako oduren in neznosen t Porfirija Diaza, starega konser-vatjvea, so podrli novi, mladi liberalni elementi, Mktfero, stvor In malik teh zadnjih, je podlegel mahinadjam premaganih in zato maščevanja željnih militgristov-reakeijonarjev, a Carranza, svojim lastnim nekdanjim pristašem in vnetim zaščitnikom!
raerjamo njeno politično ustavo, komaj najdemo deželo, ki bi bila — na papirju seveda — tako napredna kakor Mehika. Politične stranke, kakor jih nahajamo po drugih deželah, z več ali manj določnimi programi, tu še ne ob-stojajo: vasks znamenitejša ja\f na osebnost je tu svoja stranka, z večjim sli manjšim številom pristašev, z jasnejšimi ali skritej-ši m i tendencami. Drugod imajo: liberalce, klerikalce, agrarce, socialiste, komuniste, anarhiste itd. tu imamo eamo: porfiriate (osebne pristaše starega Porfirija Diaza), zapatiste, fellixiste (po Fe-lixu Diazu, nečaku Porfirije vem), villiste, carranziste, obre-goniste, gonzaliste, bonilliste itd.; veriga se zsčne zgoraj pri presidentskih in se konča tam pri navadnih županskih kandidatih vaake občine oziroma cele repu blike. -
Gealo, pod kojim so je začela revolucija Madera proti Diasu, je bilo: "Hufragio efeetivo No rcelectlon," kar bi dejali po naše: svobodna in enaka volilna pravica — neponovno izvoljenje? ko se je dvignil Cerrsnza proti Hucrti, je dodal k Maderovemu gealu, katero je molče pridržal, še t konatltucija in reforme! Poglejmo, v koliko jih je uoošteval v praksi!
V prvih časih revolucije in ve-dol, da je duh militerisma duhu današnjega časa nasproten, si je nadel kot poglavar vataške ar-mado ne naslov "generala", tem več "prvega šefa revolucije ",■ čimer je ohrsnil značaj civilista vkljub vojaki oblasti, ki, jo je v resnici izvrševal t ts nsslov je ob' d risi tudi le po smsgi nsd Hu* erto do prvih predaedniikih volitev, ko je bil vkljub ponovlj^-nlu, "is vol jen" predsednikom republike — ("i|voljen\ kejti protikandidata sploh ni bilo). Tedaj, neslov že tak sli tak, fakt ostane, de je bil on prva glava
Teko« treh let, od 1917 sem, ps se je konstitucionslna (carranzo va) etranks polagoma u-trdila in *smatrajoč se končno doVolj krepko, de, skoro edino vredno upoštevanje, se je začela narahlo cepiti, to tem lažje, ker
—	kakor sem omenil že v začetku
—	ljudska maaa tu ne sledi nikdar abstraktnim političnim načelom, temveč rasnim jasnim, več ali manj popularnim osebnostim, ko jih zadnji in najvišji politični cilj je pa vedno — predsedniški stolec, stvar, ki pa seve žalibog ne more biti dosegljivs vedno več kot le enemu ssmemu.
Ns ta način tedaj so nastale v področju skupne "konatitucio-nalne' tri strsnake podat rsnke, ki so se postavile druga drugi nasproti pri predstojočifai predsed niških volitvah, ki bi se imele vriši t i začetkom julija tekočega leta in ki so : obregoniati — pristaši generala Alvara Obregona, gonzalistl ali tudi pablisti — pristaši generala Pabla Gonzaleza ter bonillisti ali "civilisti" — pristaši ing. Ignacija Bonillasa oziroma vladna stranka.
Že takoj v- početku je obljubljala volilna kampanja biti precej viharna. Obregona je podpi rele poleg širših ljudakih mai predvaem najmanj 76% vojaštva, za Gonzalezom je stal poleg več ali manj reakcionarnih ali ostali del vojaštva, Bonillas pa je bil umeten stvor vlade, kojega ni tu skoro nikdo poznal, dokler ga ni razbobnala v javnost oficijelna mašinerija, ki ni niti od daleč štedila sredstev v ta namen.
Carranzi je bilo osebno nemogoče odprto nastopiti kot pred sednlški kandidat, vendar pa je tu dovolj oseb, ki vztrajno trdijo, da je hotel doseči isto čast indirektnim potom: v prvi vrsti, če bi se politični položaj — re-
M'
francoski komtfhisti pred sodi Ščem.
Pariz. —* 3. junija se jc pričela sodna obravnava proti trem vodi teljem komunističnega gibanja t jPrsriciji, ki so obtoženi, da so a zadnjem generalnem štrajku vo tfili "zaroto proti državi." Obto lejici ao: Loriot, ManoUe in Bo ris Souvarine. Zadnji je Rus.
Madžari podpisali mir.
' Pariz, 4. jun. — Ogrski dele-gstje so danes podpisali mirovno pogodbo v Vcrsaillesu brez kakšnih ceremonij. Navzoči so bili za stopniki sedcmifhjstih zavezniških držav. «?-
Iz Budlppešte poročajo, da po vsej Ogrski počiva delo vsled Hšslovanja za izgubljeno narodne častjo." ,
i. brtoj.vna	. P.rnUo»|«f.
prekinjena.
Mežico Citjr, Mehika, 4. jun -Geiteral Salvador Alvadaro, novi finančni minister, poroča, da je v mehiški državni blagajni deficit 2,400,000 pezov.
Nemški reakcion&rji debatirajo 2
revolverji.
Berlin. —. Volilna kampanja v Nemčiji, ki se danes zaključi, je bila na j viharne jša, kar jih pomni zgodovina države. Skoraj vsi volilni shodi ao se končali s kravati in pretepi. "Preiheit" piše, da je bila v Mecklenburgu debata med kandidatoma neodvisnih socialistov in konservativcev. Ko niso mogli reakcionarji z argumenti socialistom do živega, eo potegnili revolverje in le pravočasna intervencija večinskih socialistov je preprečila prelivanje krvi.
Monarhisti
zastopajo Nemčijo t Mthjrj	. |
Berlin. — "Vonvaerts" je objavil piamo Nemca is ^exico Ci tyja, ki obtožuje ondotne nemške diplomate, da niso zvesti republi ki, temveč še vedno obožavajo bivšega kajzerja. Dopisnik piše, da jc bila pred kratkim vsa diplo-matična družba zbrana v cerkvi, v kateri se je vršila služba božja za Viljema HohenzoUerna. Dopisnik pravi, da bi morala biti vaa nem ška diplomatiČna banda v Mežico Cityju postreljena, ker dela veliko sramoto sedanji demokra tični Nemčiji. , . .
Vesti iz Rusije.
London. — Vae privatne banke v Bakuju in republiki Azesbad-žan, kjer so sovjeti na-krmilu, so zaprte.
volncij. - poostril hi baje krat- fcuria. tvnJk, ^ ^vlko k O malo od godi I volitve in aam nadaljeval kot "začaani predsednik"; če pa bi se volitve že vršile in bi bil izvoljen Bonillas — kar bi se bilo vsled pritiska vlade skojttj gotovo zgodilo —, pa je imel baje tudi dovolj dokazov v rokah, da Bonillas ne vsebuje pogojev, ki so neobhodno potrebni, da mbrs biti mehikanski državljan izvoljen predsednikom in tako bi bil baje zopet razglasil volitve • neveljavnim; - Vendar pa, naj si bo to že res ali ne, stvar ostane le, ta, da velja Bonillas za duševno prešla hotnega in v poli tiki čisto podvrženega idejam Csrranze: figura bi bila sicer ra zlična ali duša bi ostala iata.
(Konec prih.)
. ... A .	- _	deputacijo unije
dežele tako pred zmago revolucT jfrreaničarjev, > ki je protestirela
Angleški železničarji zahtevajo, da vlada neha pošiljati strelivo na Irsko.
fioudon. — V četrtek je Llojd George aprejel
proti pošlijsuju streliva in orožju ne Irsko. George je odgovoril, da vlada mora skrbeti za "red In mir" na Irskem in zato Im vozila strelivo in orožje brez ozira, Če je komu všeč ali ne.
Obrsgon pomanjša mehiško ar-
jc kakor po nji, pred predaedni-škimi volitvami kakor za »temi, s čimer je prelomil prvo slovesno obljubo, ki jo je storil v sili v te-šklh Časih a namenom, da si pridobi simpatije tako domačega kaker tujega ljudstva; narevno, da je bilo tako tudi omajano zp-upanje v njegovo besedo.
Ampak časi so bili razburkani Weahington. D. C. — I* mehi. In rarranaova ali "konMitucio- Skih virov javljajo, da Je nova nelna" stranka jc bila še prenove! vlada sklenila na priporočilo ge-in politično prealaha. da bi bilo nerele Ohregone zmanjšati mehi-mogoč,. kriUkovati ali le celo oh- ško armado, tako da bo polovico sejati dejanja njenih glevnih vo- men jša Namesto vojaških garni-diteljev a atrsni avojih lastnih !iij v metih se nastavi landarmc. pristašev, nasprotniki so bili pa rije po evropskem vzoru itak razpršeni in prisiljeni k mol- F.| Paa«, Tez, - Sem jc prišla kn; tako se je torej smatrala tudi W da jr Villa napadel « svojimi ta potHivna molitev Carrsnre četami moto Parral v ^ivavl ki kot dovršen .Hn, nepotreben	je 15.000 prebivalcev Pmlmb
prt1rf	'	^ 'aoeti niao znane, ker je železniška
London. — Brzojavka iz Mos kve javlja, da je 60 tvrdk v New Vorku in mnogo drugih v ostalih večjih mestih Amerike naslovilo prošnje na sovjetsko vlado za ta kojšnjo vzpostavljenje trgovine z Rusijo.
Tartarska republika
Moskva, — Po sklepu vseruske-ga izvrševalnega sovjetskega od bdra ao dobile tartgrske provinoi-je v Kusiji avtonomijo. Tartarji so ustanovili svojo sovjetske^re publiko, ki jo upravljajo njihovi sovjeti in komisarji, toda zunanje zadeve tartarske republike so rokah vlade v Moskvi. Ruska sovjetska vlada kontrolira tudi fi-nance in armado v tartarski republiki ter skrbi za njeno varnost napr&m protlr^voluciji. Tartarska Republika prejema dettar in teh-uične pripomočke iz Moskve.
Kubanski kbsaki podpirajo so-▼Jate.
Novorosijsk. — Na kongte«u kubanskiji koza kov, ki »e je vršil meseca maja v Jekatetinodarjn, je bila sprejeta resolucija, ki se glasi, da kubanski kozaki z vsemi svojimi silami podpirajo sovjetsko vlado. Dalje je bilo sklenjeno, da se izključijo iz kozaškega Kuhana vsi oni kozaki, ki h& služili v Denikinovi beli armadi in ki še podpirajo Denikinovega naaled nika, generala Vrangla na Krimu
OiČarin in liga narodov
London. — Eric Drummond, generalni tajnik lige narodov, Je zadnji četrtek prejel brezžično (»rzojavko iz Moakve, ki vsebuje odgovor Čičerina, komiaarja *u nanjih zadev aovjetske vlade, na njegovo (Drummondovo) depešo, v kateri je izrekel obželovanje, da je maka sovjetaka vlada indirekt-110 odklonila poaet komiaije, ki je imela iti v Ruaijo v imenu Jige narodov.' Čičerin je odgovoril, da se sovjetska vlada Čudi značaju lige narodov, kstere namen je, v/.poataviti svetovni mir, dočim je dovolila Poljski, ds nspade Ukrajino in jo spremeni v vazalno državo. Vsledtega je sovjetske vlada sklenila, da Poljaka in vse one države, ki pomagajo PoljakLjr vojni proti Ruaiji, ne morejo biti zastopane v komisiji, ki ohife« sovjetsko republik^.
Kov zavetnik sovjetov ;
London. — Iz Moskve jevljajo, da je Viničenko. član bivše bur žf>aznc ukrajinske vlade, Izdal <epel na komunlete In revolueio-nerne socialiste v tspedni Bvropi in Ameriki ss morslno pomoč
IBOBILIO ?Rxj»t
tidnu
Po t^rjtiS^T^J^'
™Uepo %anju
OhkHa, Hi - "Gene" <jWv ki je še pred enim tednom i*vr šil hladtiokrvno zadnji umor , zdaj pod ključem. Okoli piuh zjutraj eo nepričakovano vstopili v stanovanje Patrlck j. Griffilla policijskega znanca, detektivi v katerem ae je Geary skrival'n() zadnjem umoru.	"
Bilo je pet detektivov, moril*, je spaj na ležišču, v njegovi bližini »ta ležala dva samokresa.1 p„ sobi so ležale pmzne stekleni, k, so dišale pa Šganju. Detektivi' izvršili aretacijo brez najmanj«, ga truda, kajti Geary je zijal 0. koli sebe, ko so ga prebudili, kakor človek, ki ima hudega mačka in ne razume, kaj ae godi.
Morilca so odvedli v prostm-e državnega pravdnika, kjer ao iUU dovolili, da leže na zofo in prespi mačka.	a
Poslali so po osebe, ki lahko spoznajo v Gearyju morilca, ki je hladnokrvno ustrelil Harry J. kasa, s katerim ni imel prepira v svojem življenju. Geary je topo ogledoval t« priče, končno je pu izrekel željo, da naj pošlejo po duhovna. Geary je dober katoli-čan, čeprav ima že par človeških Življenj na svoji vesti. Prišla sta katoliška duhovna 0'Brien in Mr Carthy. Ostala sta pri njem eno uro. Kaj je njima povedal Geary, je ostalo tajno. • . ■
Geary je zahteval, naj mu pri-nesejo žganje. Državni pravdni k je poklical zdravnika, da mu d* potrebna zdravila in tako žganjar ja spravi k sebi, ni pa dovolil, da se mu da žganje, da ne be kdo o. čital, da je napravil svojo izpoved, ko je bil pijan, kot se je to zgodilo pri Vinciju, ki je trdil pred porotniki, da je naplavil svojo iapoved v "pijanost i.
Izpraševati ao pričeli Griffina, pri katerem je Geary našel zavetišče. Izpovedal je, da je Geary prišel k njemu v soboto, toda on je izvedel šele v pondeljek, da ga išče policija zaradi .umora. Detektivi izjavljajo, da je biro v hUi Griffina vae pripravljeno za o-brambo in beg. Tudi Griffin je izpovedal, da je Geary nameraval zapudtitt Chicago, da se tako umakne roki pravice.
8osedje pripovedujejo, da je Geary zapustil 'hišo v sredo zvečer v družbi nekegs tovarša. Nosila ata zvrhane kovčege in sta šla proti želesniški progi.. Ko sta prišla na progo, je njegov tovarii potegnil iz Žepa električno žarnico in dal znamenja, na katera ni bilo odgovora. Geary se jc zopet vrnil.
Na potu v zapor se jc Gcary obrnil proti detektivskemu sar-žentu in mu rekel: "Zdi sc mi, da nimam več prijateljev in da m me vai zapustili, odkar sem zadnjič prišel v kašo."
POLK JI ItHONUtAL.
Washiugton, D. C. — Državni podtajnik Fr. L. Polk, ki je lan sko leto zastopal Združene držs-ve na mirovni konferenci v Peri-zu, je položil rezignacijo in Wil-son jo je sprejel. Zs vstok demi-sije jc navedel slabo zdravje.
porasiurtnr bsg is Jscb
Peoria, IU. — Zataorec Kaiser Brotvn, obsojen zaradi vloma, leži zdaj težko ranjen v bolnišnici. Hotel je pobegniti in prišlo je do boja med fterifovim namestnikom Huntom in njim, v katerem gs je Šerifov namestnik nevarno ob-strelil.
proti poljakim hnperialistom in buržojem, ki ao napadli Tkrailno V iničenko pravi, da delavA ;,, kmetje v I'k raji ni zahtevajo sov jete in ne marajo se drugo vlado.
BOGATA NAGRADA!
Chicago. DL — Ko so čistili v. stibul v Grandovem hotelu, je ne ki uslužbenec našel listnico, ki je kila dobro zvrhana. V nji je bilo •465 v gotovini in več bančnih nakaznic. Nekaj minat kasneje je. prihitel neki goet, rssburjen in ustrašen. Pričel je iakati po ve-et ibulu. kakor da je nekaj isgubi! Uslužbenec Roj Condon mu je Izročil listnico, na kar mu je bogsti gost dal m dolar nagrade.
uoomra posojilo za lat UHnoi.
Washingtan, D. O. - Keagrc ni kottfrmnSafki sa ss AA ds železnice vrnejo peoojile 000. UOOjOOO tm nabavo Oprvto« šele p-petnajst letih. V predlogi je kil določen rok petik lat.
privntnik
mphmmIOu.
GLAVNI SfAH. MIT4I SO. LAWNDALE AVtH CMlCACO. ILLINOIS.
Iirriovaliii odbor.
UPRAVNI ODSEK.
Nadiorni odbor.
Tiskovni odbor.
v^. .„,	--- i-i__i■	u m^ia fe^^a
v w9ni vmimr| *vh uhmvmi ■
Združitveni odbor.
PUOMONIRi rrmk Atoi, MM M. Crtwtart Am, Oleft II.
J«toi TrMU. I« IM. Umw» N. ^l, MM MI Seei|«e«t M*. Jm. Sta*. Itei inn, CWv«toa4, Otto. Mwy UeevM, IM4 M. RmM Am Mil ■ IIL VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. lUm, MM St. Ctalt A v*. Cl|vil«»i Oh to. oOOOVORNI URBDNIK "PROZVRT*" i J«M fevvtalb.
mmmmmmh*««*mmm
!•	l. NEW Y0RK—TRSTi
"BRITANIJA* 2. Junija, .......................* •]' JJ J®
"GIUSEPPE VERDI" S. junija................... J**
) "PE8AR0" S. Junija............ ♦.................. "
Se M0fc vetjih MMt V JnfMlevUU Vm Mm potfebUfee ta SevalJeDje te mm m
"PROVIDENCR" t. julij«.......■ »«......,,»,. t... »# S*SS |
11. NEW YORK—HAVRE:
°LA «AVOI®M junija... ^......................f JJ-JJ i
"LA LORAINE" 7. Junije......................"f I-i«
, "ROCHAMBEAU" 18. Junije.....o............. • ••
EMIL KISS, BANKIR
133 stotti »vmm,	«w vork. n *.
VttMtvIjMa 1IW.
oooooooooooomooooooooooo
■rujaml itrolU infaj« >4 |M0 4« M M ** nO* h (M* m to, kolik* J« ntu.
atttaabtssisi«482
Kulte kaaiee aekaaRlee (Dvefto) taee, ie «1 *as«tovlto
EMIL KISS BANKIR ^
133 Soeond Avo., Comor StbSt, Nfw York, N. Y.
U.u..vlj... leto ISSS. SpreJeMe elefe oe 4% efcreMl
S«v«r»'« KMmf 0«4 i Livar R««n«dy
<M»r«vo	- MM to to-
tim> m prtoorM. te Mtoto tomta,
no kot lUtlto to pr^Mtol** »n, vn.gu oblati ta	»
4i, vili, millH
.K.kl.	»» » MtolM. »
ui. c«» to t»« »•	1
do • e«Uv Mvrt. »
< Z« vara v« Mravilo >op*r r«v«*tl-mm) f Mto »rtporatijto« <tor»vl-to m MravljM* »tolMIi ta ki».
v toObM, aMtolto
v«tod rtviutliM to M Mto*to«
«a«v«r*v M«rv«i»n) bM M ta tal* pr«fctovlj* to HnImIm um»1M m v« M Vi.. I .Utoni 1» »4r»*t-
"......
W. F/Sif»» Ca, CA IMi. Ut-
JOHN MfcMETH, inro^Unt
Poftfllamo denar v staro domovino
*	Bedaj Ubko polljasM daanr r m kraj* M
Sloftasbo, Hrvntsko, Dnl-adjo to Istro. ; Nedelj* poliljsmo denar tudi v 8rt>IJo, Bulf areko Id Rumu* Jamčimo M VM poslani denar, soako kot pred Vojno, da b W , JF hitro In toteo izplačan.
KA«*AR »TATE "ANK
10E.22ndSt.

Iz fafflib tU tenkega fjetiiki ?
Piše Tomo Joni*.
(Nadaljevanje.)
U zjutraj in sveder bva nI a okrog po polju, da sva videla, če ni kdo kij odpeljal. Imela sva"* tudi vsak po enega konjička, na katerih ava jahala. Ta službe je bila zelo nevarna/ *e »i de zameril kmetom, a če »i bil i njimi dober, m ti ni bilo treba prav nič bati. To slušbo zem opravljal do pozne jeseni, dokler je bilo vw žito pospravljeno z njive, katerega je pa dostikrat zapadel tudi sneg pri mojem goapodarju, dočim 00 oili vni drugi gospodarji / tem oziru, bolj pridni.
Žito • polja no vozili muliki iz bljilnjih vasi. Spočetka so se mu ponujali, da ga bodo vozili po <H) kopejk kopo (52 snopov), a pozneje pa jim je sam rad lačaL po 70 kopejk, a ie voziti niso marali, ker so imeli druge voinje dovolj. Tako dobro je znal gosodariti na* Ko*podar.	' / oi
M late v pa je oddal tudi ktne torn od kope. Imel j« mlatilni it roj na paro. To delo je trajalo več kot mesec dni. Za žito ,pu je bila velika shramba (ambar), kamor se je spravilo do 20 vagonov žita. — »lama pa ostane v Rusiji navadno zunaj na prostem. Nare* di se do^ge, kakih osem % metrov široke in zelo visoke kupe (obr-ujot), na katere se vlači slamo s konji s pomočjo dolge vrvi. Pozneje pa se jo kar od tam jemlje kolikor ae je potrebuje sproti za kurjavo in nastiljo. Žito so pa vozili navadno po zimi v mesto, kamor so ga prodajali. Takra; so bile eene še zelo nizke; pud (16 ktfLrii je stal okrog, en rubelj in 20 kopejk; pred vojno je pa stal pud rži 60 do 70 kopejk.
domov, pa se je nehala tudi moja služba na polju. Zatem smo pa o-rali prahu za spomladansko setev. To smo delali toliko časa, dokler ni bila zemlja preveč zmrznjena. Spomladi pa se je kar tako izora* 110 zemljo prav na plitvo jfreorslo s štiri do pet lemežnimi plugi in posejalo oves; dostikrat pa ne je kar vaejalo na surove brazde in zavleklo z brano.
Pričelo j« imrzovati. Tedaj pa za nas ni bilo več dela ne na polju ne na dvoru, zato smo morali kopati zemljo in delati nasip pri vodi iz zemlje in gnoja. Pri tem delu so s« naši fantje doeti trudili, ker je gospodar atal vedno za hrbtom. Takoj po padcu prvega snega, pa j« zbral vse ujetnike skupaj in si pridržal le uekaj najbolj pridnih, druge je pa odpravil na zetusko upravo. Bili so takorekoč bosi iu nagi, zunaj pa zima. — Tistim, ki so še ostali — med njimi seui Iril tudi jaz — je kupil vsakemu majhen kožuh. To je bila Judi edina večja stvar, katero je dal enemu ujetniku. Razcapana vojaška suknja in tisti kožuh sta nas varovala mraza.
Po prvem večjem snegu se je odpeljal zatem tudi sam gospodar na svoj dom v mesto, soproga je odšla že v jeseni in mi smo ostali tedaj celo zimo pod nadzorstvom oskrbnika, s katerim smo pa lahko shajali. Naie delo je bilo skr-
vikrat nastopilo delaatvo v veliki meri v naie m okrajnem mestu! Vse je nosilo rdeče znake I Godba je igrala marseljezo. Glavne ulice polne naroda, kar je bilo prvikrat v tem mestu na ta dan. Vso vlado so imeli takrat v rokah so-cijalisti — revolueijonarji, ki so prišli med tem na površje. Agiti-rali so silno za svojo stranko. Strankarsko literaturo so tudi zelo razširjali. Uvedli so novo pisavo, zabavljali čez buržaje in ku-lake (bogate kmete.) Tri občini so pa vpeljali občinsko zemstvo, katero so volili tudi kmetje in delavci, ki prej niso imeli nobene volilne pravice, kajti samo bogataši so imeli to pravico.
Ker je državi vsled vojne grozil glad, je vlada izdajala ukaze, da mora vsak svojo zemljo obdelovati, drugače se mu jo vzame, (o razdelitvi zemlje pa je takratna vlada sklenila, da to prepusti ustavodajni skupščini), toda na tihem se je rovarilo proti pomje-
beti za živino in še kaj malega pri'ščikom. Kmetje so kmalu progla-
gospodarstvu in to je bilo tudi vse. /
Zima,je potekla Še dosti hitro. Prijel je februar. Dostikrat srno slišali o raznih nemirih sempatja in nazaduje je prišel čas, ko s«) odstavili carja, čas prve revolucije. Oddahnili smo ko smo zvedeli to, vehdar nismo bili na jasnem, kaj bo prišlo iz tega. Bali smo se, da bodo Nemci zasedli celo Rusijo vsledtega. Seveda, naš strah je bil odveč. Kmalo smo dobili nove ljudi, ki so imeli nalogo, biti naši gospodarji — "milieijo'. Ko je prišel k nam prvi milieijo-nar, nam je—ujetnikom—prebral ukaz, komu moramo biti pokopii in kako se nam je ravnati, nas je prešinila zopet misel, ravnotako bo Kot je bilo pod staro vlado.
Nov milicijonar se ni delal tako prijaznega napram gospo
Ko je kito vse snopje speljano darju kot napram nam. Svobode
--------1---- j- ngm	ni„0 dovolili nobene,
a bil je tak položaj, kdor si jo je
lastil, ta jo je tudi užival. Sli smo lahko kamor smo hoteli, bili popolnoma prosti, če smo hoteli biti. "i*o saj vojske kmalo konec in dobimo zemljo,*' so-pravili mužiki.
Bližala se je pomlad in bili ho res lepi dnevi svobode! Vse se je veselilo tega. Prvega maja je pr-
NOVICE U J0-GOSLAVIJE.
sili stavko, ki so jo tudi večinoma izvedli. Vaški odbori so skratka prepovedali, da ne sme nikdo iti k pomješčiku na delo, če tudi bi najdražje plačal. Mi smo ravno o-rali, ko so nas nekega dne pregiia li z njive. Prišli so z rdečo zastavo k nam, od vsake hiše po en človek, in nam prepovedali delati. Razume ae, da smo takoj prenehali z delom na polju. Ker kmetje še niso imeli pravice prevzeti zemlje v svojo last, je nI nikdo obdeloval in je počivala. Vlada je pa posestnikom velikih kmetij u>-kaza^a, da mora^) obdelovati vso zemlji, ker drugače se jim odvza me, a vsled stavke tega ni bilo mogoče na noben način. Obe stranki sta bili v zatrudnenju.
Gospodar pa je Vsled "elabih časov", čez katere se je zelo pri toševal, ostal v mestu, Tudi če bil '^titoiii tbt" molči, Janez
prišel ven na posestvo, bi ga gotovo ubili, ker je bil prej z mužik tako "dober". Mužiki pa so pasli po veleposestnikovem polju rav notako kot po tvojem- Ce se je šel oskrbnik na bbčino pritožiti, so mu obljubiti ukrotiti mUlike, a, narediti niso mogli ničesar tri tud niso hoteli in so šele pospeševali to, da so kmetje Še bolj nagajali pomjenščikom.
.(Nadaljevanje.)
POTOP.	Zgodovinski — roman — 1 >
! Spisal H. 9ienkWwicz—Poslovenil Podravski. (	
Milostijivi kralj!" odvrne DomaševskJ, 'da se je osnovala ta konfederacija, za to gre zasluga gospodom hetmanom, vojvodu vitebskemu ter gospodu Čarneekemu, in nikar ni bilo. ki bi ji ugovarjal, ker eo še vsi razjarjeni na Švede."
"Vrhu tega smo ie poprej javili," toda 81u-leviki, "da to ni nikak abor, marveč preprost sltod, tako da ni »ogel pokvariti nihče s svojim "veto" dela. Ako bi se bil pojavil kje kdo, ki bi ugovarjal, rszsekali bi ga s sabljami na drobne kosce. Vrhu tega preseda še vsem ta "veto", kateri bi imel ie davnd stopiti v pokoj, ker so ga mnogi že aiti do grla."
"Sveta resnica "omeni primas. "Naj si samo opomore ljudovlsda in potom, nas ne prestraši noben sovražnik."
"A kje je sedaj vojvoda vitebsklf" vpraša
kralj.
"Ae isto noč, ko j« bila podpisana pogodba, je odšel v Tikotin, v katerem je oblegal izdajal-rs Hadzivila. Sedaj ga je le moral dobiti, bodisi živega ali mrtvega."
"Torej je bil ie gotov, da ga dobit' "Seveda, kajti vai celo najsvestejši sluiabni. ki. ho Je zapustili izdajalca ter ga je branilo samo neznatno perišče Švedov, katerim ni mogla dospeti pomoč od nikodar." ,
"Hvala Bogu!" reče kralj. "A kje je Carne-
rki ?"
Sedaj tega rea ne moreva povedati, kje je on." odvrneta poslanca. "Znano je nama samo to «1« j.« prihrula nekega dne k njemu množica narodi«. on jim postal načelnik in odrinil nad flvede.
"A hetmanif" "Metmani pričakujejo ukaza vašega kralje-vega veličanstva ter se posvetujejo s starosto ka-luškim o bodo« vojni, h kateremu se vale polki •hI v»eh strani liki sneg raa gor." "Torej eo vsi aapustili Sved<f" "l>a, milosti ji vi kralji. . . K fcetmanom »o doupett poslane! od vojake Konecpoljakega, ki Je *«' pri oM»bi Karola Gustava. Zdi ne nam. da tndi ti A« nameravajo sapuatiti A vede ne glede na to. •In Hieili kralj Karol pri njih ni obljub, niti darov. Poelanei no dejali da ga aedaj še ne morejo sapuntRi, da pa to gotovo učinijo o prvi ugodni priliki, ker jim je pastalo tako laskanje in gmto vanje še #ea mero aortto "
"Hvala liogti! Ot vseh atrani dohajajo dobre novice !H re#e kralj. "Dane* je za me najsrečnej ši daa in drugi ta klen napoči, kadar sapustl po slednji Hovražnik sa vedno ljudovladn.*
"Oh t Bog obvarnj. svetli kralji" sakrttt Do maievaki.
"Kako to!" vpraša kralj sačuden.
"Da, bi poslednji lopov odnesel iz ljudovla-de zdrave pete to ne gre, ailostljivi gospod! <V mu potem nosimo sablje na svoji strani t" <
"Kj! ej!" zakliče razveseljen kralj. 'Vi ste mi pravi! Vina!" doda čez trenutek. "Treba je trčiti z zavezniki.'*
_	\	1	•
Strežnji ao prinesli vino, a obenem Ž njimi je vstopil star kraljevi sobar ter naznanil, da je dospel iz Čenstohova gospod Kriitoporski, ki želi vi-deti kralja.
"Naj le uruo pride!" zakliče kralj.
*	Čez minuto vstopi visok in suh plemič, zroč kakor kozel izpod čela. Najpoprej se nizko prikloni kralju, vric ponosen pogled po. navzočih ter de;
•	"Hvaljen bodi Jezus Kristus!" <
"Na vekov veke!" odvrne kralj. "Kaj je sli-ša t i novega?" ,
"Mraz je stat-aŠon, milostijivi kralj", odvrne plemič.
"Sedaj se ue menimo o mrazu. . . Kaj pa Svedjel Povejte nam kaj o Švedih?"
"Kaj naj govorim o 11 jih, ko jHi pa ni več pod Ceustohovo?', odvrne krepkp Krištoporski.
"To uam je deloma že znano,' odvrne ovese-Ijen kralj. "Toda vi prihajate bržkone iz samostana ter sle vse to sami videli in samoatan brani-H JfcJJLi— —r-rr-------------7 v*.
"Da, inilostljivi gospod! Udeležil sem se o-hrpmbe ter z lastnimi očmi gledal čudeže najsvetejše Device. .
"8 tem še ni postavljena meja njenih dobrot," odvrne kralj; "treba je samo, da si jih za-»luiiaM."
"Marsikaj sem ie videl na svetu, vendar takšnih čudežev še nisem videl; toda vse to izveste iz tegf pisma, katero piše vašemu kraljevemu veli-čanstvii go*pod Kordccki."
Kralj vzame piano, odpre je in jame čitatL
Med čitanjem se mu razvedri obraz in ovese-I jene oči obatoje na priileeu.
"Kordeeki nam piie," reče kralj, "da ao bra-nilei izgubili velikega junaka Babiniča. ki je razstrelil ogromni švedeki topV
"Da. on ae je Žrtvoval za vae. milosti jivi go-apod. Toda našli so oe takšni, ki trde, da 011 še živi, ter sploh dokaj govore o njem Ker pa ni-amo dobili od njega nikakšnih vestij, tudi ne nehamo objokovati njegove i »gube, ker Mmo mu vsi dolini hvalo za njegov čin, kajti drugače bi ae bilo godilo alabol. . ."
"Ako je trstu tako. pa vam povem, da ga ni treba objokovati/' odvrne kralj "Rabini* je živ ter je aedaj pri aaa. On je nam prvi pnneael no-vieo, da nameravajo ivedje odutopit! od Jasne Gore. Pozneje nam je učinil valne ualuge. da rea ne v*aw. a .-eni naj ga za nje nagradimo **
MAI* re«? Rj. kako ae razveaeli tega duhov-nik Korrierkif" zakliče oveaeljen plemič
MH tem nadaljnje kralj čitanje onega piama
ZOPET AORAJUTA RSTOUfAl
Pogodba za eluploataeijo Auer-npergovih gozdov je bila te dui |Mn|jMsana. Tudi tukajšnje poverjen ištvo za agrarno reformo (je dalo na to fa možno pogodbo že svoj pečat.
Pogodbo so podpisali: za "Pa-nonijo" laatnik 'Panonije" Kaj-fež in ravnatelj Hladek. — Za "Bavo" sta podpisala Hieng it ReŠič. — Za "Gospodarsko zvezo" pa tajnik SLS duhovnik dr. Kulavec. — Pogodba je sklenjena na petnajst let, in sieer tako, da se sme sekati, letno 120.000 m lesa, in sieer jelovine in buko-vine. Jelovino so plačali -po 240 K, bukovino pa po 130 K. Dana šnja cena jalovini je 600 K, bu kovini pa 400 K. Če računamo ra zliko med pogodbeno in današnjo ceno, dobimo, da bo družba zaslu žila letno 35 miljonov kron.
Najlepše je pa tole: od kouti^ genta letnih 120.000 m mora dobiti, Kajfež 50%, Javornik o& "Save" 20 odstot. ostalih 30 od-stot. pa "Gospodarska zveza.'
Zdaj se lahko zračuna, za koli-ko se »je prodala "Gospodarska zveza". . .
Kmetje in delavci { Tako rešujejo klerikalci agrarno reformo!
'Slovenec' piše: "Naša stran ka se bo vsega obsega teh velikih soeijalnih in gospodarskih problemov z vAo resnostjo lotila."
V tej pogodbi vidimo, kako se rešujejo ti socijalni iq gospodarski preblemi in kako se "ustvarja mogočno orožje za naše refor matorčno delo.I

proglas na ves proleUrijat v Italiji. Proglas slika v pretresljivih besedah bedno stanje reškega delavstva, ki je br^z vsake zaščite izročeno besueuju arditov iu alič-uih jim ljudem. Ne samo, da se delavci po zapirajo po gunanih temnicah, temveč tudi mučijo jih prav po arednjeveško z mukami, ds človeka prsv grozs pretrese, ko to bere.
In vae to početje pokriva pesnik D'Annunzio s svojim imenom in podpira Nittijeva vlada z delavskim denarjem.
Vendar tudi za Keko iu njen prvletarijat pride ura rešenja. Muke sadane delavstvu ae bodo maščevale same ob aebi.—"Delo."
POTRlBUJjmo DELAVCE za stalno delo vse leto. Tudi u
nus. Pridite osebno ali Pi«te u.
International Lead Refini,lK r*' Baat Chicago, Indiana .U Pt Room 543. - 111 West ton 8t. Chicago, 111.	H
Kalan molči
Bden najhujših protivnikov jugoslovanskega pokreU za časa Avstrije je bil knez Karel Auer-sperg, lastnik velikanskih fidej. komisnih gozdov v Sloveniji, reprezentirajo prilično eno trst-jino šumskega bogastva sloven* ske pokrsjine. Po naredbi spadajo vsi ti gozdovi pod agrarno re-f6ormo.
Dne 3. maja t. 1. pa je knes Karel Auersperg sklenil z lesnima družbama "Sava" in "Pano-nija", ki sts v rokah nekoliko lasnih bogatašev eksptoataeijsko pogodbo za les v svojih gozdovih za dobe 15 let v »vrho izvoza tega lesa v Italijo. Ta dogovor se j* izvršil pod patronanco dpžetoe vlade v Sloveniji ob pritegnitvi gospodarskih organizacij Sloves ske Ljudske Stranke iz zastopm kov katere stranke deželna vle da tudi obstoji.
Ta eksploatacijska pogodba nasprotuje javnim interesom, ker onemogočuje na eni stran izvedbo sgrarne reforme nad šu mami. kneza Auersperga, na drugi strani pa obogatuje le posa-mejne lesne bogataše in pa kneza Auersperga, n* prinaša pa drža vi in javnemu gospodarstvu niti najmanjšega haska
10
TRAGIČNA USODA REKE
Položaj v Reki postaja od dne do dne žalostnejii izvzemši za o. ne, ki sede pri koritu, t. j., ki temu nesrečnemu mestu ukazujejo Zadnje čase smo videli v Reki o-čitne spore med ^ojsštvom samim. Vojaštvo je sito te tragične paja cade, deloma zapustilo mesto, ta ko karabinjerji in vojaki brigade Ki renče in Koala. Seveda so se na meji pri Kantridi še poprej uda rili z arditi, ki so sedaj edini go h poda rji Reke, ker počenjajo kar hočejo, jemljejo, kjer jim kaj u gaja, in — se . poročajo z onim dekletom, ki jim je všeč, aeveda vsak teden s drugim. Slavni "ko mando* je brez mo^i proti njim, zato pa daja občutiti tembolj svojo krutost delavcem.
D'Annunzijo je namreč uvidel da s -r- "sovjetsko" republiko re ško ne bo nič, ker mu delsvatvo v Reki in Italiji ni hotelo aesti na te limanice. Sedaj uaravaoat taji da bi sploh kedaj renno mislil « tem svojim načrtom. Ali užaljeni pesnik je takoj apuatil avojo je-■o nad reškim proletarijstom.
Za pretvezo ao mu dobro prišle delavake stavke v Reki. Začel je kar na debelo aretirati, izganjati in mučiti tisoče delavcev. Italijanska vlada mu gre tudi na roko da vae iz Reke izgnane delavee e-noatavno upira e ječe, kjer gro-med 1 te ljudi, ki ne vede. Čemu se jim je vsela oeebna svoboda Delsvei aami ao izdali 4. maja
Ml, (Proslava prvega maja.) Ker amo bili o sklepu 'strokovne komisije v Ljubljeni obveščeni šele dne 1. maja, smo letošnji prvi maj na zelo slovesen niM praznovali. Ta dan nam ostane v*tm v ' neizbrisnem spominu. Videli in čutili smo, ds sociali zem ne le živi, temveč da se tudi štiri od leta do leta. Oblasti so nam letos prepovedale vse shode. Omejili smo se torej le na krasno majniško manifestacijo, h kateri je prišlo preko 150 ljudi Iz prevod je šel na Preval je in Gu-štanj. Sredi pota so nam prišli naproti kovinarji in smo nato skupno (korakali v Guštanj. Na čelu isprevoda so bili kolesarj okinčani z rdečimi zastavicam Za njimi je jezdilo pet jezdecev z.^no gospo, vsi okinčani z rude-čimi trakovi. Svirala je rudniška godba iz Leš. Rudarji so nosili spremstvu svojeev, žena iu otrok svojo rdečo zastavo, za njimi je ps svirala kovinarska godba na čelu sodrugov kovinarjev, ki se takisto imeli fcvoj rdeči prapor. Qiqjeni smo biti do sote, to Ono v tsko prisrčni solidarnosti kora kali drug poleg drugega, prole-tarči poleg projfetarca. Zal je, da ni bilo mogoče, da bi nam kak govornik razjasnil letošnje naše nsše razpoloženje ob priliki tega delavskega praznika. Proslav« -prvega maja so se udeležili tuci rudarji s Holmca. H koncu* man festsčpega shoda sta vse zbran< delavstvo v kratkih besedajt po zdravila sodruga Hočnik iz Leš in Star iz Guštanaj. — Proslava je bila ifvagredno lepa in popolnoma mirna. • ' j l>. ..
POVUBUJBKO DELAVCI
za tovarniško delo. Nobene nku šnje se ne zahteva. Dobro delo 47i£ do 50c na uro, takoj ig^. kbm. Prilika za napredek. K«. ployment urad odprt od 7 30 a M. do 5 P. M.
U. 8. RUBBER G0
2603 Grand Ave.
▼ MgnUNt je dobilo vladno odobren je za. 10.000 di narjev, za natisk medicinske terminologij*
Herod na laki. Trst, 8. maja Listi poročajo iz Reke z dne 6. t. m.: Na Reki je popoln kaos. Odpor proti srednjeveški rešk vladavini ni izbruhnil samo pri večini reškegs prebivalstva, ki je bilo ie od prvega dne italijanske zasedbe odločno nasprotno tem nepovabljenim gostom, in ječi sedaj po reških in vološčanskih je čait, kjer je izpostavljeno trpin štnju, ki se mora primerjati le s onim za inkvizicije in kriči ttebo po maščevanju. — Odpor
K ti novi reški strahovladi je iz hnil tudi med njenimi dose danjimi člani in pomagači, med 4'Annunzijevimi orožniki in vo jaki. Otožni ki in vojaki brigad Tirenze m Sfsia so sklenili, zapu stiti reško besnico. 130 orožnikov pod poveljstvom stotniks Seaie, se je spravilo dsnes na pot prot Kantridi, kjer so jim zsstavil pot 4'arditi" z oklopnimi avto obili. Neki srdit je vrgel ročno granato proti stotniku Vadala ki pa je ubiU nekega ubogega Rečana, ki je vozil odhaja)ošim vojakom nekaj blaga na votn Nastal je spopad, tekom katere-gs sta bila dva orožnika ubita, dva ranjena, a trije srditi in en častnik so na smrtni postelji.1 | Doslej je prekoračilo obmejno črto pri Raki 110 orožnikov, 40 vojakov in 40 častnikov.
ir? V
ilFKARTA
• is -	^ '
TRSTA v
NEW YORK
Najmanjša svota, kar rtčunajo sgenti sa karto iz Trsta do New orka je $18.00. Ca hočete dobaviti svojo rodbino ali prijatelje Is •tarega kraja v Ameriko, obrnite M ta pojasnilo in potrebne listine na
MATIJA
HOtiSTE U
ZASLUŽITI PO #5.00 NA DAN, TEDAJ PRIDI ZA DELOM NA: 1710 S. PEORIA 8T OHICAOO, ILL.
POTREBUJEMO DELAVCI
za delo v livarni jekla, 9 do 10 ur delo s plačo in pol za nad 8 urno deld. Dobra plača. Tovarna blizo kare, ni nered^*^_____
OHIOAGO STEEL POUNDRY
3720 8. Kedzie Ave.
izdelovalce klobas in za delo v kleti In navadna delavee.
■ 1	*
idil FB0VI8I0N 00.,
810 N. Ovsen Street.
i"
POTREBUJEM DEELE
»-'•»*	j r ' '• .V *'' T. f ,
za kuharico in druga lahka hitai dela. Dobra plača. Telephone -Evanston 6195. Uprašajte za Mra Schram.

«—■
POTREBUJEMO
navadne delavee za delo v naših skladiščih. Dobra plača, stalno delo.
SHAVnrOi k SAWDUST
23rd and Western Ave.
vAimcoAJ.
Prode se dobro idočs PEKAM-JA v središču, kjer šive Slovesci. Proda se vsled smrti mojegs ao* progs. Proda se po zelo zmerni ceni. Za ceno in druga pojasnil« se oglasite osebno ns naslov; 2315 S. Leavitt Street, Chicago, 111. (June 5-7).
ji
Kila umori7000 ljudij na leto.|
Bsfc#	M W ssep
M m iS* M1I>-
ss&rszz
mn. 0» *
__
ptnkmM* mM
i* stari kraj. M*7 Bntler St , Phtsbnrgk. Pa. I Prihranil Vam bo densr ()n je sa narod, narod je za njega