Slovenski dom Spedtzleae fn abbonameato pmtik Poštnina platana ▼ (UtOTliL Gana Ur 0.50 .8LOVEV8KI DOM* izhaja vsak delavnik opoldne. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. J. Sodja. Zr ljudsko tiskarno: Jote Kramarič vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Konitarjeva 8. Telefon 4001 do 4000. Mesečna naročnina U Ur. za tujino 20 Ur. V Ljubljani 27. avgusta 1943 - Leto VIII. - St. 195 BoIIettino di guerra n. 1188: EFFICACE B0MBARDAMEHT0 DEI P0RTI Dl BISERTA E AUGUSTA 16 velivoli nemici distrutti Comando Supremo. BoIIettino dl guerra No. 1188: Navigllo alla fonda nei portl dl Blserta e dl Augnsta e stalo cfflcacemcnte bom-bardato da apparecchl ltaliani e gcrmanlcl. lina pesante azione aerea avversarla ha avuto luopro sulla citta dl Fogglo dovo 1 danni rlsultano nravi: lncursionl dl minore rllievo si sono svolte su Crotone e nelia provlncia di Avclllno. L'aviazione anglo • araerlcana perdeva nelle azionl della glornata lt velivoli; 4 ad opera del nostrl caeclatorl nella zona dl Avelllno. otto abbattuti daila caccla tede-sca nei dintornl dl Foggia e quattro dl-strutti dalle batterie contraeree dl Foggla e dl Crotone. II tiro dl nostrl mczzl navali di seorta a convogil colpiva due aeroplanl nemici ehe sl inablssavano in mare. Generale Ambroslo. Vojno poročilo 1188: USPEŠH0 BOMBARDIRANJE PRISTANIŠČ V BIZERTI IN AUGUSTI 16 nasprotnikovih letal zbitih Vrhovno poveljstvo. • Vojno poročilo št. 1188: Italijanska in nemška letala so uspešno bombardirala ladje, zasidrane v pristaniščih Blzertl in A u g u s 11. s Močan nasprotnikov letalski nastop Je 1)11' Izveden na mesto F o g g 1 o , kjer Jo škoda huda. Manj pomembni poleti so hlil storjeni na Crotoive in na a veli insko pokrajino. Angleško-amcriško letalstvo je pri nastopih tega dne izgubilo lt letal: 4 po zaslugi naših lovcev na predelu pri Avcl-llnu. 8 so jih zbili nemški lovci v okolici Foggle, 4 pa je uničilo protiletalsko topništvo v Foggiji ln Crotonu, Streli z naših pomorskih vozil. ki spremljajo konvoje, so zadeli 2 nasprotnikovi letali, ki sta se pogreznili v morje. General Ambroslo. Hudi boji ob Miusu in pri Izjumu Sovjetski poskusi na teh odsekih spodleteli. Včeraj so Sovjeti izgubili 253 oklepnikov Hitlerjev glavni stan, 27. avg. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na bojišču ob Miusu so močni sovražnikovi napadi trajali dalje. Sovjeti se tamkaj ponovno utrpel) težke Izgube. Boljševlškl poskus za prodor pri Izjumu je bil v borbah iz bližine zavrnjen in sovražnik vržen nazaj na svoje Izhodiščne postojanke. V takojšnjem protlsunku so nemške čete pridobile na ozemlju. Zahodno od Harkova so močni pehotni In oklepni oddelki Sovjetov napadli v široki bojni črti. Sovražnik je lili v borbi od moža do moža zavrnjen ln v protlsunku odbit proti severu. Včeraj je bilo uničenih 253 sovjetskih oklepnikov. Pri obrambi sovražnih letalskih napadov na južno Italijanska mesta so nemški lovci ln protiletalsko topništvo sestrelili včeraj 9 sovražnih letal, med njimi več težkih bombnikov. Na morju zahodno od rta Or-tigal je bil z bombo potopljen sovražni rušilec. V letalskih bojih nad Atlantikom in pri napadih na nekatere kraje v zasedenem zahodnem ozemlju je Izgubil sovražnik 8 letal. Pet drugih, med njimi tri večmo- torne bombnike, so sestrelile zaščitne enote vojne mornarice na morju pri zahodnih Frlzljskih otokih. Preteklo noč so metala nekatera sovražna vzncmlrjevalna letala posamične bombe nad severnim državnim qzemijcm, ne da bi povzročila omembe vredno škodo. V hudih obrambnih bojih Jugozahodno od VJazme sta se posebno odlikovali wiirt-temberško-badenska 240. pehotna divizija ter bavarsko-ostmarška 268. pehotna divizija. Berlin, 27. avgusta, s. Vojni dopisnik nemškega poročevalskega urada pravi, da nemški vojaški krogi glodajo z najvočjim zaupanjem na položaj na vzhodnem bojišču. Utegnilo bi so zgoditi, da bi nemško vrhovno poveljstvo še moralo nekoliko skrajšati obrambno črto, gotovo pa je, da bo nasprotnik ob tej skrčeni črti doživel svoj smrtni ples. Bitka, ki sedaj divja na treh najvažnejših krajih, omenjenih v nemškem vojnem poročilu, in sicer oh Miusu, pri Izjumu in Harkovu, jasno priča, da Sovjeti če kar naprej skušajo e silo pogazitl nemške črte, a hkrati dokazuje, da je nemška obramba nepremagljiva in da se bo skrajšana bojna črta izkazala zelo ugodno za nemške čete. V Berlinu poudarjajo, da celo 0GR0MHA ŠKODA PO LETALSKEM NAPADU NA P0MPEJE Napol!, 27. avg. s. Pri letalskem napadu 24. avgusta na Pompejo je to odkopano mesto utrpelo ogromno škodo tudi v tem, da je bilo razdejanega tudi nekaj starinskega gradiva, ki v umetniškem oziru pomeni največjo vrednost. Prva bomba je padla prod tako imenovani »Arco di iiruso« poleg Jupitrovega svetišča ter je podrla stebrišče. Druga bomba je padla med etav-bi »Tritolomo« in »Romolo e Remo* ter podrla krito stebrišča, tretja bomba pa je v polno zadela pompejskl muzej. Ta bomba je naredila največ škode, saj je uničila velik del zbranih arheoloških stvari, ki so jih bili proučevali učenjaki vsega »veta, dalje pohištvo v Pompejskem domu, od najdragocenejšega do uajnavadnejšega, kipe iz mavca, ki so predstavljali žrtve vezuvskega izbruha in mnogo drugih, nadvse dragocenih stvari. Po vsem tem je s Ameriški odgovor na sovjetske zahteve in pritožbe Stockholm, 27. avg. s. »Ncwyork Times« se v včerajšnji številki bavl z ruskim vprašanjem in vnovič poudarja, da so od-nošajl med Anglijo in Ameriko ter Rušilo zadovoljivi. List poudarja izredno dejstvo, da Rusi navzlic svojim uspehom na bojiščih še vedno odločno zahtevajo ofprtje drugega bojišča: Mnogo se Je pisalo o tem, da je treba razumeti Rusijo, toda razumevanje za sodelovanje mora vladati na obeh straneh. Rusi. piše list. imajo prav. ko trdijo, da bo vojna po vsej verjetnosti končana, ko bodo Amerikancl in Angleži mogli vreči v boj proti osi vse svoje kopenske sile. Toda ruski voditelji ne morejo ln ne znajo predložiti nobenega predloga za rešitev tega vprašanja, to pa zaradi tega ker se ne udeležujejo medzavežnlšklb posvetov. Sprejeli so naše orožje, naše tunk« ln naša letala, pa niso o tej pomoči javnosti doma ali v svetu dali še nobenega potrdila. Ako pa mora Rusija danes nositi glavno pezo vojne, tega ni kriva ruska politika ali politika Angležev ln Aracrl-kancev, pač pa zemljepisni položaj Rusije. Zato bi bilo najbolj umestno, ako bi ruski voditelji, mesto da stalno zahtevajo drugo bojišče ob določenem času ln na dotučinem kraju, rajši pHšlI na vojaške posvete la se seznanili z velikanskimi vprašanji, ki se tičejo pomorske vojne ln pomorskih zvez, s katerimi sl belijo glave zahodne velesile. Hkrati pa naj razlože ta vprašanja tudi svojemu ljudstvu. NESOGLASJA V VODSTVU AMERIŠKE ZUNANJE POLITIKE Odstop Sumnerja Wellesa, dosedanjega namestnika zunanjega ministra Stockholm, 27. avgusta, s. Švedski tisk poroča iz Združenih držav, da v ameriških političnih krogih razlagajo padec Sumner-ja W ellesa tako, da je to zadnji prizor 6talnega osebnega nasprotstva med zunanjim ministrom Hullom in \Vellesom, pri čemer je slednji potegnil kratko. Ta dolgoletni spor je omrtvičil vse delo zunanjega ministrstva in dal povod, da sla nastala dva tabora, za in proti IVellesu. V dobro poučenih rvashingtonskih krogih pravijo, da je bil Roosevelt postavljen ob zid in je moral dati Hullu v roke popolno nadzorstvo nad zunanjim ministrstvom in zunanjo politiko zato, ker uživa Hull v zbornici večji ugled kakor pa kateri koli drug član vlade. Pričakujejo, da je predsednik Roosevelt prihranil za odstopivšega podtajnika drugo meeto. ker hoče na vsak način izrabiti Wellesove sposobnosti. Tako pravijo, da bo verjetno postal »leteči veleposlanik« in bo najbrž dobil nalogo, da bo skušal na kak Pritožita nad cenzuro v Angliji in Ameriki Lizbona, 27. avg. s. Ves ameriški tisk ugovarja proti ameriški in boljševlškl politični cenzuri, ki .je zadnje čase žo kar prehudo stroga pri nadzorstvu nad znie-njavo časnikarskih obvestil med obema državama. Za primer navajajo odločno prepoved o tem, da bi listi priobči" novico glede sovjetskega diplomatskega zastopnika Bogomilova, ki je določen za Alžir. To novico, so v Londonu zadrževali več tednov ter čakali, kako se bodo odločile ameriško oblasti. Odločitev je prišla šele po*em, ko je sovjetska vlada s posebno spomenioo dogodek naznanila. List »Chicago Tribune« ostro obsoja strogost eonzure, ki nedvomno poslabšuje odnošaje med obema zaveznicama, namesto da bi jih izboljševala. Ce je zavezniška edinost tako šibka, da ne more prenesti svobodne Izmenjava sodba, potem je iz tega treba sklepati, da je ne bo nikoli moči docela uveljaviti. na splošno preveč podcenjevali. Lahko bi imenovali tudi tretje, namreč skupino ameriških stikov e tujino, za katere skrbi državni predsednik sam in se pri tem poslužuje raznih pomagačev. Tednik zaključuje z vprašanjem: »Kako dolgo bodo Združene države sredi trde vojne na vseh koncih sveta Se vodile tako negativno zunanjo po-litikol Ne le naši vojaki, temveč tudi naši zavezniki in prijatelji bi radi vedeli za prave vojne cilje Združenih držav.« takšnim divjaštvom udarila sovražnikova slepa in okrutna nasilnost, da je namenoma uničila celo tiste cilje, ki jih je bil sovražnik prej osvetlil s številnimi raketami. Prof. Majuri, pod čigar varstvom so bile pompejske izkopanine, je o tem razdejanju obvektil * ministrstvo za ljudsko vzgojo ter je izdal vse potrebne ukrepe za ohranitev vsega, kar je razkopal anglosaški uničevalni bes. poročila angleškega vira čedalje bolj namigujejo, da imajo ruske čete neznanske izgube, kar kaže, da hočejo javno mnonje pripraviti ne samo na propad Stalinove ofenzive, marveč tudi na trajno ohromelost boljševiške vojaške sile. Boljševlki so namreč dva meseca na-pregli vse moči, da so se na črti med Orlom in Harkovom ter na severnem odseku pomaknili naprej za 50 km. Za osvojitev tega ozemlja so vrgli v boj na stotine divizij, ne da bi so splošni okvir na južnem odseku ter na celotnem vzhodnem bojišču v vojaškem pogledu kaj posebno spremenil. Zatrjujejo, da Sovjeti niso mogli nikjer predreti nemškega obrambnega jeza, čeprav so vsak dan žrtvovali nič manj ko 820 oklepnikov. Od 5. julija pa do danes so Sovjeti zasedli za 15.000 kv. km ozemlja, torej nekako eno tridesetinko Ukrajine. Ta skromen uspeh pa je Sovjete veljal 1,600.000 mrtvih in ranjenih vojakov ter ujetnikov, hkrati pa so izgubili še orožje 270 oklepnih brigad. Opazovalci, ki so pozorno spremljali sovjetsko ofenzivo, poudarjajo, da nasprotnik ne bo mogel dolgo prenašati tako hudih izgub. Lizbona, 27. avgusta, s. »Daily Express« je objavil članek o položaju na vzhodnem bojišču, v katerem pravi, da imajo Nernol v bližini bojišča imenitne prometne zveze, ki jim dovoljujejo nagle in obširno premike čet. Zaradi teh dobrih zvez Nemci tudi mnogo laže krepijo svojo vojaško moč kakor pa Sovjeti. Glede izpraznitve nekaterih važnejših obrambnih postojank pa pravi, da so Nemci v njih porušili vso, kar bi utegnilo biti Sovjetm v prid, mnogo prej, preden so ruske čete vkorakale. Ko govori o izgubah na vzhodnem bojišču, pravi, da so nemške izgube v primeri s sovjetskimi le malenkostne. NOV CHURCHILLOV IN ROOSEVELTOV OKUC NEMŠKEMU NARODU ZA VDAJO? 1 način izboljšati odnošaje med Ameriko in Rusijo. Položaj Je danes precej kočljiv, kajti Welles uživa v Južni Ameriki velike simpatije in bi njogova odstranitev utegnila tam vzbuditi nevoljo. Tednik »Time« ekuša ugotoviti posledice, ki znajo nastati zaradi IVellesovega odstopa, in piše, da sta doslej v Združenih državah bili prav za prav dve zunanji ministrstvi: eno je kot šef vodil Hull, drugO; skušnjavo, da bi bili nestrpni in da bi dru-pa je vodil Welles, čigar sposobnosti so ge nadvladali, če manjka brzd bratstva, ki Stockholm, 27. avgusta, s. Ameriško časopisje se nekam jezi, da je britanski obveščevalni minister Brandon. Brackeu pretrgal molk glede quebcške konference ter je predvčerajšnjim dal britanskim časnikarjem izjave, ki vsebujejo manj všečne napovedi glede tega, o čemer so razpravljali in sklepali na konferenci. Uradno poročilo o razgovorih v Cluebecu ni preveč zadovoljilo časnikarjev, ki so bili v velikem številu prihiteli v to kanadsko mesto, da bi spremljali potek konference, ki jo je treba imeti za najvažnejšo, kar jih je bilo med zavezniki od začetka vojne. Izjave, ki jih je dal Roosevelt, ne osvetljujejo preveč teženj zavezniških voditeljev. Ker ni točnih poročil, je anglosaško časopisje z obeh strani Atlantika prisiljeno, baviti se z običajnimi ugibanji in domnevami. Londonski listi so včeraj zjutraj napovedali slovesno sporočilo, ki naj bi ga v prihodnjih dneh dali po radiu v obliki oklica nemškemu narodu, naj se vda. Oklic bi podpisal Roosevelt In Churohill. Na dobro obve- Kaj je krivo sedanje vojne Rim, 27. avgusta, n. .VAvvenire. razpravlja o odgovornosti za vojno z ozirom na sedanji položaj ter prinaša članek pod naslovom: »Omika brez Bogat. Ta rimski katoliški dnevnik piše, da je takšna omika zasidrana na zlagani peščini agnosticizma, neverjetnosti ali celo na preganjanju vsega onostranskega. »Zadostuje« , — pravi lisi — »če poudarimo isto usmerjenost dveh najmočnejših tokov, tistega, ki sfanitizira človeka in ga hujska k anarhiji, ter onega, ki ima državo za Boga in ki upravičuje diktaturo. Oba sta nasprotna notranji disciplini, prvi v imenu svobode, ki ji brez Boga vse dovoljuje, drugi pa v imenu oblasti, ki je brez Boga nasilje.« Svoboda spravlja ljudi v učinkujejo le tedaj, če jih drži zavest, da je nad nami najvišji in en sam oče. Oblast spravlja voditelje v skušnjavo zlorabljanja in nasilja, če manjka brzde odgovornosti, ki posluje le tedaj, ako se človek zaveda, da je nad njim en sam, najvišji Sodnik. Posledica teh dveh negativnih vrlin je boj med ljudskimi razredi in spopad med narodi, t. j. prelivanje krvi. pri katerem doživljajo polom najvišje pozitivne vrline omike; običaji, blaginja, mir in red. ščenih mestih mislijo, da so se zavezniki za zdaj omejili v svojih načrtih zgolj na poostreno letalsko vojno proti Nemčiji, a kar se tiče pravega vdora na evropsko celino, kakršnega zahteva Rusija, se zdi, da hočejo pridobiti še mnogo časa ter delajo vse, kar je le mogoče, da bi zatrli vtis, ki ga je bilo zadnje dni dobilo tudi javno mnenjo v Veliki Britaniji ter v Združenih ameriških državah; vtis, da bi utegnilo priti v najkrajšem času do izkrcanja na francoski in belgijski obali. V restilct pa gfc pri tem za zavlačevanje ,v nedogled, »ad calendas grae-eas:. Sovjeti — nasprotniki evropskih združenih držav Buenos Aires, 27. avg. s. Tedensko poročilo, ki ga izdaja sovjetsko veleposlaništvo v tVashingtonu, objavlja uvodnik sovjetskega lista »Vojna in delavski r izred«, ki zatrjuje, da si Sovjetska Rusija uame-rava pridržati važno nalogo pri organizaciji svefa po vdjni. Clankar pripominja, da Rusija ne bi bila zadovoljna z ustanovitvijo evropskih združenih držav, kukor tudi ne z delitvijo celine na razne bloke držav. Članek pristavlja: »Protldemokratski ljudje se trudijo, da bi onemogočili sodelovanje Sovjetske Rusije pri organizaciji povojnega sveta. Izgotovljeni so tudi žo načrti, ki imajo očitno ost proti Sovjetski Rusiji. Clankar izreka svoj odpor zlasti proti zamisli o ustanovitvi vzhodno evropske državne zveze, v kateri bi bilo 12S milijonov ljudi. Angleški komunisti nezadovoljni s sestankom v Quebecu Amsterdam, 27. avgusta, a. Angleška poročevalska agencija pravi, da je angleška komunistična stranka objavila posebno iz* javo glede na sestanek v Quebeou. Komunistična stranka v njej zahteva, da je treba takoj sklicati angleški parlament ter začeti z drugim bojiščem v zahodni Evropi. Vrh tega predlaga sestanek, na katerem bi bile zastopane Velika Britanija, Sovjetska zveza in Združene države. Izjava tudi zahteva, naj ministrski predsednik sprejme v angleško vlado kakega Človeka, ki bi bil sposoben ln odločen vojaško zvezo s Sovjetsko Rusijo izvesti do kraja ln do zadnjih posledic. Spor med Amerikanci, Angleži ter med Sovjeti je po zavezniških posvetovanjih v Kanadi še bolj viden in pereč Buenos Aires, 27. avg. s. Poročila iz New torka pravijo, da Churchillova in Rooseveltova izjava nista razpršili moreče megle skrivnosti in negotovosti, v katero je bil zavit posvet v Cluebecu. V ameriških krogih poudarjajo, da je edino jasno in da drži le dejstvo, da so Sovjeti močno nezadovoljni, kar so očitno pokazali z odpoklicem Litvi-nova. Zaman se zdi, da so vsi napori anglosaško propagande, ki pravi, da moskovsko dejanje ni v nobeni zvezi s sestankom v Cluebecu, kjer so v glavnem govorili le o vojni na Tihem morju. Opazovalci, zlasti neutralni, so si edini v tem, da so hoteli Sovjeti javno pokazati svoje lastno stališče in svojo nevoljo nad anglosaškim vodenjem vojno in da si je v ta namen izbrala najprimernejši trenutek. Po drugi strani pa poroča dopisnik >Daily Ezpressa«, da je bil vtis nnebeškega sestanka v Kanadi in Združenih državah porazen. Ker vedo, da se Je na sestanku veliko govorilo o bodočih nastopih v Evropi ln da so vzlio uradni objavi bili Bprejeti sklepi takoj sporočeni v Moskvo, prevladuje splošno prepričanje, da Stalin s sklepi ni zadovoljen. Končno govori »Associated Press« celo o napetosti med Anglo-sasi in Rusi ln zatrjuje, da je bil zdaj odpoklican tudi ameriški veleposlanik v Moskvi Standlejr ne le, da bi poročni svoji vladi, temveč nedvomno tudi zato, da bi s tom oslabili sovjetsko kretnjo z odpoklicem Ll-tvinova. V Moskvi bo OBtal upravnik poslov, dokler ne bo sklenjenega kaj drugega. Bern, 27. avg. g. Glede vprašanj, ki so bila v Quebeou na dnevnem redu, poudarjajo dopisniki švicarskih listov iz Londona, da je bilo vprašanje Daljnega vzhoda na prvem mestu, čeprav se zdi nemogočo, da bi Sele na drugo mesto metali vprašanje izrabe uspehov na Sredozemskem morju samo zato, da bi Kitajski nudili vso možno pomoč, kakor po njej kriči že toliko čaaa. Iz teh dveh ugotovitev se lahko potegne zaključek, da angleško - amerikanske zadeve niso angleško-amcrlško-ruske zadeve. dokler bosta vladi v Londonu in Washing-tonu prisiljeni deliti svojo pozornost na evropske nastope in na pacifiško bojišče in dokler Sovjetska Rusija ne bo sama začela dobivati hujših skrbi tudi na Daljnem Vzhodu. Kitajska skoraj ne more storiti več, kakor pa Je storila in dela proti Japonski, in bi je tudi ne klicali na konfe-renco. kjer bi se pogovarjali izključno in o vojni proti osi. V ostalem pa dopisniki poudarjajo torkovo izjavo, češ da so politična vprašanja odstopila prvo mesto vojnim vprašanjem. V nekem drugem dopisu iz Londona se govori o Španiji, od katere Je London baje zahteval poroštvo, da bo ostala nevtralna, in sicer mora izpolniti sledeče pogoje: 1. Odpoklicati španske od-delko z ruskega bojišča. 2. Pri Kanarskih otokih in v Maroku se je treba v večji meri držati izjave o hevojskujočem se stanju. Berite »Slovenski dom«! NOVI VISOKI KOMISAR NA PRVEM OBISKU V POKRAJINI Ekscelenca Visoki komisar senator Rlc-cardo Molžo Je obiskal Logatec, kjer so ga sprejeli zastopniki krajevnih oblasti. Položil je venec na grob, v katerem počivajo padli vojaki, nakar je obiskal razne zavode In cerkev. Na civilnem komisariatu je nagovoril uradnike ter Jih vzpodbujal k izpolnjevanju njihovih dolžnosti. Vesti 26. avgusta V Benetkah so odprli »vojaško vas«, in sicer na prostoru, kjer so bile doslej slovite mednarodne umetnostne razstave Blenalle. Vojaške okrepčevalnice in zabavišča so nameščena v bivšem sovjetskem paviljonu ter v parku, ki obdaja razstavna poslopja. Državni podtajnik v predsedstvu vlade Je včeraj vodil sejo sicilskih senatorjev. Na seji so se posvetovali o ustanovitvi narodnega odbora za Sicilijo. Dve švedski ribiški ladji sta se potopili v prelivu Skagerraku med švedsko in Dansko. Za novega namestnika ameriškega zunanjega ministra naj bi po odstopu Sumnerja \Vellesa bil Imenovan dosedanji pomožni namestnik Brecktn-rldge Long. O Sumnerju TVellesu pa govore, da pojde za ameriškega poslanika v Lizbono. Pridobivanje premoga v Angliji Je po poročilu ameriških listov padlo v zadnjih 8 mesecih za 241 milijonov ton. Ameriška poslanska zbornica bo najbrž v kratkem Izglasovala zakon o civilni mobilizaciji, in sicer zaradi tega, ker v Združenih državah zelo primanjkuje delovnih moči, ljudje pa, zlasti ženske se na delo ne marajo prlglašati. Samo v kmetijstvu bi Združene države potrebovalo zdaj 700.000 novih delavcev. Japonski cesar je Sprejel 4 admirale, ki so se vrnili z bojišč v Tihem morju ter mu poročali o vojaškem položaju. Ministrstvo za industrijo, trgovino in delo Je poenostavilo dosedanja določila o prodaji tipiziranih tkanin. Pri dosedanjjh letalskih napadih na nemška mesta je po poročilu nemškega prosvetnega ministrstva bilo uničenih vsega 3 milijone knjig, znanstvenih in leposlovnih. Ministrstvo je dalo navodilo,' da se ta škoda po kjižnicah člmprej popravi. Bolgarski poslanik v Bernu Kjose-ivanov jo priSel domov poročat ter se nato spet odpeljal v Svifco. Policija v Sofiji zelo strogo pregleduje vse javne prostore ter zapisuje imena nezaposlenih. Oblast jih je že mnogo zaposlila pri žetvi. Prav tako so prisilili k poljskemu delu mnogo ciganov. Po 1. septembru bodo na Madžarskem dobili več moke ln po 1. novembru več kruha. Vsakdo bo na mesec dobil 2800 gramov moke, od tega 75*/« bele, ostalo pa črne moke. Kruh bo bolj bel, kakor Je bil doslej. Do zvišanih obrokov je prišlo zaradi dobre letine. V Novem Sadu Je po dveh letih spet oživela Srbska Matica. Madžarski vladni komisar dr. Balla je predsedniku Matice dr. Moču slovesno vrnil poslopja, muzej in slikovno galerijo. V zahvalnem govoru Je dr. Moč opozoril na prevode, po katerih Je madžarska književnost in znanost prišla tudi med srbsko prebivalstvo. Tiskovni urad češke begunske vlade v Londonu Je objavil, da češka vlada »ni razpravljala« o kaki preselitvi v Moskvo. To izjavo je vlada morala dati, ker je med češkimi begunci v tujini nastalo silovito ogorčenje zaradi bivšega predsednika Be-neša, ki se Je javno postavil dooela v službo Sovjetov. Sovjeti so pa na njegovo uslužnost odgovorili s tem, da so začeli v Moskvi ustanavljati svojo, to Je komunistično, češkoslovaško vlado po zgledu tako imenovanega »nemškega osvobodilnega odbora«. 16.000 ton žita ln drugih živil sta pripeljali dve švedski ladji v grško pristanišče Tlrey. živila Je za grško prebivalstvo poslal mednarodni rdeči križ. Za novega hrvaškega poslanika v Sofiji je bil imenovan dosedanji svetnik zun. ministrstva dr. Laho Bučko. Pomen Rooseveltovega govora v nemški luči Berlin. 87. avg. s. Govor, ki ga je Imel predsednik Roosevelt pred kanadskim parlamentom, piše diplomatski sotrudnik DNBja, je prav xa prav značilen znak za negotovost, s katero gleda preds. Združenih držav na bodoči razvoj dogodkov. Silno značilne pa so med drugim izjave o neogibno nujni povezanosti raznih ameriških držav, ki naj bi se zgledovale na skupnosti koristi, kakor jih imata Kanada in Združene države. Ta izjava, kakor tudi neka druga Rooseveltova izjava o istih potih in isti bodočnosti Združenih držav ln Kanade, jasno nakazuje pot, ki jo misli ameriški predsednik obirati tudi v hiši britanskega imperija. Posebno zanimivi pa so Rooseveltovi napori v zadnjih časih, da bi zavrnil obtožbe glede odgovornosti za vojno, ki prihajajo z vseh strani ln katerih se hoče na vsak način otresti, da ne hi delale ikode v volilni borbi, ki naj bi mn zopet prinesla predsedniško mesto za nadaljnjo predsedniško dobo. S tria Z »SLOVENSKI DOM«, dne 27. avgusta 1937. Stev. 195. O hiši milijonskih pre faivakev V Streliški ulici nasproti Ljudski kuhinji stoji pritlična hišica, ki je v starih študentovskih letih slovela kot zavetišče dijakov, ko je tam prebivalo pri treh in več gospodinjah do 40 velikih in malih študontov. Tej hiši so rekli dostikrat »Babenburg«, ker so v njej stanovalo Študentovske matere. Prej je bila lastnica te hiše, ki je bila zadnji čas močno popravljena, neka Elizabota Korn, sedaj pa je kupil to hišo neki ljubljanski veletrgovec za 870.000 lir. V tej hiši so živele originalne, pobožne in poštene študentovsko matere, ki so mlademu študentovskemu naraščaju, zlasti dijakom a kmetov, kaj rade pripovedovale razne lokalne zgodbe. Stara Nežika jo znala mnogo povedati In je navadno zastavila uganko: •Katera hiša v Ljubljani ima več duš kot Višnja goral« Mladi dijaki so jo gledali, premišljevali, toda ona jim je potem veselo povedala: »Kolozeum, tam pri železnici, ko greš v Šiško!« Začela jo nato obširno razkladati, kaj se vse nahaja v tej volikanskl hiši, ki je stara že nad sto let ln kjer je res stanovalo dostikrat mnogo več ljudi, kakor pa Ima Višnja gora prebivalcev. Ta kolo-zej, ki je v zadnjih 50 lptih dostikrat menjal svoje lastnike, je bil, je in bo še dolgo torišče, kjer se bodo ljudje shajali in si iskali zavetja, je bil kraj, kjer so v veliki areni gojili prvi kolesarski šport in je na eni stranski steni viselovelikan sko kolo, kolo, na kakršnih so se sprva kolesarji vozili, ko je bilo prednje kolo sila visoko, sjadnje pa majčkeno in so bili pedali, s katerimi se je kolesar poganjal naprej, na prvem kolesu. Kolesar je moral biti pravcati akrobat, da je mogel zlezti na sedež tega kolesa ln tudi velik ekvilibrist, da si je na njem vzdržal. O tem kolozeju je bilo že mnogo napisanega. Tu naj Otmemo pozabi kratko stvarco, ki so jo »Novice kmetijskih, rokodelskih ln narodskih reči« objavile v drugi številki leta 1851. Najprej so se »Novice* pošteno razhudile nad ljubljanskimi nergači in zabavljači, ki niso hoteli priznati temu poslopju kakega prakčitnega pomena. Pa so nato dokazalo, koliko ljudi je dobilo streho v treh letih. To veliko poslopje je takrat služilo za vojaške transporte ln an v njem vojaki stanovali, ki so odhajali skozi Ljub- inj ubl j ana Zdravstvena avtokolona v septembru Visoki komisariat sporoča, da bo sanitetna avtokolona opravljala brezplačno zdravniško službo v soptembru od 8 do 12 in od IS do 18.30 v sledečih krajih: Ljubljana: 1., 2., 3. septembra ▼ Lichten-turnu: Vevče: 6., 7., 8., D., 1(>. septembra; Jfeilea: 13., 14., 15., 16., 17. septembra; Bt-avlje (šola v Zgornji Šiški); 20., 21., 22.) 23., 24. septembra; Ljnbljana (Liohtenturn, Ambrožev trg): 27., 28., 29. In 30. septembra. Prodaja mesa na odrezek »712« Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 28. avgusta t. 1., potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »712« živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani za mesec avgust, 100 gr govejega mesa. Delitev se bo pričela ob 7 zjutraj. Koledar Petek, tT. velikega srpana: Jožef Kala-sanški, spoznavaleo ln ustanovitelj reda; Evtalija, devica ln mučenica. Obvestila >* V glasbeni Soli »Sloga« se prične vpisovanje 1. septembra. Sola poučuje vsa glasbila, solopetje, zborovsko petje, nižje in višje teoretične predmete, komorno glasbo. orkestralno Igro, glasbeno zgodovino in drugo. Gojenci prejemajo šolsko glasbeno rovfjo »Mlada Sloga«. Vsa pojasnila daje Šolska pisarna v Pražakovi ulici 19. Bedni pouk prične 9. septembra. Šolsko vodstvo vabi gojence, da se pravočasno vpišejo, ker se bo tudi v teoretičnih predmetih pričel pouk takoj. Ijano dalje v Italijo. Po našo bi takemu poslopju rekli »tranzenka«. In »Novice« navajajo, da je od Vseh svetih 1847 notri do konca leta 1850. stanovalo v kolozoju: 104 štabni oficirji, 5496 častnikov in 1,293.041 vojakov, in sicer od 1. novembra 1847. do 1. novembra 1848. 89.221, od 1. novembra 1848. do 1. novembra 1849. skupaj 955.911 in od 1. novembra 1849. do konca 1850. 247.909 vojakov. Ze ti podatki nam pokažejo, koliko ljudi je to veliko poslopjo v teku »toletja sprejelo pod svojo streho. Pač so čedni milijoni. Tudi v sedanjih časih je poslopje gosto obljudono in so vsa stanovanja zasedena. V kolozeju so navadno stanovali mali, skromni, pošteni ljudje, a prebivali so tam tudi nekateri odlični in ugledni meščani. S Spod. Štajerskega Okrožni obrtniški zbor v Ptuju je bil, sklican v Nemški dom. Zbralo se je okrog 400 mojstrov in pomočnikov, ki so jim bile razdeljene diplome po lanskem obrtniškem tekmovanju. Smrt zaradi žitne bilke. Ob žetvi se marsikdo opraska pri žitu, resju in plevah. Pri tem pa nastane nevarnost zastrupljenja. Štajerski listi poročajo o tragični smrti hčerke nekega župana, ki bi se morala v kratkem poročiti, pa se je sirota pri žitu ranila v nogo ln je kmalu nato izdihnila zaradi zastrupljenja krvi. Umrla jo v Mariboru v starosti 70 let zasobnica Marija Corjak. Octovo kislino je pil In umrl. Triletni Andrej Gruber v Oplotnici jo med odsotnostjo matere pil iz steklenico octovo kislino. Dobil je tako hudo notranje opekline. da je v bolnišnici umrl. Pavlina Blaško roj. Lokar. Dne 19. avgusta 1943 je v Celju zatisnila svoje trudne oči vzorna naša mati Pavlina Blaško roj. Lokar. Tako jo krog naših dobrih mater spet izgubil eno svojih najboljših Pokojnico so začasno pokopali na celjskem pokopališču, po vojni pa jo bodo prenesli v njen rojstni kraj Lokavce. Dobra mamioa zapušča hčerko Nado ter sinova dr. Vinka in Davorina. Ohranili jo bomo v najlepSem spominu I Svojcem izrekamo ob smrti naše iskreno sožalje! Z Gorenjskega Gorenjski tednik poroča o uspešnem nastopu proti komunističnim oziroma partizanskim skupinam v Žirovniških hribih. V bojih od 2.-4. avgusta so vojaki pobili 44 članov oboroženih upornikov, 93 pa je bilo ujetih. Olankar zaključuje ugotovitve: »Nemška moč ln nomškl red držll Poljanska dolina pa je rešena morilcev in roparjev. Oblasti so izdale posebne letake s slikami 93 ujetih in njihova Imena. Večina jih jo iz okolice Škofje Loke, Bohinja, Železnikov in iz Jesenic. Od 93 ujetih je sedaj umrlo na v boju dobljenih smrtnih ranah 6 oseb: Sturm Valentin iz Podloga, Gašperin Frano iz Fužin, Arli Tone iz Cešnjlc, Žon-tar Matej od Sv. Duha, Toni Albin iz Mavčič, Bepina Jože Iz Polja in Klemenčič Matej iz Oselica. Občina Zgornji Tuhinj je izgubila župana Burkelco. Mož jo bil znan po vsej Tuhinjski dolini. H pogrebu je prišel tudi deželni svetnik dr. Doujak iz Kamnika, ki je spregovoril ob grobu. BOTRA VILA lSir. Živina volna Tehtni pomisleki nemškega vojaškega strokovnjaka glede bodočih anglosaških korakov na Sredozemlju 43. Na skrivnostnem gradišču je botra vila prav ta čas prišla iz vilinskega gradu tefr se z gradiščnih okopov ozrla na drvarjovo kočo; tedaj je z grozo spoznala, da na njeni strehi sedi nočni škopnlk. »Prav gotovo ga je poslal divji lovce, da se maščuje nad mojim botričem in nad drvarjevima!* Stekla je proti koči kolikor je le mogla; priprta vrata je odprla na Btežaj ter pograbila svojega botriča, ga prekrižala in pri priči zanesla pod zvezdnato nebo. Drvarjev sinček je na svežem zraku globoko zadihal, nato zakričal. Botri vlil je odleglo: »Zdaj vem, da je moj botrlč rešen!« SV *■ M MM 44. Sele zdaj se je spomnila tudi obeh drvarjevih; skočila jo k okencu na zapah ter zaklicala: »Drvar, drvarkal Vstanita! Brž, da se ne zadušita!« »Kje jo sinček?« sta so zgrozila. »Pri meni je, režon!« »O, botra vila, rešila sl nama sinčkal Kako naj ti to dobro delo poplačava,« ln že sta bila pri njej pred kočko. Vila pa je rekla: Botra sem mu, zato moram nad njim Pod gornjim naslovom prinaša »Pester Lloyd« _ zanimiv članek, po katerem povzo-mamo nasledenje: Kmalu po tistem, ko se je končala vojna za Tunizijo, je Churchill govoril, da bo na Sredozemlju ali kje drugje prišlo do pomorskih in kopenskih vojnih laslc-pov »šo preden bo odpadlo jesensko listje«. Kmalu nato je sledilo izkrcanje na Siciliji. Ne smemo seveda misliti, da so e Churchillove besedo že v celoti izpolnite. Slednjič imamo opravka še vedno z nečem, čemur pravimo živčna vojna, in s tistim, kar tej vojni sledi. Opozoriti hočemo predvsem na nekatero pojave, ki smp jih imeli priliko opazovati zadnje časo. Vojna na Siciliji je končana in tako se nam nehote vsiljuje misel, kam bodo Angleži in Amerikanci na Sredozemskem morju zdaj udarili. Objavili smo poročilo mednarodnega poročevalskega urada, v katerem nemški vojni dopisnik polkovnik Ser-torius nakazuje svoje slutnje gledo bodočega anglosaškega koraka na Sredozemlju. Iz drugih poročil, ki so izšla zadnje oni, da so zlusti pred Gibraltarjem opazili velika premikanja zavezniških ladij. Po drugih poročilih pa naj bi se angleške in ameriške čete naglo vkr^ivale v severnoafriških pristaniščih. Očivldno tega naglega tempa niso pričakovali, zakaj tamkajšnje krajevne oblasti so bile prisiljene, med prebivalstvom zaseči r7'vlla, da ,bl jih potom lahko dalo odhajajočim četam s seboj na pot. Kjo bodo te čete v Sredozemlju uporabili, ne vemo. Omejiti se hočemo v zvezi s tem le na izvajanja omenjenega nemškega polkovnika Sertoriusa. Z zahoda so žo večkrat prispela poročila, da so v južni Angliji proglasili še nadaljnje obrežne pokrajine za zaporno področje. Precejšen del tamkajšnjega prebivalstva se je enostavno moral izseliti, pri čomer odvažanje civilnega prebivalstva izredno, naravnost presenetljivo naglo potoka. Ljudje nimajo niti ča— in možnosti, da bi vzeli s seboj vse svojo premično premoženje, predvsem ne hišne oprave, ker bi bil promet drugače preveč obremenjen. Predvsem so morajo izseliti tisti, ki so se na teh področjih naselili šele po septembru 1939. Drug važen dogodek z zahoda je, da 60 se tam pravkar končale veliko .le angleško mornarice. Angloška poročila, ki i o namenjena tujini, pripisujejo temu velik lovcem in škopnikom! — Poleg tega si tudi tl, drvar nam vilam pomagal!« D o m a n I al Cine Jutri v kinu PLANINCI BIASETTP VERGANO Moskvi ne diši, da bi se odpovedala vmešavanju v tuje stvari Mednarodni poročevalski urad je to dni prinosel iz Sofije kratko poročilo, v ka-torem pravi, da jo po vesteh iz Kaira sovjetska vlada zavrnila predlog egiptovsko vlade, noj bi omenjeni dve državi podpisali poprodbo. po fcnterl »e nobena od njiju no bi, smela vmešavati v notranje zadeve drugo tor uganjati Byojo politično propagando. Moskva je ta egiptovski pred-vondar bdeti ter ga varovati prod divjim jog odklonila z utemeljitvijo, da je zdaj po razpustu tretje internacionalo takšoa dogovor nepotreben. Izpraznitev Ahtirke na harkovskem bojišču Berlin, 27. avg. s. Iz pristojnega vira poročajo, da je nemško poveljstvo vojnega predela pri Harkovu po poprej določenih načrtih izvedlo izpraznitev kraja AhUrka. Sovjeti so še kar naprej streljali na motto, ko so ga Nemci že kdaj zapustili. Prepoved političnega udejstvovanja drž. uradnikov Ulm, 25. avgusta, s. Prefektom v kraljevini ter uradnikom notranjo uprave je s posebnim odlokom prepovedano, da bi se vpisovati v politična društva in stranke kakršne koli vrsto. Ista prepoved velja tudi za kvestorje ter za vse policijske uradnike in uslužbence, kakor tudi za vso pripadnike oborožone sile, posadk ln požarne brambe. UNION pomen. Ustvarila naj bi vtis, da je Mia to »glavna skušnja«. Pri teh vajah un.i bi tudi letalstvo odigralo poseVl vlogo. Predvsem so sl pri teh vajah zamislili, da je sovražnikovo podmorniško brodovje silovito napadlo zavezniške ladje, naloga zavezniškega brodovja pa je bila, navzlic sovriž-nlkovim podmornicam doseči svoj cilj. To svojo nalogo je tudi izpolnilo — seveda samo pri vajah. Tam to ni bil' posebno težko. Med drugim je treba opozoriti tudi na dejstvo, da je te v-je gledal tudi sam angleški kralj Jurij VI., in da je - kakor pravijo poročila — v tej vojni tedaj prvič vihrala na ladji kraljeva zas+------- O razgovorih v (Juebecu še vedno ni znanega nič določnejšega. O njih ugibajo vse mogoče stvari. Seveda je čisto verjot* no, da so na tej konferenci res razpravljali o katerem od tistih vprašanj, ki jih razna ugibanja navajajo. Da so se v Que-becu sešli angleški ln ameriški vojaški strokovnjaki, pač ni nobena tajnost. Vse, kar se je določnega zvedelo Amerike, pa ne z-"’'! dosti drugače, kakor Churchillove besede o »odpadajočem jeseps'-em listju«. Roosevelt je bil namreč še tedaj, ko je bil še na tleh Združenih amer^kih držav, povedal, da je treba zdaj pričakovati »velikih dogodkov«. ^ ' 'na jo približno slika •— ' jih dri. Nimamo -! - nobenega vzroka dvomiti, da je zaveznikom na tem, da store nove korake napadalne narave. Pri presojanju posameznih dogodkov pa ne smemo nikoli pozabiti na dejstvo, da sedanja vojna ni samo boj z orožjem, temveč tudi živčaa vojna, da so torej nokatere poteze preračunane samo na živce, drugo pa so v resnici tudi pravi vojaški nastopi. »OUO VADIŠ« roman v slikah nova izdaja ja v tisku. Naročila zanjo sprejema uredništvo »Slov.’ doma« v Ljubljani, Ljudska tiskarna do 15. septembra 1943! Cena mehko vezani knjigi 32 lir, v pol platno vezani za naročnike »Slovenskega doma« 25 lir, v celo platno na najboljšem papirju 85 lir. Ce ste zamudili prvo izdajo, pohitite z naročilom za novo, da b1 zagotovite to prelepo knjigo, ki jo zbudila v naši javnosti edinstveno zanimanje 1 Jože Mahal« i LA F Vsak hoče Imeti okrog sebe dobre ln zveste prijatelje, takšne, ki ga razumejo, na ka-'iere se vsak čas lahko zanese. Kako sl pridobil takšne prijatelje ln kakšen odnos moraš imeti do ostalih ljudi, da sl bofi ( pridobil ugled, spoštovanje ln prijateljstvo, pa boš Izvedel ▼ »Svetovi« drugi knjigi \ pod naslovom »Kako sl pridobim prijate-11 Skrivnosti z nevidnega bojišča Vohunski sporo i n i i * prve svetovne vojne ljev«. »Svet« bo začel Izhajati prihodnji me- (» s ec In je še čas. da se naročite nanj vi Ljudski knjigarni. Mesečna naročnina 20 lir. J 49 »Da, gospod polkovnik.« Srce mi je burno utripalo v napetem ) pričakovanju, da bom zdaj pri priči zve-Verniki iz župnij Mokronog, št. Rupert, ^ več in da mi bo polkovnik zadevo Trebelno, bivajoči v Ljubljani, ste vljudno ]jaj natančneje razložil, vabljeni, da se Jutri dne 2). avgusta popol-(, To{Ia Sullivan ni rekel ničesar, tem-dne, ob peti uri udeležite pobožnosti, ki bo(i ycč } nekaj doJ ih minut ogta, aisto v stolni cerkvi pri oltarju Manje Pomagaj i uho.'Gladil si ■ b“ado, ko da nekaj pre-i* Obvestite o tem še drugo iz ome-i ^ zrayen me je pa nepreraično njenih župnij! (I Nekak javen izpit, kako so nadaljevali,! b , . bvoj glasbeni pouk tokom letošnjih počitnic, (i čez <^olgo časa so se mu us nice na-bo položilo kakih 25 gojencev šole Glasbene i brale v čuden smehl)aj, pa je vzkliknil: Matice na javni produkciji počitniškega te- (l »No, prav, stotnik! Oglasite se spet čaja matične šole, ki se bo vršila v torek, ,1 jutri takole okrog desetih pri meni. Tedne 81. t. m., ob 7. url zvečer v mali filhar- daj bova morda govorila kaj več.« moniSni dvorani. Nastopili bodo gojenci kia-,1 Čakanje je pomenilo trdo preskušnjo virskega in violinskega oddelka in po dalj- za moje živce. Nisem bil sicer več začet-Sem presledku tudi gojenci oddelka m an- nik, saj sem imel že blizu štirideset let sainbelsko Igro, združeni v godalni kvartet. (1 in so mi lasje na sencih že malo siveli. Podrobni spored za to produkcijo bo od Ju-i1 V obveščevalni službi sem bil že kakih tri daljo v Knjigarni Glasbene Matice. deset let in ta čas me je precej ustrojil, Glasba je najleple razvedrilo mnogim, utrdil ter navadil krotiti radovednost in pa tudi lep življenjski poklic. Temeljito se|l čakati. Sam sem se imel za docela hlad-izobrazite v glasbi na šoli Glasbene Matico, |l nokrvnega človeka, ki ga nobeno doži-kl deluje že nad M let ln Iz katere je izšlo i vetje, nobena novica ne more vreči s pretežno število naših glasbenikov. Vpisova-|> tira. nje za šolsko leto 1943-44 se bo vršilo od l.i Toda tista brzojavka, v kateri je bilo do 4. septembra vsak dan od 9. do 12. In odi govora o Rusiji, je podžgala mojo do-15. do 17. ure. Določitev urnika bo v po-i mišljijo, da je začela hiteti kakor mlad nedeljek, dne 6. septembra, redni pouk se bo konj. Zato nisem in nisem mogel priča-začel v torek, dne 7. septembra. Vpisovanje kati naslednjega jutra, so vrši v pisarni Glasbeno Matice, Vegova ulica 7, kjer se dobo tudi vsa pojasnila. Duhovne vaje za gospe in matere bodo v l.ichtenturnu od 12. do 16. septembra. Prilika bo tudi za zaprte duhovne vaje. — Pri- Tedaj — bilo j3 februarja 1918 — Ru-sija ni igrala več nobene vloge v razgibanem dogajanju velike svetovne vojne, katere usoda se je začela odločati na ev- __________— —— ropskih bojiščih. Rusija je tedaj bila sa- .iavite se na predstojniStvo Lichtenturnovega mo še »kotel vrelega olja«, kakor je de-zavoda v Ljubljani. jal lord Northcliffe. In zdaj naj bi me poslali po posebni nalogi tja, prav tja! Nemogoče, sem si dejal, zakaj misel se mi je zdela čisto nora. Rusijo sem dobro poznal, Kako tudi ne, saj sem bil tam najprej kot čisto mlad človek. Bilo je to v letih od 1901 do 1906. Moj oče je bil tam rudarski inženir. Vsa rodbina je bila pri njem ves čas, kar je 6lužil ondi. _ Potem sem se še trikrat vrnil v Rusijo in sem vsakokrat ostal precej dolgo tam. Zato sem ruske običaje in rusko življenje poznal naravnost odlično. Ruščine sem se bil pa še kot otrok naučil tako dobro, da sem jo govoril gladko in brez tujega naglasa, kakor da bi bila moj materni jezik. Toirej ni bilo nič domišljavosti V inoji trditvi, da se imam za sposobnega izpolniti v Rusiji kakršno koli službenp nalogo. Pospravil je mizo. Jo pokril • svežim, Selim prtičem, postavil nanj skodelico niedu, hlob domačega kruha in lonček toplega mleka ter jo povabil, naj prisede: »Poslu* žito se, prosim! Moj lasten pridelek in najboljše, kar vam morem nuditi! Ne smete mi odreči!« Lilijana se mu je zahvalila za gostoljubje. Knjigo je naslonila na mizo, da bi jo imela pred seboj. Urezala si je kruha in namazala nanj medu. Nato se je spet živo zazrla v podobo: »To otročiček mi je nenavadno všeč!« Ganljivo prisrčno, v sladkomlll muziki njenega glasu in z rajsko čistim bleskom njenih oči je spregovorilo iz nje tajno in vroče hrepenenje po materinstvu: »Da bi bil moj ... V rosnih jutrih bi ga, metulja med metulji, vodila po pisanih tratah, ga hranila, kakor sedaj vi mene, z mlekom in medom in ko bi ga zvečer položila v mehko posteljico, bi ga poljubila na ta sočna, majcena usteča — da bi jih posnela, je pri tem naredila ljubko šobico — in jih posipala s poljubi brez konca in kraja, dokler ne bi utrujena poleg njega zaspala ...« Tine je prvi hip ugotovil nenavadno sorodnost med tem Murlllovim dečkom in svp-jo portretiranko. Tudi ona se mu je zdela kakor naiven in srečen otrok. Celo v podrobnostih je bila podobna temu malemu bujno-a lasemu In zagorelemu špančku... Da M jo a smel poljubiti na njena usta, na to zdaj dva-J krat sladko šobico, da bi jo smel, kakor je dejala ona. obsipati s poljubi brez konca in kraja, dokler ne bi utrujen poleg nje zaspal, svoje ustnice za večno strnjene z njenimi... To je mislil in čutil, dejal pa je: »Tudi meni je zelo všeč. Slikar je odlično pogodil okolje in duševnost tega otroka, sončnost in sočnost njegove domovine, čistost ln vedrost njegove duše ... Čudovito lepe trenutke mora doživljati Človek, ki ima dan za dnem opravka s temi tako drobnimi in fa-ko bogatimi stvaroaml. Zavidam učiteljice, zlasti pa matere, ki jim je dodeljena sreča, da čisto od blizu opazujejo in s svojo skrbno 4 Naslednji dan sem bil še pred določeno uro v uradu, da sem lahko potrkal na vrata Sullivanove pisarne natanKO tisti trenutek, ko je ura udarila deset. Sullivan je bil ta dan še ljubeznivejši in še prijaznejši kakor poprej. Pojvabil me je, naj sedem, in mi ponudi ne navadni stol kakor slehernemu službehemu obiskovalcu, temveč mehak naslanjač prav ob svojem pisalriiku. Ponudil rili je cigareto, potem pa odprl predal in iz njega potegnil šop papirjev. Razgrnil jih je pred seboj na mizo, vzel izmed njih velik zemljevid ter ga raztegnil, rekoč; »Torej, da povem ob kratkem, gre za tole .. « Vzel je svinčnik ter pokazal na zemljevidu, na katerem je bila upodobljena vsa Rusija, neki kraj in mi dejal: »Treba bo iti semlel« Radovedno sem se sklonil na zemljevid ter pozorno gledal predel, po katerem je tekel polkovnikov rdeči svinčnik. Prvo, kar sem na zemljevidu razločil, w, , . ... _ .. • u:l, i,j • .ji, 1. In toplo dlanjo uravnavajo rast teh nežnih ie bila rumena proga, ki je znacila ve- ,i , , 1:1.« „—1._ 8To „1„U. * cvetic. Zenska je po naravi ustvarjeua za ° 'Jdelo v tem božjem vrtu. Tu vidim tudi ves sem spoznal n-jcn žlvUenjskl smisel. Sicer bi pa moralo liko gorsko verigo. Ta se je vlekla pi vsem zemljevidu od vrha do 6podaj. Ki sem pogledal natančneje, sem spozna. . . , . „ i . -i. i • i • • i*i' biti v nas vseh nekaj otroškosti, vsi mi, ki imena nekaterih krajev, ki so mi bili i x. . J a i . . .. x i t. Vse s ponosom štejemo za razumne in odrasle, precej znam izza tistih časov, ko sem bi- . .. . , . . f i ' D ... • a i \,-x V pa smo v resnici t?ko ubogi in razdvojeni, val v Kusni m potoval križem cez njo. I . - _ . ,y - , J bi morali gledati v življenje z istim neska- Vsa ta imena so se vrstila po desni t ijenim in zaupnim očesom kakor ti mali ne- strani gorskega grebena, tam, k)er 1^ f dolžni kodroglavčki...« zemljevid bil čisto zelen in posut z ne- t «rr*r.rff Trr,* ’ . A ljubezen do ljubke letoviščarke ni mogla dol TJrinsk, Tavda, Tobolsk, sem bral sam 1» «°m0,tB“ prllt"ta' ^av,bl «« k^emu dru i gemu opazovalcu zdelo, da slikarjevo vede- asfr. «.« x» j ... * . - inje do mlade portretiranke ne presega meja Ni bilo moči dvomiti, za kaj gre. Slo r . j* w ^.x * J a * i . .. , . . j * i n *•« t«x: < običajne vljudnosti v občevanju med tako je za Sibirijo, ki jo od ostale Kusi e loči ( , . , T t * , nJ.I. izvanimi višjimi sloji. In ker sta si bila s si- gorska venga Urala. _ ||rarjera dobra prijate]ja> je Tine tistega ve Sullivanov svinčnik se ie zdaj odre- čera, ko je spet pri njem vasoval, tudi sam od sebe pričel razgovor o njej. Z rahlo rde-čloo na licih ln prečudno mehkim glasom, ki se na videz ni prav nič prilegal njegovemu opoijenemu, koščenemu )in trdemu obrazu, je govoril o njeni mladosti, zdravju ln lepoti, o njenem navdušenju za umetnost in o njeni ljubezni do otrok. Cisto drugačna težave, ki jih bom v teh, za Rusijo tako t da je od žensk, ki Jih je doslej srečal v živ. razburjenih časih imel na poti. iljenju. Zato mu tudi mnogo več pomeni. (Dalje) €