■ :, 'v - , ... . Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas }. • / • vJT" v - The first Sk) venic Daily* in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays. List Slovenskih delavcev v o4meriki. FUAXani: 187f 110T«. St 1808, at the Poet OAm aft Ha« Tork. K. T- tii* Act of of March 5, 1879. TELEFON PISARNE: 117» HO. 138. — ŠTEV. 138. NEW YORK, THURSDAY, JUNE IS, 1907. — V ČETRTEK, IS. ROŽNIKA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XT, Jtptiska afera in Zjed. države. V WASHINGTONQ SO UVERJENI, DA. NE PBXDE DO VOJNE Z JAPONSKO; POLOŽAJ JE ZELO RESEN. Predsednik Roosevelt odpotoval v svoj Buen Retiro za dobo poletja NABAVA PREMOGA o Washington, 12. junija. Predsednik Roapcvelt je danes odpotoval v Oyster Bay >ua Ixmg Islandu, kjer ostane «i*> konca svojih j* m-it/nic. Včeraj se je vršila zadnja kabinetna seja, jiri kterej so dokončali vsa važna ka-bineLria, vprašanja, tako da bodo šefi jNc^amcznih departmentov tekom poletja ladiko izvrševali svoje navadne rutinske j*>sle, ne da bi se jim bilo treba preje o tem posvetovati s predsednikom. Najdalja časa so se naravno bavili z japonskim vprašanjem. Državni tajnik Root se je zelo natanuno posvetoval ^ ipreiLsednik««n o tem vprašanju in končano se je sklenilo, kako se je zadržali s to zadevo, ktero sprejme sedaj državni tajnik Root samostojno. Sedaj je določeno, da se odklonijo zahteve Japoncev, ki bivajo na ■namero pacifičnem obrežju in ktere zahteve je vladi naznanil zastopnik Japoncev Takabashi (odpravo zakona, kteri omejuje naseljevanje japonskih kulijev in naturalizacijo Jaj*>neev). Sklenilo se je., da se mora pri tej odklonitvi trdno vzt.rajaitit ne da bi naša vlada dala vplivati po agitaciji takozvane napredne stranke na Japonskem. Tozadevno agitacijo na Japonskem v Washingtonu še vedno -smatrajo za volitveno sredstvo v prid volitev, ktere se bodo vršile na Ja-}M>nhkem v jeseni. Med washingtonsko in japonsko vlado vlada baje popolni sporazum glede rešitve dogodkov v San Franciscu in kaj definitivnega ne bode mogoče «i krenit i, dokler na Japonskem ne po-Ic/.e razburjenje, ktero je nasialo radi volit vene agitacije. • ♦ • Značilna pa je objava malega dela ptročila japonskega zastopnika Taka-hasbija o njegovem razgovoru s tukajšnjim jaixinskim }w*slanikom Aoki-jem. < i las< mi tega poročila je dejal Aoki zastopniku paeifienih Jai>oneev, ko se je slednji mudil v/naju Jukaj: "Japonska ima dovolj vzrokov, da nasprotuje zakonu, ki omejuje naseljevanje in ako pride do skrajnosti, se je bati vojne. Glede tega zakona se japonska vlada nikakor ne strinja z vlado Zjedinjenih držav in ona bo zahtevala za Japonce tudi pravico naturalizacije, ktero bode morala washingtonska vlada dovoliti." Aokijevo mnenje je torej o bližnji prihodnosti poviseiu različno od mnenja washin;jtoreških vladinih krogov. Naseljevanje Japoncev preko pacifič-n i h mej je sicer zarbra njeno, toda čudno je, da se baš radi tega naseljujejo Japonci v vedno večjem številu preko mehikanske meje, ne da bi hotela vlada to preprečiti, kajti ona raje zatisne obe f>česi. Japonci se tory radi tega ne morejo pritoževati. V ostalem je pa predsednik Roosevelt prapričan. da do vojne ne pride, da.siravno je mogoče, da nastane v*led neprestanega hujskanja japon-skega časopisja položaj zelo neprijeten. Da je položaj že sedaj resen, v» » Washingtonu docela prepričani. dasiravno nečejo to priznati. • • « Pravni svetovalec tukajšnjega japonskega prslaništva. Mivaoka, naznanja, da }»oslanik Aoki ne potuje na počitnice na pacitično obrežji*, kakor je prvotno nameraval, in sicer radi agitacije japonskega in cmeri-škoga fcMopisja. Ako bi Aoki sedaj odpotovel. bi čaa«n|>isje njegovo poto vanje gotovo pretiraval«/ in Ae bolj pisalo « vojni, ne fcedaj. • • • torik Q. lino, zastopnik New River CiMMohdated Coal Company, pričel je *e r Mami za našo vlado pošiljati premog v Manilo na Filipinih, ne da hi širša javnost vedela za to. Ta tvrdka je dosed a j poslala filipinskej mora ari Ani podaji že «0,000 ton premoga » je ravnokar sklenila noro «,g™*»o ca nabavo narialjnih 50,000 t« premoga za postaje aa Kare Tallil« ici v Ptaget SnoAa. V Waahingtoau sedaj priznavajo, da vlada neprestano kupuje premog, ktorega pošilja od atlantskega na pa-cithsio obrežje. Afera Haywood. Orchardovi napadi. GLAVNA PRIČA V HA YWOO DO-VEJ AFERI JE IZ OSVE-TE UMRL. Haywood ni ukazal Orchardu, naj u-mori governerja Steunenberga. PODPORA ORGANIZACIJE. Boise, Idaho, 12. junija. Pri nadalj-nem zasliševanju glavne priče proti Hayuoodu, je Orchard priznal, da je bil zajedno z Adamsom prisiljen vsled jmmanjkanja prenočevati v hlevih v Globeville, kjer je kradel, da ni lakote umrl. Potem je pa izjavil, da ni kradel radi pomanjkanja, kajti on je redno dobival denar od Pettiboneja in si cer po Adamsu. Pri tem izpraševanju je prišlo na dan zopet drugo grozodejstvo, namreč zarota, ktere namen je bil, z dinamitom pognati v zrak neko prenočišče v Globeville, v kterem je stanovalo 150 neunijskih delaveev z namenom, da se vse usmrti. Orchard trdi, da je to zaroto skoval neki Maks Malic, dočim trdijo zagovorniki, da je zaroto izdelal Orchard. Orchard, A-dams in Malič so vlomili v dve skladišči in so v to svrho ukradli 600 funtov dinamita, kterega so odnesli domov in ga skrili v kleti. Končno so pa ta načrt opustili, ker jih je za to prosil Haywood. Zagovorništvo je skušalo dokazati, da je Orchard za časa štrajka v Cripple Creeku neprestano dobival podporo, toda le radi tega, ker so mu v to svetovali Haywood, Moyer in neki Davis. Na to se je vršilo zasliševanje o prvem poskusu, umoriti governerja Pea-bodvja od države Colorado, kakor tu-»II o zarotah proti sodnikom Oabbertu in Goddardu. Orchard je še enkrat povedal vse jk» Irobnosti. Ko bi se morala mina, namenjena za Peabodyja, razleteti v trenotku, ko je šel memo i»overner Pea body, vozil je čez užival no nit težek voz premoga, kteri je nit raztrgal in tako preprečil razstrelbo (ii'ddarda mu ni bilo mogoče odkrito umoriti. Zasliševanje Orcharda bode trajalo še najmanj dva dni. Hoist . Idaho, 13. junija. Pri včeraj šnjem zasliševanju Orcharda je skuhalo zagovorništvo dokazati, da je Orchard umoril Steunenberga iz osvete in da Haywood ni predlagal, naj se governerja umori. Pri tem zasliševanju se Orchardu ni baš dobro godilo, dočim je bil včerajšnji .lan za zagovorništvo ugoden. Zagovorništvo upa. da l>ode doka zalo. da je Orchard navaden lopov, dasiravno trdi. da je imel vodje delavske organizacije v svojej oblasti in da je od njih dobival denarja, kolikor je hotel. Dokazati so skušali tudi, da je bil ropar ovčji tat in tramp. Od Havwoda in Pettiboneja baje ni dobil nikdar več denarja, nego ga je potreboval za pokritje svojih izdatkov. Ko je sklenil umoriti governerja, ni imel denarja. Radi tega si je moral izposoditi denar in je plenil razne blagajne, je vlomil v nek kolodvor — in kljub temu je zahteval od "Western Federa t ion of Miners denar. CARRIE NATION ZAPRTA. Znana temperenčnica mora zopet sedeti. Washington, 13. junija. Znano tem-perenžnico Carrie Nation iz Kansasa, ho tukaj zaprli, ker je pred neko gostilno hojskala ljudi proti gostilničarjem, kteri so jo pa takoj izročili policiji. Južne republike. Salvador in Nicaragua. SALVADORSKA VOJSKA JS PREGNALA NICARAGTJAJ-SKE ČETE, KI SO NA-PADLE ACA-JUTLO. Salvadorske ustaše vodi general Ri-vas. Vodja Juan Motsant vjet. MED JETNIKI JE JEDEN AMERIČAN. Tornado t Illinois*. Duqeoin, H!.. 12. junija. Včeraj zvečer je tukaj razsajal izredni tornado, kteri je napravil veliko ftodo in kakor se poroča, je bilo tudi par ljudi ubitih, dele v minolem petka je divjal v tukajšnjem mestu tornado, kteri je razdejal več hiš in napravil na polju izdatno Škodo. Mexico Ciudad, Mexico, 13. junija. Semkaj se brzojavlja, da je vojska republike Salvador porazila nicara-guajske flibustirje, kteri so dne 11. maja osvojili mesto Aeajutlo. Flibu-stirji so bežali k obrežju. Med slednjimi je tudi državljan Zjed. držav, John Motsant iz San Francisca, kte-rejra so čete predsednika Figuerroa vjele. Flibustirje je vodil general Rivas ko so napadli mestece Sonsonata, so bili premagani in so bežali v Aeajutlo. Med jetniki je tudi Juan Motsant. vodja ustašev. Nadalje se javlja, da so pripravljene potrebne čete, da se Salvador napade od treh strani. Generala Toledo in Alfaro sta na meji Hondurasa, dočim bode general Corea vodil svoje čete preko Ampale. San Salvador, 13. junija. Nicara-guajski flibustirji, ki so se izkrcali v Aeajutli, so se takoj napotili y Son-sonato, kjer so oplenili carinski urad in si prilastili $20,000. Vladi no vojaštvo je na poti v Aeajutlo. PREDSEDNIK ROOSEVELT V JERSEY CITY. Na kolodvoru je pozdravil svoje stare prijatelje in se ukrcal ter odpotoval v Oyster Ray. Predsednik Ifoosevelt je včeraj po-poludne dospel iz Washingtona v Jersey City. X. J., po Pennsylvania železnici. Ž njim So dosjieli Mrs. Roosevelt. Mr-. ('mvles, žena rear-admirala Cow lesa, njegov tajnik I^oeb z ženo in pomožni tajnik M. C. Latta. Na kolodvoru zbrana množica je predsednika iskreno pozdravila. Družba je takoj odšla na parni k in se odpeljala na Ixmg Island. Predsednik je bil zelo vesel, ker je našel na kolodvoru svojega starega prijatelja, policijskega kapitana Mo-nahana iz Jersey City, kteri ga je pričakoval s 30 največjimi policaji, ktere vse pozna še iz New Yorka. Vsem policajem je podal desnieo in jih prisrčno pozdravil. V Oyster Bayu bode Roosevelt živel povsem mirno in bo priredil le je-den sprejem. Dne 30. septembra bode odpotoval v Canton, O., h odkritju MeKinleyevega spomenika. Roosevel-tovi otroci so že v Ovster Bayu. Zapretili s štrajkom. Chicago, HI., 11. junija. Vozniki ^ukajšnjih velikih mesarskih tviVlk so jednoglasno sklenili, da prieno prihodnjo soboto štrajkati, ako se jim do tedaj ne poviša plačo za štiri cente na uro. Vsi mesarji, kteri tvorijo trust, so sklenili, da ne privolijo v zahteve svojih voznikov. Denarje v staro domovino poHljame: w 9 10.30............ 50 kron. rs t 20.50 ............ 100 kron, za f 40.90 ............ 200 kron. sa $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1017.00 ............ 6000 kron. Poitarfau je riteta pri teh ratah. Dom« m nakazma ▼ ote popolnoma Izplačajo taw vinarja odbitka. Naie denarne poiOjafer« izplačvje c. kr. poted kzaaflni nad t 11. do 12. duh. Denarje nam podati jo najprOič-neje do $25.00 ▼ gotovini y priporoče-nep ali mbtzman piamn, večje zneske po Pw—He Postal Honey Order aH pa New Yoifc Bazi Draft. FRANK BAKSmfOO. 100 Greenwich Street, Vow Tnfc 6104 81 Olaftr Ave. WJ5., Oliv Jail, O. Mirovni konferenca v Haagu, Nizozemska. DELEGACIJA ZJEDINJENIH DRŽAV V HAAGU NAJVEČJA. Kamen vseh delegatov je delovati v prid mirn. DEAGO-DOKTBINA ■Haag, Nizozemska, 13. junija. Z vsakim semkaj došlim vlakom prihajajo delegatje raznih držav k dru gej mirovne j konferenci, ktera se for-melno prične dne 15. t. m. Delegate spremlja cela vojska tajnikov, tehničnih izvedencev, atašejev, časniških po rocevalcev itd. in staro zaspano nizozemsko mesto (pričenja postajati živahno. Prvi delegatje so prišli .v torek, in sicer iz Avstrije; včeraj so doseli ameriški -delegat, general Horace Porter. bivši p«xslanik Zjedinjenih drža\ v Parizu; francoski delega>tje; Kei-roku Tsusuki in del japonskih delegatov; bbeiia t« njegova sinova Benjamina in Harrv-ja. stara l(i, oziroma 13 let, ker stu kradla mleko. Mlajši deček je ]>ovedal pri sodišču vse o tatvini in je bil obsojen za dobo petih let v reformno šolo. Oče je jjosiljal oba sinu vsako jirt-ro na uli ce. kjer sta kradla mleko, ktere«a puščajo mlekarji na stopnicah pred "hišami in restavranti. Mleko sta pri nesla v očetovo mlekarno, nakar s< ti a razvozi« svojim odjemalcem. Batine pri sodišču. Učiteljica ljudske šole na 149. ulici v New Yorku je obtožila štiri italijanske dečke, da so jo nepopisno dražili in mučili, radi česar jih je izročila o-tročjemu sodišču. Minoli petek so dečki sledili učiteljici, ko so šli iz šole. vse do njenega stanovanja, kjer so potem zvonili za njen zvonec in tolkli po vratih, dokler ni prišel nek policaj. kteri jih je prijel in odvedel v zapor. Sodnik Olmsteali je naznanil materam, ktere so prišle k sodišču, da on ne bode sam kaznoval dečke, ako store to matere same, in sicer takoj v stranski sobi. Matere so bile takoj s sodnikovim' predlogom zadovoljne in kmalo na to se je zaslišalo v stranskej sobi nepopisno vpitje. Končno so prišle matere zopet v sodno dvorano s svojimi dečki, kteri so sodniku jokaje izjavili, da bodo v nadalje marljivi, na kar jih je odpustil. ■ Poiigalci v Parkerju. V Parkerju, Colo., so počigalci skušali požgati gostilno L. F. Lamberta. Slednji je pa pri tem požigalee izne-nadil in pričel nanje streljati. Dva sta težko ranjena. Vsled tega dogodka je zavladalo med prebivalstvom tako razburjenje, da je naprosilo oblasti za priposlanje vojaštva, ktero je tudi prišlo in vzdržuje sedaj v mestu mir in rad. • •-"'-.-■•' TJ Vesti iz Rusije. Stolypinov položaj. TUDI AKO SE DUMA RAZPUSTI, OSTANE STOLYPIN dE MI-NISTERSKI PREDSEDNIK. Podadmiral Dubaaov kot prihodnji minister notranjih zadev. OBSODBE V RIGI. Iz Avstro-Ogrske. i Razne novosti Kriza na Ogrskem.! iz inozemstva ■Petrojrrad, 13. junija. Večerni listi poročajo na uvodnih prostorih, da je ministerski predsednik Stolypin odstopil in da bode njegovim nasled nikom imenovan bivši minister not ranjih zadev Peter Nikolajevič Dumo vo. Minister notranjih zadev posta ne baje ipodndmiral Dubasov. V naj verodostojnejši i krogih se pa zatrjuje, da so vse te vesti neosno-vane in se izjavlja, da so vsa na-sprotstva, ki so v kabinetu nekaj časa prevladovala, sedaj poravnana. Car popolnoma zaupa v Stolvpiaia, kteri ostane ministerski predsednik tudi jhj tem, ako se duma razpusti. Riga, 13. junija. Tukaj so danes o-besili osem obsojencev, kteri so zakrivili razne politične zločine in ker so se kasneje v ječi uprli. BEGUNA NAŠLI PO 35 LETIH. Ko je ušel iz ječe v Texasn, postal je ugleden človek v Arkansasu. Austin, Tex., 13. junija. Ko je bil John K. Aiken star 18 let, je v svojej razposajenosti ustrelil v nek potniški vlak blizo Gauze, Texas, in ubil J. R Scobleja. Radi tega so ga obsodili v dosmrtno ječo, iz ktere je pa po 18 mesecih ušel in se nastanil pri sorodnikih blizu Hot Springsa. Ark., kjer je živel nenadlegovan 35 let. Tu se je oženil ter postai ugleden član mestnega zastopstva. Sedaj mu je pa pričela očitati vest njegov beg in radi tega je dospel v Austin, kjer je governerju Campbellu vse naznanil Odvedli so ga pred tednom dni v ječo, na kar so njegovi prijatelji prosili za pomiloščenje in governer ga je danes pomilostil. USTAJA BOKSERJEV i* _ j / * S posebnim parnikom so odpluli iz A merike na Kitajsko. Victoria. B. C., 13. junija. Iz Tien-tsina se poroča, da je veliko število kitajskih Injkserjev odplulo s posebnim parnikom iz Amerike na Kitaj sko. Ustaši so dobro preskrbljeni ; orožjem iy» streljivom. Vlada je ukazala governerjem ob Yangtseju. da preprečijo izkrcanje bokserjev. Državni tajnik je sprejel povabilo mehi kanskega predsednika. Washington, 11. junija. Mehikan-ski poslanik Creel naznanja, da je državni tajnik Root sprejel povabilo za obisk Mehike, kaa.or namerava potovati v avgustu ali septembru. Med Mexico ^in Zjed. državami sicer sedaj ni posebno važnih obravnav, toda obisk bode gotovo dovedel do tega, da postanejo razmere med obema republikama v nadalje še bolj iskrene. Državni tajnik namerava odpotovati dne 21. junija iz Washingtona v Utico, N. Y., na svoje posetvo, kjer ostane večji del poletja. Od tam potuje potem direktno v Mhiko. Ko se bode mudil na svojem posetvu, bode v direktnej brzojavnej in telefoničnej zvezi z Washingtonom. Izkoriščanje Japoncev. Victoria, B. C., 13. junija. Japonska vlada naznanja, da je prišla na sled goljufiji, ktere žrtev so japonski kuliji v Canadi. Neka izselniška družba v Tokiju je sklenila z Grand Trunk železnico pogodbo za dobavo 3000 japonskih kulijev, pod pogojem, da dobivajo kuliji na dan po $1.25. Dražba je pa kulijem plačevala le po $1.10 na dan, dočim so si ostanek Hani pri-4riaIL POLITIČNA KRIZA POSTAJA VEDNO VEČJA; ANDRASSY ODSTOPI. Ministerski svet upa, da do krize ne bode prišlo. VZRUJANT SOCUALISTI. V LIBERIJI SO ŠVICARSKEGA POTNIKA VOLZA ŽIVEGA SEŽGALL Obsojeni napadalci na špansko kraljevo dvojico. LJUDSKI PRAZNIK V ITALIJI. Budimpešta, 13. junija. Radi znanih dogodkov zadnjih dnij zavladala je tukaj velikanska razbuijenost. Sedaj se naznanja še o raznih druzih po-droibmofetih, kteri so povodom jubilejnih slavnosti položaj še poslabšali. Malo preje, predno je kralj Fran Josip nepričakovano odpotoval nazaj na Dunaj, je sprejel v avdijenco na učnega ministra Apponyija in ministra notranjih zadev Andrassyja. Sedaj se zatrjuje, da je Andrassy podal de-misijo, ker kralj ni hotel privoliti v zahtevana ustavna jamstva. Dosedaj pa And rassy j e v a ostavka še ni rešena. Ministerski svet izjavlja, da je }wj-1 kič ni položaj skrajno resen, vendar je pa še vedno upati, da do kabinetne krize ne Ifode prišlo. Položaj postaja lem slabši, ker je nastalo tudi med socijalisti velikansko gibanje. Socijalisti se pripravljajo za veliko akcijo, ktera bode pomenjala odgovor na vladino zatiranje delavskih organizacij. Grof Andrassy je nedavno razpustil organizacijo zidarjev, kar je delavske kroge nepopisno razburilo. Pričakovati je nemirov. V dnevih jubilejske slavnosti, ktera se je tako žalostno završila, se je med zastopniki obeh državnih polovic razpravljalo tudi o nagodbi. V verodostojnih krogih se zatrjuje, da je prišlo v raznih točkah do zbližan j a. Vendar pa poravnave ni pričakovati, kajti v glavnih točkah vlada veliko protislovje. Načrt, da se skličejo delegacije v septembru, so opustili. Delegacije se snidejo šele koncem leta. SENATOR MORGAN UMRL. Stari senator iz Alabame je nepričakovano umrl v Washingtonu. Washington, 12. junija. Zvezini senator John Tyler Morgan iz Alabame, kteri je bil 30 let član gorenje zbornice kongresa in ugleden general vojske konfederacije, je v svojej tukajš-njej hiši v minolej noči nagloma umrl' Senator Morgan je že več let bolehal, ta Provence 12. junija iz Havre. Peterburg 12. jami j a iz Libave. Carmania 12. junija iz liverpoola. Finland 12. junija iz Antwerpeaa. Dospeti imajo: La Gascogne iz Havre. Friedrich der Grosse iz Bremena. Pannonia iz Reke. Koenigin Lui9e iz Genove. Cretie iz Genove. Cedrie iz Iaverpoola. St. Paul iz Southamptona. Amerika iz Hamburga. La Lorraine iz Havre. Etruria iz Liverpoola. Friedrich der Grosse iz BareMena. Zeel&nd iz Antwerpena. Potsdam iz Rotterdazna. Armenian iz Liverpoola. Princess Alice iz Bremena. Astoria iz Glasgowa. Bosnia iz Havre. Odpluli so: Kaiserin Auguste Victoria 13. v Hamburg. Grosser Kurfnerst 13. junija v Bremen. Odpluli bodo: Finland 15. junija v Antwerpen. La Provence 15. junija v Havre. Campania 15. junija v Liverpool. St. Louis 15. junija v Southampton. Koenigin Lttise 16. junija v Genovo. Patricia IS. junija v Hamburg. Caledonia 15. junija v Glasgow. "GLJtS NARODA" tM stereukih delavcev v Ameriki »lo»en»ko tukovDo drultro FRANK SAK ER, predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. (nkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 1906. im. leto velja list za Ameriko ... $3.00 * pol leta............. 1.50 l*. Evropj, za vse ltto.......4.50 * " " pol leta.......2.60 * " " četrt leta...... 1.75 / Evropo pošiljamo list skupno dve številki. •'GLASI A RODA" izhaja vsak dan i/-vzemSi rt del j in praznikov. "GLAS NARODA" . ("Voice of the People") is jed every d.i\, except Sundays and Holidays. onhsrrij" t i on yearly $3.00. Published by the »LO"1 F.NIC PUBLISHING COMPANY i 'coi pcMtt d under the lr.vvs of the liLiteoJ New York- Advertisement on agreement. 1 i og ase do deset vrstic se plača 30 -r tov. }> brc? podpisa in osebnosti se e n uisTiejo. {: r ' ■ j so blagovoli pošiljati po 1 • i y ( -t '--"r. P i f-vem- ! k r a j a naročnikov " ' ^ i s- i:;nn ti i i i prejšnje bivali- č >j i 1 i 11 c j e najdemo aslov--t. Ooptuom in pošiljatvam nare ite "Clla.s iNarodn" ti'J Greenwich Street, New York City. Tek ton 1'27',J Rector. Igranje z ognjem. Meni našo in japemsko vlado, kakor tudi med našim ia japniskim ljud-»tv>»m diiMHlaj se ni opaziti nikake napol.>;ti raifi znanih »lomnikov v San Franciscu. V obeh deželah je pa il<>-vi»lj bedast Lh ljudi, kteri se kakor neumna deca igrajo ognjem. Ako se potem v resnici hiša vname, potem je nesreča tu, ktera severi a ne more postati manjša, ker je nastala bas vsled igranja z nevarnimi predmeti. Na JaijKJ-nskem ščuvajo takozvaui na-prednjaki, pri iias pa ulična druhal T Kan FraneLseu, ktera -J a je tako z<>-IHiL Japoncem nadaljni povod za Japonsko .še uv an je. Ono, kar se godi na Japonskem, tega -pri nas ne moremo kontrolirati, in ono, kar godi v San Franciscu, pa tudi :ie spada pod kontrolo naše zvezine vlade. Ljudstvo se eamure povsodi zbrati in ako policijske varstvo ni bas izvrstno, zamore se napraviti velika škoda, predno za-■torejo nastopili oblasti a svojim posredovanjem. Poleg tega moramo tudi vpo&tevati sovražtvo proti Japon-oodu, k te m vlada po vseli paeifrčnih dr/a vali. tako da je tam pričakovati vsaki čas protijajKMiskih izgredov. To, im nič druzega je jediua temna točka ina našem obrežju Paeifika. Na japonskem obrežju je pa naj-brže več takih temnili točk, toda za ■ as pn^le le 4Uio v poStev, kar sse godi pri nas. naš delokrog spada, 4>a preprečimo nadaljne dogodke, kteri bi bili slični onim v San Franciscu. le male mušiee ne sme 'nastati pravi slom, in mala iskrica se ne sine spremeniti v plamen. Ako se na Japon-| skem ščuva, se to ne sme goditi pri •aA — Ne bilo ibi resnično, ako bi trdili, 4a na našem skrajnem zapadu ni mnogo političnih nevarnosti. Toda za deželo si pridobi gotovo oni večje ■aslutge, kteri pomaga, da se take nevarnosti odstranijo, nego oni, kteri jih pomaga celo nakupičevati. Prijateljski odinošaji, kteri so vladali do sedaj med našo in japonsko vlado, se »e smejo kaliti raidi tako malenkost-■ih dogodkov, kakor so bili oni v San Franciscu. Ako se pa še v nadalje hujska, potem postane naravno vedno večja nevarnost in se zamore končno spremeniti v velik konilikt, kteri se najbrže ne bode končal za nas affodao. Na Ellis Islandu. Newyorski naselniški komisar, Watuhorn, se je vrnil iz Washingtona im .naznanja, da se je pri tam vršeče j konferenci vseh naselniških komisarjev pod predsedstvom trgovinskega tajnika določilo, kako se bode postopalo v aiadalje z naseljenci po določbah novega naselniškega zakona, kteri postane pravomoeen s 1. julijem. O podrobnostih naselniški komisar ni hotel sporočiti in je le izjavil, da nove določbe niso najjerjeae proti naseljencem in da so v p«-polnem soglasju z novim naselniškim zako-n.im. Komisarja so časniski jioroče-valci vprašali, kako bode po novih do-ločbali z izključen jem otrok, kteri še .nis<> prekoračili svoje šestnajsto leto in kteri prihajajo sem brez spremstva svojih staiisev. ' On je nato izjavil, da se je ta zadeva v celoti prepustila trgovinskemu tajniku in da se •rode z vsakim takim slučajem postopalo iudividuelno. Na Kllis I-landu je imela včeraj inkvizicija opraviti s 34:1 <»sobami, med kterimi je bilo 252 . akili. ktere še preje niso bile zaslišane. Vsi ti naseljenci so ostali na otoku. Največ pridržanih naseljencev je dospelo v Ameriko s parnikom Arkonija iz Liha ve in Rotterdama. Pred prihodom novih naseljencev je bilo na otoku pridržanih 1325 naseljencev. Poslovanje inkvizicije na otoku je bilo v minolem tednu sledeče: Izkrcalo se je v minolem tednn 37.324 naseljencev. Od teh so jih pridržali za inkvizicijo 14S.J, oziroma pet odstotkov. Pri prvem zaslišanju so izpustili 911 os«d). Inkvizicija je tekom tedna zaslišala 2535 osob, od kterih jih je GS9 odpustila, 230 izključila. 151 poslala nazaj, od kjer so prišli, doeim so washingtonske oblasti 21 osobam zopet dovolile izkrcati se. Koliko bolesti in bede se skriva v teh mrtvih številkah, zamorejo pa jKivedati le naseljenci, kteri so zaznamovani s temi številkami. Brez groba. — Is ruskega. — "poročnik v armadi, se je norčeval, češ, Hrvatje naj ne delajo sitnosti, "sicer jim vzamejo tri slavonske komitate, na Hrvatsko pa ipripeljajo nekaj ogrskih polkov, da ukrote uporne duhove ' \ Mmisterski predsednik dr. We- , 0 kerle pa že vidi strahove Jugoslovan- Bilo je v primorskem -mestu južne ske države, ako državni uradniki in Rusije. Listopad je bil čudovito lep vslužbenci na Hrvatskem uradu je jo ia nič se ni oznanjalo mrz1« zime. Na ter občujejo z narodom v hrvatskem jeziku. Da pa raz.fr ga svojo belo polo, menico brez podjpisa, je trgovin ski minister Fran Košut izjžfivil dne 17. maja v finančnem odseku, da se raje loči od ministenskega srtola, 'nego da "bi dovolil hrvatski uradni jezik pri državnih železnicah na hrvatski zemlji. Doslej je hrvatska delegacija in tudi hrvatska vlada z banom na čelu odločno (branila hrvatsko pravo, toda brez uspeha. Zgago pač dela hrvatski minister Josipovič, s kierim pa je hrvatska koalicija pretrgala vse zveze. In kaj sedaj? Dosedanja pogajanja so dokazala, da za Madjare ne veljajo nobeni dokazi, nobeni razlogi. Madjari hočejo proti hrvatskemu državnemu pravu i nadalje prezirati zakon ter ustvariti j edinstveno m aid j a rs ko državo. Hrvatom ne preostane drugo, nego da se zjedinijo in z združenimi močmi odbijajo napade svojih neprijaieljev. Dolžnost hrvatskih poslancev je, da izvajajo posledice iz dejstev. Odbiti morajo z zakonitimi sredsnvi drzno kršenje zakona, ki hrvatski kraljevini jamči popolno avtonomijo. Madjari so bili, ki so raztrgali belo polo ter jo Hrvatom vrgli pod noge. To bodi nauk za bodočnost. S—C. Drugi Dispozicijski fond Tiszovega mini-sterstva. 17. Budimpešte od 31. maja javljajo: Računski odsek ogrskega državnega ».bora je jnivabil k svoji seji tudi bivšem ministerskega predsednika gr. Štefana Tiszo, da pijasni, kako je porabil nad /pol milijona kron iz dispozicij,skega ft/nda. Grof Tisza se vabilu ni hotel odzvati, temveč je odboru odpisal, da je izročil iz dohodkov državnih železnic dispozicijskemu fondu »lične sv*»te, kakor so delali njegovi predniki. Ako bi se odseku lako postopanje ne zdelo korektno, je pripravljen vso svoto 550,000 kron povraiti iz svojega žepa. Enaka imena. V novi avstrijski poslanski zbornici se bodeta nahajala dva poslanca imenom Herold, dva Kotlar, dva Hudee, dva Stratisky, dva Myslivec, dva Son-kup, dva Fachs, dva Baumgartner, dva Scbaehinf^r, dva Hoffmann, dva Wa«m«*r dva Gruber, dva Hnber in dva Winter. K suto/a bela pola. Ko je bil Košut v precepu, iskal je zaveznikov proti vladi barona Fejer-varvja. Tn našel jih je, česar nismo pričakovali, v vistah onih hrvatskih rodoljubov, ki so se nad dvajset let borili v Hrvatski proti madjarskemu imperijalizmu in njegovim prodaja-čem. Priznamo, da je tedanja opozicija v hrvatskem saboru vsaj v celoti "optima fide'' sprejela belo polo. ki jim jo je g. Supilo prinesel iz Budimpešte od Košuta na Reko, da napišejo svoje v nagodbenem zakonu zajamčene, a dosledno prezirane pravice in zahteve naroda hrvatskega. Ta reška resolucija, kakor so jo krstili, naj bi bila druga ' 'magna ehar-ta" hrvatskemu narodu. Gotovo so upali hrvatski poslanci, ki so podpisali to Košutovo belo polo, da jim bodo madjarski tedanji mogotci varovali v členu 30. zakona iz leta 1S6S zagotovljene narodne pravice, ako jih hrvatska delegacija podpira v boju zoper tedanjo ogrsko vlado. ^ Za tedaj, ko je bila sklenjena' reška resolucija, smo kot iskreni prijatelji naroda hrvatskega svarili hrvatske kroge. Storili smo to, ker smo bili t'rdno prepričani, da Madjari niso bili, niso in nikdar ne bodo odkriti prijatelji Hrvatom. Med resolucijo-naŠi so bili namreč mnogi optimisti, ki so šli "vitežkim" in "bratskim" Mad j a ram na led. Kot dragoceno narodno pridobitev so resolucijonaši shranili prepise reške resolucije, ki pa je bila le prazina bela pola brez podpisa in dospelega roka. Dasi obžalujemo to prevaro, vendar reška resolucija ne more biti brez dobrih »posledic za hrvatski narod. Sedaj so se uverili tudi hrvatski optimisti iz Dalmacije, da so se vsedli med dva stola, ko so stiskali roke Košutovim odposlancem. Pri raznih prilikah je tekom zadnjih dveh let zviti Košut dal razumeti hrvatski delegaciji v ogrskem državnem zboru, da je obljubiti in izvršiti preveč. Ogrska vlada je predložila načrt zakona o pragmatiki železniških uradinikov in vslužfoencev. S to osnovo hočejo Madjari kršiti jasno določbo nagodbenega zakona, da je ti a Hrvatskem vsepovsod uradni jezik hrvatski. Izpodriniti hočejo na Hrvatskem teritoriju hrvatske uradnike in vslužbence pri železnicah, ako niso popolnoma zmožni madjarskega jezika. Vsiliti hočejo Hrvatom madjarski jezik v javnem prometu tudi tam, koder biva izključno le hrvatski narod. In ko je hrvatski poslanec Tuškan predlagal v orseku, maj se načrt zakona vrne skupni vladi, da ga v sporazumu s hrvatsko vlado spravi v sklad z nagodbo med Ogri in Btrvwati, je odsek odklonil predlog ter odobril vladni načrt. Ko se je ,neki hrvatski poslanec skliceval na jasno besedilo nagodbe iz leta 1868, odgovarjali so mu madjarski tovariši, da je bila nagodba le "slaba Deakova šala". In Štefan Rakovsky, vodja madjarske ljudske stranke in »podpredsednik v zbornici, nekdaj nad- koroški sloven= ski mandat. Na Dunaju, 26. maja. Zadnji "Mir" očita nemškim naci-jonaleem, da so le-ti prodali kmeta Kirschnerja soeijalnim demokratom, ker so bili umaknili 'njegovo kandidaturo, češ, da ne mara biti izvoljen s (pomočjo slovenskih glasov. Nastane vprašanje, zakaj so potem pri ožji volit vi Slovenci šli s tako vnemo v boj za odstopivšega nemškega kandidata in nerazumljivo je, da sedaj koroški Slovenei pretakajo toliko solza, da ni bil izvoljen kandidat nemške ljudske stranke. Zanimiveje hi bilo ogledati si pomen izida ožjih volitev s slovenskega stališča. V velikovškem volilnem okraju sta si stala nasproti slovenski kandidat Ellersdorfer in kandidat nemške ljudske stranke Nagele. Odločitev je bila v rokah socialne demokracije. V celovškem volilnem okraju pa se je imel dobojevati boj med soeialcem Luka-som in kandidatom nemške ljudske ■stranke Kirscbnerjem in odločevali so imeli slovenski glasovi. Kaj je »bilo torej bolj jednostavno, nego misliti na morebitni kompromis med Slovenci in socijalnimi demokrati! Med tema dvema strankama -bi se bila razdelila oba »mandata, dočim bi nemška ljudska stranka izšla praznih rok. Koroški Slovenci bi na ta način pridobili drugi mandat, kteri jim gre po božjih lin. človeških pravicah in kterega jim je' od jedel samopašni kranjski general (Sustoršie). Kirsehnerjevi pristaši so pač uvideli ta za nje tolikanj neugodni položaj in napravili so imenitno stra-tegiono potezo, s ktero so vsaj svojemu drugemu kandidatni v velikov-škem okolišu rešili poslaniški mandat. Kirsc-hner je -vedel, da ne more /prodreti proti združenim- slovenskim in socialnim glasovom — in to zvezo je najbrže kombiniral za slučaj, ko bi on vzdržal svojo kandidatnxro — u-maknil se je rajši bodisi že iz strahu pred morebitnim kompromisom med Slovenei in socialci, bodisi iz "mržnje do slovenskih glasov" in je tako onemogočil eventualni kompromis, kteri edini bi koroškim Slovencem priboril po zaslugi slovenskih klerikalcev zaigrani velikovški mandat. Socialnim demokratom ni bilo torej več potrebne iskati pomoči pri Slovencih, dobili so celovški mandat brez posebnega truda popolnoma, zastonj, ker so si prihranili kompenzacijo napram Slovencem v velikovškem volilnem okraju. Tu je prodrl Ellers-dorferjev protikandidat s pomočjo glasov socialnih demokratov, ki so imeli roke -proste, kar jim je omogočil v prvi vrsti Kirschnerjev manever. Nemški nacijonalci torej niso prodali kmeta Kirschnerja socialnim demokratom, pač pa so s tem postopanjem rešili drugi mandat, ki je bil ravno tako v nevarnosti. Slovenci bi se imeli v tem dokaj učiti ravno od nemških nacijonalcev! Glede eventualnega kompromisa, o kterem je bilo zgoraj omenjeno, imajo voditelji koroških Slovencev morda svoje pomisleke in ravno tako se vsiljuje tudi vprašanje, bi-li socialni demokrati hoteli biti pripravljeni v slučaju potrebe iti roko v roki 8 slovenskimi klerikalci (Kone« prihodnjič.) hrezoblačnem nebn je sijalo solnce od jutra sem- in ljubkovalo že gole pla--lame in akacije ter še vedno zeleno grmovje. V daljavi se je razgrinjalo morje, kanor bleščeč atlas... V mehkem, vežem zraku se je dalo dihati nenavadno globoko in blagodejno. Za-me je bilo prijazno vreme toliko prijetnejše, ker sem imel opraviti skoro sleherni dan »na pokopališču zunaj mesta, kjer sem nadzoroval zidanje mrainornate kapele na nekem grobu. Dela so- uapredovala le počasi, jaz pa tudi nisem j »osebno priganjal, kajti bilo ni za-me absolu>tino nikako breme prihajati tri- ali štirikrat na teden v ta tihi. pokojni kot — kamor me kmalo tudi vlekla radovednost. Pri enem svojih prvih posetov sem zapazil tu le;o, mlado damo. v globoki žalosti, z velikanskim šopom rož v rokah. Počasi je stopala po potih, se čestokrat pripognila. da je čitala ta ali oni grobni .napis, in na nekterih grobovih je pustila po eno ali dve roži SjKičetka sem mislil, da ima pokopanih tu mnogo svojcev in sem |>omiloval siroto : ko pa sem jo natančneje opazoval, se mi je vedenje ne znankino jelo dozdevati čudno. Opazujoč jo od daleč, sem videl, da je najmanj e na petnajstih grobovih, izključno o»troških grobovih različnega rodbinskega imena in — sklepati po spomenikih — tudi različnih slojev in razmer, zapustila rože. Sklepal sem, da je neznanka čisto enostavno — blazna. Ko sem povprašal o tem pokopališkega čuvaja, je odvrnil malomarno: "Kdo jo pozna? Prihaja skoro sleherni dan semkaj, nihče je ne pozna, nihče ne vidi nič slabega od nje, nihče se čez njo ne pritožuje in zato jo tudi pustimo na miru." Kmalo pa sem se prepričal, da prijazno čuvajevo vedenje »napram dami ni tako nesebično; ko sem nekoč skoro istočasno z njo zapuščal pokopališče, sem videl, kako ji je z lizunsko postrežljivostjo pomagal na voz, ki je čakal na njo, in mu je stisnila v roko denar. Voz je hitro oddrdral po gladki cesti in lepi obraz z dvignjenim črnim pajčolanom mi je nagloma izginil izpred oči j. Kdo bi utegnila biti? sem premišljeval po poti. Vse, kar je imela na sebi, je bilo videti tako dirago, imenitno; na vsak način je bogata---- in nemogoče, da bi jo pustili bloditi ■samo po pokopališč«, če bi bila blazina... V njenih »potezah tudi ni nič blaznosti, ampak »neizmerna žalost. A kaj p*1«!^! sipanje rož na tuje grobove, ako je normalna? Moja radovednost je bila na višku in sklenil sem potruditi se na vse načine, da rešim to uganko. Slučajno se je kmalo ponudila v to prilika. Ko sem nekoč med opoldanskim odmorom ogledoval dela kamnosekov pri naši »stavbi, ki so se že bližala koncu, je prišla mimo neznanka in obvisela s svojim pajčolanom na ograji sosednega groba; pajčolan se je napel in jo nenadoma potegnil za glavo. Prestrašena rnad tem se je ustavila in prijela z obema rokama za klobuk in stresla pri tem vse rože, ki jih je držala, v cestni pesek. Hitro sem ji tekel na pomoč, odpel previdno pajčolan od ograje in jej pomagal pobrati rože. "Ne vem, kako bi se vam zahvalila", je relda ljubeznivo, stresajoč šopek v rokah. "Da ni bilo vas, bi bila gotovo raztrgala pajčolan in pohodila iiože. .. jaz sem tako nerodna!'' Njen ljubeznivi, žalostni * smehljaj me je »hrabril, da sem jo vprašal: '' Nemogoče, da imate bu toliko znancev in rodbinskih grobov?" Lahko je (nagubala čelo. "Nimam tu ne enega rodbinskega groba", je odgovorila, "in pomilujem vse, ki imajo takega!" Nato je pogleda vša me dostavila: "Vi ste me vsekakor opazili m ne imeli za blazno? Mogoče, da-smatrajo mnogi moje početje za .nespametno, ker oropana možnosti, da bi krasila grob svoje ubite hčerke, krasim grobove tujih otrok!" torn na jugu, ker je nekoliko slabokrvno. Naslednjega jatam je šla pestunja z njo na izpcehod. Čez pol ure so prinesli pestunj) težko ranjeno— in od moje hčerke ni ostalo sledu.'' Njeni pogledi so se upirali v tla in glas ji je oslabel skoro do šepetanja. Do solz sem bil osramočen in bilo mi je zelo faudo. Zakaj sem s svojo neumno radovednostjo to strašno srčno rano tu zdaj odprl nanovo? "A zakaj ste vedno sam'?" sem opomnil slednjič- "Nemogoče, da ni nikogar sorodnikov ipri vas?" "Mož mi je umrl pred nekaj leti in bližnjih sorodnikov nimam nikogar. Jaz nisem iz tega kraja, anl-pak iz Petrograda, in živim samo za-ito tukaj, ker se ne morem ločiti od kraja, kjer so vsaj atomi moje nepozabne hčerke... " Vziliiiaiila je in dostavila: "Odkar mi je prišlo na mi-sel. da zahajam sem z rožami, mi je lažje... Zdi se mi tedaj, da me vidi in se veseli svojih ljubljenih rož... " Krepkeje je stisnila cvetlice v levici. desnico pa mi je podala in se pripravila na odhod. . "Odpustite mi, prosim, mojo predrznost"", sem rekel še enkrat. "Jaz... mogoče, da dovolite, da vas ob-iščem ?7' Zardela ji- in rekla mirno: "Odpustite, ali težko mi je videti tujce." Odšla je nagli-*. V zadregi in žalosti sem gledal dolgo za njeno gra-cijozno, črno postavo... V mojo dušo je legel mraz. SLOVENCEM V POGLED. Cenjeni Dr. E. C. Cokins, M. I., New York, N. Y. Vam »naznanjam, da sem Vaša zdravila prejel in oddal mojemu prijatelju. On jih je porabil po navodilu ter se sedaj čuti popolnoma zdravega, zato se Vam srčno zahvali za Vaš trud in zdravila ter njih dobri uspeh. Zahvaljujem se Vam tudi jaz ter Vas bodem še zanaprej priporočal bolnim rojakom ter jim svetoval, naj se v vsaki bolezni na Vas obrnejo. S spoštovanjem Joseph Shintler, 712 Hough St., Indianapolis, Ind. Iščem JOSIPA GRAHEK, po domače Puše, doma iz Lokve pri Črnomlju na Dolenjskem. Pred dvemi meseci je bival v. Chisholmu, Minn. Za njegov naslov bi rada zvedela: Joseph Absetz in Martin Pluth, Box 25. Poland, .Ariz. (12-15—6) ^lo v ©n kato i ! o 0= podp. društvo G Iščem moja dva brata FRANJA in J0SHJA KRISTOFIČ. Pred več leti bivala sta v L-uzerne in Hermi-nie, Pa. Kdor izmed rojakov ve za njih naslov, prosim, da mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Anthony Krištofič, P. O. Box 171, Tereio, Colo. (12-15—6) Podpisani iščem očeta JURIJA MLINAR, kteri je že čez 5 let v Ameriki. Zadnje pismo dobil sem pred dvemi leti iz Claridge, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu sinu. — John Mlinar, 610 Market St., Waukegan, HI. (11-13—6) Kje je EMIL GILY? Doma je iz Višnje gore in je pred 8. meseci došel v (Ameriko. Poročati mu imam zelo važne stvari iz stare domovine, zato prosim cenjene rojake, ce kdo ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. John Pajk, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa. (12-15—6) Kje je moj prijatelj FRANK KO-LEM? Doma je iz Sela, fara Mirna. Pred dvema meseci je bil v Thomas, W. 1,7a., in sedaj se nahaja nekje v Clevelandu, Ohio. — Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ker poročati mu imam nekai zelo važnega. Joseph Russ, P. O. Box 1SS, Thomas, W. Va. (11-15—6) Zl»dln]ene države Severn© Amerika Sedež: Forest City-, Pa. 31. januarla 1903 v driavi Porv-ar''-..w.n:, -o-o- ODBOBJI1K1: Predsednik: JOSIP Z AT, AR ml., Box 547, Forett City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN. Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City, Pa. EL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pi. NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRN AT. Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. FRANK SUNK. Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL Z ALAR, Box 28, Forest Cxty, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivar Telban, P. ftox ##7. F*> rest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Iiiipn'iuiyimiyiii.»y a^gjn Bjy^iij^iMiyn Telefon 2034. Frank Petkov^ek 1 s 214-Z18 Market Street Waakegan, ill. | priporoča rojakom svoi ^ ^SALOON>i v kterem vedno toči sTeže pivo, dobra vina ill whiskey, ter | ima na razpolago line s ni od k e. * { V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce- <§ rije po nizkih cenah. ^ Pošilja den«rje v staro domovino zelo hitro in ceno; v | zvezi je z Mr. Frank Sukserjem v New Yorkn. 4 Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. AUSTEO-AMEBICAN LINE kejful^rnl potni parnlk) "Sofia Hohenberg" odpluje 27. junija. 4 "Laura" odpluje 4. julija. vozijo med New Vorkum, Trutom In Reki iSajpripiavLiejsa m nyjeeutjsa paiobrodna «:rt* \ Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub-ljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na paxnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. C& Co.5 General Agents, . 2 Washington St. 0*43** Mew V orle. J Cupagnie Generale Tnaliantipe. (Francoska parobrodna družba«) Iščejo se STALNI DELAVCI V STROJARNI Plača od komada, $2.00 do $2.50 na "Oprostite, za Boga!" sem rekel,; dan; navadili neučeni delavci po osramočen s tem njenim preprostim odgovorom. "Zanimal eem se resnič-n oza vas in le sram me je— " "To nič ne de", je vadihnila žalostno. "Ta, kar me je zadelo -tako strašno nepripravljeno, "bi človeka zares lahko spravilo ob pamet. Mojo petletno hčerko je jeseni pri atentatu na generala Č. slučajno raztrgala bomba. Ostankov njenega tropla niso našli, inisem jih to-rej mogla pokopati. Nimam nobenega groba, na kterega bi mogla položiti te rože... " Molčal sem, osupnjen nad njeno grozno nesrečo, ona »pa je. oči vidno v spominih na strašno, kar je preživela, nadaljevala z mirnim glasom: "Me, to se pravi: jaz, moja hčerka' im pestunja, smo dospele sem pred ■nekim praznikom, ker so mi zdravniki svetovali, naj preživim zimo z deie- $1.60, avstrijski stan in hrana. Pišite na: Frank Novak, ali Anthony Golcar, care of Proctor, Ellison & Co., Elklaod, Pa. (17-6—17-6) WIHNETOO, Rdeči Gentleman je izšel in se dobi ). zvezek za 40c., 1. in II. zvezek pa za 75c. s pošto vred. Upravništvo "Glas Naroda" 109 Greenwich St., Niw York. DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. Postni parniki so: "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči. '•La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 "La Lorraine" „ „ „ ............ .,-...12,000 „ 25,000 „ „ "La Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 "La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „ „ -''La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ ,, Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki edplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 North Biver, ob Morton St., N. Y. •LA PROVENCE •LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA PROVENCE 15. junija 1907. La Bretagme 18. julija ltf7. 20. junija 15)07. *LA SAVOIE 26. julija 1907. 27. junija 1007. »LA TOURAINE 1. avg. 1907. 1 julija 1907. •LA LORRAINE 8. avg. 1907. UL julija 1997. 'LOCI *ST euS^ajg vj Rojaki, naročajte m na "CHaa Ht-največji in najc«aejii dnevnik. Parnika z zvezd«? zaznamovani Imajo po dva vijaka. M. W. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St.. Chicago, III. Ju gOSlN tanska Katol. Jednota. inkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota« Sedež v ELY, MINNESOTA. URADMKJ: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7tfc St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. bu.- 57, Braddock, Pa Glavni tajnik: JURIJ L. BR0Ž3Č, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 947ft Ewing Ave., So. Chicago, Dl. IVAN PRIMOŽIČ. II. nadzornik. Box 641, Eveleth, Minn. V \K KKKŽFSNIK. III. nadzornik. Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: AKO B 7AB17KOVEC, predsednik porotnega odbora, 4"*J4 Blackberry St., Pittsburg, Pa. Mill \KL KLOBUČAR. IT. porutnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik. 1401 So. 13th St., Omaha. Neb. Vrhe* ni sdravniK Jedn..?e: Dr.MAKTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joiiet, 111. Krajevna društva na.i blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov m dni-.- listine na glavnega tajnika: GEORGE L. RROZICH, Box 424, Ely, Minn . po svojem tajnikn in nobenem drusrem. Denarne pošiljatve uaj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOIIN COCŽE, R5. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo dnplikat vsake pošiljatve tudi na slavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 1824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morsjo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Ah 185 PRISTOPILI. K društvu sv. Janeza Krstnika št, 37 v Cleveland^, Ohio, 2. ju-nija: jzij Arko 1883 cert. 6945, Josip Bradač 1889 cert. 0946, Fran Jurča 0 cart. 6947. Vsi v I. razredu. Društvo šteje ? udov. K društvu Zvon >t. 70 v Chica.gu,Ul., 5. junija: Ivan Košir 1878 eert. f>94S II. razretl, Fran Aguštin 1870 eert. 0949 II. razred, Anton Gregorič 184 L razred, Martin Plesec 1875 cert. št. 6965 I. razred, .Martin Savar 1S,«W «»ert. 69 II. razred. I>ruštvo šteje 128 udov. K društvu Marija Zvezda Št. 32 v Black Diamondu, Wash., 5.'junija: Josip Princ 1S71 cert. 6967. Ivan Krtine 1S69 i-ort. ()9<)S. Oba v i. razredu. Društvo šteje 90 udov. Iv društvu sv. Alojzija št. 18 v K,„-k Springs, Wyo., 5. junija: Marija Ilafnar 1SS1 eert.. 6907, Marija Jerola i860 cert. 4772, Marija Bizovičar cert. 3287. Društvo šteje 88 članic. K d ruš: vu sv. Petra in Pavla št. 51 v Murravu, Utah. 30. maja: Elizabeta Kočevar 1883 cert. 3855. Društvo šteje 17 članic. K društvu sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa., 2. junija: Marija Potočnik 1S78 cert. 3736. Društvo šteje 46 članic. K društvu sv. Barbare št. 39 v Koslynu, Wash., 2. junija: Margareta Stimac 1873 eert. 6911. Društvo šteje 63 članic. K društvu sv. Alojzija št. 18 v Rot.k Springs, Wyo., 20. maja: Fran Hafnar 1876 cert. 6907, Mihael Tav<-.ar i,S73 cert. 6908. Fran Paternal 1881 cert. 6909, Ivan Slamnik 1874 ce,t. 6910. Vsi v j. razredu. Društvo šteje 270 udov. -^..»ra*^. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajniL aaoBN^sn KRANJSKE NOVICE. Kazenske obravnave pred deželnim kazenskim sodiščem v Ljubljani. Kd o ima več denarja t Dne 4. marca ** je prišlo v Rodetovo gostilno v Kam- ; niku od nabora več fantov, med njimi tudi posestnice sin Jožef Pavlič. Fant Janez Borin se je izrazil, da ima na- i vzoči njegov brat več denarja pri sebi j kakor Pavlič. Gostilničar mu je nato i 6krivaj pod mizo v roke potisnil svojo listnico. Ko je Janez Borin to opazil, je pripomnil, da je to zvijača. Te besede so Pavlica tako vjezile, da ga je , udaril s posodo za sol po glavi in ga j težko poškodoval. Obsojen je bil na I dva meseca ječe. Kolo je izmaknil France Še-tina, hlapec pri Rastoharju na Kar-lovski cesti. Koncem meseca prosinca je dal kolo v dotični gostilni hranit , Miha Sterle iz Iške vasi. France Še-tina je pa vzel kolo, vredno 50 kron | ter je prodal in denar porabil. Obso- ! jen je bil na štiri tedne težke ječe. j Korajžo mu je vzel. Vojak j Jurij Šubic je prišel dne 1. mal. trav- • na domov v Prelesje na kratek do- j pust. Domači fantje so ga nekoliko pi- i sano gledali, ker se je bahal s svojim j bajonetom in podil fanta Janeza Oblaka. Okoli 10. ure zvečer je jel Šubic zopet fante izzivati s tem, da je kričal "auf" in "nocoj bo kri tekla". Ko je pa Šubic stopil z neke hiše, mu je vrgel kovaški pomočnik Jan. Oblak kamen s tako silo v glavo, da se je zgrudil. Oblak se opravičuje, via je to storil v silobranu. Obsojen je bil na en mesec ječe. Umrli so ▼ Ljubljani: Na Mestnem trgu št. 8 cesarski svetnik Ant. Wal-land: na Dunajski cesti št. 31 Ignacij Florjančič. — V Mokronogu je umrla davkarjeva soproga Hermina Ach-tsehin. Učenka povožena. Pred dekliško šolo na sv. Jakoba trgu v Ljubljani je 27. maja neki hlapec povozil učenko Vido Knajzelj in jo lahko ranil. Samomor. Iz Krškega se poroča : Za krškim starim gradom ob obali Save so našli 23. maja nekega 24 let starega Antona Remer mrtvega. Bil je doma iz Štajerskega ter pilštajnski rojak. Nesrečnež si je spustil svinec iz samokresa naravnost v glavo ter na mestu preminul. Pokopali so ga tiho brez zvonjenja in brez duhovnika. V petek si je izmislil, v nedeljo se je pa oženiL Tako hitro se še kmalu ni kdo oženil, kakor Ludovik Ilovski, lastnik pekarije v Novem mestu. V petek dne 24. maja se je zglasil v ka-pitelju. Na vprašanje, kako je z ne-1 vesto, je baje dejal, da še ne ve go- i tovega. Pa je morala biti že za/dovolj- ' na. 25. maja namreč se je zglasila doma v Mokronogu, 26. maja dopoldne po duhovnem opravilu sta bila vse trikrat na oklicu in uro pozneje — poro-cena. Nevesta Šetina je hčerka necega 1 kovača v Mokronogu. PRIMORSKE NOVICE. Coprnija ali tatvina? Zidar Adolf Lorenzon, stanujoči v ulici Pondares št. 5 v Trstu, je izročil vratarju hiše, v kteri stanuje, precejšnjo culo, v kteri je imel nekaj perila, nekaj obleke in par novih če\ Ijev, vrednih 14 kron. Prosil je vratarja, naj mu on hrani to culo. Drugi dan je pa Lorenzon rabil nekaj iz cule in je šel k vratarju po njo. Vratar mu jo je takoj dal, a ko jo je Lorenzon odvezal, je konstato-val, da manjka iz nje ena srajca in da so njegovi novi čevlji zamenjani s starimi in popolnoma nerabljivimi. Vprašal je vratarja, kdo da je vzel srajco in mu zamenjal čevlje, a vratar je izjavil, da on ne ve ničesar. "To je pa re^, kakor da bi bilo zacoprano!" je dejal vratar. A ker Adolf Lorenzon ne veruje v coprnije, je Šel na policijo in tam prijavil dogodek. Slabega tovariša si je izbral mizar Vincencij Holzner. On stanuje namreč skupaj s 231etnim dninarjem Franom L. v hiši št. 4 v ulici S. Apolina-re v Trstu. Pred 20 dnevi sta pa Holi-nerju zmanjkali srebrna ura in srebrna verižica v skupni vrednosti 30 K. Holzner je skušal izvedeti, kdo da je tat, a slednjič je prišel do zaključka, da ga je okradel njegov tovariš Fran L. In potem je dal v jutro Holzner svojega tovariša aretovati. Ta je na policiji najodločneje tajil, da bi bil on ukradel Holznerjevo uro in verižico, in ko so preiskali njegove stvari, res niso našli med istimi ne ure ne verižice. Vendar so ga pa pridržali v zaporu. — Rop. Pred tržaškim porotnim sodiščem je stal 29. maja 231etni delavec Valentin Benetti iz Brežuta pri Ogleju. obtožen hudodelstva ropa, da je 17. februarja delavca Franca Pahorja napadel, vrgel na tla in mu vzel ves denar okoli 18 K. Obsojen je bil na štiri leta težke ječe, po prestani kazni ga pa iztirajo iz Avstrije. Zblaznela je v Trstu jako bogata 261etna Ada C., ki je prišla iz Paler-nia in ložirala v enem prvih hotelov. Ko je prišla v bolnišnico, je imela pri sebi za kakih 100.000 K vrednosti v denarju in dragocenostih. Roparski napad. 401etni težak Andrej Bernetič, stanujoči v hiši št. 563 na istrski cesti, je šel nedavno zvečer malo po 7. uri preko ulice della Tesa. Hkratu sta prišla k njemu dva zlikov-ca — eden njiju komaj 16 do 17 leten paglavec — ki sta ga pahnila in mu obenem vzela iz žepa mošnjieek, v ko-jem je imel 21 kron denarja. Takoj na to sta se pa spustila v beg. a okradeni Bernetič je zdirjal za njima. To gonjo sta videla dva redarja in pridružila sta se Bernetiču. da bi vjela bežeča lopova. Ta dva sta bežala iz ulice della Tesa preko ulic Media in Conti v ulico deli'Isti tuto, kjer sta slednjič izginila Bernetiču in redarjema izpred oči. ŠTAJERSKE NOVICE. Nesreča na kolodvoru. Ko so v noči na 15. maja na mariborskem kolodvoru premikali neki tovorni vlak, hotel je spenjač Ivan Rebek pripeti k istemu nekaj vozov, ki so bili odleteli. Neki voz, ki se je pomikal nazaj, pa ga je podrl na tla in ker je padel na tir, je dobil na desnem stegnu težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Kriv te nesreče je Rebek sam, ker ni bil dovolj previden, in se hotel izmuzniti izmed vozov v nasprotni smeri, kot se je premikal vlak. Trgovec Friš umrL Od -Sv. Trojice v Slov. Goricah se piše: Tukaj je umrl slovenski rodoljub in trgovec Jožef Friš. Mož je celo zimo zelo bolehal, dne 25. maja ga je v cerkvi med mašo zadela kap in je bil takoj mrtev. Nevihte. V savinjski dolini sta bili dne 25. maja dve hiiii nevihti ob 5. in 7. uri popoldne. V Celju je udarila strela v neko hišo in na dva kraja v okolici, a ni nikjer nič hudega naredila. Še hujša je bila nevihta dne 26. maja. — V Št. Pavlu je udarila strela v neki hlev, kjer je ravno neko 16-letno dekle molzlo kravo, in ubilo dve kravi, deklico pa samo omamilo. Na Polzeli je pa strela užgala neko poslopje, ki je zgorelo. Danes, 27. maja, smo imeli zopet nevihto, a posebne nesreče ni bilo. Dne 25. maja je bila v celjski okolici tudi toča, ki je naredila nekaj škode na trsju. Izpred mariborskega sodišča. Fran Urbar je v Slov. Bistrici ukradel hi-šini Jus zlato damsko uro, vredno 30 kron, ktero je potem prodal urarju Dornu za 7 K. Ker je že preje dvakrat sedel radi tatvine v zaporu, ga je sodišče obsodilo na štiri mesece težke ječe. — 191etni Leopold Kmetic je dobil radi nenravnega Čina, ko-jega je izvršil na neki šestletni deklici, štiri mesece težke ječe. Radi istega zločina bo sedel tudi štiri mesece 50 let stari hlapec Alojzij Fischer. — Dne 1. marca m. 1. sta obiskala posestnika Jožefa Kotnika v Poljskavi Anton Sicherl in Vincencij Kicker. V hišo je hotel priti tudi 21-letni delavec Franc Sprager, že nekoliko vinjen, a so mu zabranili vhod. To ga je tako vjezilo, 'da je šel v neko bližnjo gostilno iskat svojih tovarišev Goltnerja, Soršaka in Ferminšeka. Oborožili so se s koli in odšli proti Kotnikovi hiši, da si s silo pribore vstop vanjo. Ferminšek je kmalu odšel, ostali pa so udrli na dvorišče in s koli izkušali vlomiti vrata, kar se jim pa ni posrečilo. Sprager in Golt-ner sta dejanje v polnem obsegu priznala. dočim Soršak odločno taji, da bi se bil udeležil poskušenega vloma. Sodišče je obsodilo Spragerja na tri, Goltnerja in Soršaka pa na dva meseca težke ječe. KOROŠKE KOVICE. Strela ubila. Pri nevihti dne 25. maja je ubila strela v okolici Celovca dva konja. Izvošček je bil precej poškodovan. Slepar v duhovniški obleki, ki se ie izdajal v Celovcu za opata nekega francoskega benediktinskega reda, jo je iz Celovca neznano kam pooihal. V Celovcu je nemščino bolj lomil, to pa le navidezno. Tla so mu bila pa mogoče prevroča, ker ga je vse preveč opazovalo, kjer se je prikazal, posebno še, ker je imel ženski obraz. HRVATSKE NOVICE. Kriza v predsedstvu dalmatinske "Hrvatske stranske". Dr. Pero Cin-grija, župan dubrovniški, je odstopil kot predsednik Hrvatske stranke in kot načelnik strankarskega kluba v dalmatinskem deželnem zboru. Svoj korak utemeljuje s tem, da mu ni mogoče načelovati stranki, ki nima nobene discipline in ki je potrebna popolne reorganizacije. Ribji lov. Ribiči z otoka Hvara so imeli bogat ribji lov. Eno noč so polo-vili 700 kvintalov sardel. Prodali so jih takoj v tovarne kvintal po 36 K, tako da so dobili naenkrat 25,000 K. Hrvatsko - madjarski spor. Ogrski vladni brzojav poroča, da zadeva o poslovnem jeziku na železnicah nima one važnosti, kakor se nagLaša v inozemstvu. Nasprotstvo med ogrsko vlado in hrvatskimi poslanci se poravna pri razpravah v državnem zboru. Ni verjetno, da bo imela zadeva posledice po končani razpravi v državnem zboru. BALKANSKE NOVICE. Nemiri v Macedoniji. Carigrad, 27. maja. Nad sto Albancev je napadlo vas Ozico blizu Skoplja. Požgali so osem hiš ter odvedli tri osebe. - RAZNOTEROSTI. Čudna rodbina. /V nekem m al am mestecu Bavarske biva neki intere-santni trgovec. Mož je bil trikrat ože-njen in tri njegove tašče bivajo pri njem. Vsaka istih ima še seboj svojo mater in tri ženske pripadajo tudi rodbinskemu krogu. K temu pride še njegova lastna mati, njegova tretja žena in štiri za možitev gcVdne hčere. Teh dvanajst ženskih bitij živi popolnoma v miru med seboj in tekmujejo v tem, da slade življenje edinega moškega v hiši. Vojaki za žetev. Peštanska župa-nijska skupščina je prosila vlado, naj dovoli, da se povabi za žetev vojake, ako bodo poljski delavci štrajkali. Priprave za parlamentarno zasedanje. Dunaj, 23. maja. Dr. Ebenboch je sjmročil vodstvu krščansko - socijalne stranke, da pristopi vseh 15 klerikalnih poslancev iz Gornje Avstrije k tej stranki. — Praga, 23. maja. Vodstvo mladočeške stranke je sklicalo vse novoizvoljene češke poslance na posvetovanje zaradi ustanovitve skupnega kluba in določitve enotnega postopanja v parlamentu. Najboljši "kramarji" na svetu. Vsakdo je prepričan, da je angleška trgovina najobsežnejša, toda številke govore drugače. V letu' 1905 je znašala vrednost vsega blaga, ki so ga spečali Angleži pri 43 milijonih prebivalcev 22 milijard frankov; pri Nemcih, ki jih je 60 milijonov, 15 milijard; pri Francozih navzlic 39 mi--lijonim prebivalcev 8:75 milijard in mala Belgija, ki šteje le sedem milijonov prebivalcev, je naredila kupčije za sedem milijard frankov. Ako primerjamo- te številke, lahko uvidimo. da Angleško prekaša ravno za polovico. JOHN VENZIJL, 1*7 E. »M Sire« K IL, Ctevctaw izdelovalec kranjskih in ncmlkih H A R M O IN I K. Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpcino in dobro. Trivrstnl od $22 do Plotče so is najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče is aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim ie od $45 do $80. NAZNANILO ROJAKOM. Podpisana želim se spoznati z mladeničem od 22 do 25' let, kteri zamore s svojim zaslužkom vzdržati dom. Stara sem 20 let ter dobra šivilja in stanujem pri svojih stariših. Sposobna sem za vsako obrt, prav dobro sem ■naobražena za trgovinsko ali gostilniško. Dopisi maj se pošiljajo do 15. julija na: Misa Dorothy Firec, P. O. Box 251, Imperial, Pa. (12-13—6) Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino f Knajpovim praškom, kdor želi poskuŠnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Z golobradc- in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500. Jakob Wahcic, 329 SOUTH FRONT STREET, STEEUTON, PA. POZIV. Dne 1. maja t. L došel je v New York s francoskim parnikom ' 'La Bretagne" 20 let stari FRAN TURK, doma iz vasi Hudi Vrh, p. Nova vas pri Rakeku, in je odpotoval po železnici dne 3. maja k svojemu očeta v Chisholm, Minn. Ker dotičnik še do sedaj ni dospel na določeno mesto, prosimo cenjene rojake, če je komu kaj znano o njem. kjer da hi se bil ustavil ali kje se sedaj nahaja. Tozadevna pojasnila naj se blagovolijo naznaniti na: uredništvo "Glasa Naroda' 109 Greenwich St., New York. (11-18—6 j NAZNANILO. Francoski brzopamik La Provence bode odplul iz New Yorka mesto v četrtek 13. junija v soboto 15. junija ob 10. uri dopoludne. Frank Sakser Company. NAZNANILO. m- Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO v Clevelandu. Ohio. Obiskal bode cenjene rojake najprvo v Clevelandu in okolici, potem pa se poda v države Illinois, Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter ga vaexn prav srčno priporočamo. Frank Sakser Co. IŠČE SE dobro izvežban urar, kteri m fino ročno graviranje. Delo stalno ter dobra plača na pravega moža. Slovenci imajo prednost. Natančnosti poizvedeti je pri: Joseph Debevc, 7 Park Place, Carbondale, Pa. (2x t—o) NAZNANILO IN VABILO. Društvo sv. Barbare postaja št. 22 v Imperialu, Pa., priredi dne 4. julija t. L VELIKO PLESNO VESELICO, v dvorani društva sv. Jožefa št. 29. Čisti dobiček je namenjen v društveno blagajno. Začetek ob 2. uri popoludne. — Vstopnina za gospode $1.00, dame proste. ' Tem potom vljudno vabimo cenjene rojake in rojakinje iz Imperiala, Pa,, in okolice, kakor tudi nam sobratska društva, društvo sv. Jožefa št. 29 in društvo sv. Barbare št. 3 v Moon Run, Pa, da nas blagovolijo v polnem številu obiskati. Za dobro postrežbo in izvrstno zabavo skrbel bode ODBOR. 10x 2x n t — 2jul. m » * j « »»»v * r* v <• A- NAJVEČJI I> ^VKVNIK? ROJAKI, kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COI.ORADA in želite kupiti parobrodne listke prL nas. poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo„ pri agentih C. M. Cox ali pri C. A Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš valnžbenec vaa bode na po staji pravočasno pričakoval in dove de? v našo pisarno. To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali. FRANK SAKSER CO. NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Fa, in okolici priporočamo našega zastopnika g. FRAN GABRENJA 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa Preje je bival na 519% Power St Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčij skej zvest Spoštovanjem FRANK SAKSER CO. zDGz Nižje podpisana priporo- • £am potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smo'dke___________ Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............ Za obilen po set se priporoča FRIDA von KROGE 107-109 Greenwich St., New York. ■ u ROJAKI SLOVENCU PLŠ1TE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO = »ZDRAVJE" = Novih 50.000 iztisov se zastonjf razdeli med Slovence katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega 0R E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jezika t- r obsega preko 160 strani z mnogimi slikami, v tu>ke ali ženske, pa naj se drugi se toke hvalijo. Or. edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno. O/dravJjeri: reumati/ma v rokah, negah in križu. M'KE NOVAK, 1^53 Mobien Avenue, Tu^bio Ccto. Zaioraj rojaki, ako ste bolni niske pomori, i raŠaae nji/ga za s zdravnika ali zih ..vuhki zavod. V dokaz nekaj najnovejših zahval: Ljubi moj prijatelj Dr. E. C. COLLINS M. I. jaz Vam odgovarjam na Ya£c pismo in izpolnivši Vašo i« ijo Vam pošilam moje sliko. kat<-re Vas pros i in da stavite v č a popise in se Vam l« po zahval;uji »>' za \ a a zdfu\ la, katt-ra sie m> posilali, k t *r jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil. Se V-tm še enkrat zahvaljuj, n: in vsakemu \ s priporočifof , ostajam Vaš prijatelj MIKE NOVAK ali slabi t< r vam je tit ha zdrav et, pred no se ohriu te na dtuzeg; Natanko in Ihz sramu t-pišj)> svojo boh zf n v materinem jeziku« naznanite koliko ste stari, kofikr •asa traja bole/, n in vse druge podrobnosti, n!i pišite po ki -j i gol a-tero dobite zastonj, ako pismu pi iožite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na. sledeči naslov: nRF n nnniNS^no institute! m w. 34th st. New Yurk K. Y. Potem sm< te mirne duše biti prepričani v kratic m pni >" j ozdravljanja. l >11JIIWIHH •J Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane "MARIJACEUSKE KAPLJICE"., Kdor iih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na Blabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavijanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. fl.80, za 6 s teki. $2.75, za 12 stekl. $5.00. ČUDODELNO MAZILO ZA LASE. Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 ska tuja $1.50, 3 škat. 14.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja: IVI. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y. Trade Mark rej. Varstvena tiiah MARKO KOFALT, 249|So. Front St.,' STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodne listke 2a v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Air. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. PRANK SAKSER CO. IVA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. Dolno črno in belo Tina od 36 do 45 MBtol plotu. Staro belo ali črno vino 50 mbIov Balona. ¥—iililtl 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam poeodo plačati. Droinjk po $2£0 galona. lUmiea po $3.00 galona. Pri Te&jem naročilu dam poprart. Spoštovanjem ŠTEFAV JAKftB, P. O. Box 77, Contra Ooata Oon Oal. Msfr. Seb. Kaelpp. Ako kašljai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom '^aar dajati: ne o ila-šaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih> Knaipovih zdravil" katero aobiS zastonj ako dopošm belega psa!" ••faz ti hoeeo: povedati, da spoznaš malo bolje Pido, mladega glavarja kot A ga poznal do zdaj. Vedi tudi, kako se mu hočem zahvali ker in#> ni pobil, ampak zamenjal z drugim bledolieaikom." i£>pet se obrne proti meni in nadaljuje: "Old Shatterhand je sicer naš sovražnik, a plemenit sovražnik. On bi -ahko u>trflil Tanguo na Rio Pecosu, a ga je samo obstrelil. Tako je ram »i vedno; to vedo v?i rdeči možje in ga zato časte. Njegova smrt je i .'jr»'*rbna.; toda 011 naj umre kot velik junak. Muke, ktere ni prestal še ntfc1s>, naj mu ne izti>nejo tožbe iz u.->t. Kadar konča, naj njegovega trupla u ni) r;Jj«' v vodi a!i coyoti na preriji. Naj ima kot izvrsten glavar grob, LW*t bo tudi nam v čast, ker >mo ga premagali. Kje naj bode ta grobt ,< zvedel, da mu je svoječasno ]>odarila srce Nšo-či, lepa hči apaška. /<4U> naj počiva njegovo truplo poleg nje, a v večnih loviščih naj se združita /a vodno. T«> je zahvala, ktero mu izkaže Pida, ker ga ni umoril. Ali so rde«i možje moje besede? Ali se strinjajo ž njimi?" jVj^ieda vprašujoče po vojnikih. •'Howgh, howffh, howgh!" se tdiši od vseh stTanij. Zares, n:!a
  • ui)i se'lobi malo med Indijanci. Ko mu Indijanci pritrjajo, se Santer •T* < •> zasneje ;n mi zakličc: Totem ti mr>-;u biti žtrii.i! Ali me bodeš povabil?" Ne zdi se mi vredno odgovarjati mu, a vendar odvrnem: "Povabilo je odveč, ker bodeš "itak prej tam kot jaz." "A tako? Ti misliš torej na beg? Dobro, da si se izdal. Jaz hočem parili uate, le bodi brez skrbi!" I; 'li .i iri >e začno odpravljati proti dolini, kjer so pustili svoje konje. < M vo/»-j<» mi noge, a me priveze jo med dva rdečnika, med kterima moram iti Pida obesi olx» moji puški na ramo. Santer mi sledi s tremi tovariši, kt«*n vo lijo konje za seboj; moje j>elje neki Kiowa. Ko pridemo jhmI poro, se utaboritno. Indijanci nažgo ognje in peko im .<*>, k t ere-a >0 prinesli -eboj. Jaz dobim lep in tako velik kos, da ga komaj sn«>m; seveda se malo silim, ker moram ostati pri moči. Za jed so mi ne rali odvezati roke; a zastra/.ijo me tako dobro, da ne morem misliti na l*t?. Ko snem, ne pri ve žejo ua konja; potem odjahamo proti kiowaskim vMun. — Ko pridemo v dolino, se še jedenkrat ozrem proti Nugget-tzilu. Ali bodem se kdaj videl grobova Inču-čune in njegove hčere? Vsaj upam! Če me prineso mrtvega. jx>tem jih vidim seveda danes zadnjič. Pot od tukaj do Salt Forka ob Red Riverju je itak znan; zato ga ne bodem opisa val. Spotoma se ne zgodi ničesar, kar bi bilo vredno omenjati. ISl«V-uiki me .-dražijo izredno strogo; sicer bi pa ne mogel ujti, tudi če bi me tako ne stražili. Santer drži svojo besedo in skrbi, da se mi ne ponudi nobena prilika. Trudi se na vse načine, da mi oteži potovanje; vso pot za-baflja in me skuša jeziti. Glede jeze se mu ne posreči; njegove zanieevalne bos^le me ne spravijo iz ravnotežja. Popolnoma miren sem in mu na njegove zbadljive besede sploh ne odgovarjam. Glede drugih težkoč pa ga zavrača Pida, kteri ne trpi. da bi bil moj položaj mučnejši kot je potrebno. (iatesa, Clay a in Summerja sploh ne upoštevajo Indijanci; ti morajo biti a Santerjem. Zapazim, da bi večkrat radi govorili z menoj; Pi'da bi jim najbrž ne branil, toda Santer jim vedno prepreči. Mnogo mn je do tega, da bi ne zvedeli, kdo 111 kaj je on. Sploh pa ne ravna ž njimi kot z dobrimi tovariši. Oni naj bi mu sarao pomagali iskati zlato; prepričan sem, da bi -e jih znebil iak«'j, ko bi ga našli. V ta namen bi se ne strašil niti trikrat-i.cira umora, če bi ne bilo druzega izhoda. Zdaj se je pa izpremenil položaj. rav.>. . <'lay in Summer so nm bili v nadlego in bi se jih bil najrajši znebil. Toda kako? Ali jih more odpraviti kar tako? Ne. Vzeti jih mora -»*h..j. kar je tudi storil, seveda z namenom, da se jih znebi pri prvi Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller, zamorete se vedno boriti tudi proti hudi m napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih ^O^ in hrbtu. Ono ima 351etni . rekord svojega vspeha. k I A Brez varnostne znamke I^UT"sidro" ni pravo, ^r 25 in 50 centov. P. AD. RICHTER & Co. 115 Pearl Su New York. Za vsebino inaeraiov ni odgovorno j Najboljše zdravilo am putiko, trna uredništvo niti nnravniatro. p ganje m revraatirem je RICHTER- JEV SIDRO PAIN EXPELLER. i Dobiti ga je v lekarnah po 25e in po 50 eentov. Upravniatvo "Glla Naroda". lijaki, naročaj t« m na "ttlaa Ha roda". najv«č)i tn najcenejši dnevnik. knjig, KATERE SE DOBE V ZALOGI F BANK SAKSER CO., fl>9 GREENWICH BTBEET. NEW YORK. PRIPOROČILO. Rojakom ▼ Black Diamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: Ravens dale, Renton, Mackay, Taylor in Enumclaw, Wash., priporočamo našega zastopnika: Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je s nami v zvezi FRANK SAKSER CO. Spominjajte se ob ranili prilikah naše prekoristn« dražbe sr. Cirila in Metoda v Ljubljani! Mal peloži dai domu na oltar I (v «) Pozor! Slovenci Pozor! t^SALON l.ahk« mor» uk m \V KlV< m;-lite. da ^e vse njegovo stremljenje in delovanje vrti okrog gotovo nima druire želje, kot dobiti jih v svoje roke. Vzeti mi 1 a ravnost radi Pide. Toda dobi jih lahko na dva načina: ali ■ le m«' I >|iaujem. ali pa počaka, da pridemo v vas, kjer pregovori nuiH». da mu jih l*»dem moral izročiti. Ni ]»osebno težavno zanj. in na prvi ali drugi način. Listine >0 š<- vedno v žepu. Kam naj etn K :i m med obleko? To bi —■ moralo nI i t i na skrivnem in 1 al biti -iiiii. A še s tem mi ni pomagauo. ker -, da mu moram izročiti listine! To mi na-prei-ej -krbij. Ne -Icrhi n:c za >vojo 1 isi'Ik• ali življenje. ]»«•"• pa za Mivovo o|Miroko. i%aška vas h/i vedno tam, namreč pri izlivu Salt Forka v Red Prekoiaeiti moramo Ked Hiver. kar se zgodi 11a nekem plitvem me--lu. Jahati imamo le še lekaj ur; zato jn»šlje 1'ida dva jezdeea. ktera naj ua/ !>it n i 1 a : a- pri In »d. Kako razburjenje, kako veselje je morala pro vzrojit i novica, da peljejo ^-|»eli rekah: k.ir /..]• 1. > nekaij j*v.d<'eev. ! <* \ viseti, ampak posamezno, kteri drve z .ijvtrrjo nasilen pr«'ti nam. Kiowi m>, kteri nam gredo naproti radi mene. Noben ne pozabi pozdraviti nas z vpitjem ali žvižgom: vsak pogleda :i.i-nt-, 1 totem s«, pa priklopi eeti. Ne strmijo in ne čudijo se mi, kar bi se - :...«> o«.lilo p<> omikanih krajih. Tndijanee je preponosen, da bi kazal javno svoje občutke. <"'eta veča od minute do minute, ne da bi me kaj motilo. Ko pri-I :i<"-no po«iolga«tega gozdička ob Salt Forku, je gotovo že nad -t;rif>to odrasti h vojnikov okrog mene. Vas je morala narasti po občirnosti in -tevilu p^ebi^•alstva. I'..d drevje 1 S4j šotori, v kterih gotovo ni žive duše. Vse je na prostem, ,.»!■ le/>- in gre. da vidi nas. Vidim vsepolno žensk, starih in mladih, mnogo dečkov, deklic in otrok. Tem se ni treba zadržavati tako kot resnim, izkušenim vojnikom; svojo oblast uporabljajo tako, da bi si najrajši tiščal če hi ne imel zvezanih rok. Vpijejo, ukajo, tulijo, žvižgajo in poka-/u je.io 11a \ ~e načine, kako sem jim dobrodošel. Kar dvigne Pida roko in zair.abu" v« d' ravno; takoj jedilu,e v.-e. Na da.,.10 znamenje napravijo vojnik i polkrog; v sretii ostanemo jaz, Pida in dva vojnika. ktera se nista suula premakniti od mene. Tudi Santer se pri- ! ri:ie p«»leg; mladi glavar se dela. kot bi ga niti ne opazil. Jahamo proti velikemu šotoru, kterega vrh -je okrašen z glavarjevim 1 perjem. Pred vhodom Šotora vidim najiol sedečega, napol ležečega glavarja i Tanguo. Lcredno se je postaral; sama kost in koža ga je. Iz globoko udrtih očif mi j>ošlje pogled, oster kot bodalo, nespravljiv kot — kot je sploh Tan-gua. Njegt»vi lasje so beli kot sneg. Pida razjaha; njegovi vojniki slede in napravijo tesan krog. Vsak hoče 1 Jiirti besede, s kterimi me vzprejme Tangua. Od vežejo me ol-l konja in ]»nf>a9to vezi na nogah tako, da morem stati. Tudi jaz sem radoveden, kako m^ »Eprejme stari glavar, a moram preeej dolgo čakati. < tpazuje n»' p<»novno od vrha do tal, potem pa od tal do vrha. To so Mudi jtogledi. kterih bi se moral pravzaprav prestrašiti. Potem zapre oči. Vse molči; globoko tišino motijo le konji, kteri udarjajo s kopiti ob tla. To mi je neprijetno; baš hočem prekiniti ta molk, ko začne Tangua počasi in ulevesno, ne da bi odprl oči: "Cvetka upa na roso; toda ni jo. Povesi glavi30 in vene. 2« umira; a kenečno vendarle pride!" Zopet molči nekaj časa; poten začne znova: " Bivol brska po snegu, pod kterim ne najde nobene bilke. Rjovi hre-pmme> po pomladi, ktera neče priti. On se sufii, njegova grba zginja. Nje-moč ne manjša; skoro pogine. Kar zapihlja go rak veter; baŠ pred MTtjo se mu oglasi pomlad." Vnovič preneha. zmodernim kogljldčem. Sveže pivo v sodičkib in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točo a in izburna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča IVI art i rt Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, III. Čast mi je naznaniti sla\fiemu občinstvu « Clacagl, III.. kako« tudi rojakom po žjed. oriavah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 s. Center Ave., Chicaco. Ill„ blizu IS. ulice, kjer točim prist -o uleiano Atlas* pivo, izvrstni whiskey. Najjoijft vina in dišeče smodke so pn meai na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno key-Ijiioe in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago MOI/rVENIKL Bogo, kar je boijega, ličen molitvenih sa možke, zlata obreza, poluanje, 75c, šagrin rud. obreza 40c. Dnina paia (spisal ikof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75e.. fina vezava, zlata obreza, $1.00. Jesus in Marija, vezano v sloookost $1.50, fino vezano v nanje $2.00. vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50. Hali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c. Nebeške iskrice, vez. v platno 50e. Rajski glasovi, 40c. Otroška pobožnost, 25c. Presr. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00. Rožni venec, platno $1.00. Vrtec nebeški, platno 70c. Skrbi za dušo, zlata obreza 30e., fino vezano $1.75. Sv. ura, zlata obveza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1.20. -.. — J l -L. JOHN KRACKER EUCLID, O. Priporoča rojakom svoja izvrstna VTNA, ktera v kakovosti nadkriiju-jejo vsa druga ameriška vina. RudeČe vino (Concord) prodajam po 50c gaJono; belo vino (Catawba) po 70c galomo. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga-lon«. — Najmanje posode za žganje so 4V&galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKF.R, Euclid, Ohio. š: Slovencem in Hrvatom pri-^ p j. otim svoj SALOON v obilen pose t. Točim vedno «>eie pivo, dobra vina in whtakey ter imam v zalogi teo fin« smodke. Rojakom pošiljam denar* Jo v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V »vezi sem e gg. Frank Sakser Co. vNew Yorku. Z velespoStovanjem Ivan Govže, Ely, Minn. Abecednik, vezan, 20c. Ahnov nemako-angleški tolmač. 50e. Angleščina brez učitelja, 40c. Aladiu s čarobno cvetlico, lOe. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Boj tek, v drevo vprežetni vites, 10«. Božični darovi, lOe. Bnrska vojaka, 30e. Cerkvica na »kali, lOe. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova o sveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Četrto berilo, 40c. Darinka, mala Črnogorka, 20e. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vezan 00e. Domači zdravnik po Kneippu, vezsa 75e. Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50e. Erazem Predjamski. 15e. Eri. 2«c. Bvstahija. ].=»e. Evangelij, vezam 50c. General Laadon. 25e. George Stephenson, o^e ielešnie. 40e Golobeek in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, stopaj 70e. »rof Radecki, 20c. Grundriss der sloveniachen Sprache vezan $1.25. Sedvika. banditova aeveeta, 15e. tfildeearda. 20e. Hirlanda, 2Uc*. Hrvatsko-angležki razgovori, vezan<» 50e. Hitri račnnar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japooka, 20e. Izdajalca domovine, 20e. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kast, 20«. Jaromil, 20c. Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetDo vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20e. Knez Črni Jurij, 20e. Krištof Kolumb, 20ft. Krvna o sveta, 15e. Kako postanemo stari, 40e. Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., ceear 20e. Mali vitez, 3 zvezki, akupaj $2J6. Marija, hči petkova, 20e. Marjetica, 50«. Materina žrtev, 50e. Mati Božja s Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20e. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30e. Mali vsesnalec, 20e. MnčenikL A. Aškerc. Elegantno vezano, $1.25. Na indijskih otodk, 25e. Na preriji, 20e. Narodne pripovedke, 3 areaki, vnaki 20e. Naseljenci, 20e. Naselnikova hči, aOe. Naš dom. Zbirka povesti. Vsak SOe.l Nedolžnost pregajana in poveličana. 20e. Nesgoda na Palavann, 20e. Nikolaj Zrinjski, 20e. Varodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki. Ittst>urgu, In okolici ».aznanjum, daj. za tamošnji okraj moj > edini pooblaščeni zastopniK za vse posle JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley- Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od $7. do A8. ure, ter ob sobotah do ure zvečer. Frank »110111111 1» nft^ Sakser en. i OPOMBA. NofoWoM jo priMUti denarno vrednost v pofttnl nakasnici aH pnitulli snamkak. Poitnina Jo uri le - KDO VAM HOČE DOKAZU, DA VAM ZAMORE POMAGATI. ečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi 0R0SI zdravil, ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih zdravil dati, kakor so 0R0SI zdravila, katera so sestavijena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da 0R0SI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno druzega čuti. 0R0SI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dekaz temu ima vsako zdravilo številko 3402. GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI! m t # t Spoštovani gospod ravnatelj America K ti rope Co. v New Yorkti. Ako je hvaležnost umestna, za V.iš trud in Vašim gospodom zdravnikom, potem bodi mi dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem. Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, /a velik uspeh katerega sli- imeli nr: moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in katero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne. Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje oil Vaših zdravil zve in da se more prej pomagati predno, da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zv£ narod kie da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje,da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih. Vaš udani J. CERAZO. KAJ HOČEMO Ml? Da «e nam zglasijo oni ljudje kateri imajo najtežje bole/ni, zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogli o-draviti. Ako pišete na prcuio/inio Vaše pi smo na: emu zdravniškemu zboru, k-iteri hoče Vašo bo~ le/en preiskati, ter Vam potem poročati, kakšne nara ve je, kalc&nc posledice lah ko nastanejo, kako se nu> rate zatližati, kako se mo rate zdraviti, koliko caša bode zdravljenje trajalo, ako Vas sprejme i. t. d.. mo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uverjeni. da se to gotovo zgodi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo. Ako vam drugi zdravniki niso pomagali — Potem nikar ne mislite, da ni za Vas pomoči. Ako čez šest dni po uporabi naših zdravil ne opazite, da se Vam je bole/en zlniljšala. potem nam pošljite zdravila nazaj in mi Vam hočemo povrnki denar, kjer, mi nečemo da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo. ^ Kakor vidite, da imamo za vsako bole/en posebne zdravnike, kjer en satu zdravnik uemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične bolezni pa imamo Specialiste. 1" Poš 4 AM Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od AMERIKA EUROPA CO. 161 Columbus Ave., New York.