TEDNIK ^ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJOOSTVA Ptuj, 21. oktobra 1971 Leto XXIV, št. 42 Cena 0,70 din Razvoj srednjega in poklicnega šolstva v Ptuju prejšaji teden je bil v Ptu- ju sestanek o perspektiv- nem razvoju srednjega in poklicnega šolstva v ptujski občini. Poleg predstavnikov občinske skupščine so na se- stanku Sodelovali še direk- torji srednjih in poklicnih šol, predstavniki Zavoda za šolstvo, Temeljne izbraževal- ne skupnosti in družbenopo- litičnih organizacij. Skupno so ocenili osnutek koncepta perspektivnega razvoja sred- njega šolstva v občini, ki ga je pripravila ustrezna komi- sija, poročilo o tem pa je pripravil Jože Stropnik, rav- natelj SC za gospodarstvo in upravo Jože Lacko Ptuj. Iz poročila povzemamo, da 5-letni razvojni program srednjega in poklicnega šol- stva temelji na številu u- čencev z opravljeno osnov- no šolo. To število učencev se bo namreč v naslednjih letih postopno večalo, ker so na vidiku akcije za zmanj- šanje osipa, ki je pri nas ze- lo velik in ker bodo osnovne šoile prešle na nov predmet- nik in učne programe, ki bo- do lažji kot doslej. Tako se realno predvideva, da bo na osnovnih šolah v občinah Ptui in Ormož v letošnjem letu uspešno končalo osnov- no šolo okrog 1000 učencev. To število bi se vsako leto večalo tako da bi leta 1975 uspešno končalo osnovno šo- lo okrog 1500 učencev. Na osnovi teh realnih predvide- vanj se bo močno povečalo tudi število učencev, kandi- datov za vpis v srednje in poklicne šole. RAZVCINI PROGRAM SREDNJIH gOL 1 Gimnazija Dušana Kve- dra: .Podatki kažejo, da se je gimnazija kot tip šole usta- lila, saj se število oddelkov učencev v zadnjih letih ni bistveno spremenilo. Pred- videna reforma gimnazij s Prehodom od srednjega splo- šnega tipa na razne strokov- ne smeri, bo omogočila več- ji vpis učencev Zaradi te- Sa se bo število oddelkov od delanjih 12 povečalo v letu 197.3 na 13. potem pa v^ako 'sto še za en oddelek, tako da bi leta 1976 imela gimna- ^'ia 16 oddelkov in pri tem bi zavod nekaj časa tudi o- stal. 2. SC za gospodarstvo in "»pravo Jože Lacko: — ekonomska! šola bi se že V lotu 1972 poveč^ila za 1 od- delek, v naslednjem letu še za enega in bi tako končno stanje te šole znašalo 8 od- delkov; — poklicna administrativ- na šola ne bo povečala od- delkov in bi ostala na se- danjih dveh oddelkih; — poklicna šola za proda- jalce se prav tako ne bi po- večala, ker je že sedanji vpis visok, saj letno deluje 12 oddelkov in to izmenoma po polletjih po 6 oddelkov; -r- za upravno-administra- tivno šolo menijo, da so do- zoreli pogoji za poslovanje nove popolne srednje šole. Ta tretja popolna srednja šola v Ptuju bo omogočila vpis zlasti ženski mladini. Z vpisom bo SC začel že pri- hodnje leto z enim razredom, tako da bi ta šola imela do leta 1975 že vse štiri razre- de. Iz teh podatkov je razvid- no, da bi se SC povečal od sedanjih 14 ra 20 oddelkov. Pri sedanji zmogljivosti šol- ske stavbe bo imel center tako popolni dvoizmenski pouk. 3. Šolski center za kovin- sko stroko: Sola je v zadnjih letih na- pravila viden vzpon, po raz- poreditvi poklicev kovinske stroke v republiki spj-ejema tudi učence nekaterih po- klicev iz Pomurja in Drav- ske doline. Zavod za šolstvo SRS je mnenja, da bi ta šo- la v prihodnje mogla spreje- mati za nekatere poklice vse učence iz republike in je re- publiška izobraževalna skup- nost pripravljena financira- ti to povečanje. V prihod- njih petih letih bodo razširi- li in izpopolnili šolske de- lavnice. Menijo tudi, da so dozoreli oogoji za formira- nje tehniške srednje šole strojne smeri za mladino. 4. Poklicna poljedelsko- živinorejska šola: V prihodnjih petih letih ne predvidevajo števila pove- čanja oddelkov, težili pa bo- do k temu. da utrdijo seda- nje stanje. Soli so potrebne tudi večje površine obdelo- valne zemlje, ki bi jo upo- rabljali za šolsko prakso. To zahtevo bo vsekakor treba izpolniti, če želimo, da bo šola v našem obsežnem kme- tega sta oba zavoda nristopi- vzgoino-izobr-Tžovalni cilj. INVF^lTfri.iSKI PROGR AM SREnN.IIH SOL Nakaz^^ni razvojni pro- gram srednjih šol zahteva razširitev učnega prostora. To je tembolj nujno, ker po- slujeta predvsem g.im'nazija in šolski center za gospodar- stvo in upravo v neustreznih prostorih, ki preprečujejo iz- vajanje sodobnih načinov učno-vzgojnega dela. Zaradi tega sta oba zavoda pristopi- la k skupnemu investicijske- mu programu razvoja obeh šol, ki sta ga letos že pred- ložila ustanovitelju, to je skupščini občine Ptuj. Iz združenega programa je raz- vidno: — da bosta leta 1975 imeli obe šoli 36 oddelkov in bo- sta za uspešno učno delo po- trebovali 40 funkcionalnih predmetnih učilnic. — da bosta vpisovali let- no 375 učencev in s tem do- segli pri petih različnih šo- lah le 25-od3totno udeležbo v razmerju do letnega števi- la učencev z opravljeno os- novno šolo, — da bosta potrebovali veliko telovadnico, v kateri bo možno izvajati redni po- uk hkrati v treh prostorih in da bi kazalo razmisliti tu- di na gradnjo zaprtega ba- zena, — da bosta potrebovali skupni namenski prostor za prireditve s 5000 sedeži. Ta prostor bi lahko služil tudi za javne prireditve in druge potrebe, predstavljal bi lah- ko objekt, vsa povojna leta tako potrebne in še neures- ničene dvorane za kulturne prireditve. Na osnovi tega predlagata oba zavoda, da bi bila naj- ustreznejša lokacija ob se- danji Potrčevi cesti na pro- storu vojaških skladišč. Stavba bi se tudi urbanistič- no zelo skladno vključila v okolje novega dela mesta. Zgradba bi naj bila arhitek- tonsko primerno opremljena, predvidoma v štirih nivojih, to je pritličje in tri nad- stropja. • Glede na potrebe in razvoj ptujskega in ormoškega ob- močja so načrti razvoja sred- njih šol realni in je nujno, da pride čimprej tudi do nji- hove uresničitve. Franc Fideršek Pomembna tridesetletnica v začetku oktobra je po- teklo 30 let od ustanovitve osrednjega odbora Osvobo- dilne fronte slovenskega na- roda za ptujsko območje. Do tedaj so delovale skupine OF po raznih krajih ptujskega okraja, ki naj bi jih odbor povezal. Ustanovitev odbora je PO OF za Štajersko zaupal vne- temu revolucionarju Jožetu Lacku. V odbor naj bi ori- tegnil zastopnike političnih skupin, ki so sestavljali OF slovenskega naroda. Lacko ni imel prilike, da bi pritegnil zastopnika iz vrst krščan- skih socialistov, pač pa je v odbor vključil dva Sokola. Ferda Šentjurca oredmetne- ga učitelja in inženirja Srečka Cvahleja iz Ptuja. Lacko je obvestil, da bo sestanek pri Kovačevih v Rogoznici. Toda na dan, ko naj bi se sestali, se je zju- traj pri Kovačev: hiši podrl ograjni zid na cesto. Zato so orožniki prignali zapornike iz Bračičeve hiše v Rogoz- nici. da so zid v virstvu o- rožnikov nopravlj■;^li. Marica Kov ii^pva je hiiro noslnla glas Jožetu Lacku v Novo va.i. da bi bilo nevarno nri' k njim na sestanek Lacko je zato obvestil komunista Karla Korena, zaposlenega v železniških delavnicah, da bo sestanek pri njem. Zbrali so se nekega dne popoldan, v prvem tednu oktobra 1941 v Korenovem stanovanju, v Lenartovi hi- ši, na Ljutomerski cestj 44, danes Potrčevi cesti 63 Lac- ko je pripeljal s seboj ile- galca KP, Jožeta Marna iz Hrastnika, ki je stanoval pri komunistu Francu Kramber- geriu v Novi vasi. Ko so Lacko, Marn, Cvahte in Sentjurc posedli okoli mize v Korenovi kuhinji, je Koren pri oknu v sobi pazil, da bi jih ne iznenadili Nemci. V primeru, da bi se približeva- li hiši, bi zbrane hitro ob- vestil in dva od zbranih bi se umaknila h Cvahtejevim. Tako bi sum o sestanku OF ne bil očiten. Vse pa je šlo po sreči. Sestanek je ostal za vedno skrit sovražnim u- šesom. Lacko je zbranim povedal o nalog.^h OF. ki naj v svoje vrste pritegne vse zavedne Slovence za boi proti oku- natorju. Nato je vprašal Šentjurca in Cvahteja. če sta nrinravli'>na ?^.^top3ti v osrednjem odboru Sokole, in če sta pripravljena izpolnje- vati druge naloge, ki jih bo nalagal PO OF za Štajersko. Ko sta na predlog pristala, je L.acko razglasil, da je s tem ustanovljen odbor OF za ptujslrej miloščina kot pokojnina J Goriš«nici je bilo prejš- večer precej »vroče«, fali so se kmetje, da po- svoje mnenje o stra- tnem zavarovanju kme- ^ da sami spregovorijo o rašanju, ki je za_ našega leta in celo našo druž- ^eio pomembno. Razprava bila zelo živahna in zgo- se je celo, da je nekaj idi iz protesta zapustilo 'orano. Uvodoma je Adi Sarman (drobneje razložil osnutek kana o starostnem zavaro- mju kmetov. Iz razprave I povzemamo le nekaj os- jvrtiih misli: Kmetu, ki je že tako pre- »remenjen z raznimi da- tvami, hočemo naprtiti še 16, ki ie pa vsekakor ne } zmogel. Kmetje se upra- iieno sprašujejo, zakaj ne i družba v osnovni sklad istarostno zavarovanje pri- |)frala več, vsaj polovico, feta tretjina, ki jo je druž- la pripravljena dati, naj bi e po dosedanjih prizadeva- ijih zbrala iz kmetijske de- ivnosti in rečemo lahko, da hižba ne bo dala za kme- i praktično nič. Nasprotno ji lahko trdim, da je kme- jslvo v zadnjih šestindvaj- rtih letih ogromno prispe- «lo za razvoj našega gospo- *rstva in naše družbe. Za- D so kmetje v Gorišnici de- ali: »Polovico družba, polo- vico mi!« V Gorišnici pa so tudi me- lili. da je predvidena po- »inina (250 din) vsekakor iremala. Primerjali so jo s •cialno podporo z razliko, |> si bodo kmetje svojo »so- 'alno podporo« plačevali sa- ni. Vsekakor je teh pičlih SO dinarjev prej miloščina tot pokojnina. Ker pripada >o sedanjem osnutku zako- la samo ena pokojnina na hspodinjstvo, se kmetje iprašujejo, kako naj s to po- kojnino živita dva alj celo družinskih članov. So ^imeri. ko v družini živita Iva za delo nesposobna čla- ^ Na zemlji sta ostala sa- ker nista imela otrok, pa so ju Vsi zapustili in ^šti v mesto ali v tujino ^Ifat boljši »kos kruha«. Za dva je ta pokojnina pre- ^3lo 5e hočemo, da bosta *M za silo živela. Zato so •■li kmetje mnenja, da naj ^'fojnino dobivajo vsi dru- j^skj člani, ki so dosegli •oločeno starostno mejo in r° vse življenje delali na smeti j i. Tudi starostna meja, ki jo ►fedvideva zakon, je previ- Težko je primerjati |^'o kmeta in delavca v go- r^darski organizaciji. De- dola dnevno samo o- ^ ur medtem, ko si km?t ^3 ne more privoščiti. Nje- - del^ivnik se začne zju- ^1 »b svitu in konča pozno S*^' Dela pa šestnajst in ^ Ur dnevno jn to težko fi- zično delo. Zato moramo ve- deti, da je večina kmečkih ljudi že pri šestdesetih letih nesposobnih za delo, da jih večina ne doživi sedemdeset let, ker jih je garanje pri- krajšalo za nekaj let življe- nja. Na sestanku so postavili tudi vprašanje: »Kam gredo devize, ki pritekajo v državo od izvoza kmetijskih arti- klov, predvsem živine?« Me- nili so, da bo v bodoče po- trebno kmetu olajšati pot do tujih valut, ki so mu še ka- ko potrebne ob nakupu kme- tijske mehanizacije. Zakaj ne bi tudi kmet ;mel 10 odst. popusta, če ga lahko imajo vsi drugi ob nakupu svojega »luksuza«. Naši kmetje pi- tajo živino, katere del tudi izvažamo. Kmet dobi svoje delo plačano v dinarjih, dru- gi pa dobijo za izvožene kme- tove žulje lepe denarce v de- vizah. Gorišničani so meni- li, naj bi se del teh deviz dal tudi kmetu za njegovo delo. Lahko si mnogi privoščijo razne »luksuze«, za devize, ki jih je »pridelal« kmet. On pa si ne more nabaviti kme- tijskega stroja, ker se dru- gi bogatijo z njegovimi de- vizami. Pozneje sem se pogovar- jal s predsednikom krajevne organizacije SZDL Gorišnica Dušanom Coklom, Iz razgo- vora povzemam le nekaj os- novnih misli: V Gorišnici že dolgo ni bi- lo tako živahne razprave. Ljudje vedo. da je starostno in zdravstveno zavarovanje kmeta nujno, kajti z njim bomo vsaj delno rešili silno pereče vprašanje kmetijstva. Res pa je, da bo zelo težko Vsaj v začetku, kajti mnenje in zahteve ljudi so zelo raz- lične. Kmetje v Gorišnici se z dosedanjimi tezami osnut- ka zakona o starostnem za- varovanju kmeta ne strinja- jo in jih odločno zavrača- jo, kar utemeljujejo s pre- veliko obremenitvijo kme- tov. M. Novina Edini v občini Poljčanska krajevna skup- nost je edina v bistriški ob- čini, ki ima komisijo za kmetijska vprašanja. Pro- blematike za obravnavo je več kot dovolj, v zadnjih tednih pa je komisija še po- sebej aktivna. Veliko pozor- nost so posvetili starostnemu zavarovanju kmetov, kjer so izoblikovali približno ena- ka stališča, kot jih je pred dvemi tedni sprejel izvršni odbor občinske konference SZDL. Že dlje časa ugotavljajo, da bo potrebno posameznike zainteresirati za kmečki tu- rizem, ki je tod še popolno- ma nerazvit. Precejšen del poljčanskega območ.la je iz- razito kmetijski [n to s kme- tijsko proizvodnjo klasične- ga načina. Komisijo zato ča- ka še veliko dela. Prirediti bodo morali predavanja strokovnjakov za področja živinoreje, kurjereje, sadjar- stva, vinogradništva in o- pravljanja s kmetijskimi stroji. Kmete bo potrebno seznaniti z vsemi novostmi v kmetijski proizvodnji, da bi se lahko lažje odločali za usmeritev v tržno gospodar- stvo. Skupno s komisijami za komunalne zadeve ter turi- zem in gostinstvo, pa bi mo- rali proučiti možnost ureja- nja dovozjfiih cest v kme- tijska področja, kajti le ta- ko lahko uspe usmeritev v tržno proizvodnjo. Bistriška občina ima še veliko perečih kmetijskih problemov. Prav bi bilo, da bi tudi pri vseh drugih kra- jevnih skupnostih čimprej ustanovili podol^ne komisije in tako poskušali bolje re- ševati problematiko. TEDNIK, vaš list Pet minut po dvanajsti Razprave o akciji skupine poslancev, ki so poskušali izpeljati dodatni predlog za člana predsedstva SFRJ, so se v glavnem polegle. Vod- stva republiških družbeno- političnih organizacij so sprejela stališča, slovenska politična praksa pa se je o- bogatila za nova spoznanja. Ce strnemo ugotovitve, po- tem lahko zabeležimo, da se je spoznanje, da noben po- litični ali družbeni proces ne moremo mimo ustaljenih norm, še bolj utrdilo. O akciji 25 poslancev so v četrtek razpravljali tudi na razširjeni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL. Med akterji akcije je bil tudi Ivan Pučnik, posla- nec republiškega zbora slo- venske skupščine, zatorej razgovor ni bil samo zaradi razgovora. V uvodnih besedah je predsednik konference Av- gust Vidmar omenil široke razprave v Sloveniji ter do- dal, da je morda očitek, da v Slovenski Bistrici razprav- ljajo o tem šele sedaj, upra- vičen. V nadaljevanju je po- udaril, da akcija poslancev sama po sebi ne bi bila nič nenavadnega, začetek sam pa v soglasju z demokratič- nimi normami. Dogodki pa so potem šli mimo ustaljene prakse. Pobuda je prišla iz- ven socialistične zveze, ki je nosilec kandidacijskega po- stopka Da ne bi ponavljali stvari, ki so znane iz široke raz- prave, ki je sledila akcija, naj sk'enpmo uvodne besede Avgusta Vidmarja: »Ne mo- remo se strinjati z akcijo ... Določeno politično dogaja- nje je za nami in prišel je trenutek, ko lahko zadevo odložimo z dnevnega reda. Pred nami so mnoge naloge in ne bi bilo koristno, da bi se izrabljali. Uspešni bomo le tedaj, ko bomo enotni v akciji.« V razpravi je Franjo Pod- križnik postavil poslancu Ivanu Pučniku vprašanje, zakaj se je odločil za sode- lovanje v akciji, kakšni so bili motivi? Tako je povedal Ivan Puč- nik: Kot soudeleženec sem vsekakor dolžan odgovoriti, poudaril pa bi rad, da sen* sodeloval, ker smatram, da je bila akcija le dobrona- merna. Spodbudila nas je zaprta lista, neinformirano^t o kandidacijskem postopku in tudi zakon, ki je bil spre- jet in je omogočal možnost sokandidiranja. Nobenega dvoma ni. da ima akcija svoje napake. Bistvena je. da poslanci nismo predhiidiJp h otopelosti ali pa samozadovrtlistva. d. UtenkAr 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 21. oktobra,, Bistriški) obeina je ena izmed tistih, ki še niso podpisale sporazuma o štipendiranju in kadrovanju. Slaba kadrovska struktura pa že dolgo načenja gospodarstvo in negospodarstvo. Trenutno še ni bilo čutiti večje pripravljenosti za reševanje problemov. So le redke izjeme, ki potrjujejo pravilo. Se zavedamo, kako tonemo? Za uvod nekaj suhoparnih številk. V bistriški občini ni ustrezno zasedenih 42 mest z visoko izobrazbo, 119 z viš- jo in 91 s srednjo. Priman- kuje 113 visokokvalificira- nih delavcev, 364 kvalifici- ranih, polkvalificiranih je 15 preveč, preveč pa je tudi 667 nekvalificiranih delav- cev, po sistematizaciji de- lovnih mest. V gospodarstvu je ne- ustrezno zasedenih mest z visoko izobrazbo 35, 32 z višjo in 155 s srednjo. V ne- gospodarstvu je neustrezno zasedenih mest z visoko ali višjo izobrazbo 94. Ta mesta zasedajo kadri s srednjo ali nižjo izobrazbo. Leta 1967 je bil delež ka- drov z visoko, in višjo izo- brazbo, glede na celotno šte- vilo zaposlenih, 1,4 odstotka. V analizi za območje seve- rovzhodne Slovenije je do leta 1976 predviden odstotek 3,8. Lansko leto le bil od- stotek delavcev z višjo ali visoko izobrazbo glede na vse zaposlene v občini le 1,8 odstotka, moral pa bi biti 2,8 odstotka! Zaostanek je to- rej za cel odstotek, ali v ab- solutnem številu 49. Najslabša struktura je v Tovarni olja, kjer nobeno mesto s predpisano višjo ali visoko izobrazbo ni ustrezno zasedeno. Prav tako je v bi- striškem obratu steklarne »Boris Kidrič«, kjer pa je še 63 odstotkov delovnih mest, ki zahtevajo visoko kvalifi- kacijo in kvalifikacijo, za- sedenih s pol ali nekvalifi- ciranimi delavci. V Impolu je neustrezno zasedenih delovnih mest z višjo in visoko izobrazbo 11; 44 delovnih mest, kjer bi bila potrebna srednja izo- brazba, pa ie prav tako ne- ustrezno zasedenih. Obrati LIP »Konjice« so kadrovsko zasedeni dobro. Od desetih je le eno mesto neustrezno zasedeno. V Opekarni Prigersko bi morali imeti zasedeni dve mesti z višjo ali visoko izo- brazbi., vendar nimajo. Od 16 mest s srednjo izobrazbo pa je neustrezno zasedenih 6. Pri KK KZ Slovenska Bi- strica, GG in »Granitu« je zasedba delovnih mest do- bra, v gostinstvu in trgovi- ni pa delovna mesta z višjo in visoko izobrazbo nišo u- strezno zasedena. V gostin- stvu delovnih fnest z višjo in visoko izobrazbo sploh niso sistematizirali. V trgo- vini bi morali imeti po si- stematizaciji 9 delovnih mest z visoko ali višjo izo- brazbo, ustrezno zasedeno je le eno. Prav porazen pa je položaj pri zasedbi delovnih mest s srednjo izobrazbo, kjer je od 47 kar 41 mest neustrezno zasedenih. V obr- ti je položaj mnogo bolj ugoden, z dobro zasedbo de- lovnih mest pa prednjači EMMI. Zanimivo, da bi lahko bi- la struktura v negospodar- stvu dobra, če je ne bi »po- kvarilo« šolstvo, kjer je bi- lo lansko leto 63 delovnih mest predmetnih učiteljev neustrezno zasedenih. Tudi pri družbenih in državnih službah položaj ni rožnat. V upravi SO je od 56 delovnih mest z zahtevano višjo in visoko izobrazbo ustrezno zasedenih le 30. Po teh »primanjkljajih« pa si poglejmo še. kdo v ob- čini štipendira m skrbi za kadre. Temeljna izobraže- valna skupnost štipendira 40 dijakov in študentov (9 na pedagoški gimnaziji, 2 na gimnaziji, 1 na gradbeni tehniški šoli, 4 na vzgojitelj- ski, 20 na pedagoški akade- miji, 1 na veterini, 2 na viš- ji šoli za socialne delavce in 1 na višji šoli za zdravstve- ne delavce). Višina štipendi- je na srednji šoli je 270 din, glede na socialni položaj di- jaka pa znaša dodatek še od 100 do 200 din. Na višji ali visoki šoli je štipendija 400 din ter dodatek od 100 do 200 din. Skupščina občine štipen- dira dva študenta, štipendi- ja pa znaša 600 din. Ope- karna Pragersko ima enega štipendista na srednji grad- beni šoli, ki prejema 200 din, eden zaposlen pa izredno študira za varnostnega inže- nirja. Gradbeno podjetje »Granit« nima štipendistov, eden pa izredno študira na višji šoli za organizacijo de- la ter mu plačajo šolnino. Komunalno podjetje ima šti- pendista na FAGG, orejema pa 500 din. EMMI rednih štipendistov nima. 3 zapo- sleni izredno študirajo na VEKS, kjer jim plačajo šol- nino, 2 izredno na delovod- ski šoli, ki imata plačano šolnino in prevozne stroške, eden na na srednji tehnični šoli — lesna smer. KK KZ nima štipendistov, ima pa 42 učencev v gospo- darstvu. Eden izredno študi- ra na VEKŠ (dobi plačan študijski dopust), eden na živilski šoli (plačajo pol šol- nine), eden na srednji ko- mercialni (študij.ski dopust), dva pa obiskujeta šolo za u- pravljalce kotlov in jim pla- čajo pol šolnine. Poljčanski EMI ima šti- pendista v prvem letniku srednje šole za oblikovanje, štipendija pa znaša 400 din. Eden izredno študira na VTS, eden pa obiskuje delo- vodsko šolo (plačajo šolni- no). Steklarna ima enega štipendista na fakulteti kemijo (štipendija znaš^, din), štipendirajo pa še! učence, ki obiskujejo klarsko šolo v Rogaški ^ I tini (450 din). ' [ Tovarna Impol ima ' srednjih šolah 38 štip^^ I sto v, štipendije pa zn^j. i od 180—290 din. Za Ljuiji" | no je dodatek 100 din, i je štipendist na srednji ^ 1 talurški šoli, dobi še 5fl 1 narjev. Na višjih šolah ^ ' jo 15 štipendistov, kj pr^ majo od 400—520 din, na šokih i>a 18, ki prejemajo 400—550 din. Študentje j , talurgije prejemajo še i datnih 100 din. Letos je os lo 8 štipendij za metalurg neizkoriščenih. V Imp imajo tudi večje število rednih študentov, vendai času, ko smo podatke j rali, točnega števila še smo vedeli. Z listo tistih, ki skrbe kadre smo pri koncu. ^ tavljamc, da so le redki, se spoprijemajo z resnost današnjega, nredvsem paj trišnjega dne. Na najsji šem so spet tisti, ki že tj tonejo. Postavlja se vpi šan.ie, ali se strokovnjak bojimo? Nekaj resnije tem že mora biti, V občini še vedno nima sklada za štipendiranje, mamo organa, ki bi nactl val kadrovsko politiko, in mo pa gospodarstvo, ki w ko leto na lestvici slove skih občin tone za kakši mesto. Težko je reševati p tapljajočo se ladjo ... p. JJ tenki Mladi iz bistriške občine so sprejeli programsko usmeritev, žal pa raz- prava na seji konference ni bila takšna, kot bi pričakovali No¥ duh ¥ organiiacijo ZM V petek je bila v Sloven- ski Bistrici II. redna seja občinske konference ZMS. Razpravljali so o program- ski usmeritvi, žal pa je ta del razprave odpadel bolj na uvodni referat predsednika občinske konference ZMS Mirka Munde. Predsedstvo mladine je izdelalo usmeri- tev od s€-ptembra letos do decembra prihodnje leto. Mirko Munda je v uvod- nih besedah poudaril, da so pri sestavljanju programa upoštevali dosedanjo stop- njo organiziranost) in pri- sotnosti mladinske organi- zacije v družbenopolitičnem dogajanju obči.ne. enako- pravnost pri oblikovanju družbenopolitičnega življe- nja ter vključitev v pro- gramsko usmeritev vse slo- venske mladine, ki se je o- predelila na seji junija. Nova smer delovanja ZM se ie v preteklosti v bistriš- ki občini najprej in najbolj uveljavila predvsem v spre- menjeni organiziranosti, Spremenili so Število čla- nov občinske konference, zmanjšali število članov predsedstva in odpravili se- kretariat. V tem obdobju je postal predsednik konferen- ce profesionalec. Nekatere pomanjkljivosti so se že po- kazale, prav tako pa tudi dobre strani. Predsednik konference Mirko Munda je precej ča- sa posvetil vlogi mladih v družbenem doga.ianju. Med druj.:im je tudi povedal: »Naša prisotnost v družbe- nopolitičnem dogajanju v občini in pri oblikovanju po- litike je bila doslej včasih bolj. včasih manj uspešna. Težko je celovito oceniti naš delež, težko tudi reči. kje so vzroki za vča,sih neuspešno prisotnost, včasih celo od- sotnost pri pomembnih od- ločitvah, ne da bi pri tem osvetlili problematiko le e- nostransko ali pavšalno. Pa vendar mislimo, da so glav- ni vzroki v še vedno pre;d»»- bi kadrovski strukturi naše organizacije in v prepočas- nem ali oelo oreozkem delo- vanju drugih subiektivnih sil v občini, ki naših pred- logov ali zahtev niso mogle ali hotele uresničiti.« Ob koncu pa je dejal: »Še tako idealno sestavljena programska usmeritev in-na podlagi te akcijski program, bo ostala le kes papirja, če ne bomo vsi trdno zastavili vseh svojih sil in sposobno- sti, da bi jo realizirali. Gre torej za sočasno veliko so- odvisnost, od prizadevanj nas vseh, aktivov in občin- skih forumov, za pfidporo velikega števila mladih. To bo pa le takrat, če bodo ak- tivi močni, jasno usmerjeni.« Razprava, ki je sledila, se ni zasukala k bistvu stvari. Mladi so o bodočem delu ve- Razprava, ki je sledila, se ni zasukala k bistvu stvari. Mladi so o bodečem delu vedeli povedati le malo Bo- go Bizjak je govoril o vlo- gi in mestu splošnega ljud- skega odpora med mladimi, vendar ie bilo to razglablja- nje nejasno in neargumen- tirano. Zofka Skrbiš je svo- jo razpravo posvetila spe- cializiranim organizacijam, med katerimi je dajala po- udarka tabornikom, ki v ob- čini že dolgo ne delujejo. Mladina si je štiri leta pri- zadevala premakniti mrtvo kolesje, vendar vodstvo ta- borniške organizacije še ve- dno spi. Menila je, da bi na- posled o tem problemu mo- rale spregovoriti tudi druge politične organizacije. »Na drugi strani pa se srečuje- mo z izredno uspešno dejav- nostjo mladih planincev iz Poljčan, ki jim ne nudimo tistega kot bi morali.« je za- kliučila Zofka Skrbiš. O sodelovanju v »Akciji 75« je govoril zastopnik im- polske mladine Franc Dra- me, Ivo Ferk iz Visol pa je še enkrat govoril o velikih težavah, s katerimi se sre- čujejo mladi iz te vasi. Ob koncu razprav je pripravil referat še Dušan Jerič iz Pragerskega. V obsežnem pi- sanju je bilo precej pozitiv- nih ugotovitev, kakšna mla- dinska orgaiizacija je in kakšna bi morala biti. Ven- dar moramo omeniti, da takšno razglabljanje zahte- va precej več časa in pri- pravljenosti vseh udeležen- cev, kajti pripeti se. kot se tudi je, da nekatere tehtne ugotovitve i/zvenijo v pra- zno. V razpravi so sodelovali še Jernej Makošek jz aktiva »Planika«, Alfred Voh, se- kretar republiške konfcre ce ZMS in Avgust Vidffi predsednik občinske konl i^nce SZDL Slovenska i strica. D. Utenkai PTUJSKI ŠOFERJI IN AVTOMEHANI! BODO PRAZNOVAl Združenje šoferjev in a\ mehanikov Ptuj proslavlja nedeljo, 24. oktobra 1971, nedeljo, 24. oktobra 1971, obletnico obstoja in dela oi nizacije. Ob tem jubileju slavnostna seja^ na kateri b dali poročilo o svojem deli napredku za preteklih 20 najzaslužnejšim in ustanov članom pa podelili priztiJ in odlikovanja. Za naprf organizacije imajo zasluge ' posamezne družbeno polit in delovne organizacije, ki sledile delu in razvoju ter jale vsestransko pomoč P' vsem za strokovni dvig ' stva. Upravni odbor organ cije vabi člane, da se udel« slavnostne seje, ki bo v Ijo ob 9 uri v Narodnem d' v Ptuju, popoldne pa toV ška srečanja v sindikalnem mu na Gorel v Halozah. gpNiK — ČETRTEK, 21. oktobra 1971 STRAN 5 ^AJDINČANI, LE TAKO SLOŽNO NAPREJ! r^edelja, 17. oktobra 1971 ^ ostala vaščanom Hajdine (.^v Rotovo v lepem spomi- ,0, pa ne le zaradi sončnega ^poldneva, ki je bil morda ^nji v oktobru, ampak ,redvsem zaradi tega, ker se jim je uresničila davna že- ja, da bi se tudi oni vozili ^ asfaltirani cesti. Davna [elja lahko zapišemo, saj so jolga leta požirali oblake prahu, ki so se dvigali za vsakim motornim vozilom. Ob 14. uri, ko ie bila otvo- ritev, se je pri gasilskem do- mu v Sp. Hajdini zbrala pre- cejšnja minožica ljudi, ki je z veseljem pozdravila pred- stavnike SO Ptuj in SZDL, š predsednikoma Fran jem Rebernakom in Zdravkom Turnškom na čelu. Svečanost je pričel predsednik krajev- ne skupnosti Hajdina Franc Zupanič, ki je pozdravil predstavnike družbenopoli- tičnih skupnosti in vaščane, ter predal besedo Jožetu Vratiču, ki je v daljšem re- feratu opisal priprave in po- tek zbiranja denarnih in ma- terialnih sredstev za izvrši- tev te pomembne akcije. Med drugim je povedal tudi, da so prispevali denarna sred- stva vaščani in nekatera pod- jetja ter skupščina občine. V Sp. Hajdini je akcijo fi- nančno podprlo 55, v Zg. Hajdini pa 82 gospodinjstev. Nekateri so se prav posebno izlcazali in omeniti moramo Stanka in Vladka Zupaniča, kj sta odstopila 1,200.000 s. din, Leopoldino Marušek s 600,000, brata Franca in Jo- žeta Zupanič, Janka Stre- harja -in Štefana Vogrinca, ki so prispevali po 500 000 din. Precej, a preveč za po- inaensko naštevanje ie tudi tistih, ki so prispevali po 300.000 din, največ zneskov pa se giblje med 50 do 200 tisočaki. Seveda so se pov- sod tudi tukaj našle nekate- re bele vrane, ki še niso do- umele vrednosti asfaltne Prevleke, vendar upamo, da ^ bodo o pomenu in korist- nosti še pravočasno prepri- čale in nadomestile zamuje- no. Po poročilu Jožeta Vratiča je predsednik, Franc Zupa- nič zaprosil predsednika SO Ptuj Franja Rebernaka, da izroči namenu cesto na Sp. in Zg. Hajdini. Ob zvokih prijetnih me- lodij se je množica gledalcev odpravila na Zgornjo in na- to še Spodnjo Hajdino kjer je predsednik Rebernak pre- rezal vrvico in tako abe ce- sti izročil prometu. Omeniti tudi moramo kole- sarsko dirko, ki so jo pri- pravili aktivni organizator- ji. Po novem asfaltu so za- peljali pionirji in mladinci, kot zmagovalec pa ie na cilj prvi pripeljal mladinec Ov- čar, drugi je bil Milan Vra- tič in tretji Roman Polaj- žer. Vsi trije so dobili lepe nagrade. S tem se je uradni del svečanosti končal. Večina navzočih je nato odšla v pro- store gasilskega doma Haj- dina, kjer se je slovesnost nadaljevala ob polnih ko- zarcih in prijetnih zvokih ansambla Dravskih fantov, ki je skrbel za razvedrilo še pozno v noč. S številnimi zdravicami so Hajdinčani in okoličani nazdravili novemu asfaltu, z željo, da bi kar najdalje držal in da se na njem ne bi zgodila nobena prometna nesreča. V razgovoru z vaščani smo ugotovili, da nikomur ni žal za denar, ki ga je pr-ispeval, saj vsi vedo, da bo asfalt v skupno korist vsem. S svo- jo aktivnostjo in sodelova- njem pa so Hajdinčani do- kazali, da je v slogi največja moč. Vsi so ponosni na svoja so- vaščana in glavna pobudni- ka te velike in pomembne akcije, Franca Zupaniča in Jožeta Vratiča in se jima ob tej priložnosti javno za- hvaljujejo za njuno požrtvo- valnost. Tekst in slika: Silva Spo- lenak Predsednik F. Rel)ernak odpira novo asfaltirano cesto Požarna varnost in gasilski pro- blemi v Ormožu v poročilu o požarni varno- sti in problemih gasiilstva na področju OGZ Ormož je na- vedeno, da je bilo od leta 1966 do 1971, 37 večjih požarov sta- novanjskih in gospodarskih poslopij. V tem številu niso zajeti manjši požari gozdov in požari, ki so bili zatrti že v kali. Omenjenih 37 požarov je povzročilo v omenjenem ob- dobju zelo veliko materialno .škodo. Po oceni gasilske cenil- ne komisije znaša 1.857.000,00 dinarjev, V registriranih 37 požarih pa je bilo obvarovano skupne lastnine v vrednosti 2.697.400.00 din. Pri reševanju omenjenih požarov je sodelo- valo 770 operativnih gasilcev, ki so porabili 2211 prostovolj- nih ur. Po.^kodovanega gasil- ca ni bilo nobenega. O problemih ga.silstva v Or- možu smo se pogovarjali s predsednikom občinske gasil- ske zveze Ormož. Francem Puckom. Povedal nam je, da je delo na požariščih bilo zelo otežkočeno predvsem zaradi pomanjkanja vode in v neka- terih primerih tudi zaradi sla- be opreme gasilcev. Razpolož- ljive količine vode za gasilske namene so na podro^^ju OGZ Ormož tako slabe, da je v ne- katerih primerih reševanje bi- lo možno le z golimi rokami. Krajevne skupnosti in občani sploh, bi morali ohraniti ob- stoječe mlake, studence in po-, toke. V hribovitih predelih ormoške občine pa bi morali zgraditi večja zajetja (cister- ne) vode, ki bi naj prvenstve- no služila požarni varnosti. Tak predlog je tudi zadnja se- ja SO Ormož podprla. Gasilska društva, ki delujejo na požarnem področju OGZ Ormož se večji del opremljajo z lastnimi finančnimi sredstvi in z dotacijami OGZ, ki pa je za potrebe 22 gasilskih društev daleč prenizka. Zato pričaku- jejo večjo pomoč od občinske skupščin° Koliko svojih sred- stev por3l>iio društva za na- kup opreme in orodja ni ugo- tovljeno, domnevajo pa, da so vsaj dvakrat če ne celo trikrat večja od dotacije občinske skupši^-ine (6 milijonov starih dinarjev). Beseda je ttkia tudi o član- stvu in še posebej o vključe- vanju žensk v gasilske vrste, s katerimi bi lahko opravili tečaje za gasilce pripravnike. Dogaja se, da po opravljenem izpitu za izprašanega gasilca ali gasilko se mladi ljudje po- ročijo in odidejo iz gasilskih vrst. Približno enako jk z mla- dino ali pionirji, ki do konca obveznega šolanja še nekako delajo v gasilstvu, potem pa gredo v uk in srednje šole in jih več ni med gasilce. Občinska gasilska zveza Or- mož je skupaj z OGZ Ptuj prejšnje elto nameravala orga- nizirati tečaj za podčastnike. Zaradi tega so prosili dru- štva, naj pošljejo svoje člane na ta tečaj, vendar do danes še niso prejeli nobene prijav- nice! Pri OGZ imajo sredstva za izobraževanje te vrste na razpolago. Komandni kader manjka skoraj v vseh dru- štvih pa ne izkoristijo te mož- nosti. Pridobivati nove člane je iz- redno težko. Delo je takšne narave, da je treba aktivno in seveda prostovoljno delati, to pa je za nekatere pretežko! Najbolj čutijo pomanjkanje delovne inteligence. Struktura sedanjih gasilskih društev nam pove, da so to samo de- lavci in kmetje ter tu in tam kakšen obrtnik. Dolgoročni program razvoja ga.5ilstva na področju ormoške občine, ki ga je izdelala OGZ in ga predložila ormoški občin- ski skupščini, je zajeto vse, kar bi ob izdatnejši finančni pomoči lahko storili in tako izboljšali gasilsko opremo in orodje, preskrbo z vodo za po- žarne namene in izboljšave kadrovske strukture do vseh pomembnih vprašanj glede so- delovanja ormoških gasilcev z SLO. Pri tem bodo morale tesno sodelovati tudi vse kra- jevne skupnosti in gasilska društva s področja občine. Ta- ko bodo dosegli napredek in razvoj na gasilskem polju. iT Ali bo kmečka krava začela ogrožati dohodek? Svet za kmetijstvo in goz- darstvo pri skupščini občine Ptuj je na zadnji seji med drugim razpravljal o poro- čilu o premiranju plemen- skih telic in ugotovil, da je na tem pKjdročju precej kla- vrno stanje na območju ptujske občine. Sporazum o poslovnem so- delovanju in oblikovanju cen goveda, mesa, mleka in mlečnih izdelkov je z usta- novitvijo stabilizacijskega sklada za živinorejo SRS podprl in pospešil obnovo govedoreje v Sloveniji. To u- resničuje s tem, da plača za vsako brejo plemensiko teli- co, določene _ kakovosti, en- kratno premijo v znesku 400 din. Premija ima namen spodbuditi rejce, da bi zre- jali čimveč-telic in na ta na- čin hitro zamenjali stare ekstenzivne krave. Stabilizacijski sklad je do- ločil kriterije kakovosti, ki jih mora izpolnjevati telica, da lastnik lahko dobi pre- mijo. V skladu s tem Zivino- rejski-veterinars;ki zavod Ptuj opravlja potrebne pre- glede telic. Ob pregledu do- bi rejec zapisnik o ocenitvi telice in na osnovj tega dvig- ne premijo svoji kmetijski organizaciji. Dosedanji pregledi ne ka- žejo spodbudne slike. V le- tošnjem letu je bila premi- ja uveljavljena le za 126 te- lic v zasebni reji (po trime- sečjih: 25, 59 in 42), v druž- benem sektorju pa 53 telic. Ob taki dinamik; je realno pričakovati, da bo v letoš- njem letu dobilo premije le okrog 200 rejcev telic To je zelo skromno število, če upo- števamo, da je v ptujski ob- čini okrog 14 tisoč krav. Od tega je vključeno v pogod- beno pridelovanje mleka 2900 krav v zasebni reji in 500 krav v lasti družbenega sektorja. Ze površna ocena kaže, da število premiranih brejih telic, ki bi lahko za- menjale stare krave ali po- večale stalež, do konca leta ne bo doseglo niti 10 odstot- kov tistih krav, ki so vklju- čene v pogodbeno pridelo- vamje mleka in niti 2 odstot- ka staleža vseh krav. Te šte- vilke zgovorno kažejo, kako ekstenzivna je mlečna pro- izvodnja v obeh sektorjih lastništva na območju ptuj- ske občine. KJE SO vrok: i ZA TAKO STANJE? Podpisnik uvodoma ome- njenega sporazuma -je samo Kmetijski kombiinat Ptuj, KZ Dravsko polje Lovrenc pa tega sporazuma nj podpisala, dočim je Mesokombinat Pe- rutnina, ki se s pogodbenim pridelovanjem mleka ne u- kvarja, podpisal le sporazuni o proizvodnji mesa, ne pa tudi drugega, ki je razširjen na predelavo mleka. Zaradi te- ga na terenu cesto prihaja do neprijetnih dialogov med rejci in strokovno službo, zlasti na območju KZ Lov- renc, kjer posamezni koope- ranti s KK Ptuj dobijo pre- mije, kooperainti z zadrugo pa ne. čeprav imajo nadpo- prečno kakovost telic in red- no oddajajo mleko na dolo- čene zibiralnice. Gre torej za oCttno dvo- stranost v odnosu do kme- ta, kar zasluži družbeno gra- jo. Skromno število premira- (Nadaljevanje na 9. strani) B 55TRAN TEDNTK — ČETRTEK, 2,1. oktobra, Sodelovanje ZRVS Orniož in Varaždin Osnovna organizacija Zve- ze rezervnih vojaških sta- rešin Omnož je kot gostitelj osnovne organizacije Zveze i-ezervrih vojaških starešin Varaždin, izvajala skupno taktično vajo. Sodelovanje med obema o^menjenima or- f^anizacijama je že tradicio- nalno. Ta srečanja imajo praktični pomen, saj se v obliki tekm-ovarja opravlja strokovno izpopolnjevanje čla.nstva. Letošnje srečanje je bilo na ivanjkovskem po- dročju. Razen programa, ki je obsegal testiranje iz stro- kovnega pragrama, pozna- vanje taktičnih in topograf- skih znakov, orientacija in gibanje po zemljevidu, mer- jenje nagiba zemljišča in streljanje je bilo tudi pri- srčna slovesnost pri spome- niku talcev v Ivanjkovcih Na mestu, kjer sedaj stoji spomenik, so januarja 1-955 ustrelili devet talcev, kot po- vračilni ukrep za uboj nem- čurja Hollerja, Pred.sednik občinske or- ganizacije ZRVS Ormož, Ed- vard Pajek je pri spomeni- ku spregovoril nekaj besed v spomin 30-le1nice vstaje naših narodov, 30-letnice re- volucije in JLA. S položitvi- jo venca na spomenik .so čla- ni obeh organizacij ZRVS še posebej počastili spomin vseh padlih borcev NOV v 11. svetovni vojni in še po- sebej talcev v Ivanjkovcih. Šolska mladina je pod vod-- stvom učiteljice SlaviceRajh pripravila izredno lep in pri- meren program. Celotna pri- reditev pri spomeniku je bi- la uvod v praktični del vo- jaške vaje. Svečanosti pri spomeniku se je udeležilo mnogo domačinov, vsi i*- zervni starešine, med gosti pa so bili: aktivni podpol- kovnik JLA Savo Ivanič iz Varaždina, major Franc 2er- jal iz Maribora, tajnik re- gijskega odbora ZRVS Fra- njo Josip iz Varaždina, pred- sednik SO Ormož Franc No- vak, sekretar občinske kon- ference ZKS in SZDL Silvo Bedrač in Vlado Ožbolt pa sta aktivno sodelovala. Po programu so tovariši iz Varaždi'na izrazili zado- voljstvo in priznanje tako skrbno pripravljenemu pro- gramu in učiteljici Slavici Rajh čestitali za uspešno pripravljeni program. Fna- ko mnenje je izrazil tudi predsednik SO Ormož. Po vaji, ki je sledila slo- vesnosti pri spomeniku, smo pravzaprav vsi uvideli, ko- liko moralnega vpliva je da- la prireditev pri spomeniku. Rezultati tekmovanja so iz- redno dobri, celo nad po- prečni in kažejo na veliko zavzetost rezervnih vojaških starešin do strokovnega iz- popolnjevanja. Med posamezniki je zma- gal Franc Kelemina iz Sre- dišča, drugi je bil Boris Vr- bančič iz Ivanjkovec, tretje in četrto mesto pa si delita Franc Sala iz Središča in Vinko Kocjan iz Ivanjkovec. Najboliši Varaždinci: Djuro Petrovič. Zvonko Sambolec in Stiepan Car. Ekipno je bila najboljša skupina ko- mandirjev iz Ormoža. Po programu je bilo skup- no kosilo na Jeruzalemu, kjer so a.nalizirali dosežene rezultate in opozorili na po- manjkljivosti. Omovna organizacija ZRVS Ormož je po tri naj- boljše posameznike iz vsake organizacije nagradila s praktičnimi da-ili. Enako tudi ekipe Spominska dari- la pa so dobili tudi pred- stavniki organizacije ZRVS Varaždjn. Za izredno presenečenje je poskrbela ZRVS Varaž- din, ki ie vsern funkcionar- jem iz Ormoža in vsem ude- ležencem prinesla darila v obliki znamenitih zagorskih vrč-ev. ki so bili lepo oprem- ljeni. Ta darila je razdelil predsednik osnovne organi- zacije ZRVS Varaždin Milo- rad G-lušica. Srečanje je minilo v iz- redno prijetnem in prijatelj- skem vz.dušju ob soglasni želji vseh .sodelujočih, da se prihodnje leto zopet sreča- jo, -jr PREDLOG KAMilDATOV ZA VOLITVE DEIEBATCIV ZA PROSO Verjetno v decembru letoš- njega leta se bo sestala dnjga konferenca ZK Jugoslavije, ki bo obravnavala dve po- membni vprašanji: gospodar- ska SJtuacija danes in vloga ZK na današnji stopnji druž- benega razvoja. V skladu z določilom 58. točke statuta ZKJ se za vsako zasedanje konference ZKJ voli tri če- trtine delegatov na občinskih in drugih ustreznih konferen- cah. Po sklepu 19. seje pred- sedstva ZKJ je CK ZK Slo- venije na 23, seji, 29. septem- bra letos sprejel sklep o vo- litvah delegatov za II. konfe- renco ZKJ, in sicer po enega delegata na vsakih pet tisoč članov ZK. Na osnovi tega sklepa bodo medobčinski sve- ti ZKS območja Maribora, Pomurja in Koroške tvorili eno volilno enoto, ki bo iz- volila tri delegate. Te de- legate bodo izvolile na sejah — mestna konferenca ZKS Maribor, konferenca ZKS vi- sokošolskih zavodov Maribor in občinske konference ZKS Lenart, Ptuj, Slovenska Bi- strica. Ormož, Murska Sobo- ta, Lendava, Ljutomer, Gor- nja Radgona, Radlje. Dravo- grad, Ravne in Slovenj Gra- dec. O kandidiranju delegatov za II. konferenco ZKJ so raz- pravljali komiteji ali kadrov- ske komisije vseh navedenih konferenc ZKS. Pri konkret- nih predlogih so komiteji ali kadrovske komisije, poleg moralno-pclitičn-h kriterijev, upoštevali tudi število članov ZK na območju posameznih medobčinskih svetov V Ma- riboru je bil 4. oktobra po- sv<4 sekretarjev medobčin- skih nr^edobčinskih svetov ZKS manboiTskega, pomur- skega in koroškega območja ter predsednikov kadrovskih komisij. Upoštevajoč razpra- vo, stališča in predloge ko- ' mitejev ter dejstvo, da sta Ptuj in Murska Sobota imeli delegat« na prvi konferenci ZKJ, je bilo na posvetu so- glasno sklenjeno, da se za vo- litve delegatov za II. kon- ferenco ZPIJ predlagajo na- slednji: 1. Jože FLORJANCIC. ro- jen 9. januarja 1935, metalur- ški tehnik, član ZK od juni- ja 1958, stanujoč v Mariboru, poslanec republiškega zbora skupščine SRS in predsednik komisije za družbeno-eko- nomske odnose in ekonomsko politiko skupščine SRS in član čatnega razsodišča ZK Slovenije. 2. Franjo LEDINEK, rojen 28. marca 1931. gozdarski teh- nik, član ZK od maja 19.52, stanujoč v Slovenski Bistrici, zaposlen pri GG Maribor — obrat Slovenska Bistrica, se- kretar komiteja občinske kon- ference ZKS Slovenska Bi- strica, član centralnega de- lavskega sveta in UO gozd- nega gospodarstva Maribor. 3. Milan ZAFOSNIK, rojen 4. februarja 1937, politolog, član ZK od leta 1956, stanu- joč v Ravnah na Koroškem, šef kadrovskega oddelka v Železarni Ravne, sekretar komiteja občinske konferen- ce ZKS Ravne na Koroškem. Vse tri predlagane kandi- date 2^ delegate bodo izvolile občinske konference ZKS s tajnim glasovanjem Konkiet- no občinska konfei-eoca ZKS Ptuj bo to nalogo opravila na seji. ki bo koncem lega meseca. F. Fideršek V ZABMJEN ČASU V TGA MkUi DELCVMIK MEZ50D i Varstvo pri delu v delov- nih in drugih organizacijah je danes izredno velikega po- mena za našega delovnega človeka, kajti vsa skrb za varno delo in dobro počutje je bogato poplačc.na z višji- mi in boljšimi delovnimi us- pehi vsakega posameznika. Ko smo listali po poročilu službe varstva pri delu v de- lovni organizaciji tovarne glinice in aluminija smo pO pregledanih statističnih po- datkih (o teh bomo še po- ročali) ugotovili, da so nez- gode pri delu zadnja leta v blagem padu. saj je bilo v prvem polletju 1969 58 nez- god pri 1940 poprečno zapo- slenih, leta 1970 52 nezgod pri 1910 poprečno zaposlenih, letos pa 51 nezgod pri 1891 poprečno zaposlenih. Vseka- kor se opaža, da je še vedno kot vzrok nezgodam v moč- ni meri prisoten osebni fak- tor, zato je potrebno, da vod- je vseh proizvodnih enot po- ostrijo ukrepe v tej sme- ri. Z analizo nezgod po obra- tih je razvidno, da prednja- čijo v elektrolizi A in B ter livarna. Prav zato je po- trebno, da komisija za- var- stvo pri delu v teh obr. ''^ analizira stanje, da j: razloge in nato pr«^ i. vodstvu DE aluminij ne ukrepe v tej sm^eril pregledu nezgod je raji no, da močno iz-^^topajoj| kvalificirani dedavci j^m cer od skupnih 65 vnif^ nezgod v podjetju in nj, na delo in iz dela je polkvalificiranih delav«, trpelo nezgodo. Od te^^ vila odpade 35 prim€ix), nezgode pri delu, 12 oji > rov pa na nezgode — n; ti na delo oziroma z ^\ n letošnjem prvem polietj ( bilo od skupnih 51 priBu f nezgod pri delu 5 težjili s jih je morala služba vari i pri delu v smislu obstoj predpisov prijaviti rept ški inšpekciji dela. Od 5| jih nezgod se je namreč i končala s smrtnim izj^ ko je ponesrečeni delavfi' delovne enote glinice ai za posledicami težke neii de v mariborski bolniši Ta smrtna nesreča pa si opozarja na to, da bo ti v bodoče poostriti ukrej tej smeri. M, I Zakaj zamudo? v Gorišnici gradijo novo šolo V Gorišnici so že lani v decembru pričeli z gradnjo nove osnovne šole. Investi- tor novogradnje in adapta- cije stare šole je SO Ptuj. Po predračunih bodo vsa de- la stala 7,530.000 dinarjev. Novogradnja je bila oddana gradbenemu podjetju Drava Ptuj, za pogodbeni znesek 5.284.227 dinarjev, z rokom dograditve 15. zanuar 1972. Planira.no je namreč bilo. da bi se pričel pouk v dru- gem polletju letošnjega šol- skega leta v novi šoli, med tem časom pa bi se vršil' daptacija stare šole. Gi nja nove šole pa je v z« ju za okrog 60 dni. Rač« jo pa, da bodo z deli kof li do 15. marca. Tudi učiteljski koleW Gorišnici ima zato precej žav. V stari šol; pouču 450 učencev v dvajsetih delkih. Zaradi pomanjki prostora imajo pouk v ' izmenah, kar je precei breme za učitelje, kakor di težava za učence, vsem v nižjih razredih. M. Novii PREVELIKA HITROST v prnedeljek, 18. oktobra, ob 17.30 uri je prišlo do pro- metne nesreče na cesti IV reda v Stogovc^b v bližini stanovanjske hiš<^ št. 2. med voznikom osebnega avtomo- bila Leopoldom Karnež^a iz Narapelj 8 pri Majšperku in voznico o^bnega avtomobi- la Jožefe Gajšt (18 let) iz Sto-govc 29 pri Ptuiski gori. Do nesreče je prišlo, ko je voznik Karneža pripeljal iz -Stogovc proti Ptujski gori in je vozil z neprimerno hit- rostjo po močno gramoziran; cesti v nepregledni ovinek kar po sredini cestišča Pred hišo št. 2 v Stogovcih mu j€ nasproti pripeljala vOJ) Gajštova. ki je peljala vilno po desni strani «" Zaradi neprimerne hiti je Karneža zaneslo tak« je oplazil naproti vozeč* žilo. Pri prometni nesrc< bilo nobenih telesnih škodb, škode pa je 2** 1400 dinarjev. -M ^^J^i — ČETRTEK, 21. oktobra 1971 STRAN 7 ^Isija za gostinstvo in turizem pri krajevni pjiosti v Poljčanah si je postavila mnoge živitev turi- tičnega društva oljčaača.ni si že dolga le- {).rizadevajo izboljšati jefljske pogoje. Pri kra- ji skuipnosti deluje v ta ,en več komisij, ki uspe- ,9j^ravIjajo delo. Obse- ^ program so si postavili li člani koniisije za go- jstvo in turizem. Kraja- je ne morejo več zadovo- fiii s postrežbo v trgov- jb in gostinskih lokalih, jv tako pa morajo gostom *ti tudi več. Zato si pri- jemajo, da bi dobili sodob- - lokale in so se že p ri- li, pogovarjati s ^trgovskim Ujetjem »Koloniale«. Precej pozornosti posve- ^ tudi ureditvi središča iljčan. Razmišljajo, da bi penik padlim v NOB pre- estili na bolj primeren taj, precejšnje preglavice jim dela javno skladišče, je zelo zanemarjeno. Z zasebniki in hišnimi sve- se bodo dogovorili, da bi :olico svojih prebivališč u- iali vse leto. Nekatere hiš- 'ograje so dotrajale, zato ibo treba odstraniti ali pa staviti nove. Tudi z u- jvmki gostinskih lokalov > potrebno reči nekaj be- i V mnogih lokalih vlada »ed, problem pa predstav- ^ tudi neurejena dvori- la kjer odlagajo embala- Komisija je več pozorno- i posvetila tudi lovskemu nmia. Menili so, da bi bi- dobro, če bi združili lov- ^ družini v Poljčanah in 3porju in izkoristili mož- '^l ki jih ponuja lovski turizem. Pred leti je v Poljčainah že delovalo turistično dru- štvo, žal pa je prenehalo z delom potem, ko je predsed- nik odšel v drugi kraj. Za- to bodo morali najti ljudi, voljne dela, ki ga sicer ne bi zmanjkalo. Poljčančani so se že lansko, leto odločili, da bodo zgradili kopalni bazen, za uresničitev pa bo potreb- nih veliko sredstev in pro- stovoljnega dela. Verjetno bodo uvedli samoprispevek, z gradnjo pa bi radi pričeli kmalu. Tudi problem javne raz- svetljave je še vedno aktu- alen. Načrte so pripravili in Elektro Maribor bi lahko kmalu pričelo z uresničeva- njem. Kraje\Tiih potreb pa je še veliko. Radi bi asfalti- rali nekaj odcepov, okolje gasilskega doma. potrebno pa bo očistiti tudi potok, ki teče skozi središče. Člani ko- misije so tudi menili, da bi morali sanitarna in tržna inšpekcija bolj pogosto obi- skovati lokale, med kateri- mi je posebno problematič- na mesnica, ki ne more več služiti svojemu namenu. Telovadnica TVD Partizan je bila že velikokrat pred- met razprav. Matično dru- štvo ne zmore bremena, dvo- rana pa je nujno potrebna popravil. Menili so, da bi svoj delež lahko prispevala tudi TIS, saj je med upo- rabniki tudi več kot 500 šo- larjev. -d UDI LETOS CEPLJENJE PROTI GRIPI ^ tovarni glinice in alu- i^inija je že" nekaj let cep- Ne članov delovne skup- ; ^ti proti gripi, ki je nekoč ! '^''■ila iz delovnega procesa ^ število proizvajalcev. ■ ^' bi se temu zlu čim us- '^^eje uprli, so samou- ►favni organi že pred leti '''''^nili, da je potrebno vse '■'■'*ne kolektiva vsako leto [; ^"^ti proti tej neprijetni na- r( ^i'vi bolezni oziroma e- , "<5emiji. Praksa ie namreč . ^'.'^■'T^ala, da je obolenj za /"oo vsako leto manj. od- V bilo uvedeno obvezno ■^ienje. Na nedavni seji ii^^lavskega sveta so se člani samoupravnega org?^na "razpravi dotakniU tudi te- ga tako pomembnega vpra- šanja in sklenili, da je tudi letos nujno potrebno izvesti tako cepljenje proti gripi. Cepljenje je obvezno za vse člane delovne skupnosti, ra- zen tistih, za katere obratni zdravnik ugotovi, da bi jim škodovalo. Stroški tega cep- ljenja se delijo na polovico in jih tako polovico plača podjetje, vendar pa se ti iz- datki bogato obrestujejo, ko zboli manj članov delovne skupnosti, ki s svojim delom v proizvodnji tak izdatek hitro nadoknadijo, ali pri- hranijo v drugi obliki, ko je namreč treba mnoeo manj plačevati za bolniške stro- ške. Ob 25. obletnici Zveze slepih Slovenije Letos praznuje Zveza sle- pih Slovenije 25. obletnico svojega obstoja. Zato bodo svoj praznik demonstrirali z bogatim kulturnim progra- mom pod naslovom »Reha- bilitacija in integracija sle- pih«. Ta razstava je bila le- tos že v Ljubljani, te dni pa si jo bomo lahko ogledali v Ptuju, kjer je bila ena pr- vih in najmočnejših organi- zacij v Sloveniji. Rahabilitacija in integraciia slepih v ponedeljek, 18. oktobra se je v razstavnem paviljo- nu »Dušana Kvedra« pričela razstava ob 25-letnici Zveze slepih. Uvodoma je navzoče pozdravil predsednik osnov- ne organizacije Zveze slepih Ptuj Franc Vuk, nakar je prevzel besedo predsednik občinske konference SZDL Ptuj Zdravko Turnšek. ki je med drugim dejal: »Prijetno smo bili presenečeni, ko smo zvedeli, da ima SZDL po- kroviteljstvo nad praznikom zveze slepih. Tudi slepi so mnogo prispevali k razvoju naše družbe, saj je v NOB delovalo okrog 200 slepih in zavednih Slovencev. Vse to pa danes nekako pozabljamo in ne vemo, da moramo tu- di sleoe občane v današnji družbi postaviti v tako oko- lje in jim dati tako mesto, ki so si ga zaslužili že med vojno, posebno pa Se po njej. Danes obiskuje osnov- no šolo okrog 320 slepih ozi- roma slabovidnih otrok, v delovnih organizacijah pa je zaposlenih 306 ljudi. Vendar bi morale imeti vse delovne organizacije več razumeva- nja do slepih in bi jim mo- rale dati možnost za vse- stranski in enakopraven raz- voj, ker je tudi med njimi dovolj sposobnih in inteli- gentnih ljudi.« S tem je bi- la razstava odprta. Sekretar Zveze slepih je podal nato krajšo razlago k sami raz- stavi. Na razstavnem prostoru smo lahko videli razne pri- pomočke, ki jih slepi upo- rabljajo, od Braillove pisa- ve, ki je ena najtežjih pa vse do najrazličnejših igrač in drugih predmetov, kot npr. ročna ura, budilka, pisalni stroj itd. Na raznih fotogra- fijah smo lahko videli, kako se slepi vključujejo na raz- na delovna mesta v indu- striji in kakšna dela vse o- pravljajo Največ slepih je zaposlenih v raznih telefon- skih službah (163), sledi in- dustrija (80). Eden je zapo- slen celo kot daktilograf na občinskem sodišču v Celju. Znan je tudi primer iz Ko- pra, ko se je popolnoma slep človek izučil pletarstva in dane; s svojo dejavnostjo preživlja sedemčlansko dru- žino. Vendar je sekretar Zveze slepih Slovenije Pe- ter Kladnik poudaril, da imajo nekatere delovne or- ganizacije še vedno prema- lo razumevanja za slepe. Največ slepih imamo pri nas zaradi bolezni, precej je tudi vojnih invalidov, v zad- njem času pa se vse bolj po- javljajo razne nesreče, ki terjajo veliko število »člo- veških oči«. Naj še omenim, da je bil prvi slepi zaposlen ravno v Ptuju. Zaposlil se je julija 1948. leta kot telefonist na ptujski občini, njegovo de- lovno mesto je pozneje pre- vzel prejšnji predsednik krajevne organizacije Zveze slepih Ptuj Jože Hajšek. Razstava se bo iz Ptuja preselila v Mursko Soboto, nato pa v Celje. Maribor in Novo mesto. ZA NJIH NI SONCA IN SVETI-OBE — SAMO TEMA Svoj srebrni jubilej je Zveza slepih proslavila tudi s slavnostno sejo in kultur- nim programom. Najprej je ob slavnosti spregovoril predsednik osnovne organi- zacije Zveze slepih Ptuj Franc Vuk. Poudaril je, da je bilo prvo Društvo slepih ustanovljeno že 11. avgusta 194S. ki se je v začetku sre- čavalo z mnogimi težavami. To društvo, ki se je pozneje preimenovalo v Zvezo slepih, je bilo obenem tudi prva zaščita slepih in slabovidnih občanov. V začetku in še da- nes ima društvo nalogo po- magati ljudem, ki so pri- krajšani največjega človeš- kega bogastva, to je vida. Nalogo ima postaviti slepega občana na tako mesto v na- ši družbi, ki pripada vsake- mu enakopravnemu držav- ljanu. Vendar vseh težav Zveza slepih še ni mogla re- šiti, ker se pogosto zgodi, da nekatere organizacije ni- majo dovolj razumevanja za njihove želje in težave. Naj- večji problem imajo s kmeč- kim prebivalstvom, ker še ni rešeno vprašanje popol- nega zdravstvenega zavaro- vanja kmetov. Kmetje pa nimajo toliko denarja, da bi lahko pošiljali svoje slepe in slabovidne otroke v po- sebne šole. Nekaj več je o Zvezi slo- nih Slovenije spregovorila predsednica zveze Mirni Breznikova. Se posebno je poudarila besede Antona Kržišnika, ki je na ustanov- ni seji Zveze slepih Slove- nije 1948. leta dejal: »Zveza je dokaz, da ne prosite mi- loščine, ampak hočete delo. Bodite zahtevni in vztrajni. Ves vaš trud se vam bo po- plačal s tisočerimi sado- vi ...« Mimi Breznikova je še posebej poudarila uspehe, ki jih danes dosegajo slepi v delovnih organizacijah m na ra-znih drugih delovnih mestih, saj imamo primere, ko slepi naredi na istem de- lovnem mestu več. kot zdrav človek. Velike uspehe dosegajo slepi tudi v športu, ne samo v slovenskem ampak tudi v svetovnem merilu. Slepi Slo- venije so že prehodili sko- raj vse najtežje stene naših gora. Mnogi znani alpinisti jim zavidajo nad tem uspe- hom. Po uradnem delu slavnost- ne seje je bil na sporedu tudi kulturni program. Ptuj- ski komorni zbor je odpel več lepih domačih viž, gle- dališka igralka Olga Fric je recitirala tri pesmi, ki jih je spesnil Franc Vuk, naj- večji aplavz pa sta odnesli sestrici Mojca in Darja Ilov- šek, ki sta zapeli tri in reci- tirali dve pesmici, nam že znane pesnice Veronike Ži- žek. Vsem slepim m islabovid- nim ob njihovem jubileju tudi naše čestitke. M. Novina Sestrici Mo,ica in Darja Ilovšek ob svojem nastopu v do- mu Fr. Krambergerja ob srebrnem jubileju Zveze sle- pih 8 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 21. oktotora Samo nekaj so pozabili v Majšperku, natančneje na Bregu, je bila pred nekaj leti zgrajena nova poslovna zgrad- ba, katere načrt so napravili projektanti iz Ptuja. (Podatek o projektantu mogoče ni točen, ker mi ni uspelo dobiti točnih dokumentacij.) V tej zgradbi so dve trgovini, poslovalnici tr- govskega podjetja Panonija iz Ptuja, mesnica — poslovalnica ptujske Perutnine, frizerski Balon in tudi bife, poslovalni- ca gostinskega podjetja Halo- žki biser iz Ptuja. Pred zgrad- bo pa je tudi avtobusna posta- ja in čez cesto je lekarna. Hotel sem bralcu povedati in prikazati pomembnost tega dela Majšperka. Dejstvo pa je, da se tu zbira veliko ljudi, ki čakajo na avtobus, hodijo v tr- govino, ali pa se ustavijo v bi- feju. Vsekakor bi marsikdo od Čakajočih ljudi včasih moral opraviti tisto, kot pravimo po domače »pod nujno«. Vendar pa ljudje ne vedo, kam se ob taki »nuji« naj obrnejo, ker tu sploh nimajo javnega stranišča. Projektant zgradbe je verjetno pozabil, oziroma ni vedel, da v sklop gostinskega lokala spa- da tudi stranišče. Ker pa se- daj tega prostora ni, je vsako- dnevni pojav, da ljudje za ta- ke namene uporabljajo živo mejo ob cesti, ki pa je vseka- kor namenjena za okras kra- ja in ne v take namene. In, ko bi se vsaj nekdo spomnil in napisal, kateri del tega »grmovja« lahko uporabljajo ženske in katerega moški. Ce- stokrat pa se zgodi, da najdejo trgovci na pragu pri zadnjem vhodu v trgovino cele kupe in kupčke »človeške nuje«. Naj- bolj prijetno vsekakor ni, ko morajo čistiti vso to nesnago. Skoda, da sanitarni inšpektor- ji vidijo samo prah in malen- kostne pomanjkljivosti v trgo- vini, ne vidijo pa tistega, kar bi morali videti. Nekateri tr- govci menijo, da so vsej tej nesnagi krivi samo pivci v bi- feju. Najbolje bi bilo, da za- prosijo upravo Haloškega bise- ra, naj jim za njihovo čiščenje plača honorar. v Domu kulture nasproti bi- feja, kjer je tudi kinodvorana, stranišče sicer je, vendar je zaklenjeno. Ključ tega strani- šča imajo natakarice v bifeju in ga lahko tudi vsakdo dobi. Mogoče sem rekel preveč, ko pravim vsakdo, kajti slišal sem celo, da ga ne dajo drugim kot njihovim stalnim gostom. Mislim pa, da če že imajo ključ, bi ga morali obesiti na neko vidno mesto in bi moral biti dostopen vsem. Za vso to nesnago lahko ver- jetno precej krivde naložimo domačinom, ti namreč vedo, da si ključ lahko izposodijo, vendar jim je bolj pri roki in verjetno tudi udobnejše, če gredo kar za grmovje. Precej krivde pa lahko nedvomno na- ložimo tudi projektantu, ki je pri izdelavi gradbenega načrta mislil na vse, samo nekaj je pozabil in to je tisti del pro- stora za »najnujnejše«, ki vse- kakor spada k vsakemu gostin- skemu obratu. M. Novina Najcenejše in najbolj preprosto stranišče v Majšperku je grmovje ob bifeju. Vprašanje pa je, če je to kraju v okras KORAK NAPREJ V DELTI Tovarna perila in konfek- cije »Delta« Ptuj je že ne- kajkrat zašla in poslovala na meji rentabilnosti, leto 1969 pa je zaključila celo z izgu- bo. To izgubo je krila iz re- zervnega sklada. Nastala je torej nujna potreba po sa- nacijskem programu. Za sa- nacijo pa so bila potrebna velika sredstva v znesku 6,515.942 dinarjev. Podjetje je zaprosilo pri republiških skupnih rezer- vah za posojilo, ki ga je prek občinskega sklada skupnih rezerv tudi dobilo, vendar pod pogojem, da naveže tes- ne poslovne stike z enim od močnejših podjetij. V pri- meru, da tega pogoja ne iz- polnijo, pa mora podietje takoj vrn.iti prej omenjeno vsoto denarja. Koriščenje kreditov za osnovna sredstva pa je bilo pogojeno s pred- ložitvijo sanacijskega pro- grama. Ob sodelovanju strokovnih služb podjetja je ekonomski center Maribor izdelal sana- cijski program, ki med dru- gim navaja, da je Delta na- vezala tesnejše pK)slovne sti- ke s podjetjem Beti jz Met- like, za katero bo Delta iz- delala 1,200.000 ženskih bJj iz materiala, ki ga dob^ Beti. JI Poslovno leto 1970 je Dill ta zaključila brez izgube« ustvarila 36 tisoč din za siJ de. Poslovni uspeh za le^ nje prvo polletje pa kaj 45-odstotno povečanje celot nega dohodka. Ta poslov« uspeh temelji predvsem j -ovečani razprodaji stari zalog in hitrejši prodaji |, koče proizvodinje. V zvezi s porastom proj vodnje so se povečale tu zaloge materiala, vendar m njimi ni več kritičnih ar klov (nylon, julon). Pove{ pa so se tudi poprečni osn ni dohodki za okrog 17 od Lani je poprečni osebni d hodek znašal 677 dinarj« medtem ko je v letošnj« prvem polletju 790 din^ jev. Velike razlike pa so opai ne tudi pri virih sredst« Odplačati so že morali v( lik del kratkoročnih kredi tov. Zelo visoke obveznosi pa še imajo pri glavnem d( bavitelju materiala, to je pi MTT Maribor. M Novii OGENJ UPEPELIL BARAKO v soboto je v Slovenski Bi- »trici ogenj upepelil barako gradbenega mojstra Antona Grosa. Domnevajo, da je po- žar je izbruhndl podj€tniške akumulacije sko- raj popolnoma usahnil. V le- [ošnjem prvem polletju pa je beležijo izgubo. Koreni neučinkovitega po- slovanja segajo v leto 1969. pristojni organi so že ob lanskih zaključnih računih vprašali, zakaj je pričela posebnost za akumuliranje dohodka po letu 1968 upa- dati i.n zakaj je dosegla ta delovna organizacija v kcn- jukturnem letu 1970 skoraj nič podjetniške akumulaci- je. Na to vprašanje tudi da- nes ni mogoče zadovoljivo odgovoriti. Podjetje še vedno zatrju- je, da sta izključna povzro- fitelja nerentabilnega poslo- vanja visoka inflacijska stopnja oziroma višanje, ter pomanjkanje gradbenega materiala. To pomeni, da iz- guba ni nastala zaradi mo- rebitne podjetniške nespo- sobnosti, nezadovoljive kva- lifikacijske strukture kolek- tiva, slabe in neustrezne teh- nične opremljenosti, slabe organizacije dela, ne dovolj proučenih poslovnih odloči- tev, nizke storilnosti in po- dobno. Letos ima podjetje večino zmogljivosti zaposlenih pri gradnji 48 stanovanjskih hi- šic, katerih investitor je sta- novanjska zadruga Alana, Hidromontaža Maribor. Po- godbena vrednost teh del je 4,526.193 din, opravljena pa morajo biti do 31. decembra letos. Podjetje zaračunava investitorju material po do- govorjenih cenah, ki so za- radi zvišanja precej pod trž- nimi. Ker bodo zahtevali kritje podražitev šele po za- ključku del, bo verjetno tu- di zaključni račun za letoš- nje leto izkazoval izgubo. Kot nadaljnji vzrok letošnje izgube navaja podjetje po- manjkanje raznih vrst žele- za, ki je povzročilo zamudo pri gradnji trgovskega pavi- ljona v Kamnici pri Mari- boru. Zaradi tega so morali plačati penale v višini 50 ti- soč dinarjev. Vsekakor je ob vsem tem mogoče reči, da takšen način poslovanja ni uspešen in- da vodi v na- zadovanje. Kljub raziširitvi poslova- nja pa so terjatve do kup- cev in dani predujemi doba- viteljem po kcncu junija le- tošnjega leta nižji za 401 ti- soč din v primerjavi z lan- skim letom. Znižanje terja- tev do kupcev ni vplivalo na povečanje denarnih sredstev, temveč se je stanje na žiro računu zmanjšalo. Nadaljnja značilnost letošnjega poslo- vanja je, da je povečanje za- log (višje za 1.112.000) kri- to pretežno s sredstvi doba- viteljev, saj jim Remont dolguje 807 tisoč din več kot v istem obdobju lani, med- tem ko letos uporabljajo manjši del poslovnega skla- da za obratna sredstva in ko prav tako kot lani, tudi le- tos nimajo nobenega kredi- ta. Položaj v Remontu je to- rej tak, da terja takojšnjo rešitev, to pa bo za bistriško občino pomenilo precejšnje težave. -d SAMOUPRAVNI SPORAZUM SPREJET Kot je znano, je bil osnu- tek samoupravnega sporazu- ma v tovarni glinice in alu- minija v Kidričevem v raz- pravi že od začetka meseca julija. Pripravila ga je po- sebna komisija, ki so jo se- stavljali predstavniki vseh delovnih organizacij, ki spo- razum sprejemajo. Na krat- ko smo že poročali, kdo vse ie skupaj s tovarno alumi- nija, zato tega ne bomo po- navljali, ampak raje nekaj besed o samem poteku raz- prav. Ze o prvem osnutku so razpravljali vsi sveti delov- nih enot v tga ter tudi da- li svoje pripombe, o katerih je še nato razpravljal odbor za finančno poslovanje in delitev dohodka. Skupni ko- Jifiisiji je le-ta predlagal ne- kaj svojih dopolnil, ki so bi- le plod predhodne razpra- ve med člani kolektiva, Predvsem pa so se nanašale fa obravnavo kategorije vi- sokokvalificiranih delavcev ter srednje strokovnih de- lavcev. Predlog je bil, da bi naj za VKV delavce ostal Kod 1700 din, za srednje strokovne delavce pa 1850 f^jn. Prav tako je odbor me- da bi morale biti kvaili- ^'kacije oz. strokovna uspo- sobljenost in strokovna izo- ^raizba v samoupravnem sporazumu kategorizirane v skladu .s pravilnikom o e- videncah s področja dela. S tem v zvezi je bilo še nekaj Pi^edlogov s strani odbora iz '^^A. med katerimi velja o- if^enili tudi to, da bi moral ^nažati najnižji osebni do- godek za redno zaposlenega delavca ob normalnem de- lovnem učinku v polnem de- lovnem času 1000 din. Seve- da teh pripomb in predlo- gov skupna komisija ni spre- jela, ampak je posiedovala nekaj novih dopolnitev os- nutka, s katerim se je od- bor tudi strinjal ter predla- gal delavskemu svetu, da sprejme v predloženem be- sedilu. Člani delavskega sve- ta so se strinjali s takim predlogom ter v celoti spre- jeli predloženi predlog sa- moupravnega sporazuma p osnovah jn merilih za deli- tev dohodka in osebnih do- hodkov v črni in barvasti metalurgiji. Tako je končno sporazum sprejet. M. F. Ali bo kfoečka krava začela ogrožati dohodek? (Nadlaljevanje s 5. strani) nih telic je tudi posledica ekstenzivnega dela pri kon- troli mlečnosti krav (B kon- trola) v preteklem obdobju. Podatek, da ima obrat za družbeno kooperacijo »Jože Lacko« Ptuj v pogodbenem pridelovanju mleka 2400 krav, od tega pa je premi- ,ranih telic doslej le 126, ka- že, da v preteklosti ni bilo redne in vestne kontrole mlečnosti krav. Vsi vzroki tudi niso pri strokovni službi, temveč je precej krivde ori rejcih sa- mih. Najpogostejši vzrok za to, da teLica premijskega u- pravičenca izpade, je v iz- redno niizki rejski kulturi. Pogosto se dogaja, da molz- ni ko^ntrolorji ne morejo u- gotoviti identitete živali, ker so lastniki dokumentacijo o reprodukciji izgubili ali za- vrgli. Veliko telic lejci tu- di pripuščajo na črno in ta- ko izgubijo pravico do pre- mije, ali pa so preslabo kr- mlifne in ne dovoli r.izvite za svojo starost. V hlevih družbenega sektorja pa je najpogostejši vzrok — pre- kasen pripust, ker je pogoj za premijo — otelitev do 30. meseca starosti. V večini je to posledica ekstenzivne re- je, kj jo žal opravičujejo z »racionalno rejo«. Svet za kmetijstvo in go- zdarstvo ie mnenja, da tak- šno število premiranih telic ne zadovoljuje, ker pomeni rapidno padanie staleža krav nižjo proizvodnjo mleka, slabšo plodnost in akutno pomanjkanje telet. Poudarili so. da bi organizacije, ki se ukvarjajo s pitanjem gove- da morale spoznati bistvo tega problema, ie nočejo, da jim bo ta »nepomembna« kmečka krava začela ogro- žati dohodek Naloga druž- bene skuonosti je. da se s svojimi upravnimi službami aktivno vključi v proces po- mlajevanja črede Posebej pa bo tudi treba razmsliti o na- činu, kako čimboli presve- tliti tistega kmeta, ki goji CovFdo. kako odpravili sred- njevr.ški mrak i/ nekaterih hltvov. Franc Fideršek O družbeni samozaščiti V ponedeljek je bila v Ptuju razširjeria seja komi- sije za siplošni ljudski od- por pri komiteju občinske konference ZKS Ptuj. Seji je prisostvoval načelnik UJV Maribor — Branko Bračko, ki je dal tudi izčr- pen uvod v razpravo o vpra- šanju družbene samozaščite kot ene od pomembnih nadlog komunistov, organov sam.ou- pravljanja in vseh poštenih, socialistično mislečih in na- cionalno zavednih občanov. Pri tem ne gre prezreti tudi vloge sredstev jav^nega ob- veščanja, ki bi morala obča- ne bolj informirati o pome- nu družbene samozaščite in opozarjati na razne negativ- ne pojave. V dopolnilih slovenske u- stave (amandma 37. in 38.). o tem smo pred enim ted- nom končali javno razpravo, je določilo o dolžnosti repu- blike, da po svojih organih in organizacijah »skrbi za delovanje družbene samoza- ščite« in da je urejanje teh zadev skupščina SR Slove- nije sprejema zakone, med drugim tudi za »državno jn javno varnost in družbeno samozaščito«. Letos je slo- venska skupščina že sprejela Zakon o splošnem ljudskem odporu. Ta zakon, v poglav- ju, ko govori o delovnih in drugih organizacijah, v svo- jem 44. členu nalaga delov- nim in drugim organizaci- jam med drugim tudi to, da skrbijo za izvajanje varnost- no zaščitnih ukrepov pri pri- pravah splošnega ljudskega odpora in za uveljavljanje družbene samozaščite ter da določijo ukrepe in postopek za zavarovanje pomembnih podatkov z določili v sta- tutu in s pravilnikom o po- slovni tajnosti. V razpravi o teh nalogah so na seji ugotovili, da ima večina delovnih organizacij v ptujski občini v svojih sta- tutih precizna določila o tem in tudi ustrezne pravilnike, pomc.njkl_jivost pa je še v tem, da ni zadostne kontrole, kako se ta določila izvajajo v praksi. Pri tem gre za dve smeri družbene samozaščite: področje narodne obrambe in splošnega ljudskega odpo- ra ter za področje notranje zaščite, kot je spoštovanje zakonitosti in poslovn«- mo- rale, odkrivanje raznih zlo- rab in drugih negativnih ekscesov, ki zaslužijo druž- beno obsodbo, ker taki po- javi slabijo pripravljenost delovnih ljudi na SLO. Dogovorili so se, da bi v odborih za SLO v delovnih organizacijah in tudi v kra- jevnih skupnostih morali po- sebej voditi računa o nalo- gah na področju družbene samozaščite, ki bo imela trd- no osnovo ]tn učinkovitost le, če bo rasla iz osnove, kot del našega samoupravnega so- cialističnega sistema. Za ure- sničevanje teh nalog, bo po- leg samoupravnih in uprav- nih organov skrbela pied- vsem SZDL. ki povezuje vse nosilce družbenih sil pri pri- pravah SLO in zagotavlja, da se te priprave izvajajo na najširših samoupravnih os- no vab. F. Fideršek AVSTlUSfCA SmSIKALNA DELESACIJA OBISKALA PTUJ V sredo, 13. oktobra sta Ptuj obiskali delegaciji transportnih delavcev iz Av- strije in delegacija delavcev v prometu in zvezah Jugo- slavije. Avstrijsko sindikal- no delegacijo sta vodila na- mestnik predsednika sind.i- kata in predsednik zvezne sekcije za vejo prometa Oth- mar Luczensky ter predsed- nik zveze pristaniških de- lavcev Donavske redne plov- be Reimund Gryc. Jugoslo- vansko delegacijo pa je vo- dil sekretar centralnega od- bora sindikata delavcev pro- meta in zvez Jugoslavije Ljubnmir Dundjerovič, v isti pa ?o bili tudi predsednik in .tajnik republiškega odbora sindikata delavcev v prome- tu in zvezah Slovenije An- drej Grohar. ,Tože Pečmk ;er drugi najvidriejši sindikalni delavci iz Maribora in dru- god V Ptiiiu so mt d o.hf-ma de- legfcijama potekali zelo za- nimivi razgovori o delav- skem samoupravljanju v Ju- goslaviji, za katerega UO- sti pokazali zelo veliko za- nimanje. Obe delegaciji pa sta se podrobneje seznanili s samoupravnimi izkušnjami in oblikami samoupravljanja v delovni skupnosti Avtobus- nega premeta Maribor, kate- rega predstavniki so tudi so- delovali na razgovorih. Ob obisku v Ptuju sta si obe delegaciji z velikim za- nimanjem ogledali ptujski muzej ter druge kulturne in zgodovinske znamenilosti mesta Ptuja ter obrat kletar- stva kmetijskega kombinata Ptuj — Slovenske gorif^e V imenu ?indikatov Ptuj- ske občine sla člane obeh delegacii spremljala ored- sednik medobčinskega odbo- ra "sindikata delavcev v pro- metu in zvf^zah ter jKjsdored- ser'inik obrin.^kega sveta Z-ve7f <:ind'katr.v Ptui Slane Predovnik Ln Feliks Bagar. STRAH 10 TEDNIK — ČETRTEK. 21. oktobra 197^ Kljuli polletni izgubi je ormoška glasbena šola vpisala za novo šolsko leto enako število učencev UČITEUI SO PRIPRAVLJENI NEKAJ UR OPRAVITI ZASTONJ Na »adnji seji ormoške ob- činske skupščine smo bili ob- veščeni, da je Nižja glasbena Sola Ormož imela ob polletju izgubo. Izvršni odbor TIS je poslal posebno komisijo, ki naj ugotovi, kje so vzroki. Vodstvo šole je navajalo, da sta pevski zbor in godba, ki delujeta pri tej šoli, osnovni vzrok izgube. Komisija je ugotovila, da temu ni tako in zahtevala od vodstva šole, da izdela sanacijski pro- gram V tem primeru bi TIS £aniral izgubo. Glede pevskega zbora in godbe pa je bilo re- čeno, da morata delovati pri glasbeni šoli, s kadri, ki so tam zaposleni. Pri glasbeni šoli pa bi se moral ustanoviti poseben sklad, v katerega bi pirspevali TIS. TKS in pa seveda tisti, ki godbo in zbor potrebujejo. Re- čeno je bilo tudi, da sanacij- skegi. programa še ni, da je iz tega nastala velika užaljenost, opuščanje določene dejavnosti itd. s tem se ustvarja nezado- voljstvo med pevci in godbeni- ki. Skrbi valijo drug na druge- ga, ne lotijo pa se ničesar. Iz- ražene je bilo mnenje, da naj tudi občinska skupščina svetu- je glasbeni šoli, da naj vendar upošteva dobrohotne in edino možne nasvete. Edino na ta na- čin bi v Ormožu lahko ohra- nili glasbeno šolo, pevski zbor in godbo na pihala. Predvsem pa bi morali delavci ustanove storiti vse, da se situacija sa- nira O navedenem problemu, ki je že precej časa med ormoškimi aktualnostmi, smo se pogovar- jali pred kratkim z ravnate- Ijerr. Nižje glasbene šole Or- mc7, ki je obenem dirigent pevskega zbora in godbe, Aloj- zem Kranjčanom. Povedal je, da je delovna skupnost glasbe- ne šole razpravljala o navede- nih problemih štiri dni po seji skupščine in izdelala sanacij- ski program. Z njim so orga- nizirali rdruževanje individu- alnega pouka in tako zmanjšali število učnih ur za 18 tedensko. U.<;tanovili so tudi sklad pev- skega zbora in godbe ter ime- novali upravni odbor sklada, ki bo obenem vodil obe insti- tuciji. Ukinili so tudi delovno mesto računovodje — admini- stratorke in za to delo najeli honorarnega računovodja. Glasbena šola ni omejevala vpisa v šolskem letu 1971/72, Letos je vpisanih 108 učencev. Od tega 7 v Ormožu, 20 v Sre- dišču in 11 pri Miklavžu. Glede na pomanjkanje sredstev so od- delek pri Miklavžu nameravali ukiniti. Ker pa je zastopnik osnovne šole Miklavž zagotovil povračilo potnih stroškov za učitefje ob pogoju, da isto stori tudi osnovna šola Središče, so oddelek obdržali. Pri vodstvih obeh šol so vložili prošnje za finančno pomoč. Enako so sto- rili tudi pri obeh krajevnih skupnostih. Kljub sanacijskim ukrepom, ki jih vodstvo šole že izvaja, opravljajo učitelji skupno 40 nadur tedensko, ki jih niso mo- gli sanirati zaradi tega. ker po- učujejo na treh mestih in je tako število učencev razdrob- ljeno. Največ težav je z urniki na osnovnih šolah. Nekateri učenci imajo vse šolsko leto dopoldanski pouk, drugi vedno popoldanski, tretji se tedensko ali mesečno menjavajo. Težava je tudi v tem, da ne morejo združevati individualnega po- uka različnih starosti učencev s pedagoškega stališča. Tako se zgodi, da so v 1. razredu učenci v starosti od 7 do 15 let. Od septembra do decembra letos bo opravljenih približno 600 nadur, za katere pa ni za- gotovljenih sredstev. V prime- ru, da jih tudi ne bo, so uči- telji te šole pripravljeni te ure opraviti zastonj. Vidimo torej, da so vsi de- javniki pozitivno reagirali in zato smo lahko pripričani, da bodo Ormožani dejansko sani- rali in tako obdržali, kar so v preteklosti s težavo spravili skupaj: glasbeno šolo, pihalni orkester in pevski zbor. jr ZADELA GA JE LOKOMOTIVA V ponedeljek, 18. oktobra, ob I i.2" uri se je na želez- niški postaji v Ptuju pri kamnu 17.860 smrtno pone- srečil 25-letni Viljem Bak- Tič iz Strajne 12, gradbeni delavec zaposlen pri GP Gradi Ljubljana na grad- bi.šču v Ptuju, oče enega o- troka Pokojni Bukvič je vsako- dnevne ob približno istem času hodil iz gradbišča na drugo gradbišče po malico. Tako ie šel tudi tega dne. ko je vračajoč se na ^voje delovno mesto peš po Osoj- nikovi ulici v Ptuju prešel Seiezniško progo na prepo- vedanem kraju, ker si je ho- tel skrajšati pot. Ko je bil med tirnicami tretjega tira. je pripeljali vlak 5t, 6 115 iz Pra.garskem proti Ptuju in ga je lokomotiva s svojim sprednjim vogalom zbila 11 metrov naprej v smeri vož- nje. Pokojni je obležal ob kretnici sosednjega tira. Bukvič je bil mrtev po ne- kai minutah na samem kra- ju nesreče. Dobil je poškod- be v predelu levega ušesa in močan prelom lobanje, ka- kor tudi druge večje telesne poškodbe. Na koncu velja dodati o- pozorilo. da naj vsakdo, ki si hoče .skra,?šati pot čez že- lezniške tire, dobro premisli, ali je to pametno ali ne. Bo- lje .je napraviti nekaj dese- tin varnih korakov, kakor pa samo nekaj, ki lahko vsa- kogar odpeljejo v smrt. Vsem naj bo ja^no. da že- iezni.ški tiri niso uešpot, tem- več prostor, kjer se odvija železniški promet. Številni krvodcijalci v Slov. Bistrici v krvodajalski akciji, ki je bila minuli teden v Slo- venski Bistrici, je sodelova- lo več kot 400 občanov iz vseh krajev občine. Darova- li so nad 120 litrov krvi in še enkrat dokazali svojo hu- manost Med darovalci smo opazili veliko število mladih, mno- gi med njimi pa niso prišli na odvzem krvi prvič. Ve- čina delovnih organizacij ima veliko posluha in dobe delavci prost dan, so pa tu- di takšne, ki sicer nimajo nič proti krvodajalstvu, pa tudi delavcem ne dajo pro- stega dneva. Največ daro- valcev je bilo tudi to pot iz bistriškega Impola in gre podjetju za veliko razume- vanje vsa pohvala. Omeniti moramo tudi 0- brat GG Maribor, katerega člani so se udeležili akcije mnogoštevilno. Ta delovna organizacija je pripravila prevoze za svoje delavce, ta- ko da so prišli tudi tisti iz najbolj oddaljenih pohor- skih predelov. Zal je imela ekipa za od- vzem krvi pripravljeni le dve mesti, tako da je prišlo do neljubega čakanja in dolge vrste. Tajnica občin- skega odbora RK Marjana Zurman pa nam je poveda- la, da bodo poskušali pri na- slednji akciji to pomanjklji- vost odpraviti. -d Občani bistriške občine so to pot darovali več kot 120 li- trov krvi. Srečanje pionirjev - dopisnikov Svoje redne jn najboljše pionirje-dopisnike iz Slove- nije povabijo Pionirski list, Kurirček, RTV Ljubljana — Pionirski tednik, TV-15 in Pionir na vsakoletno sreča- nje pionirjev dopisnikov. Po- vabljenih je okoli 150 mla- dih sodelavcev. Predlanskim je bilo to srečanje v Dravo- gradu, lani v Velenju, letos pa 16. oktobra v Murski So- boti pri teh srečanjih boti, ker je komisija, ki pre- gleduje šolska glasila šol. ki sodelujejo pri teh srečanjih, za najboljše glasilo izbrala soboško glasilo, tako po zu- nanji likovni opremi, kakor tudi po vsebini. To srečanje je obenem tu- di mali kulturni praznik pio- nirjev dopisnikov, spodbuda za nadalj.nje sodelovanje in obenem najlepše doživetje. Mladi dopisniki se spoznajo med sabo, spoznajo sloven- ske mladinske pesnike in pi- satelje ter urednike in so- delavce mladinskih listov in radijskih in televizijskih od- daj. Vodstvo pionirskeg3 sreča- nja v gostujočem mestu raz- stavlja in ocenjuje v tem času tudi V.S3 druga glasila iz vse Slovenije, Pet naj- boljših glasil je nagrajenih, a najboljše glasilo je kraj prihodnjega srečanja. Mladi dopisniki se spozna- jo tudi s kulturnimi in zgo- dovinskimi znamenitostmi mesta in navežejo stike s šo- lo t?er se sprijatelji.jo s svo- jimi sovrstniki, ki jih za dva dni gostoljubno sprejmejo v svoj dom. To so verjetno najlepši in nepozabni dnevi za pi,onirje dopisnike jn tudi obenem najlepša nagrada. Vesna Vreš PIONIRSKI DAN NA OSN. ŠOLI PRI TOMAŽU Vsako leto29. septembra praz- nujemo Dan pionirja-. Letos smo imeli proslavo v 8. raz- redu Domenili smo se, da bomo imeli v šoli razne krožke, in sicer: recitacijskega, dramske- ga, strelskega, rokometnega in druge. eMni je najljubši reci- tacijski, pa tudi dramski kro- žek. Na pros.lavi je bilo zelo lepo, le tovari.ša ravnatelja nt bilo, ker je bil bolan Poslali smo mu lepe pozdrave in šopek cvetja 7. željo, da bi čim prej okreval. Lija Stuhec. 6. rarr., Tomaž pri Ormožu Zcaslužni Ivan REPEC iz Njiverc, stat 52 let ima za seboj že 32 le* službe. Pred kratkim so ga in- validsko upokojili. Zadnja leta je delal v TGA Kidričevo kot preddelavec pomožnih obratov aluminija. Ivan je bil med delavci zelo priljubljen. To so dokazali s tem, ko so se od njega tako lepo organizirano posloviti. Po- znamo ga ne samo kot dobrega, ampak tudi kot aktivnega družbeno političnega delavca. Zadnja leta je bil član odbo- ra SZDL Kidričevo, član sin- dikata in RK Kidričevo. Ko sem ga vprašal kaj bo najbolj pogrešal sedaj, ko je v pokoju in kaj si n.ajbolj že- li, mi je povedal, da bo naj- bolj pogrešal sodelavce, želi pa si zdravja, da bi nudil še ne- preskrbljeni družim to kar ji gre. Med drugim si tudi želi, da bi imeli upokojenci v Kidri- čevem svoje društvo. »Sedaj sem član društva u- pokojencev Hajdina. Moram pohvaliti to organizacijo, je ze- lo aktivna, v njej se človek po- čuti, da ni sam«, mi je zado- voljno povedal Ivan. Zaupal mi je, da je že nekaj let strasten ribič. »Ni še dolgo tega, ko me je riba potegnila v vodo, da sem se moral kar v spodnjih hlačah odpeljati domov.« V pokoju mu želimo vse naj- lepše ter da bi bil še naprej tako aktiven. TV ptuj 21. oktobra angleški film ah, kako čudovita VOJNA!; 22. oktobra am.-itt. film dango strel-ja pr- vi; 23. in 24, oktobra angle- ški film prekleta SRECA — kaleidoskop; 2€-. in 27. oktobra ameriški film venec cvetja; 28. okto- bra ameriški film padalci prihajajo. goriSnica 24. oktobra mehiški film montezumino ZAKLAD ljutomer 21. oktobra ameriški film odisejeve avantur.e; 2.3. in 24. oktobra mehiški film divje srce; 27. okto- bra ameriški film zajeti v PUSCAVI. slovenska bs.strica 21. oktobra film BARCI- ca po MOR-ju plava; 23. in 24. oktobra fr.-it. film a- gent x 13; 27. oktobra it. film gangster v MILA- nu. toimaž pri ormožu 24. okioiira ameriški film poljubi ME, NORCEKI ^EDNiK — Četrtek, 21. oktobra lovi STRAN 11 v PTOJSKEM GLEDALIŠČU USPEL KAJKAVSKI VEČER V petek, 15. oktobra bila V pr©st4>rih studijs^ke knjižni ce otvoritev razstave kajkav- she književnosti. Razstavlje- na so bila deJa Miroslava Kr- leža, Dragutina M. Damja- piča, Pavleka Miškina, Igna- ca Kristjanoviča in drugih znanih kajkavskih piscev. Lahko smo videli tudi osred- njo bajkavsko revijo »KAJ«, tu izhaja od 1968. leta. Ob razstavi je navzoče po- zdravila ravnateljica študij- ske hnjiJžnice Milojka Alioe- va in poudarila pomen te razstave ob prijateljskem so- NarodBo gledališče iz Varaž dina nam je pokaralo zares bogat kulturimi program delovanju med dvema obči- nama, ptujsko in čakovsko. Podrobneje je o razstavi go- vori] JaJjcb Emeršič, ki jo je tudi pripravil in uredil. V aefeaj besedah J Ijkhbit^^l.j^-v kul- *«**. v»;eh ti^lib. ki ii*n j« kii*- ti*4a f>*\ in ne*]vorjrw.no ^ ofe t«*ft kjrejHle vrste društva opiroma posarnoznih sekcij, ki imajo po svoje vsaka svoj čar in lepoto, klub bo odprt vsak dan ra- zen od sobotah in nedeljah, po potrebi pa tudi takrat. Od 18. do 22. ure v zim"kem času in od 17. do 23 ure v letnem ča- su, bodo lahko člani kluba pre- živeli koristen večer bodosi kot opazovalci ali izvajalci posa- meznih proDi;imov ob storitvah lastnega bifeja. Pepebrw3fit dejavnosti kluba bodo tudi družabni večeri za člane, ki t>oB*>njb za«4wiv« in pestro or- ganiitirani* večerov. Lestan SAMOUPRAVUAVEC NAJ NE BO LE POTROŠNIK. TEMVEČ SOSISTVMJ^- lEC MIJOŽ^ČEJE KULTURE Ta misel se je kot rdeča nit prepletala skozi vso raz- pravo na seji komisije za kulturo in tisk pri Občin- skem Svetu ZSS Ptuj. ko je sprejemala svoj delovni pro- gram za prihodnje ol>dobje. Prav zaradi tega si je ko- misija postavila nalogo, da ob letnih delovnih konferen- cah osnovnih organizacij sin- dikatov le-te izvolijo podob- ne komisije ali zsdolže po- sameznike, ki bodo nenehno skrbeli za kulturno-zabavno življenje v delovr.ih skupno- stih. Takoj po tem, ko bodo ko- misi.je formirane, bodo or- ganizirali delovno-usmei'je- valni razgovor z namenom, čimbolj usposobiti članstvo za to dejavnost. Prav posebno skrb so na seji posvetili našim delavsko prDSvetrim društvom v Maj- šperku. Kidričevem in v Ptuju. Člani komisije so pre- pričani, da se prav v leh vr- stah kalijo ljubitelji in no- silci množične kulture, jav- nosti pa je o tem kaj malo znano. Skrajni čas je že, da pridejo ti delavci iz ancriim- nosti, skratka, da pride iz a- nonimnosti njihovo delo. us- pehi, problemi, žrtvovani ča« itd. Za še uspešnejše de- lo DPD »Svobod« v občini pa je potrebna analiza pro- gramov dela, kulturnih po- treb, ojogramske usmeritve, problemov, predvsem finan- čnih itd. V program dela je komisi- ja zastavila tudi spremljanje razvoja in prizadevanj ptuj- skih informativn.h hiš. De- lavske enotnosti, kot tovar- niških in drugih glasil na območju občine. Točma je ugotovitev, da hočemo imeti v občini takš- na javna občila, ki bodo za- dovoljevala potrebe vsakda- njega življenja in dan dlje. Ce je tako, tudi sindikati, skupaj z ostalimi družbeno- političnimi organizacijami dolžni kolektivom pomagati pri oblikovrmju programske orientacije. Število naročni- kov, tako Tednika kot De- lavske enotnosti, bi na na- šem DOdročju lahko podvoji- li z boljšo propagEndo_, s su- gestijami k vsebini, celo grafični obliki ipa. Pod pokrovitelistvom ob- činskega sveta ZSS občine Ptui, ie Studijske knjižnica organizirala v ptujskem gledališču »Kaik£vski ve- čer«. Kcm.isija smatra, da bi se podobne kulturne izme- njave organizirale večkrat, saj imajo občine, ki sodelu- jejo v tradicionalnem tednu bratstva m prijatelistva. bo- gato kulturno dediščino in pester repertoar, ki je že na začetku navdušil ptujsko pu- bljko. Komisija za kulturo in ti^k pri Občinskem svetu ZSS f tu j prav tako v celot: podpira pri7adevanja DPD »Svobode« Ptuj Dri realiza- ciji zamisli o ustanovitvi kluba. Ta oblika združeva- nja ljubiteljev kulture bo vsekakor poživil-- kulturno- zabavno življcme v Ptuju. Lestan Pe¥skl keiisert v Sfov. Bistrici v soboto, 9. oktobra 1971, je bil v domu kulture v Slo- venski Bistrici koncert nev- skega zbora gimnazije Mi- loša Zidffoška iz Maribora, v zboru je pelo okoli dvaj- set pevcev, vodilr' pa ga ie prof. Joža AMBROŽ Pro- gram ie bil razdeljen na dvf; dela. V prvem delu je zbor zapel okoli petnajst pesm. naših znanih skladateljev Adamiča Kuharja. Radova- na Gotc-^. Matije Tomce Vasilija Mirka in drugih. Pc desetmiinutnrm premoru se je spored nadaljeval. Pevci so SDet zapeli približno pet- najst pesmi. Na-, gledalce, je posebno navdušJa zadnjs pesem. To je bilj^ pesem v prlfškem narečju z naslo- vom Prleško gostiJvan.je. Pevci so zapeli svoje oe- smi lepo jn doživeto Vanje se vložili mnogo truda in časa. ki so si ga l, l.ru«l-j«, ki s« se odzvali koncertu, pa so bili navdušeni in mladi pev- ci s svojo voditeljico so po- želi po vsaki zapeti pesmi velik aplavz. VESNA VRES Sestdeset- fetnica Egona Zorca Pf-tr-^šnji leden je prazno- val GO-letnico svojega rojst- va Egon Zoreč, dipl. inženir agronomije, profesor in rav- na tel i Poljedelske-živinorej- ske šole na Turnišfu pr Ptuju Čeprav ie nad naši- mi bralci, zlasti na med ob- ča.ni ptujske občine dobro oo7/nan. spoštovan in priljub- ljen, je vseeno prav da ga ob njegovem jubileju na kratkn nr^d^tavimo Rodil se je 14 10 1911 v Marifeor^i. Gimn&zij« }^ 0- biskovaj v Ptuju, kjer je o- pravU tudi zrelostni jzjpit in nadaljeval šolanje na agro- nomski fakulteti v Zagrebu, kjer je diplomiral. Potem si je svoje znanie ckcgatil še v Švici in Nemčiji. Vso to zria- nje in izkušnje je potem raz- dajal za napredek sloven- skega, zlasti pa se ptujskega kmetijstva. Med okupacijo je sodelo- val z narodnoosvobodilnim gibanjem, takoj po osvobo- ditvi pa je z&čel delati na takratnem okrajnem ljud- skem odboru v Ptuju, kjer je dolga leta ooravljal od- govorne strokovne naloge, prav tako pa deloval na vseh področjih političr.ega življe- nja. Nad 10 let ]e bil pred- sednik društva kmetjskih inženirjev in tehnikov, od leta 19G3 na je častni član tega društva. Po srečanju z Abrahamom se je posvetil predvsem vzgoji mladih km.etovalcev jn strokovnja- kov. Na šoli v Turni.šču je bil najprej profesor, po letu 1967 pa tudi ravnatelj te šo- le. Želeli bi sicer, da bi io še dolgo uspešno vodil, toda tu se naše želje razhajajo z njegovimi. Sam želi oditi v pokoj, ker je pač dopolnil delovno dobo. ki jo Je pred- pisal zakonodajalec. Član Zveze komunistov .je že 23 let. vseskozi družtjeno in politično delaven. Sedaj je odbornik občinske skup- ščine, član raznih odborov. komisij jtd. Za svoje dolgo- letno družbeno de-lovanje je prejel že več priznanj, med drugim tudi red za zasluge za narod TII. stopnje Vi red dela s srebrnim vencem. Zanj na i dragocene j.še pri- znanje pa je prav gotovo to, da ga vsi sodelavci, vsi ob- čani spoštujejo, da so niu prijatelji, zlasti še ga ceni- jo njegovi bivš: in sedanji učenci, kj jim je pomagal do znanja za poklic ali za na- daljnje šolanje. Svoje bogate strokovne in delovne izkušnje je stmje- val v innogih člankih v slo- venskih revijah in časnikih, med njimi je bil naš Tednik prav gotovo na prvem me- stu, saj ga je dipl. inž. Egon Zoreč že od vsega začetka zalagal s strokovnimi se- stavki in poljudnimi nasve- ti za noše kmetovalce. Zara- di tega se številnim čestit- kam priljubljenemu jubilan- tu pridružujemo tudi mi in mu želimo še mnoiro let zdravja in uspešnega javne- ga udejstvovan.ja.' TEDNIK, vaš list 1? =; PRAN TEDNIK — ČETRTEK, 21. oktobra Priprava mošta M dobro vino Ko predeli ujemo belo grozdje, že pri trgatvi pa- zimo, da ločimo poškodovane jagode od zdravih ter da imamo temeljito očiščene vse prostore, posodo in stroje, ki jih bomo ob predelavi upo- rabljali Sode, ki jih bomo uporabljali za mošt, moramo temeljito očistiti, če pa je bilo v njih bolno vino, jih moramo odpreti in ostruga- ti- Ko grozdje zmeljemo, mo- ramo drozgo takoj preme- šati. Mošt zdravega grozdja moramo primerno žveplati pred vrenjem, če pa mPšt noče vreti, mu dodamo se- lekcioniranih kvasnic ali burno kipeč mošt. Moštu iz zdravega grozdja dodamo pred vrenjeni 5 g vinobrana ali kalijevega nietabisulfita na 100 litrov mošta. Mošt žveplamo tako, da zažgemo v sodu polovico azbestnega traku na vsakih 100 litrov mošta in sicer tik preden polnimo mošt v sod. Nečistoča, številne škodlji- ve kvasnice in bakterije se hitro sesedejo na dnu soda, zato naoramo mošt po 24 u- rah pretočiti, prezračiti in pretočenemu moštu dodamo selekcioniranih kvasnic za boljše vrenje. Ko mošt vre, moramo imeti na sodu ki- pelno veho tako dolgo, da most do konca prevre in ne ohrani neprevretega sladkor- ja, ki bi bil na spomlad hra- na škodljivim mikroorganiz- mom. Po vrenju sod dolije- mo, da je poln. Ce nimamo vina za dolivanje, moramo pretočiti vino v manjši sod. Za predelavo rdečih sort grozdja je še bolj važno, da imamo lepo in zdravo grozd- je, ker sicer ne bi dobili le- pe barve. Boljše je, da grozdje peci jamo, da ne do- bimo pretrpkega vina. Zmle- te jagode pustimo na tropu, da mošt z njimi vre pri ne- koliko višii temperaturi in le tako dolgo, da izluži primer- no barvo. Drozgo rdečih vin zmerno žveplamo in sicer z eno tretjino doze za beli mošt. Pri tem barva še ne trpi, zmanjšamo pa možnost zračenja in razvoja škodlji- vih mikroorganizmov. Tudi pri rdečem vinu po vrenju mošta sod dotočimo ali pre- točimo v drug manjši sod, da bo poln. Nel<:ateri kmetovalci ima- jo doma veliko klintona. Klinton je samorodnica in ima značilen vonj in okus, ki ni prijeten. Ta priokus zmanjšamo, če klinton pre- delamo tako kot belo grozd- je, to je, da ga takoj stisne- mo in ga ne pustimo na tro- pu. Prešnik ločimo od samo- toka, ki ima manj vonja in okusa po hibridu. ML KULTORMI SPORED LJUBLJANSKE BANKE V SLOV. BISTRICI Ljubljanska banka je v soboto, 30. septembra, v avli osnov, šole Pohorski odred v Slov. Bistrici pripravila lep kulturni program v okviru zabavno-glasbene prireditve. Prireditev je imela propa- gandni namen za mesec var- čevanja v oktobru. Bogat program je obsedal deset črnskih duhovnih pe- smi, ki jih je pel New Svving Quartet (v kvartetu je pel tudi Oto Pestner). Sledil je nagradni kviz. Na pet vpra- šanj zastopnika Ljubljanske banke so odgovarjali trije učenci tukajšnje šole. Dva sta prejela lepe nagrade: de- ček osebno tehtnico, deklica pa lepo stensko uro. Vrh prireditve pa je bil solistični nastop zmagovalca slovenske popevke Ota Pestnerja, k-i je samostojno zapel tri popev- ke: Valček želja, My Jeddi- she M.amma in svojo zma- govalno popevko Trideset let. Požel je obilo pozorno- sti in aplavza. Sledilo je žrebanje nagrad. Dve deklici sta spretno ulo- vili papirnata aviončka, ki sta bila sipuščena z galerije in s tem nagrado 1000 N din v obliki hranilne knjižice. V peti točki programa pa je bilo vabilo vsena poslu- šalcem, da skupno s kvarte- tom in glasbenim ansam- blom zapojo sedem popular- nih svetovnih popevk. Avla v omenjeni šoli je bila nabito polna kot le red- kokdaj. Mnogi so uživali v poslušanju črnskih duhovnih pesmi, ki jih je kvartet res doživeto zapel. Mnoge, po- sebno sedmo in osmošolce je privabil priljubljeni Oto Pestner, nekatere pa so pri- vabile obljubljene nagrade in kviz Ljubljanske banke. Obiskovalcem so bili s to prireditvijo na moč zado- voljni. Vstopnine ni bilo. Pevec Oto Pestner je na koncu prireditve razdelil svojim mladim oboževalkam veliko fotografij. Vesna Vreš Foto HOST Ormož Barvne Ih črno-bele filme s sli- kami ^am kvalitetno tzgotovimo v dveh dnehi Barvne ln črne filme agfa, ko- dah itd. imamo na nalogi v vseh veliltosUh! Silite T.a razne legitimacl.|e Izde- lamo takoj! Otrolie filmamo na razne naCl- ne brez obveznosti, da iciiplie sllltet Porolie In razne svefanosti fo- tografiramo po naročilu ob vsa- kem fas« In kra.fu! DF.I.OVNl CAS: Ob delavniltih od t.30 do 12. ln od 16 do 18 ure, v nedeljo od T. do 10 ure: Priporočamo sel ljubljanska banka Podružnica za kmetijstvo CELJE, Vrunčeva 1 Nad 30.000 kmetovalcev koristi naše usluge direktno ali prek hranilno kreditnih služb delovnih orga- nizacij PRIDRUŽITE SE! RODILE SO: Marija Krepek, Gomila 3 — Simono; Marija Škafar, Kidričevo 53 a — Dominika; Anica Brmež, Sela 35 — de- klico; Ivana Sel, Jurovci 21 -— Danico; Olga Majerič, Le- šnica 43 — Sonjo; iflva Pa- vličič, Litmerk 41 — Miri- co; Jožica Zelenik, Spuhlja 81 — dečka; Angela Novak, Borovci 35 — Mirka; Albina Žumer, Orešje 15 — Sabino; Angela Malec, Salovci 51. Natalijo; Jožefa Skela, Poj lehnik 78 — Marjana; Dr; gica Pevec, Ljutomer, Pn šernova 12 — Simono; J; dranka Strucl, Trg svoboj 3 — Damjana; Marija Pi lajžer, Nadole 32 — Jožei; Frančiška Kuster, Salincil — Venčeslava; Kristina Ju Dobrina 25 — dečka; Dra^ ca Liber, Hermanci 46 deklico; Štefka Giegorc, Ki čevina 59 — deklico; Gizei Pukšič, Jastrebci 56 — df klico; Marija Hemgelmaij Kerenčičeva 9, Ormož — dj klico; Olga Serec, Za ko dvorom 12, Ormož — Mi tino; Ana Strucl, Dolič 8 Franca; Štefanija Mesai Hardek 34 — Sonjo; Mkv Bezjak, Markovci 51 — 'i dreja: Marija Kaisersberg Gerečja vas 67 — Natali Katarina Mlakar, Zg. Haj na 21 — deklico, Veroni Šalamun, Sitež 4 — deči Marija Suhač, Berkovci ' Branka; Marija Znidari Drakovci 30 — Zvonka; Ki tarina Draškovič, Dragcnj vas — deklico; Katarin Matjašič. Slovenja vas 44 — Sonjo; Elizabeta Megli Markovci 21 — Janka; At Šešerko, Draženci 11 — J' žeta; Elizabeta Murko. P* lehnik 31 — Cvetko; Marl Belčič. Soviče 17 — Martin POROKE: Jožef Horvat. Formin 6. Pavla Hojnik, Kidričevo Stanko Gojčič, Sp. Hajdi' 48, in Irena Cimerman. M sbni vrh 28; Frančišek K kec, Moškanjci 34, in Ter zija Coh. Spuhlja 114. I UMRLI SO: 1 Štefan Horvat, Turnih 18, roj. 1890, umrl 11. ■ 1971; Apolonija Gašpar Rogozniška 28, roj. 1900, mrla 9, 10. 1971; Ignac K želj, Skorba 22. roj. 19 umrl 11. 10. 1971, Andrej Simic, Dom dr. Marja Borštnerja, roj 1965, utpi 14. 10. 1971; Marija Podb( šič, Stuki 6. roj. 1901, urf la 16. 10. 1971; Anton Svenšek, GruSkovje 115, t 1901, umrla 15. 10. 1971. ga re- zerviranesa kota! Kruci pakel. zaj pa po momo provega vraga. Tisti Jepi no Simoni .lesenski dnevi so se od- selili, za j pa de se po začelo: »IjU.is, obleci si duge gate. Lii.is, obleči si debelo ma.iico. Lujs, vsekni se v nos. ke ne boS Smr- kavi, zakuri v peč. ke nas nede zeblo . . .« S tokimi no Se po- dobnimi mantrni.iaini me klisti- ra moja ta štora, ki .je zodje dni vsoki dve vuri v naši pivnici obonirana. Meni reče: »Luis. .ias moren iti poerledat. v keri kot mo rimkl zlo/.ii . . .« Samo vete. nna ne hodi v kot e'>e6at, pač pa se pnd pipo nasne no pa vsokohrot tak en pul litrski pi- sk ritek na dušo spisli . . , Boeec ji na,i grehe odpisti.io, jas il tah nemren vseh. ker ma jih pre- več. Pa postimo to no rajSi po- glednimo. kaj za ene Storlje nan je napisa Črni pikec tan negi rt okolice Ormoža: Drtigi no pozdrovleni L.uj.->niiči gor nečeio . . Te oa srečno <1o rt»-ngf;;^ tj«- dna. Vas lepo pozdrovla va» Lu j9 . . • OBJAVA Oddelek za državljanske zadeve skupščine ob- čine Ptuj ima večje število najdenih moških in ženskih dvokoles. Lastnike pozivamo, da se zgla- sijo v pisarni oddelka v Ptuju, na Trgu mladinskih delovnih brigad št. 1» drugo nadstropje, v sobi št. 25, najpozneje do 25. oktobra 1971 do 12 ure s pi- smenimi dokazili o lastništvu zaradi ugotovitve las-tninske pravice. Najdena dvokolesa, za katera lasinišivo do na- vedenega roka ne bo dokazano, bodo prodana na jciviiedražbi dne 28. oktobra 1971 ob 9. uri na dvorišču občin- ske zgradbe (magistrata) na Trgu mladinskih bri- gad št. 1. Iz pisarne oddelka za državljanske zadeve skupščine občine Ptuj 16 JTTRAN tednik — Četrtek, 21. oktobra NKDELJA, 24. oktobra 6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes ota G.05 Poročila 6.30 EP 6.50 Za va.s 7.00 Poročila 7.20 EP 7.30 Za kmetijske proizvajalce 7.50 EP 8.00 Poročila — Radijski ia TV spored 8 05 Radijska igra za o- troke 9.00 Poročila 9,05 Iz naših krajev 10.00 Poročila 10.50 Se pomnite, tovariši . . . 10.25 Pesmi borbe in dela 10.55 EP 11.00 Po- ročila 11.15—13.00 Poslušalci če- stitajo — vmes ob 12.00—12.10 Poročila 13 00 Poročila 13.15 Ob- vestila in zabavna glasba 13.30 Nedeljska reportaža 13.50 Doma- či ansambli 14.00 Poročila 14.05 Igra zabavni orkester RTV Lju- Ijana 14.30 Humoreska tedna 14.50 EP 15.00 Poročila 15.05 Športno popoldne 17.00 Poročila 17.05 Nekaj melodij 17.30 Radij- ska igra 18.18 Lahka glasba 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obve- stila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.20 Zaplešite z nami 23.00 Po- ročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jaz? 24.00 Poročila. PONEDEL.IEK, 25. oktobra 4.30—8.00 Dobro jutro! Poroči- la — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kro- nika 6.30 EP 6 50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in TV spored 7.45 EP 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 Finski skla- datelji 14.30 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermez- zo 15.40 Lepe melodije 16.00 »Vr- tiljak« 16.40 Orkester jugozahod- nega nemškega radia 17.00 Po- ročila 17.10 Glasbeno popoldne 18.00 Poročila 18.15 Ob lahki -glasbi 18.35 »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci 19.10 Obvesti- la 19.15 Ansambel Milana Kri- žana 19.25 EP 19,30 Radijski dne- vnik 20.00 Kogoj: »Črne maske« 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Po- ročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Ansambli ln pevci zabavne ■glasbe 24.00 Poročila. TOREK, 26. Oktobra 4.30—8.00 Dobro jutro! Poroči- la — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kro- nika 6.30 EP 6.50 Na današnji dan'7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Ra- dijski in TV spored 7.45 EP 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 Glas- ba mladih 14.30 Ansambel Jože- ta Kampiča 14.40 Na poti s ki- taro 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermez- zo 15.40 Odskočna deska 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Orkester Percy Faith 17.00 Poročila 17.10 Simfo- nični koncert 18.00 Poročila 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Nara- va in človek 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Trio Avgusta Stanka 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Prodajal- na melodij 20.30 Radijska igra 21.10 Lahka glasba 22.00 Poro- dila 22.15 Faure — znanivec glas- benega impresionizma 23.00 Po- ročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poro- čila. SREDA, 27. oktobra 4.30—8.00 Dobro jutro! Poroči- la — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kro- nika 6.30 EP 6.50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in TV spored 7.45 EP 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 Poje moški zbor »Franc Zgonik« 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni Intermezzo 15.40 Janez Matičič: Suita za godala 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Z orkestrom Heinz Hotter 17.00 Poročila 17.10 Jezikovni pogovori 17.25 Glas- bena galerija 18.00 Poročila 18.15 Slovenske popevke 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnev- nik 20 00 Simfonični orkester 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni noktur- no 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poročila. CETKTEK, 28. oktobra 4.30—8.00 Dobro jutro! Poroči- la — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kro- nika 6.30 EP 6.50 Na današnji dan 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in TV spored 7.45 EP 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 Iz mladih grl 14.30 Ansambel Jo- žeta Privška 14.45 Vzgoja in izo- braževanje 14.55 EP 15.00 Dogod- ki in odmevi 15.30 Glasbeni in- termezzo 15.40 »Jesenska pesem 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Z orkestrom Paul Weslon 17.00 Poročila 17.10 Po željah poslušalcev 18.00 Po- ročila 18.15 Ansambel Silva Stin- gla 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana 18.45 Kulturna kronika 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Kvartet Sil- va Stingla 19.25 EP 19.30 Radij- ski dnevnik 20.00 Domače pesmi 21.00 Literarni večer 21.40 Glas- beni nokturno 22.00 poročila 22.15 Iz opusov Kolemena in Malca 23.00 Poročila 23.05 Lite- rarni nokturno 23.15 Jasz 23.40 Popevke 24.00 Poročila. PETEK, 29. oktobra 4.30—8.00 Dobro jutro! Poroči- la — vmes ob 5.00 PoročUa 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kro- nika 6.30 EP 6.50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 Ep 7.25 Radijski ln TV spored 7.45 EP 8.00 Poročila 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.00 Poročila 14.10 Kaj vam pripove- duje glasba 14.30 EP 14.35 Poslu- šalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Do- godki in odmevi 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Lahka glasba slo- venskih avtorjev 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Z orkestrom Rias Berlin 17.00 Poročila 17.10 Človek in zdravje 17.20 Operni koncert 18.00 poročila 18.15 »Signali« 18.50 O- gledalo našega časa 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Pavla Kosca 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Slo- venski zbori 20.30 »Top-pops 13« 21.15 Oddaja o pomorščakih 22.00 Poročila 22.15 Iz logov domačih 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Jazz 24.00 Poročila. SOBOTA, 30. oktobra 4.30—8.00 Dobro jutro! Poroči- la — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kro- nika 6.30 EP 6.50 Na današnji dan 7.00 Radijski in TV spored 7.15 Ep 7.25 Radijski in TV spo- red 7.45 EP 8.00 Poročila 14.00 Poročila 14.10 Sobotno popoldne 14.55 EP 15.00 Dogodki in odme- vi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Pojo naši operni pevci 16.00 »Vr- tiljak« 16.40 Medigra 16.45 S knjižnega trga 17.00 Poročila 17.10 Gremo v kino 17.50 Ansam- bel Atija Sossa 18.00 Poročila 18.15 Iz opernega sveta 18.50 Po- govor s poslušalci 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Fantje treh dolin 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.30 Z orkestrom Kookie Free- man 22.00 poročila 22.15 Oddaja za izseljence 23.00 Poročila 23.05 do 01.00 S pesmijo in plesom v novi teden — vmes ob 24.00 Po- ročila 01.00 Poročila. GOSTINCI. POZOR! Prodam bi- ljard v dobrem stanju. Naslov v upravi. 2000 KG kvalitetne koruze (latjc) prodam. Naslov v upravi. OPREMLJENO SOBO V centru oddam s 1. novembrom. Posebni vhod in centralno ogrevanje ln souporabo kopalnice. Pismene ponudbe pod »soba« v upravo. VDOVA z lastno hišo (5 km od Ptuja pri avtobusni postaji) sprejme na stanovanje samsko žensko srednjih let ali mlajšo upokojenko. Ostalo po dogovo- ru. Naslov v upravi. PRODAM peč na olje. Marija Borovinšek, Ciril-Mctodov dre- vored 5. PRODAM RADIO UKW (znam- ke sonata), kupim otroško po- steljo, kompletno, ln komodo. Ivan Vesenjak, Zelenikova 1. KUPIM jesenov in hrastov les (hlodovino ali plohe). Slavko Krabonja, Rogaška 1, Ptuj. DVE GRADBENI PARCELI V Janežovskem vrhu 12 prodam. Lizika Satler, Janežovski vrh 12, p. Desternik. KUPIM 2000 kosov rnbliene stre- lne opeke, bobrovec. Janez Po- lanec, Sp. Velovlak 25, p. Mo- Skanjcl. PLINSKI KUHALNIK na dve plošči prodam. Naslov v upravi. 56 AROV NJIVE v Podvincih prodam. Naslov v upravi. ŽENSKI CRN PL.-VSC 46, krzne- no jopico 46, rabljene moške čevlje St. 40 in 41, moške obleke, površnike ugodno prodam. Na- slov v upravi. ZA IZGUBLIENO zlato zapest- nico, ki mi je dragocen spomin, plačam najditelju (po oceni zla- tarja) celotno vrednost. Vera Stanislav, osnovna Sola Toneta Znidariča. Ptuj. PRODAM 3 kub. metre suhih plohov. Franc Brlek, Grajena 20. NADA TURK Iz Lancove vasi — nova hiša. obžalujem žaljivke in preklicujem vse, kar sem go- vorila o Kristini Drobnič iz Lancove vasi 20, kot neresnično ter se ji zahvaljujem, da je od- stopila od tožbe. ELIZABETA BRUMEN Iz Ptuja, Hauptmaničeva 7, preklicujem, kar sem govorila o Mariji Vido- viC, roj. Belčič. iz Ptuja. Haupt- maničeva 5, kot neresnično, ob- žalujem izrečene žaljivke in se ji zahvaljujem, da je odstopila od sodnega postopka. V BI,IZINI podjetja LES se je 18. 10. 1971 Zgubil sivo-beli mla- di mucek. Ima usnjeno ovratni- co. Najditelja prosim, naj ga proti nagradi odda upravi. PETEK 17.00 Madžarski tv tir led. 17.45 Verne — Kohon' t 80 DNEH OKOIJ SVETA prvi del. 18.15 Obzornik n i ZABAVNOGLASBENA n DA.IA (Zg). 18.45 TV VARi TE (Zg). 19.00 MESTECE pp | TON. 19.50 Cikcak. 20.00 dnevnik. 20.25 3-2-1. 20.35 i SEM ZADNJIC VIDEL Par SOBOTA 17.50 JUGOSLOVANSKA Po KLORA. 18 20 Obzornik ii NICHOLAS NICKLEBY, set ski film. 19.25 Mozaik. 19.30 kažipot. 19.50 Cikcak. 20.00 dnevnik. 20.25 3-2-1, ! GLASBENA KRIŽANKA. 21 H KRATKI FILM. 22.00 ODO ( LEK S — serijski barvni fj [ 22.,50 Poročila. , NEDELJA 9. 30 PO domaČe (H( čkov ansambel). 10.00 KMET SKA ODDAJA (Bg). 10.45 i zaik. 10.50 OTROŠKA MA' NEJA: Andersen: Jelka, Sy v katerem živimo. 11.40 m STEČE PEYT0N. — Spor popoldne — glej kanal 9 18.15 LEPI HUMPHREV, an riška filmska komedija ([ Hope, Lucille Bali). 19.45 C cak. 20.00 Tv dnevnik. 20.30 -2-1. 20.35 STARE BAJTE, 1 moristična oddaja (Bg). 21 VIDEOFON — Jure Robea (Zg). 21.40 Športni pregled. 22 Poročila. PONEDELJEK 9.05 ODPRTA UNIVER (Bg). 9.35 Televizija v šoli (2 10.30 Nemščina. 10.45 Angle na. 11.00 Osnove splošne i farazbe. 14.45 Televizija v — ponovitev. 15.40 Nemš{ 15.55 Angleščina. 16.10 Fran ščina. 16.55 Madžarski tv p gled (Bg). 17.15 SAH: Fisch< Petrosjan (Zg). 17.45 KLJU CEVE DOGODIVŠČINE - del, 18.15 Obzornik. 18.30 S mero po svetu: ljudje ob dijskem oceanu. 19.00 Mozi 19.05 MLADI ZA MLADE. II Cikcak. 20.00 Tv dnevnik. 21 3-2-1. 20.35 Cehov: POZ) ROZE — sovjetska tv ii 21.45 Kulturne diagonale. ^ Poročila ' ] TOREK 10.40 Ruščina. 11.00 Osno splošne izobrazbe (Bg). U Televizija v šoli. 14.40 Ruša 15.00 Tv vrtec (Zg). 15.15 B KOMET: Jugoslavija — ZS (ženske) 16.15 Angleščina H Madžarski tv pregled (B 17.50 Janson: CARODE.f KLOBUK - IV. del. 18 10f zornik. 18.25 STARE KRCI — Pri Obrščaku. 18.55 Mo« 19.00 SRCNT INFARKT del. 19.30 OSEBNA NEGA lasie. 19.50 Cikc.gk. 20 00 dnevnik. 20 25 3-2-1. 20 35 Df GA NOC LETA 1943. italO ski film (Belinda Lee. G Cervi), 22 05 LIKOVNI TURNO: Zmago Jcraj. 2: Poročila SREDA 17.25 NOGOMET: Jugo.sla' — Luksemburg (prenos it tograda). 16.15 Madžarski pregled 17.05 SAH: Fischei Petrosjan (Zg). 17.50 ANDl SENOVA PRAVLJICA. 1 Obzornik. 18 30 PRIJ.ATE GLASBE (Zg). 19.00 Uot 19.05 OD FILMA DO Flll 19.20 Po sledeh napredka. ' Cikcak. 20.00 Tv dnevnik ^ Cikcak. 20.00 Tv dnevnik. 2 3-2-1. 20.35 Uskokovič: CEi MIR ILIC - I. del. 21.35 B' din: KNEZ IGOR. opera. I janje. 22.40 Poročila. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik Ptuj. Heroja Lacka 2. — Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik je Anton Baiim^n — 1^1" vsak tetrtek. — Tekoči račun pri SDK Ptuj. št. 524-3-772. — Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk. Maribor. Svetozarevska ulica 14.